f Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meietno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedcllska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 alolp. petlt-VTSla mali oglasi po 150 ln 2 D.veCfl oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v 'iredniikem delu vrstica po 10 Din g Pri večjem g naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po praznIKu Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6111 Rokopisi se ne vračalo, nctranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon St. 2050. upravnlštva St. 2329 'Političen lisi sta slovenski narod Uprava le vKopltarJevl ul.St. račun: Cfubl/ana stev. lO.es xa lnserate. Sara/evoSt.7363, Zagreb št. 39.0U. Praga ln Ћипа/ St. 24.797 6 - Čekovni 650 ln 10.349 Ščuvanje k uporu Dasi smo menda vsi na jasnem v tem, đa manjka g. Svetozarju Pribičeviču politične izobrazbe, da ni politik, ustvarjen za kako pomembno politično odločevanje, pridejo vendar trenutki, ko se ob Pribičevičevi zgovornosti, ki je v zadnjem času nadkrilila celo Ra-dičevo, razgali smisel tistega političnega gibanja, ki ga poznamo v Jugoslaviji pod imenom samostojno demokratske stranke. V tem oziru je naravnost klasičen Pribičevičev nedeljski shod v Osijeku. Njegovi organi, zlasti pa samostojno demokratsko časopisje v Sloveniji, so namreč skušali prikazati dogodke v Belgradu ne samo, ko je šlo za predložitev net-tunskih konvencij, ampak tudi za izključitev poslancev ,ki ne marajo vpoštevati skupščinskega poslovnika, skupščinskega reda in avtoritete zakonodajnega telesa, kot gaženje parlamentarizma, svobode in narodne volje od strani vlade in brambo teh političnih pridobitev novodobnega državljana od strani opozicije. To naj bi bil vrhunec. Avtoriteta narodne skupščine naj bi po »Jutru« spadala globoko v srednji vek, to naj bi bilo neko vzdihovanje po Avstriji, to naj bi bilo povod za vzdihovanje nad klerikalnim terorizmom, pod katerim — kot se muči »Jutrov« člankar, ki mu je ob popolni brezidejnosti posvetila luč v 1. 1914., ko brani oziroma opravičuje svoje nadvse klavrno zadržavanje ob priliki debate o nettun-skih konvencijah, ki naj se ratificirajo leta £1928., dober članek »Slovenca« iz leta 1914., — ječi vsa dežela, ko z eno besedo, četudi vsak dan drugače, hoče s tem ali onim političnim šlagerjem natrositi narodu peska v oči, da ne bi vedel, kaj prav za prav dejansko hoče KDK. Pribičevič je namreč od časa do časa bolj odkrit kot njegovi priganjači v tisku in je na nedeljskem shodu med drugim tudi jasno priznal: KDK napoveduje sedanji vladi boj do skrajnosti in bo v tem boju vzdržala do konca. Uporabila bo vsa sredstva, ki jih ima v parlamentu in izven njega — med narodom. Ako bo hotela Vukičevičeva in Davidovičeva vlada delati v sedanji narodni skupščini, bo morala poklicati na vsako sejo orožnike. Pred vsein narodom moramo reči, da ne spoštujemo in da ne bomo spoštovali niti se pokorili sklepom večine, ki jo je žandarmerija in policija poslala v skupščino. Ne mislimo polemizirati z več kot preprosto neumnimi in hinavskimi trditvami ljudi iz Pribičevičega tabora. PP režim zadostuje, da se spomni jugoslovanski državljan na dobo, ko so Pribičevič in njegovi demokrati imeli priliko, izvajati dejansko svoja politična načela. Privatna justica v Trbovljah, strahovlada v Sloveniji in na Hrvatskem, razveljavljenje Radičevih mandatov, plenjenje časopisov, preganjanje uradništva, vse to je en zgovoren dokaz, da je beseda o demokraciji, parlamentarizmu, svobodni volji naroda iz ust samostojnih demokratov ena sama hinavščina. Še manj nam je na umu, polemizirati s Pribičevičent, kako je vzeti njegov stavek, da je sadanjo vladno večino poslala v narodno skupščino žandarmerija oziroma policija. Zadostuje ugotoviti, da je dobila radikalna stranka stotisoče glasov več kot pri prejšnjih volitvah, a radi razcepljenosti manj mandatov, da bi torej, Če bi bila v Pribičevičevih besedah