St. 95. V Gorici, v pondeljek dne 27. novembra 1905. Letnik VII. Izhaja vaa'- torek innobotoob 11.* uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pado na ta dncva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti prejemau ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 '{, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jel 1 ersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevern tekališču po 8 vin. &0RICA {Vefcwno Izdanje.) UredniStvo in upravni*tvo se nahajata v «N a r o d n i t i b k a r n i>, ulica Vetlurini h. St. 9. Dopise jc nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 Tin. Ako Be večkrat tiskajo, raču- nijo »e po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Goriški deželni zbor. IX. 8eja. V petek je imel naš deželni zbor »tojo IX. in zadnjo sejo v tem zasedanju. Otvoril jo je dež. glavar ob navzočnosti vseh poslancev. Ko je dež. zbor pooblastil dež. odbor, da overi in potrdi zapisnik zadnje seje, in so se nato prečitale dožle peticije, je naznanil dež. glavar, da ma je došel od tržaškega namestništva dopis, t katerem se pozivlje dež. zbor, da tndi on določi primeren pri- spevek k stroškom za uravnavo Soče in Tera. Posl. Holzer je predlagal, da se že v ti seji v tem pogledu sklepa. Dež. zbor je ta predlog vsprejel. Prijavljena sta bila dva predloga in dve interpelaciji. — Gledč prispevka za uravnavo Soče in Tera je bil vsprejet predlog posl. dr. Maranija, da se ta za- deva odstopi dež. odboru, ki naj določi po svoji previdnosti primeren prispevek. Ob jednem je bil tndi vsprejet dodatek da se pri ti priliki pozore vlado, da se ista tndi za obravnavo gorenjega dela Soče pobriga. Na to je posl. Lapanja utemeljeval svoj predlog, s katerim se pozivlja vlada, da nstanovi v Tolnimu stalno mesto strokovnjaka v živinoreji, za katero naj bi se imenoval živinozdravnik. Predlog je bil nujnim potom vsprejet. Istotako je bil vsprejet predlog posl. Lapanje, s katerim se pozivlja fi- nančna uprava, da oprosti davka kmečke mline, kateri se ne. pečajo s trgorino z moko. Vsprejet je bil tndi nujnim potom predlog, katerega je ntemeljeval posl. Strekelj, da bodi užitnine prosto ono ˇino, ki je lastni pridelek posestnikov- krčmarjev, katero popijejo sami z dru- žino in ki ga potrebujejo tadi za svoje delavce. Na dnevni red je imel priti za tem dež. proračun, a na predlog posl. dr. Tume je dež. zbor poprej razpravljal o zakonu, tičočem se zboljšanje nčit. plač. Poročevalec je bil posl. dr. Marani. Opnstilo s.e je čitanje dotičnega zak. na- črta ter vseh paragrafov ker ni šlo za spremembo katerega paragrafa gledö nreditve učit. dehodkov, ampak le za način pokritja. V imena šolskega odseka je predlagal poročevalec, da se stroški, ki nastanejo vsled zboljšanja učiteljskih dohodkov po novem zakona pokrijejo tako, da se izplačajo iz dež. zaloga po- 8ameznim šolskim okrajem isti zneski, katere bodo dotični šolski okraji vplačali na nžitnini na vino in sicer z nad 100 odstotno doklado in pa z davščino na pivo, znašajočo nad 3 K od vaakega hj. Dr. Tuma je trdil, da takega načina po- kritja nobena vlada ne bo predložila v sankcijo. Vladni zastopnik dvorni svetnik grof Attems pa je v imena vlade izjavil, da je vlada pripravljena dovoliti povišek dež. naklad na protroäarino vina, mošta in mesa od 100 na 110 in da bode vlada tadi dovolila deželi, da bo smela pobirati po 4 K dež. davščine od vsakega na drobno potoče- nega hi. piva, a to le s pogojem, da se bodo s temi večjimi dohodki tudi zbolj- Sale učiteljske place. Nadalje je dr. Tuma predlagal, naj bi se določilo deset od sto dohodkov na vinski nžitnini in 2 K 35 v od vsakega hi. piva za pokritje učit. veöjih plač. Dr. Marani pa ma je odgo- voril, da so italijanski poslanci tudi tako predlagali, a da so slov. člani r šolskem odseka ta predlog pobijali, ker bi slov. šolski okraji bili za 7000 K na slabaem, ako bi bil tak predlog vsprejet. Na to je bila razprava zaključena, in vsprejet je bil način pokritja, kakoräno je predlagal Solßki odsek ter spioh cel zak. načrt v vseh treh branjih. Vsprejet je bil potem načrt glede zatiranja pelagre. Resolucija, s katero se pozivlje vlada, da dovoli predkoncesije za zidanje že- lezniške črte sv. Lucija-Idrija in sv. Lu- cija-Kobarid, kakor tadi železniške črte Gorica-Červinjan, je bila vsprejeta in do- voljenih je bilo 12.000 krön, ki naj se porabijo pri eventualnem izdelovanju prvotnih načrtov. Vsprejel se je Statut občinsko-kre- ditnega zavoda. Istotako je bil vsprejet zak. načrt za pobiranje samostojnih obč. daväcin na použitek piva in opojnih pijač. Vsprejeti so bili predlogi gledö U8tanovitve kmetijskega urada in nre- ditev poačevanja v kmetijstvu. Dež. zbor je spremenil II. točko št. 1. štatuta za osebje dež. uradov, kakor tudi V. točko št. 2. istega štatuta. S tem se ustanavljati namreč mesto dež. pod- tajnika in pa mesto še jednega tehničnega uradnika. Vsprejet je bil v yseh treh branjih zakon, zadevajoč obč. doklado, ki se ima pobirati v Gorici na pristojbine od pre- nosa lastnine nepremičnin. Vsprejet je biljdalje zak. načrt glede zatiranja predenice in drugega plevela, kakor tadi zak. načrt glede pobiranja pasjega davka v Gorici. Konečno je bil vsprejet še zak. načrt glede požarne policije v Gorici. Na to so se začele reševati proänje za podpore. Udovi Antonijeti Scarda se je dovolilo 400 K. Kot prispevek za antimalarično akcijo dovoljenih je bilo 6000 K. Sinn pok. učit. Trampuša se je določilo za vzgojevalni prispevek 100 K. Za branbena dela ob Soči je bilo do- voljenih gradiščanski občini 300 K. Do- volilo se je 1800 K podpore zadrugi za nasipna dela v