vsaj kaka senca resnice, volivna vlada preprečila lahko vsaj cepitev in to vsaj tam, kjer so bili mandati v nevarnosti. Kandidiral in volil je laiiko vsak po svoji volji. Glavno, s čemer je padlo tudi zagrinjalo, ki je zastiralo pogled tudi tistim, ki so verjeli v Pribičevičevo resnost, je njegova napoved, da bo morala vlada poklicali na vsako sejo orožnike, če bo hotela delati v narodni skupščini; z drugimi besedami: opozicija bo razvijala in ne bo dopustila kakršnegakoli parlamentarnega dela. Nadalje Pribičevič ne spoštuje, ne bo spoštoval niti se pokoril sklepom večine. Z drugimi besedami: Pribičevič razen sebe, svoje stranke in eventualno Radičevega tovarištva ne prizna nikogar, ki bi upravljal državo, ne prizna parlamentarizma ,ker noče priznati principa večine poslancev in s tem javnega mnenja, ne prizna parlamentarne prakse, zajamčene v ustavi, ki nosi temeljno načelo, da je naša država ustavna in parlamentarna. Hkrati torej, ko njegov tisk vodi navidezno borbo za svobodo in parlamentarizem, ga postavlja Pribičevič Javno na laž; ko očita vladi nedelavnost, brez-idejnost in toži nad zaostalostjo v državi, pravi Pribičevič, da je njegova stranka tista, ki ne bo pustila vladi delati v narodni skupščini. Ko napoveduje razgrajanje in nepokorščino, da bo morala k vsaki seji od demokratov toliko osovražena žandarmerija. Nooa nemška olada v Berlin, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Dosedanja pogajanja za sestavo vlade so potekla normalno. Predsednik Hindenburg je hotel razčistiti najprej položaj s tem, da je povabil predsednika socijalne demokratske stranke, Hermana Miillerja na razgovor. Kot preje je tudi sedaj socialno demokratska stranka vztrajala na tem, da prevzame odgovornost na vodstvu državnih poslov. Državni predsednik je po vrsti zasliševal zastopnike drugih strank, in sicer Guerarda in Stegervvalda za centrum; tudi ostale stranke so se, razen nemških nacionalcev, izrekle za sodelovanje v vladi. Tako je prišlo, da je bil položaj do današnjega dne, ko je bila v sporazumu s predsednikom države dogovorjena demisija vlade, dovoljno razčiščen. Splošno se napoveduje sledeča lista nove nemške vlade: Drž. kancler Hermann Miiller, socijalist, notranje zadeve Severing, socijalist, finančni minister dr. Hilferding, so-cijalist, pravosodje von Guerard, centrum, zunanje ministrstvo dr. Stresemann, ljndska stranka, narodno gospodarstvo dr. Curtius, ljudska stranka, javna dola dr. Brauns, centrum, prehrana Schmidt, morda Wiesel, socijalist, promet Dietrich-Baden, demokrat, zasedene pokrajine, kombinirano s pravosodnim ministrom, pošta Schatzl, bavarska ljudska stranka, vojska dr. Groner, mesfo pddkanclerja prevzame dr. Groner, Socialdemokratski poslanec Landau jc prosil, da ga naj ne kandidirajo. Ker socijalni demokrati brezpogojno vztrajajo pri tem, da dobijo finančno ministrstvo in za to mesto nominirajo dr. Hilferdinga, odpadejo v tem smislu vse kombinacije, da bi postal v kakršnikoli obliki dr. Reinhold minister za reparacije. Mlada bo zlomila obstrukeijo r Belgrad, 11. jun. (Tel. »Slov.«) V Osijeku sta Stjepan Radič in Pribičevič tudi oficielno napovedala obstrukeijo v parlamentu. Delovanje KDK je že dosedaj obstojalo samo v tem, da je delala največje zapreke pri stvarnem in skupščini potrebnem delu. Opozicionalne stranke v drugih državah so nekak korektiv v vladi. Njihovo strankarsko stremljenje gre za tem, da s stvarnim in utemeljenim nastopom v narodni skupščini čimbolj uveljavijo svoje programa-tično pojmovanje. Opozicija KDK pa se omejuje na to, da prepreči vsako delo. Tako opozicijo vodijo v drugih parlamentih samo komunisti. Take opozicije dosedaj pri nas nismo imeli, ker je bil vsem strankam blagor države in ljudstva bodisi pred osebnim, bodisi pred strankarskim blagrom. Ker opozicija KDK v prvi vrsti težko škoduje občim, narodnim in državnim interesom, zato je razumljivo, da se v vseh patriotskih in pozitivnih političnih krogih največ razpravlja o ukrepih, ki jih je treba podvzeti proti vsem, ki rušijo avtoriteto suverenega parlamenta, ugled države, državnih ustanov in organov. Pritiski M skuišo javnosti in vseh krogov na vlado, ki vedno močneje zahtevajo energičen nastop proti takemu razdiralnemu delovanju KDK, so vedno pogostejši. Ne zahteva se samo, da se vladna večina v parlamentu postavi z vsemi sredstvi v obrambo proti terorju manjšine, marveč se od vlade zahteva, da tudi izven parlamenta z vso odločnostjo porabi vsa tista zakonita sredstva, ki jih ima na razpolago, da v kali zatre vsako delovanje ekstremnih elementov. Danes je KDK zopet predložila »obtožnico«, in sicer proti skupščinskemu predsedniku dr. Periču, ki ga obtožuje, da je kot prosvetni minister pedržavil zagrebško Zalogo šolskih knjig- Kakor obtožnica proti notranjemu ministru dr Korošcu, je tudi ta brez podlage in je samo novo sredstvo KDK za motenje normalnega delovanja v parlamentu. V zvezi s to obstrukeijo je skoro gotovo, da bo vladna večina storila korake za spremembo tistega dela poslovnika, ki govori o razpravi pred dnevnim redom. V tem pogledu se je že vložila nujna resolucija, ki zahteva da razprave pred dnevnim redom lahko trajajo le 1 uro. mir r Belgrad, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Kljub ob-strukciji opozicije se ie danes vendar prešlo na dnevni red. Na dnevnem redu se nahaja obtožnica proti bivšemu pravosodnemu ministru Su-botiču razprava o sodniškem zakonu in drugo. Ker se opoziciji ni posrečilo zavleči razprave o predlogih pred dnevnim redom, se je k razpravi o obtožnici prijavilo govornikov. Radi tega bodo seje trajale dopoldne in popoldne, po potrebi tudi pozno v noč. Po prečitanju zapisnika včerajšnje seje se je prijavil najpreje k besedi Lazič, ki je protestiral proti temu, da jc / zapisniku, da so poslance odpeljali, ne pa of'nesli iz skupščine. Poslanec Kobasica vzklikne: »Samo mrtve nesejo!« Lazič protestira proti temu in pravi, da se na ta način krši parlamentarizem. Kosta Timotije-vič: »Red mora biti! Zakoni se morajo spoštovati!« Lazičeve opombe se seveda niso sprejele- — Istotako je govoril proti zapisniku Pribičevič, češ, da ni res, da so seji prisostvovali vsi ministri. Napadal je Vukičeviča, ker ne prihaja vedno na seje. Tudi njegove opombe se niso sprejele. Na to je opozicija zahtevala, da se izvede poimensko klicanje poslancev, da se ugotovi, koliko jih je navzočih. Pri tej priliki zakliče Pribičevič ministru za sccialno politiko Rado-viču: »Vi veste, koliko se dela. Saj so nekateri umrli od dela.« Minister Radovič: »Glejte raje na svoje zdravje. Vaše stanje, g. Pribičevič, se stalno slabša. Vsak dan vas opazujem in vidim, da vam te sekiracije zelo škodujejo.« Pavle Radič tajniku Bedjaniču, ki kliče imena poslancev: »Čitaj glasneje, nič se ne čuje.« Bedjanič: »Kako si dovoljujete vi mene tikati? Nisem z vami pasel koz. Nesramnost!« Pribičevič je povedal, kaj je, kaj hoče, kaj je smisel njegove opozicije. Mislimo, da je storil uslugo tudi vladi, ko se bo, ko bo treba na vsak način nadaljevali z delom, varovati mir in red, poslužila v to svrho vseh sredstev, lahko sklicevala na Pribičeviča samega, ko mu bo povedala, da enostavno ne rabi niti njega, niti njegovih poslancev. Po končanem kli'.anju je predsednik razglasil, da je navzočih 253 poslancev, kar je več kot dovolj. Nato so k zapisniku govorili še dr. Maček, dr. Drljevič, sam. demokrat Kosanovič. Nato se je prečitala obtožnica proti bivšemu prosvetnemu ministru, sedanjemu skupščinskemu predsedniku Periču, ki so jo vložili poslanci KDK Josip Pasarič in tovariši, češ, da sc je pregrešil proti predpisom čl. 96. ustave in čl. 2. in 10. zakona o oblastnih in okrajnih samoupravah, ker je prosvetni minister podržavil zalogo šolskih knjig v Zagrebu. Nato se je prešlo na dnevni red in sicer na razpravo o obtožnici proti bivšemu pravosodnemu ministru Subotiču, ki