Skodovaki. Dovolilo se je 2000 E za podaljšanje nasipa v kraja Pelizon. Fojanskema županstvu za napravo sesalke 400 R. Turjaškemu županstvu za izvršitev raznih del 400 K. Občini Farra za asaniranje občine 1500K. Za ureditbena dela ob desnem brega Soöe pri Volčah 2000 K. Kraju Plužna v obč. cerkljanski se je dovolilo poleg že dovoljenih 400 E še 1400 K in to za napravo vodovoda. Za gradnjo ceste Kambrežko-Srednje se je dovolilo k prejšajirn 500 še 600 K podpore. Občini Libušnje za ureditev ceste v Em se je dovolilo 500 E. Valentina Enavs za podporo ceste Log-Robedišče, koji znesek dobi cestni odbor v Kobaridu, 3CD E. Prebivalcem v Podravnem za cestno zvezo od drž. ceste v Podtravno 800 K. Kobaridskemu cestaema odboru za cestno mrežo na levem brega Soče 3000 K. Cestnemu odborn y Podgori 4000 E. Županstva v Eojskem za gradnjo ceste Vrhovlje-Eraano-Dobrovo 800 E. Dovolilo se je 3600 K prispevka za obrtne sole v Ajeln, Červinjanu in oni doloöeni za Ločnik, Mošo in Sr. Lovrenc pri Moäi, in sicer za vsako po 1200 E. Ani udori Eantih se je dovolila podpora 300 K. Za gradnjo ceste Ročinj-Eambrežko "je bilo dovoljenih 2000 E. Za ureditev hudo- urnika Eoren pri Ghiopris-Viscone se je dovolilo 4700 E. Potrjen je bil del pro- račun za 1. 1906. Redne potrebačine znaäajo 1,366.376 E izredne 132.300 E, 8kupno 1,498.676 E. Primerjaje skupne potrebäcine s pokritjem 389.559 E se pokaže primanjkljaj v znesku 1,109.117 K, ki se pokrije z raznimi dokladami. Deželne doklade oatanejo iste kakor so bile v lanskem letu, le doklada na potro- äarino vina mošta in mesa se je poviäala od 100>/0 na 120% in pri pivu od 1 E 70 v na 4 E za vsak hektoliter. Nadalje so bile dovoljene podpore in sicer: Občini Eomen za razäirjenje obö. ceste čez Preserje v Ivanigrad 400 E, Prebivalcem v Ivanigradu za razSirjenje ceste 200 E. Udovi Angeli Žepič za dve leti 72 E. Frančiški udovi Jelinčič se jo do- ločila pokojnina na letnih 400 E. Žapan- Btvu v Ročinja za popravo ceste v Dobla- rje seje dovolila podpora 1500 E. Istemu žapanstvn za ureditev obč. cest Rudenc in Ravno 500 E. Slovenskema „Alojzijevišču" se je dovolila podpora 600 E. Za gradnjo vodnjaka dobi županstvo v Opatjemselu 2000 kron. Za obrambena dela na bregu Soče pri Majnici se je LISTEK 13 Koramfil s pesnikovega groba. (Hrvaški Hpiaal A. Kciioa. Poslovenil »*».) (Ualje.) Midva idealna človeka takrat nisva poznala paragrafa o razžaljenju javne straže ter sva se jako začudila, da je ta Skandal postal glavni predmet govorici vsega mesteca. Na srečo je bil Albertov ujec mestni župan ali svetovalec in celo bombardiranje ni imelo drugih posledic, kakor da sva izpod oka na zeleni uniforrni nočnega čuvaja opazila zlatorumene sledove dobro vrženih jajc. Na vsak način sva zmagala midva. Nočni čuvaj ni več skovikal pod najinim oknom. Tako sva si izdelke svojega srca lahko dekla- movala do zore. Otročaja! Nisva li tudi midva skovikala? In Neža? Kaj naj reče mladenka, kteri je duša čista kot gorski vrelec, ko iz dveh duš, na dvoja usta ob enem prvikrat sliši o ljubezni? Kajti govorila sva ji nazadnje na ves glas, kakor je že to običaj pri vihravi mladini. Revica je bila vselej v zadregi, zardevala jer ter ni vedla, kaj naj stori. Slednjič začneva i njej priobče- vati svoje zaljubljene pesmi. Za te je vedel tudi ostali svet po mestecu, ker so se ljudje lepega in nelepega spola drezali v rebra ter s prstom kazali na naju mlada veternjaka. Umirovljen uradnik, jako vešč po- znavalec mestnih starin, ki mi je z matematiško točnostjo vedel označiti trgovinsko pot Benečanov čez Gorenjsko, s krtačico si pri tem gladeč pobarvane brke, — matematiška ta točnost mi je bila zlodjevo pusta — je rad v svoje arheološko predavanje vpletal ironične zbadljivke ter iznad debelih očalij sipal jako ujedljive pogiede; in pri čaši vina je večkrat sprožil kako, ki je cikala na Nežo, da je ubogo dekle postalo kot kuhan rak, jaz in Albert pa kot kuhana pesa. Dekle je molčalo in je moralo molčati. Da je samo z jednim očesom bolj trenila na levo nego li na desno, bi stvar bila prišla na mestni boben; tako pa so se jeziki le bolj skraja brusili. Albert in jaz, oba sva ji bila ljuba in res niti sedaj ne bi mogel reči, kterega izmed naju je tako v resnici ljubila; v zadregi in vznemirjena je bila vsekako. Večkrat je na vrtu sedela z vezivom ali pletivom v roki in midva poleg nje. Čitala sva ji pesmi. Neža je, slišavši to svojo proslavo, povesila dolge, lepe trepalnice ter napol skozi smeh rekla: „Ali to nisem jaz, to nisem jaz; vedita, to je zares greh." Jaz sem jo namreč bil prispodobil z neko krščansko svetnico in Albert z neko pogansko boginjo, ker šolska piščanca še nisva prav vedela, da tudi v prirodi, med živimi stvori diha poezija. Tako naju je vselej znala odbiti s šalo, s smehom^ toda s toli čudovitim smehom, da sem ji dva trikrat opazil solzico pod trepalnicami. Nama mladičema, ki še nisva poznala logike sveta in silogizma čustev — oprostite mi ta paradokson — nama mladičema je bilo težko, mučno. To vzporedno tekmovanje dveh prijateljev, ki itak ni moglo dovesti do cilja, nama je postalo uprav neznosno. Gospodinja, ki je imela dobre oči, naju je, nekako smehljaje se, motrila ter mi nekoč reče: „Niseni mislila, da je v Hrvatih toliko žigic; pa tudi Albert se je pohrvatil." To metaforo sem navzlic jedva prestalemu zre- lostnemu izpitu dobro razumel ter me je bilo pošteno sram. Toda diplomatiški namig priproste Kranjice ni spametoval niti mene niti Alberta, Nahajajoč se v tako meglovitem in lirskem položaju sediva nekega due, kake tri četrt ure od Kranja, kraj ceste drug proti drugemu, molče odbi- jajoč dim