je obtožen, da ni kot pravosodni minister spopolnil mesta predsednika kasacijskega sodišča, pač pa se je to mesto spopolnilo, ko je dal ostavko na svoje ministrsko mesto in je bil za predsednika kasacijskega sodišča imenovan on. Dr. Drljevič je dopoldne govoril nad dve uri. Ob 2 se je seja prekinila in se je nadaljevala popoldne ob 5. Drljevič je svoj govor nadaljeval. Za njim sta govorila dr. Maček (HSS) in dr. Milan Kostič. Vsi trije govorniki so z ozirom na to, da o sami obtožnici niso imeli kaj govoriti, govorili o najrazličnejših stvareh, predvsem o dogodkih na zadnji seji- Nato se je seja prekinila. Nadaljevala se bo jutri z današnjim dnevnim redom. Kako je bilo v skupščini Belgrad, 10. junija. Predsednik pozove tajnika Popoviča, naj nemudoma pozove zborničnega komisarja. Ko komisar vstopi, ga opozicija sprejme s silnim hrupom. Komisar stopi k predsedniku, ki mu izroči imena izključenih poslancev ter zapusti svoje mesto in odide v ministrsko sobo, dočim ministri in vsi poslanci ostanejo na svojih mestih. Komisar stopi uljudno do posameznih poslancev in jim mirno ter dostojno prigovarja, naj zapuste dvorano. Nobeden se ne vda. Komisar odide in pripelje prva d . a orožnika. Hrup postaja vedno hujši. Galerija se čuti oživljena, čujejo se vzdihi: ^Btne' Sto če biti sada!« Ženske na galeriji prsMedevajo in pn omedlevajo. Orožnika stopita s komisarjem uljudno iE pozivljeta izključence, naj zapuste dvorano. Vse zaman! Vsak se vsede v sredo klopi, ofcdan od jakih tovarišev, V tem pride povelje, da se galerija izprazni. Brez hrupa se izvrši. Komisar ponovno pozivlje, naj izključenci zapuste dvorano — a vsi vztrajajo v klopeh. Ko je vse prigovarjanje brezuspešno, pozove komisar še šest orožnikov, ki takoj vstopijo v dvorano in ?e približajo najprvo dr. Dragičeviču. Ker na ponoven apel zlepa ne sledi, ga zagrabijo jako roke dveh orožnikov, ki ga izločijo iz klopi in odnesejo iz dvorane. Drugi je Jelašič, majhen in suhljat, ki se oteplje, a brez uspeha — brzo je na hladnem. Seljak Grandža se je ulegel in ne pusti do sebe — pa končno je v rokah orožnikov in ga postavijo na noge zunaj vrat branil se je zelo čudno, tako da je bil izredno interesanten pojav, ko na obraz nagnjeni Hrvat moli vse štiri od sebe in jadra na rokah orožnikov iz dvorane. Končno je na vrsti Kokanovič, znan po svoji naravi. Obsedejo ga njegovi tovariši, od katerih se eden zaleti v orožnika, nakar pristopijo še oefali orožniki. Čeda se ruje in zvija, tovariši ga tišče v sredo klopi — a vse zaman: glasno kričeč splava na rokah orožnikov iz dvorane. Operacija je končana! Zvonec zapoje, seja se nadaljuje. Pribičevič vidi, da ima opraviti z doslednimi ljudmi, zato v govoru o poslovniku daje duška svoji žalosti. Složen nastop, radikalov —- prvi tuš, krepak nastop predsednika — drugi tuš — uboga opozicija —- predmet splošne zabave in smeha celega Belgrada! Obsojeni inženerji r Belgrad, 11. jun. (Tel. -sSlov.«) Danes se je vršila pred državnim svetom javna razprava proti uradnikom, ki so zakrivili, da se je zrušil obrežni zid (kej) v Bakru. Ta kej se je delal pod ministrovanjem Velizarja Janko-viča in je stal državo š^st milijonov. Državni svet je danes spoznal za krive ing. Nenadiča in ing. Buzoliča. Oba sta zaradi malomarnosti v izvrševanju službe kaznovana s tem, da eno leto ne moreta napredovati. Obenem se jima za ta čas odvzame ena petina plače. Zopet - italijanska Daimadja * Trst, 11. jun .(Tel. »Slov.«) Včeraj dopoldne se je vršilo na Glavnem trgu razvitje prapora Društva državnih uradnikov. Razvitju so prisostvovali tudi zastopniki Državnih uradnikov iz Zadra. Zadrskemu društvu je darovalo prapor tržaško mesto. Dalje so bili navzoči zastopniki političnih- vojaških, šolskih in mestnih oblasti. Msgr Temaro je blagoslovil prapor. Pred blagoslovom je imel Ta-maro navdušen patriotičen govor, v katerem je poudarjal posebno važnost navzočnosti za-drskih zastopnikov.