iz svojih smotek. Dim je postajal vedno jačji in gostejši, znak velike, rastoče vznemirjenosti. V tem hipu se pojavi vrh grička, pod kterim sva sedela, zares čudna prikazen ter se spusti z baletnim korakom nizdol po brežuljku. Bil je to visok človek, suh kakor kol v vinogradu. Na sebi je imel prekratke, črnobelo kockaste hlače, precej oglodan črn frak, ki nikakor ni bil primeren njegovemu stasu, rumene šlape, jako nečedno srajco brez telovnika, krog vratu rudečo, genijalno zavozlano ruto, le malo živ in oguljen cilinder na levem ušesu in majhen, v moder robec sesukan sveženj pod desno pazduho. Tej ne- običajni prikazni sva se čudila tem bolj, ker je suho, koščeno lice bilo skrbno obrito. V potezah tega človeka se ni javljala niti najmanjša značilnost; bil je prava zagonetka. Vzbočena dolnja ustnica je kazala neko cezarsko samozavest, tope oči pod tankimi obrvmi pa so bile znak bolezni, ki se imenuje „deli- rium tremens", ali pa znamenje onega ponosa, spričo kterega porečeš: „Z nami je Bog, ki iiam daje pogum in moč!" Dolgo sva uganjevala, vktero pleme sesalcev bi se dal uvrstiti ta nenavädni individuum, ter sva se slednjič zedinila, da bo to najbrž član društva krojačev, ki ga preganja „kruta usoda". Ker pa sva se prištevala k izobraženemu svetu, ki spoštuje osebno svobodo vsakega človeka, skleneva, da svoje radovednosti ne bova napenjala do kraja ter se ne vmešavala v poklic orožnikov, ki imajo pravico, vsakega človeka na cesti vprašati za potni list. Zato nisva niti z okoirf trenila, češ, ta navidezni vitez igle in sukanca bo zginil mimo naju kakor oblak čez jasno nebo. Ali zmotila sva se. (Dalje pride.) dovolilo 1200 krön. Dalo se je društvu S. Vincenzo di Paoli 600 kron podpore, ital. Alojzijevišču istotako 600 kron. Za zaj«izenje levega brega Soče pri Zdrav- ščini dovoljenih je bilo za leto 1907 1600 kron. Za gradnjo dveh vodnjakov v Kümnu dovoljenih je bilo 5000 kron podpore; županstvu škrbinskemu isto- tako za gradnjo dveh vodnjakov 2000 K. Za gradnjo ceste Kambrežko-Fodravno dovolilo se je 500 K. Prošnja Alojzija Makovca z Brji za škodo, kalero je imel pri gradbi napajališča, se je odstopila dež. odboru. Henrika Bornbigu za sestavo geograficne karte naäe dežele se je do- volila podpora 800 K. Gestnemu odbora korminskema dovolilo se je 3000 K pod- port*. Županstvu kožbanskemu za most v Slavčah 500 K; za zajezenje Soče v kraju Novali pri Brami in Vilešu 1500 K; Črniški občini za most Viln 400 K; županstvu v Mavhinjah za razširjenje ceste proti Devinu 800 K; cestnemu od- born sežanskema za popravo ceste Štanjel- Datovlje-Trst, oziroma ovinka pri Du- tovljah 2500 K; prebivalcem v Preserjah za napravo sesalke pri obč. vodnjaku 200 K; ceatnemn odbora koaienskemu za gradnjo ceste Pliskovica-Velikidol- Tuble-Brje 6000 K v 3 letih ; žnpanstvu črniškemu za gradnjo vodovoda 700 K ; kmetijskemu uddelku v Červinjanu 4000 K ; kmetijski zadrugi v Roöinju 300 K; sadjerejski zadrugi v Ajela 400 K; cestne- ma odbora v Ajdovščini 1500 K ; cestne- ma odboru v Komnu 1500 K ; cestnema odboru v Bovca 1500 K; cesinema od- bora v Tolmina 3000 R; žnpanstvu cerkljanskemu za gradnjo novih cest po 2000 K za leti 1906—1907; županstvu v Medairi za gradnjo ceste Medana-Preval- Mofia 2000 K; istemu županstvu za gradnjo vodnjaka 1200 K; kmetijski za- drngi v Ročinju II. rok 150 K; zadražni mlekarnici v Tolmina za napravo si- rarnice 1000 K; mlekarski zadrugi v Cerknem 400 K; Romedija Bombig za napravo vzornega vinograda 100 K ; vi- narskemo in sadjarskema drustvu v Na- klem 200 K ; vinarskema in sadjarskemu druätvu v Komnu 300 K; vinarskema in sadjarskemu društva v Rihemberga 300 K; pogorelcem v Polju (Šentvižka gora) 500 K ; županstva v Libušnjem za gradnjo vodovoda v Smasti 600 K; za razsirjenje Nadižine ožine pri Robičn 400 K ; občini Medea za gradnjo vodnjaka 800 K ; županstTU v Kamnjah za ceato na Cavenj 400 K; občini Slivno za raz- sirjenje ceste Slivno-Nabrežina poleg dovoljenih 400 še 400 K; peticije, da se vino in pivo enako obdačita, so se edatopile dež. odboru. Dovolil se je pri- spevek 2000 K za posredovalni urad, ki ae ima ustanoyiti. Vsprejet je bil zakonski nacrt, vsled katerega naj se loči davčna občina Vel. Žablje od županatva Sv. Križ ter postane samostalna občina. Po- trdili so se razni računski sklepi, kakor tudi proracuni. Sklenilo se je, da ae imajo zdrav- nikom, ki cepijo koie, potnine tako zara- čuniti, kakor jih zaračuni država. Dovo- lilo 8e je 20.000 K podpore za gradnjo poti OzeljanDobrava, ki naj se izplača v Stirih letih. Prebivalcem v Kojci pri Cerknem dovolilo se je za gradnjo vodo- voda 400 K podpore; županstvu v Drež- nici za kanalizacijo 700 K. 0 prosnji „Narodne prosvete" za podporo Be je prešlo na dnevni red. Davčni občini Podbrdo se je dovolilo 1600 K podpore. Dobrodelnemu zavoda v Gorici so je do- volila podpora 1000 K; Josipu Bramo 200 K; občini Ločnik za obče koristna del» 1200 K; gradežkemu zdravilišču 800 K. Naročilo se je dež. odbora, da se o zadevi ustanovitve dež. meljoracijskega zaloga obrne do vlade. Prešlo se je na dnevni red preko prošenj društva za vi- norejo v Kremsu in avstrijskega društva, za- stopajočega kmetijske koristi. Prošnja žu- panstva v Volčah za podporo za zgradnjo mosta se je odstopila dež. odbora z na- ročilom, da izplača omenjenema župan- stvu 500 K pod gotovimi pogoji. Prošnja farmacevtev za spremembo volilnega reda se je odstopilo dež. odbora. Žapan- 8tvu v Gabrijah se je dovolilo 1000 K podpore za gradnjo mosta; županstvu t Marijanu za gradnjo mosta 400; župan- stvu v Romansu za utrditev del ob hu- dourniku Pascut 400 K. Preko proänje „Gabinetto di lettura'' v Gorici za pod- poro se je prešlo na dnevni red. Za sa- niranje vaai v. Vid ob Tern se je do- Tolilo 800 K; za zajez ^nje Soče pri Sv. Petra 600 K; gospodarukemu svetu ˇ Daneh za gradnjo vodovoda 1800 K. Vsprejet je bil zak. načrt, zadevajoč pogozdovanje nekaterih zemljišč na Ka- nalskem. Zak. načrt, zadevajoČ kozjerejo se je vrnil dež. odbora. Prošnja občine Kapriv a za gradnjo vodnjaka «e je od- stopila dež. odbora. Istotako se je odsto- pila dež. odboru prošnja društva „Šolski dorn", kakor tudi prošnja trgov. zbornice za trg. Solo, ki ae ima ustanoviti v Go- rici. Tako se je zgodilo tudi s prošnjo dež. nčit. draštva, ki je postala vsled vsprejetja zakona glede zboljäanja ačit. plač, brezpomerabna. Žapanstvu na Grahovem za gradnjo vodovoda se je dovolilo 1600 K pod- pore. Dež. odbora se je tudi odstopil zak. načrt, ki zadeva nekatere določbe vodne in gozdne policije. Cestnema odboru v Cerknem se dovoli 2000 K podpore. Prošnja obč. v Neblem za ure- ditev neke ceate se je odstopila dež. odboru. Udovi Karolini Vodopivec se je dovolila podpora 200 K. Prešlo se je na dnevni red o proänjah draätva akade- mična mensa na Dunaja in dobrodelnega društva za Trst, Goriško in Istro v Mi- lanu, kakor tadi o prošnji odbora za zgradnjo vcdnjaka v Podturnu. Istotako se je zgodilo a proänjo ravnateljstva goriškega gledaliäöa, ki je prosilo za podporo. Olepševalnemu druätva „Pro- gresso" v Gorici se je dovolilo 500 K podpore. Županstvu v Marijana se je dovolilo 400 K podpore za oböekoristna dela. Protesti slov. občin proti povi- šanja doklad na izravne davke v svrhn \ povišanja nčiteljskih plač so se odstopili j dež. odbora. Predlog za astanovitev arada za agrarske operacije pp je isto- tako odstopil dež. odboru. Vsprejet je bil z glasovi ital. posl. predlog, da se proglasi cela goriäka dežela za okuženo po trtni uši. OJobril se je račanski sklep deželnega hipotečnega zavoda. | Prošnja c. kr. kmetijskega društva za j podporo se je odstopila deželnema odboru. Dovolilo se je 1000 K podpore goriškema municipija za naknp učnih sredstev za c. kr. realko v Gorici. Ome- nimo naj še, da je bilo vsprejetih v dež. proračun 600 K podpore za glas- beno in pevsko draätvo v Gorici in to na predlog peticijskega odseka. Poslanec Bombig pa je predlagal, da se ta svota izbriäe kakor tndi, da se izbriäe 150 K, 2a koji zneBek se je poviaala pod- pora goriäki mestni godbi, ki je zna- äala prejšnja leta in znaäa tadi letos 1050 K. Posl. Štrekelj je temu agovarjal, ter predlagal, da se glasbenemu in pev- skemu društvu dovoli podpora 600 K, katere je predlagal on v imenu peticij- skega odbeka. Predlog posl. Štreklja je propadel, ker so zanj glasovali le slov. poslanci. 0 konca seje poročali amo že v zadnji ätevilki naäega lista. Politiöni pregled. Državnl zbor. Jatri se torej snide naä državni zbor. Koj v začetku seje poslanske zbor- nice se bode baje min. predsednik baron Gautsch izjavil o namerah vlade v za- devi spremembe volilnega reda. Na to izjavo je vse jako radovedno in, kakor pravijo listi, so bile že do sobote vse vstopnice na galerijo razdane. Sklicanje deželnih zborov. Kakor je izvedela „N. Fr. Presse" iz zanesljivega vira, bodo po novem leta sklicani deželni zbori: češki, moravski in tirolski. V parlamentarnih krogih za- trjujejo, da bo sklican tudi istrski dež. zbor, ako se med tem časom poravna spor, ki je nastal radi jezikovnega vprašanja. Ministerska konferenca. V Boboto se je pod predsedstvom ministra za vnanje stvari grofa Golu- chovskega vräila skupna ministerska kon- ferenca, katere so se udeležili skupna ministra Pitreich in Burian, načelnik sekcije vojne mornarice grof Montecuc- coli, od strani avstrijske vlade baron Gaatsch, Kosel, Vrba, od strani ogerske vlade mini8terski predsednik Fejervary, trgovin8ki minister Vörös in dr. Popovich, državni tajnik v ogor^kem državnem fi- nančnem ministerstvu. Na konferenci se je določil skupni proraöan za lelo 1906. Ob tej priliki je bilo govora tadi o dl- rektni železniški zvezi z Dahnacijo, Novl av8trljskl topovi. Berolinski vojaški tednik je pri- občil natančen opis novih avstrijskih topov. Kaliber je 7'65 cm, cev je dolga 30 kalibrov. Za zapornico so izbrali I ploščat klin. Cev je težka 336 kg, to- povski podstavek in sprednja prema topniäkega voza 850 kg in voz za stre- livö 1780 do 1800 kg. V topovskem pod- stavku se nahaja 33, v vozu za strelivo pa 90 krogelj. Šrapnel je težak 6 7, gra- nata pa 66 kg. V šrapnelu je 390 po 9 gr. težkih krogelj V prvi sekundi pre- leti kroglja 520 korakov. Zadnja topova cev je dolga 127 m. Da je top varen pred streli iz pušk, ima 3 mm debel jeklen ščit, tadi vozovi za strelivo so zavarovani. Pri vsakem topu mora biti 5 mož in rozi ga šost konj. V minuti izstreje novi topovi 21 atrelov. Baterija ima še8t topor in devet voz za Htrelivo. Hrvat8ko-srbski sporazum v Oalmaciji. Kluba hrvatske in srbske narodne stranke v dalmatinskem sabora sta pod- pisala zapiBnik, tičoč se hrvatsko-srb- skega sporazuma. V tem zapisniku se naglaäa, da stojita oba kluba na staliäcu, da so Hrvatje in Srbi eden narod in da so vsled tega ravnopravni drug dragemu. Zbog tega «e bodo Hrvatje in Srbi borili kot enakopravni bratje skupno v vseh narodno-političnih vprnžanjin, zlasti pa bodo z zdraženimi močmi stremili za tem, da »e čim preje oživotvori zedi- njenje Dalmacije s Hrvatsko in Slavo- nijo. Jezik obeh piemen, ki je eden in isti, se ima doslovno nazivati hrvatski ali srbski ; v urad ib. in soli ste latinica in cirilica popolnoma enakopravni. V šolah se ima učiti hrvatska in srbska zgodovina. Narodni zastavi obeh piemen ste