-Njegov govor se je sprejel z vzkliki: >Živel Zader! Živela Dalmacija!« V Verdijevem gledališču se je vršil kongres državnih uradnikov. Tajnik Društva tržaških profesorjev je izročil zastopniku Zadra prapor s prošnjo, naj ga nese v italijanski Zader in ga tam razobesi, da bo plapolal nad italijansko Dalmacijo. (Aplavz.) Fašistovski tajnik Cobol je pozdravil Zadrčane z vzklikom: »Živel Zader! Plemenitost dalmatinsko zemlje nam je na vrhuncu naših misli!« Organizator Društva državnih uradnikov v Lu-signoli je tudi vzklikal Zadru in dostavil, da so fašisti pripravljeni slediti duceju tudi izven sedanjih mej. Trst, 11. jun. (Tel. »Slov.«) V Trst so bili poklicani na običajni raport v Sežano vsi važnejši gostilničarji in drugi konccsijonarji s nujnim vabilom, da gre za važno zadevo in je prisotnost vseh potrebna. Ko so bili zbrani, je vodja fašija Grazioli naglo prebral laško izjavo, katero so morali vsi prisotni podpisati. Podpisani izjavljajo, da obžalujejo izgrede Jugoslovanov proti Italijanom v Dalmaciji, izjavljajo, da so Slovenci v vsakem oziru zadovoljni s položajem v Italiji in so srečni, da so pripadniki te velike države. — Lahi so to izsiljeno izjavo seveda takoj razbobnali v svet. Granate pokajo. Pri orožnih vajah s pomorskimi minami je eksplodirala neka granata, ki je ubila 4 vojake, 4 pa težko ranila. Danes ponoči je bilo v Korintu zopet več potresnih sunkov. V zadnjih dneh je bilo vsega skupaj na korintskem ozemlju 13 potresnih sunkov. Oslanovlteno 1.1879 Teldon Stev. 2535 Kitaftivaicarstvo MGIIST MARIINlCK LJUBLJANA. Rimska cesta 14 prvo ln edino podJeUe za napravo jeklenih vaucnih zaslorov v Sloveniji priporoča i kurenčnih i napravo novih valjčnih zastorov in popravo letih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. izdeluje ln se priporoča za naroČilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga Štedilnikov V priznani vestni in solidni izvršitvi i - Avtogeno varenje ln rezanje. Po zelo znižanih cenah prodaja manufakturna trgovina Dolčelullarlni Maribor Gosposka ulica št. 27. moško sukno, damsko sukno, hascha. Crep-de-chine, umetno svilo, Foulard svilo, volnene delene, poldelene, cefirje, ba-tiste, etamine, najrazličnejše platno za perilo in posteljnino i. t. d. Razglas Samolastno lovišče mesta Kočevje, in sicer: Mestni gozd v izmeri 3075371 ha in Mestni Šahen v izmeri 217 6409 ha se oddasta potom javne dražbe za dobo 4 let in 8 mesecev, t. j. od 31. avgusta 1928 do dne 31. marca 1933 v najem. Dražba se bo vršila dne 17. julija 1928 ob 11 dopoldne v posvetovalnici mestne občine Kočevje, kjer se lahko upogledajo tudi dražbeni pogoji. Premoženj, uprava mesta Kočevje, dne 5. junija 1928. Načelnik: Alojzij Kresse 1. r. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t. d. nudim po skrajno ugodnih cenah! Na debelo! Na drobno! Anton Danežič, Ljubljana, Florjanska ui. 14. Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig. L Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, "olnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Cefir za srajce! iNajnovejši vzorci i Sc E. Skabcrnž LJUBLJANA OAKLAND- Dola io nizek, zmožen velike brzine, je danes vsled svoie konstrukcije eden najeleganinejših vozov v prometu. Krasna zunanjost Oaklanda ni samo produkt skrbne tehnične izdelave, temveč tudi rezultat genijalnosti Fischerja, glasovitega konstrukterja General Motors-ovih vozov. Oaklandovi inženjerji trdijo, da je za popolno udobnost pri brzi vožnji ter za absolutno stabiliteto in varnost pri ovinkih in na slabih cestah potrebno, da je voz dolg in da sta ša-sija in celo ogrodje voza nizko speljana. Podaljšali so razstoj med osmi in sploh dolžino celega voza. Graditelji so vporabili priliko in napravili iz Oaklanda enega najod- ličnejših in najsijajnejših vozov v prometu. — Njegove mične linije in okusen lak, s katerim je ličan, dajo mu mladostno lice in mu zasigurajo navdušeno občudovanje povsod. In vendar ni Oakland drag. Po-setite zastopnika, kateri Vam bode razkazoval celo vrsto modelov. Na izčrpno izbiro so Vam razni modeli v različnih barvah, z odliku-jočimi se črtami na vratih in luksuzno opremo. Zastopniki po celi Jugoslaviji! Glavno zastopstvo In zaloga rezervnih delov V. & M. Barešič & Co. Zagreb Kraljice Marije 34 — Tel. 27-44 Ljubljana Dunajska cesta 12 — Tel. 2292 Zadružna gospodarska banka a. a. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon št.2057,2470 in 2979 Kapital Iri rezerve skupno nad Din 16,000.000 - vloge nad Din 300,000.000-- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va°/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani! Karel Cefi. Izdajatelj: dr. Ft. Kulovec. Urednik: Franc Terseglavi F. M.s Zedinjena Kitajska in tihomorsko vprašanje Po najnovejših poročilih so zmagovite iete kitajskega nacionalističnega generala Čangkaj-Ska že zasedle Peking. Bivši roparski poglavar Čangtsolin; prijatelj Japoncev, je bil na umiku v Mandžurijo nevarno ranjen od zavratne bombe ter je plačal s smrtjo svoje izdajstvo nad domovino. Mandžurijo hočejo menda sedaj okupirati Japonci sami ter si tako zasigurati njene bogate naravne zaklade. Razen te province, ki je for melno seveda še kitajska, v kateri so pa že dolga leta prevladovali tuji interesi, v prejšnjih časih ruski in pozneje japonski, bo torej sedaj tako rekoč cela Kitajska združena na republikanski nacijonalistični podlagi. Vsled tega moremo s precejšnjo gotovostjo pričakovati, da se bodo sedaj končali dolgoletni revolucionarni boji, ki so se začeli začetkom oktobra 1. 1911. z odstavitvijo dinastije Mandžujev ir> proglasi'vijo republikanske vladavine. V svoji knjigi »Der Drache und die fremden Teufel« (Brockhaus, Leipzig, 1927) piše švedski geolog Johan G>;nnar Andersson, ki je v kitajski državni službi prepotoval vsd važnejše pokrajine te velikanske države, da jc kitajska revolucija, slično kot francoska ali ruska, v:budila v domačem ljudstvu vse polno latentnih življenskih moči, ki so v gotovem smislu po-|V^ročile propad stare, tisočletne, toda okostenele kitajske kulture, ki je datirala v mnogem oziru še iz bakrene in bronaste dobe, in novi pokret je Kitajce skoraj prehitro pripeljal v objem evropsko-amerikanske moderne miselnosti. Kar se tiče javnosti je izginil tip prejšnjega mirnega, konservativnega, delavnega Kitajca; pasivni kitajski nacijonalizcm, ki se je prej izživljal v svoji lastni kulturni preteklosti in v poglobljenju na znotraj, je naenkrat postal akti-vističen in nastale so velikanske državljanske •'ojske, ki so v zvezi z lakoto in c,JUstošenjem rodovitnih in skrbno obdelanih pokrajin uničile na milijone ljudi. Vedno več Kitajcev jc jelo posečati evropske in posebno še amerikanske šole in univerze in pač naravno je bilo, da je novi pokret začel vedno bolj posnemati evropejske običaje. Izginila je častitljiva, dolga, svilena obleka man-carina in moderni kitajski uradnik nastopa tudi že v fraku in cilindru. Kite so šl seveda že prej. Starinski slog pagod se mora umikati vsaj napol modernemu. Pojavlja se renesansa ▼ verskem, socialnem in li erarnem oziru, Prc-raja se konfucianizem in budizem ter išče odnosov modem .a življenja in tudi do krščanstva. Stari birokratični sistem izginja. Tla so mr, izpodnesli že 1. 1905., ko so odpravili tra- dit' nalne izkušnje iz starega uradnega jezika, ki je bil mrtev že celih 2000 let in preprostemu ljudstvu ravno tako malo razumljiv kot n. pr. latinščina v srednjem veku, a so se ga vendar prav do zadnjega časa posluževali učeni in uradni krogi nele v uradnih spisih, znanstvenih razpravah in literarnih proizvodih, ampak celo v privatnih pismih. Dejanska in aktivna literarna revolucija, ki hoče ljudski jezik v vsakem oziru spraviti v ospredje, se je začela 1. 