deželi ravnopravni in se imate raz- obešati druga ob dragi na vseh obč. aradih onih občin, kjer stanajejo skapaj Hrvatje in Srbi. — Ta zapisnik je pod- pisalo 23 poilancev kluba hrvatske stranke in 6 poslancev kluba srbske stranke. Dogodkl na Ogerskem. V soboto je bil ogerski ministerski predsednik na Danaju, kjer je bil vsprejet od cesarja v posebni avdijenci. Poročilo zatrja, da je bila avdijence le informa- tivnega značaja. Kakor vse kaže, Fejer- vary nikakor ne misli odstopiti, kakor so to zadnji <5as nekateri listi trdili. To dokazuje posebno njegov razgovor, ka- terega je imel te dni z neko politično oBebo. Ti osebi je Fejervary naglašal, da je nedanji konllikt vzrastel visoko nad prepir radi poveljstvenega jezika. Iz tega prepira je navstalo principijelno nasprotstvo. Po mnenju Fejervaryjevem s sedanjim parlamentom v njega sedanji sestavi ni možno vladati. Parlament treba postaviti na novo podlago. Sloji, ki so imeli doslej monopol v parlamentu, ne smejo več sami gospodovati. Vlada mora nupraviti red na vsaki način — je rekel Fejervary. V ta namen hoče razpustiti parlament in razpiše nove volitve s programom splošne in tajne volilne pravice. Pozlv na revolucljo v ItallJI. Prekucijake italijanske straake po- izkušaio povzročiti nemire proti arrnadi in vladi. Razdeljujejo letake, ki pozivljajo na javno vstajo. V Rima je zaprla po- jicija tri pristaše prekucijske stranke. Sienkiewicz Rusom. Pisatelj Sienkiewicz je izdal odprto pismo na rasko javnost, katero prosi, naj ne veraje veatem, da se hočejo Poljaki odcepiti od Raaije. Poljski narod ve, kdo bi se s tem okoristil. Demonstraclja brodovja proti Turčljl. Demonstracija združenega brodovja je pričela s tem, da je se znanjem gu- vernerja otoka Mitilene, zasedla carinski in brzojavni urad na Mitileni. Dogodkl na Ruakem. O dogodkih na Raskem prinašajo Židovski in dragi listi zopet jako razbur- ljive vesti. Piäejo namreč o puntu mor- narjev v Sebastopolu, o velikih štrajkih v Moskvi in v Petrogradu, o velikanskih Drustvü „Arkadija obSoči' Spisal J o s i p B a 1 i č. (Daljo.) Veeelo dejstvo je tudi, da so se za kmetijsko dražbo zanimale ter ne njenih sej kot družabnice pridno udeleževale tudi nekatere dame. De Luca jih omenja iz 1. 1789 osmero, gori omenjeni ko- ledar iz 1. 1799. pa aedmero. Bile so izključno aristokratinje, in sicer: gospa Marija Terezija markeza Gristiani Ga- stiglioni, gospa Josipinagrosinja Strassoldo r. grofica Tharn, gospa Ludovika grosinja Serimnn r. grofica Neuhaus, gospa Kie- mentina grolinja Coronini r. grofica Lay- ningen, gospa Marijana grolinja Coronini r. Del Mestri, gospa Katarina Coronini r. grofica Lamberg, gospa Amalija gro- finja Strassoldo r. grolica Valvason. Kar se tiče predsedništva svedoči gori navedeni „Instanz-Kalender", da je bil 1. 1799. kmetijski družbi zavetnik deželni glavar Rajmund grof Thurn, di- rektor Ivan Gašpar grof Lanthieri, ki pa je bil že od 1. 1767. naprej odsoten, ker se je bil onega leta za stalno preselil na Dunaj. O.-tU! pa je vendar do smrti j dražbeni voditelj. V sejah ga je sprva nadomestoval Karol grof Strassoldo, a [ pozneje vicedirektor France grof Thurn | Valbassina. Kancelar je bil še vedno grof ! Porzia-Bragnara, aktu/ar Ivan Krstnik \ Toni, blagajničar pa Anton pl. Leiten- \ bürg. r j Preidimo zdaj k A r k a d i j i. G. : Bratina se nekako srdi nad Czocrnigom, ' češ, da je Arkadijo popolnoma prezrl, a jaz se ardim nRd Bratino (pardon !), ki dela Czoernigu v tej stvari očitno kri- ¦ vico. Saj Czoernig1) izrecno omenja to 1 draätvo, ki se je bilo ustanovilo dnö 8. ; avguBta 1. 1780. (ne pa 1. 1781., kakor ' piše de Luca) in 'o po prizadevanju < necega lakrat v Geriet bivajočega To- I skanca Colletti-ja. Imenovalo pa se je : ' „Accademia degli Archdi romano-8onzi- t aci". Dragi so društvo nazivali bolj na j kratko „Arcadia sonziaca" ali „colonia [ ') Das l^and Gürz und üradisca. pg. 933. sonziaca", ker je bilo nekaka podružnica rimskih Arkadcev. Glavni ustanovnik Arkadiji je bil Guidobald grof Kobencel, kakor zopet lepo omenja Czoernig (o. c. pg. 768) pisoč: „Guidobald, geb. 1716, gest. zu Gorz 1797, k. Kämmerer, stiftete daselbst dio gelehrte Gesellschaft der Ac- cademia Bonziaca, die ein Zweig der rö- mischen Arkadier war". Pri ustanovilvi sta mu šla na roko ziasti Rajmund grof Thurn in Peter Anton baron Codelli, tedanji prost goriški. Poslednji se o tem sam hvali v že citirani njegovi knjigi etr. 8. Arkadija je bilo od kmetijske družbe popolnoma ločeno in neodvisno literarno ! društvo. Ni torej res, da bi bili tvorili gori navedeni predstojniki kmetijske dražbe — izazemši Rajmunda grofa Thurna — zajedno tadi načelstvo Ar- kadije, kakor bi se dalo sklepati iz pi- save g. Bratine. Različnost tendence in \ večinoma tadi oseb pri jedni in drugi l družbi kaj tacega očitno izključuje. Ne • gre v torej zamenjavati jedno dražtvo z dragim. Rad p* verjamem, da so tudi pri Arkadiji sodelovale dame in zlasti gro- (laja Stürgkh r. Kobencel. Saj je znano, da so bili zadnji potomei staroslavnih Kobenclov vsi goreči pospeäitelji vede in lepih umeteljnosti. Izvestno so bile dame pri Arkadiji bolj na mestu, nego pri agrariji. Sicer pa je znano, da so si takrat šteli v neko posebno cast biti članom kacega društva, ölo je torej, zlasti kar zadeva ženske, le bolj za ponos. Takaj moram tudi omeniti, da se je bilo vnelo med udi jedne in druge družbe (t. j. kmetijskega društva in Ar- kadije) neko tekmovanje, neka zelo- typia. To namreč priča naslednji do- godek. Ko je bil Muznik 1. 