1917. in sicer je njen vodja dr. Huši, profesor na drž. univerzi v Pekingu, ki je obenem tudi filozof in pesnik, in čigar pesniški proizvodi so pre-kvasili moderno, revolucijonarno kitajsko mladino. Na taki bazi se torej zedinjuje moderna Kitajska, z-družene Države Ameriške so to gibanje nasplošno vedno podpirale, ker se jim gre za populariteto, za politiko »odprtih duri«, ki je najbolj ugodna za razvoj njihove trgovine. Boljševizem je videl v moderni Kitajsk-tdveznico proti zapadnim velesilam ter je podpiral Kantonce, posebno takozvanega »krščanskega« generala Fenga predvsem s tega vidika. Anglija se je bala za svoj veliki vpliv in za investirane kapitale ter se je več ali manj prikrito upirala novemu pokretu. V zadnjem času se pa zdi, da je z izredno spretnostjo menjala svojo taktiko, izpodrinila v veliki meri bolj-ševiški vpliv in danes se že skoraj več ne moremo otresti vtisa, da se je nagli pohod na Peking mogel izvršiti le z indirektno podporo Anglije. Današnji položaj na daljnem vzhodu je namreč Anglijo tako rekoč prisilil, da mora na vseh straneh iskati zaveznikov proti Japonski, ki ji jc po končani svetovni vojski zraJla čez glavo, in moderna zedinjena Kitajska ji postane lahko v tem oziru silno koristna. Japonska zaigrala. Japonska se zdi, da je zaigrala vlogo osvo-boditeljice vzhodnih narodov, ker je nasproti lastnim žoltim soplemcnjako:.! na Kitajskem igrala isto imperialistično vlogo kot zapadne velesile. Naglo naraščajoče prebivalstvo sili deželo vzhajajočega solnca k ekspanziji, industrializaciji doma in kolonizaciji nazunaj. Zalo je že v sedemdesetih letih zasedla Riukiu -otoke, 1. 1895. je dobila od Kitajske Formozo, po končani rusko-japonski vojni deset let pozneje je vzela Korejo in južni del Sahalina. Istočasno si je zasigurala izrabo in kontrolo južno-mandžurske železnice, ki teče iz Harbina preko Mukdena v Portartur, dočim je morala eksploatacijo vzhodno-mandžurske železnice (preko Harbina v Vladivostok) prepustiti Rusiji. Med svetovno vojno jc poskušala od Kitajske izsiliti razne koncesije ter po okupaciji nemške kolonije Kiaučau utrditi svojo pozicijo na polotoku Šantung, toda morala se je umakniti vsled nasprotovanja Združenih držav. Ob koncu svetovne vojne je hotela zasesti tudi severni del Sahalina, a morala se je pozneje pred boljševiki zopet umakniti ter si je zasigurala le eksploatacijo pretrolejskih vrelcev. Za razvoj moderne industrije manjka Japonski poleg petroleja predvsem tudi železne rude in premoga, zato je pač naravno, da išče teh surovin v svoji najbližji okolici, na Kitajskem in posebno v Mandžuriji, ki se drži že okupirane Koreje. Znani svetovni potm'k Collin Ross piše v svojem pred par leti izišlem delu »Das Meer der Entscheidungen, Beiderseits des Pazifik« (Brockhaus, Leipzig, 1925), da so si Japonci s pomočjo južno-mandžurske železnice v tej kitajski provinci ustvarili takozvani vertikalni trust, ki ima polovico vladnega in polovico privatnega kapitala. Ta družba ima lastne luške naprave, parnike, pre-mogokope, železne rudnike in plavže, tovarne za lokomotive, plinarne in elektrarne, opekarne, steklarne, tovarne za porcelan. Ima celo lastne hotele, laboratorije, vzorne farme i t. d. Peča se tudi s pridelovanjem tako zva-nega »soja«-fižola, čigar produkcija je v Mand- žuriji tako bogata, da si je Čangtsolin samo s tem fižolom nabavil 50 aeroplanov ter opremil celo svojo armado. Ta fižol je silno uporaben ter služi za izdelavo olja, mila itd., deloma celo kot hrana za ljudi in preostanki za živino. Lahko nam bo torej razumljivo, zakaj so Japonci s tako vnemo podpirali svojega mand-žurskega prijatelja Čangtsolina, dasi jim v striktno koloiiizatoričnem oziru Mandžurija ne nudi ravno posebnih ugodnosti. Mandžurija ima nekako srednje-evropsko podnebje ter šteje danes samo kakih 22 milijonov prebivalcev, vzela bi pa lahko še nadaljnih 40 milijonov ter bi bila eventuelno primerna tudi za evro-pejsko kolonizacijo, toda Evropejci pri delu, bodisi kot poljedelci, bodisi kot delavci nikakor ne morejo konkurirati s kitajskimi kuliji vsled velikanske pridnosti in nizkega življen-skega standarda teh ljudi. Zato celo Japonci s Kitajci ne morejo tekmovati ter so kljub vsem ugodnostim spravili v Mandžurijo le kakih sto tisoč svojih izseljencev, dočim iz ostale, gosto naseljene, »prave« Kitajske prihaja semkaj vsako leto 400.000—500.000 ljudi, tako da Japonci tu poleg Kitajcev številčno tako rekoč izginjajo. Za Japonce je dežela tudi nekoliko premrzla in Collin Ross pravi, da Japoncev nič kaj posebno ne vleče govedoreja in sploh evropski način poljedelstva, za kar bi bila Mandžurija najbolj pripravna. Tudi v Korejo so Japonci po zatrdilu istega pisatelja spravili komaj 250.000 svojih ljudi ter jo predvsem gospodarsko eksploatirajo. Zato že dalje časa gledajo proti jugu ter so prav zadovoljni, da se jim je ob koncu svetovne vojne posrečilo obdržati kot manda-tarno ozemlje prejšnje nemške posesti v Mikro-neziji severno od ekvatorja, Maršalske, Karolinške in Marijanske otoke T di se že od prej r.. 'i naseljujejo po drugili tihomu. ,kih otokih. Posebno važni so v tem oziru Havajski otoki, kjer to le bolj slučajno 1. 1893. Amerikanci dobili oblast v roke, v naseljevanju so jih že takrat bili Japonci prehiteli. Danes šteje to otočje kakih 230.000 ljudi, a od teh je le š« kakih 20.000 polinezijskih do lačinov. 20.00C Kitajcev poleg razne mešanice, a preko 110.00G Japoncev. Glavno mesto Honolulu, tako zvanl »Gibraltar Pacifika« ima amerikansko posadko, ki šteje okrog 20.000 mož in med njimi tudi mnogo Slovencev. — Japonce pač naravno vleče na jug, v redko naseljeno, danes bel« Avstralijo ter na Filipine, kamor imajo iz Formoze samo še dva dni vožnje. Zato iščejo oporišč ob vzhodno-azij-skem obrežju od Formoze do Mandžurije ter so bili vedno pripravljeni podpirati eno ali drugo vojskujočih se strank na Kitajskem. Na drugi strani pa interesi belega plemena nalagajo Angležem in Amerikancem dolžnost, da pri obrambi Pacifika nastopajo skupno in sporazumno, kar jim je tem lažje, ker se jim nudi prilika, da napadejo Japonce pri njihovem eventuelnem pohodu proti jugu od obeh strani iz boka. Angleži iz Wejhajvcja, Hongkonga in silne pomorske baze v Singaporu, glede katere je že ponovno bilo razburjeno javno mnenje na Japonskem. Obrambo Filipinov bi Amerika v glavnem prepustila angleški mornarici, dočim bi se glavna moč ameriškega brodovja opirala na Havajske otoke. Collin Ross pripoveduje, da so se v tej okolici 1. 1925. vršile velike vaje ameriške vojne mornarice in da je bilo ob tej priliki v havajskih vodah zbranih 125 vojnih ladij, res impozantno število, ki kaže, da se Amerikanci prav resno pripravljajo za vsak slučaj. Ob takih prilikah ameriška mornarica tudi redno obišče avstralske luke ter se tu vršijo slovesne manifestacije, poudarjajoč najožje pobratimstvo obeh političnih narodov anglosaškega plemena. Ob času velikih odločitev v Pacifiku bo torej to pleme nastopalo skupno in danes se že tudi jasno vidi, da se bo tej skupini pridružila tudi na nacionalni bazi zedinjena Kitajska. Na ta način pa je tudi za dolge dobe onemo« gočena in žc vnaprej poražena japonska zamisel o prevladi žoitega plemena v Tihem morju pod zastavo vzhajajočega solnca. Motociklistične dirke V nedeljo popoldne so se vršile na novem dirkališču pri Mostah motociklistične dirke, ki jih je priredil ljubljanski motoklub »Ljubljana«. Ze dopoldne je vzbudila posebno pozornost propagandna vožnja z motornimi kolesi,, ki jo jc klub priredil po ljubljanskih ulicah. Popoldne pa se je vršil proti dirkališču velik dotok občinstva. Mnogo je bilo seveda kolesarjev, motociklistov in avtomobi-listov. Vseh obiskovalcev nedeljskih motociklistič-nih dirk je bilo okrog 3000. Dirke so se začele ob 3 popoldne s pozdravnim krogom in otvoritvijo dirkališča. Udeležilo se je pozdravnega kroga 12 kolesarjev, 20 motornih koles in 2 motorni kolesi s priklopnim vozom. Prva je bila nato dirka novincev kat. do 175 kubik cm. na 5 krogov po 1