1781. priobčii svoje vsekakor uöeno delo pod naalovom: Glima Goritiense, posaii h >vali so 86 mu nekateri Arkadci, kritiiiuj ö ga čez mero in pričakovanje. Toda Muzinik se jim je bil postavil po robu ter jih je bil krepke zavrnil pri kmetijski akademiji. (Dalje pride.) kmetskih puntih ter celo o punta v armadi. Ni pa izkljnčeno, da ne bi bile te vesti popolnoma izmiSljene. Domače in razne novice. Poroka. — V aoboto se je poročil v Kamniku c. kr. profesor na tnk. žon- skem izobraževališča, gosp. Josip G i z e 1, z g.čno Minko PraSniker. — Bilo srečno ! Smrtna kosa. — Dne 19. t. mea. ob pol 10. ori zvečer je rnimo v Gospoda zsspal, previden a sv. zakrarnenti č. gosp. Jo8ip G o 1 j a, žapnik v Tinjanu pri Koprn. Za „Solski Dora" je prejelo naäo npravniStvo : Na svatbi g. Ambroža Lnt- man v Št. Andreža nabrala g.öna Emilija Tarri-jeva 8 K 93 vin.; S. Kemperle 7 Hadajužni 2 K. Srčna hvala ! Jutrajšnji dan. — Kakor po dragih mestih, tako se bode tadi v Gorici jatri manisestiralo za pplošno in enako vo- lilno pravico. Delavstvo priredi v ta namen po mestu aprevode ia vse pro- dajalnice, kakor tadi kavarne, bodo od 9 ure predp. pa do 5. are popoladne zaprte. Ker se udeleže tadi črkootavci te manisestacije in ne bodo zategadelj jatri delali, bili smo priailjeni izdati na§ list že danes zvečer. Mauifestacija za gploäno In enako volilno pravico. — Tukajšnji 8ocijalci pozivljajo goriške trgovce, da tadi oni jatri manifc*8tirajo za splošno in enako volilno pravico s tern, da bodo imeli rsaj nekaj ur zaprte prodajalne. Shod socijalccv. — Včeraj pred- poladne so imeli takajšnji socijalci na dv^brišča gostilne Marzini svoja dva ahoda. Govoril je na njih v slov. jezikn tržaški Ropač. Kakor njegov ital. predgovor- nik, se je bavil tadi Kopač v prvi vrsti s pplošno in enako volilno pravico. Med drugim se je Kopač bavil tudi s pi- savo „Slov. Naroda", o katerem je^rekel, da je aedaj glasilo „Narodne tiskarne", dočim je bil nekdaj glasilo slovenskega ljudstva. „Slov. Narod", rekel je govor- nik, odlikuje se dandanes najbolj z na- padi na kaplane, očitajoč jim vsako ma- lenkost, kar pa razsodne ljudi presneto malo briga in se jim taka pisava celo studi. Fiaal naj bi ta list raje o dragih važnejših in resnejših zadevah, kakor n. pr. o slovenski šoli v Trsta, in koristil bi slovenski stvari gotovo več, nego s Bvojimi neslanimi napadi na kaplane. Dclavskl prazulk 28. novcmbra. — Dunajski trgovski gremij je sklenil, da prepasti trgovcem prosto, če 28. t. m. zapro trgovine ali ne. V Trstu delajo velike priprave za 28 noveraber. Zaprte bodo Sole, trgovine in kavarne, tadi ča- sopisi ne bodo izsli. V Tešinu bo 28. t. m. popolnoma počivalo delo. Tovarne so dale delavcem prosto. Raba Thomasovo žlindre prl gadnem drevju in viuskl trti. — Radar se zasajajo sadovnjaki in vino- gradi, je treba skrbeti, da se v zemljo spravi zaloga fosforove kisline, ki izda za desetletja. Zato se priporoča, da se zemlji dži vsaj 1000 do 2000 kg Thonia- aove žlindre na hektar, kadar se sadi drevje ali se prekopava vinograd. Na ta način dobi zemlja fosforove kisline, da dol^o vr8to let lehko rodi obilno sadja. — Stari nasadi se najboljn tuko gnoje, da se vsaki dve leti okrog drevesa po- trosi 50 g Thomasove žlindre na Stiri- jaški meter ter se potem globoko pod- koplje, ali da se nad trtami napravijo globoke luknje ter se vanje dene gnojilo. Oe se polovjci navadne množine blov- skega gnoja doda Thomasovo žlindro, to posebno pomuožaje pridelke. V tem slačaju se priporoča na hehtar vzeti 900 kg Tbomasove žlindre ter gnojenje na tri leta ponavljati. Thomasovo žlindro se naroči pri „Goriški zvczi" v Gorici, ulica Vettarini St. 9 ali pa pri posojilnicah, ki so völa- njene pri zvezi. UboJBtvo. — Včeraj na večer med 7. in 8. nro je zabodel 26-letni Josip Gorjan z Grčine 26-letnema Valentino Padovana, stanajočema pod Knpelo y Gorici noŽ v vrat s tako močjo, da je Padovan kmala potem izdahnil svojo duäo. Zgodilo se je to na križpotja bliza goriškega pokopaližča, kjer se ločijo poti ijedna pod Kcstanjevico, drnga proti raesta in tretja proti Kronbergu. Josip Gorjan kakor tadi ubiti Padovan in dragi bili so poprej v Komelovi krčmi na Grčini, kjer je Gorjanov brat godel na harmoniko in so dragi pie ali. Ko se je Padovan podal s svojimi znanci proti mes ta, sta šla za njira Gorjan in neki žole zniäki delavec Kocbek, doma s Štajerskeg a, ki stanaje pri Gorjanih nil Grčini in ko ata dobi- tela Padovana na zgoraj omenjem mesta, napadel je Gorjan Padovana in ga abil. Razplsani službi. — Na okrajnem sodišča v Kormina je razpisano mesto priBtava. Prošnje do 8. decembra na predRodništvo deželnega sodišča v Trsta. — Na okrajnem sodišču v Tolminu je razpisano mesto stalnega pisarja. Prošnje je predložiti predstojniStvu okrajnega sodišča. Prilcpki na sprednjih stranch dopl§nlc. — Po pisemskem poštnera ta- rifa v tazemskem prometa dovoljene be- ležke in sliko na prvi strani dopisnic more He od «edaj naprej nadomeščati h prilepki. Dopisnice, katerih sprednja stran noai znamke za dobrodelne namene, na- rodne koleke itd, ne da bi trpela vsled tega razločnost naslova, poštnega pečata in poStnih zaznamkov, se v prihodnje ne bodo več v tazemskem prometu takso- vale na škodo prejemnikov kakor ne- frankovana pisma. Kranjski deželni zbor za 8lo- vensko vaeuflliöce v Ljnbljani. — V petkovi seji kranjskega deželnega zbora je bil nujnostnim potom vsprejet ta-le predlog posl. dr. Kreka in tova- rišev : 1. C. kr. osrednja vlada • se glede na sklepe deželnega zbora krsnjskega v 8ejah dne 28. febravarja in 28. decembra 1898 nujno pozivlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitev vseačilišča z bogoslovno, pravoalovno in modro- slovno fakalteto v Ljabljani in da kar najpreje mogoče pri državnem zbora iz- posluje ustanovitev takega vaeučilišča. 2. Izvoli se pod predvoditeljitvom deželnega glavarja odposlanstvo še dveh članov deželnega zbora v ta namen, da zapro8i avdijence pri Njegovem Veli- čanstva cesarja tor ob vzuožji Najvišjega prestola izroči najudanejšo prošnjo za astanovitev vseučiliača t Ljabljani. 3. Izvolijo naj se iz deželnega zbora trije člani v ta namen, da stopijo v 8talen vseačiliški odbor, v katerem naj bodo z enakim šievilom odposlancev zastopani: občinski svet ljabljanski, „Matica Slovenska", draštvo „Pravnik" in profesorski zbor knezoSkofijakega se- menišča v Ljabljani. Ta odbor naj stopi na primeren način v dotiko tudi z za- stopniki slovenske akademične mladine na dunajskem, graäkem in praškem vse- učilišču. 4. Dovoli se iz deželnega zaklada svota 3000 kron, ki naj se izplača na- vedenemu vseučiliskemu odbora v ta namen, da razpiäe darila po 1000 kron za troje najboljäih znanstvenih spisov, katerih eden naj bode pravoslovne, dragi modroalovne, tretji pa bogoslovBke vsebine in katerih vsak obsegaj najmanj pet tiakanih pol. Ta svota izplača se pa temu odbora le tedaj, če se zaveže po- skrbeti za to, da oni spisi, katerim pri- Bodi danla, lzidejo v tisku. Narodno Brečkalao društvo „Na- daw v Ljubijain. — Pbroöali smo že, da be je pod predäüdmätvom župana Ivana Hribarja aalanovilo narodno srečkalno drustvo „Nad a", ki ima namen kupo- vail na üonesko druälvemkov take v naäi tfržari dopusčene zadolžnice, ki se izžre- bajo a premijami, ter razdeJjevati more- bitue dobitke. Društvo je začelo že po- alovttti, ter je sprejela Ljubljanska kre- ditna bauka žo ülizu 1000 priglasov. — Zuradi enoötavnoati in pnhranitve poät- nino je pnporocali uradom, druätyoin in drugnu korporacijam, da uaznanjajo pri- istop avojih članov a skupnim aeznamom, ki bo pnaiopili k drašlvu rtNada- korpo- rativ au. Ker jo lzguba. pn tem arečkainern arastva nključena ter je popylnomu go- tovo, du dui)o Clani v naj blubbern slučaju övüjä vplaciia z obreatmi, jö narodna dolznoöl vöAkega Sloveaca iu Slovenke, da priötopi k „Nadi". Ddlez po 1 K na nioaec je puč ton niceven, da ga znixiore VöÄkdu 1 MdöeCai doneaki pa ae inurejo vplÄöati za vec meaecev naenkrat. Izžre- bttui dobitki ae razdel6 delonm med Clane, deloma pa oatauejo laat drustva, ki naKupi zanjo nove arecKe ter ž njimi mnozi uarodm zaklad za alofouoku-hr- vatako v«eucniäco v Ljabljani ozir. usta- ujtvija z oaittio vboio udiaajve aloveaaKim iu hrvataitim viaoKuaoicom v Ljuüijani. Pomou „Nüdo" je torej emiuentao na- roden, ter je druätvo neatrankarako. Po- zivljamo torej vnovic Slovence in Hrrate, da priolopijo k „Nadi l*4 Vaakdo, ki ljubi avoj n&rod, poaiaui clan draätva, pn ka- terem je apriCu ugromnega itevila »reck üe aauiö vaaka lzguba aemožaa, nego unu VBak druatveiuK žo v blačaja le ouegti večjega dobitka ne saino ves avoj deloz vrnjun, temveč tudi znaten uobicek ter aodeluje vrhu tega za reali^iranje slovensko-hrvatake univerze ˇ Ljubljani! Narodna društva pozivljamoj && zacno takoj z orgariizirano akcijo z» pristop članov k drustvu „Nada !" Krnjcvni napls!. — Občinski odbor na Trebelnem je soglasno sklenil na- praviti samo^lovenske krajevne napi^e. C. kr. okrajni glavar v Krškstn je ustavil dotični sklep in zahteval, da morajo biti napisi dvojezični. Na K očevskem pa ne vidijo samo nemških napisov. Občinski odbor je seveda sklenil, za se napravi pritožba zoper dvojno mero. Potovalna knjižnica za sloven- sko-nemško mejo. — Pododbor Slov. k. s. z. za Štnjersko je sklenil v zadnji seji, da osnuje za slovensko-nemško mejo uzorno in obsežno potovalno knjižnico. Snovanje je drage volje prevzel g. Jože Kranjc, kaplan pri Sv. Petra pri Mariboru, p. Maribor. Rodoljubi, ki se zauimajo za tažne razmere ob meji, naj avoje done^ke v knjigah in denarjih blagovolijo poslati na omenjeni naslov. V vsaki župniji ob meji se nahajajo ljudje, ki bodo vodstvo knjižnice iz ro- doljubja prevzeli, in na slovenski jav- nosti je, da samo pomaga knjižnico ustanovili. Shod jugoslovanskih časnlkarjev je sklenil, kakor poročajo iz Belegagrada, da se prihodnji shod vrši v Belemgrada meseca sobruvarja 1906. Dr. Stjepana Miletiča, bivšega intendanla zagrebškega vseačilišča, je zadela kap. Požar. 39 mrtvih — V neki de- lavski hiši v Glasgovu je izbruhnil požar. V ognju je naälo smrt 39 oseb, a mnogo lih jo ranjenih. Dvestotisoč kron (200.000) re- vežom je zapustil v Brnu zasebnik po imenu Wawra. Ostalo premoženje pa je zapisal občini. Dfiiol/l! Spominjjajte se o vsaki nUJdlVl I priliki „Solskega doma". ¦ww t-w -w-w -rw -v^r **¦ >r^r ¦w^- ^rw irw Loterijske številke. 24. iiovembru. T'st.......3 43 46 68 71 Line.......36 21 16 22 29 Učenca sprejme poštena družina na slano- vanje in hrano. Več se poizve pri našem upravnišlvu. Jak. Šuligoj urar c. nr. drz. železnic Gosposha ulica st. 25 Priporoča svojo zalogo raz- novrstnih žepnih in stenskih nl- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po eeni. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoöa šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških eenah, a ne kakor posredovalei. ¦ LPnilir ¦ slouBnshioptihar.Gorica ulica Vetturini 3, » priporoča preč. duhovščini in slav. o^činstvu v mestu in na > deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste oral, ba- rometre, toplomerje, zdravni- Oto ške plomerje, da'jnoglede ( vage zavino, žganje itl. Sßrejema uaročila itipopra- y ve in poŠilja na dom. ^ mizar in ** lesni trgovec v Poäpri, na vögln oovep železništep mosta (na cesti, ki pelje proti GradiSki) ter podružnica za Soškim mostom pri Pevmi Trsuj«1 tudi l opeko, ima ve- liko zaloKo vsakovrstnt'ga trde- ^a in inckhe^a lena riomače^a in tiije^a, veliko xulo^o poliist- I va, vinwkih poKod, «tiskalnic itd. „NflRDDNfl TISKilRNfl" :::ü Erd, ulica Vetturini št.9::: \u je preskrbljena z povseni novimi „^ *<§}l\s. črkami, okraski in finim papirjem, ^'/k\ t;M;i. ter more prevzeti vsa v ti- ^L.'«;<$ W&i'rtfis skarsko stroko spa- dirJW'^ b^&žfa&fr^ dajoča dcla 4$}&&JS&rt\ TISKA: „üorico" oo Vabila oooo Brošurc ooo Diplome oo Pobotnice o ^ Sprejemnice . Plakate ooo L\/ itd. itd. ¦ ^C ____A oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice t o Rač. sklepe , . Jedilne liste \*r. ooo Etikete m itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Ivan Kravos priporo&a svojo sedlarsko delavmco v Gorici na Kornju st. II. W Pouua vaake ^oupo- y ;\ dinje Je dobra kfcv». J 1 ~ I Kathrolnerjeva Kriüippova sladna kava bo ne bl Bmolft pogreAntl veö v noboneni gospo- diiijstvQ, kadar se na- pravlja kavina pijaöa. OOO Zahtevajte le irvlrne eavoje A z lTnonom »KATHREINER«. ( r ----- Sežansko županstvo razpisuje s 1. prosincem leta 1906. službo občinshega tajnihfl z letno plačo 1000 K. Zahteva se 400 K kavcije. Ako dotičnik pre- vzame cerkveno orglanje, za to plača po dogovoru. Prošnje in tozadevna spričevala vsprejema in daja pojasnila tukajšno županstvo do 22. grudna t. 1. Županstvo v Sežani. s Anton Ivanov Pečenfto t Gorica > priporoča svojo veliko zalogo pristnih { belih in črnih vin iz lastnih in drugih ' priznanih vinogradov; plzenjskega piva * >prazdroj« iz slovoče češke »Meščanske pi- > vovarne«, in domačega žganja I. vrste v I stoklenicah, kojega prislnost se jamči. ; Zaloga ledu katerega se oddaja le na i debelo po 50 kg naprej ; Vino dostavlja na dom in razpošilja ' po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske [ države v sodih od 56 1 naprej. | Cene zmerne. Postrežba poš ! tena in točna. m m m m m m Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Don A. Mich, župnik pri Sv. Lu- ciji pri Albani, je odstranil devetlet ganadleg-ujočebo- lečine v želodcu z uporabo želodčne tinkture G. PIC COLI-ja, dvornepa založnl- ka ISjepa Svetosti In lekarja v Ljub- Ijaui. 1 steklenica veIja20 vin. in se vnanja na- ročila izvrše točno. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št 2. Prodaja stroje tudi fcy na teden- ^ ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščiiii in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Saiidomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dahnatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvcčo prve in druge vrste, namreč ob '/a kila in oyd onega funta. Testenine iz tvorniceŽnidcršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- inann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Največja iznajfllia novep stoletja. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis Pri naročitvi 10 žepnih ur se da ena gratis Samo 2 gl. 55 kr. velja ravnokar iznajdena aikcl rem. žepna ura z znamko „System - Roskopf Patent", ki teče 36 ur, z minut- nitn kazalom, lepa in natančno idoča s 3-letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se za- _________stonj pridenc.) Ako ura ne ugaja, se denar vrne in je vsak rizik izključen. Pošilja se le proti povzetju, ali naprej poslanemu nenarju: M. J. Hölzer llliron und (ioldnaroii-Kiibrikn-Mcslorlage cn groN, Krnkuu Ocst. Dictclsg. l'i, St. SühaKtlun^asse -(!. Zalagatolj c. kr. dr/.-ivuili uradnikov. Ilustrovanl ccnlki ur in /.latnine gratis. Zastopniki se iščejo. Sličuu anonce so ponarojeno. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom, sestavljen že- leznat hranilni preparat. Povekšuje tek in sboljšuje prebavo. Nenavaflni npahi C. F. Baehringep und Söhne Mannheim - Waldhof. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" reg-istrovana zadrug-a z om^jenim jamstvom ima v svojih bogatih zalogah in prodaja mmmmjaiamm norauna in - - pristnovina- Iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vso kraje od 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini štev. 22. Tridešet njiv z izvrstno ilovico za opeko je na prodaj v St. Petru pri Gorici. Da je iz te ilovice napravljena in žgana opeka v resnici izborna, se lahko vsakdo prepriča; na razpolago mu je vsaki čas. Gena zemljišča po dogovoru. Lega morebitne opekarne je krasna, ob okrajni cesti, blizo mesla in železnične postaje. Hranilnica in posojilnica v St. Petru pri Gorici. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". „Centpalna posojilnica' registroUana zadruga V Gorici, ulica Vettunni hiš. štBV. 9. Posojuje svojim Člaiiom od 1. novembra 1905 dalje: Na meseöna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojiije svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2o|o, na vknjižbo pa po 5°|0 z ^g0^ upravnegii prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne v 1 o g e ostane nespremenjena. ' Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno pjpščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove «merikanske blagajne, da je kapil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva sahtovati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade I Samo enkrat,.« naj vsakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, un mkdar več ne bode iskal drugod boljšega, J Blepsega in kakovosti primerno cenega blaga,! Fkakor se tu dobi. * Došle so uže zadnje novosti modnega ( blaga za jesensko in zimsko se- zono v netlosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznoyrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinaml za g. šivilje in krojaöe, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd.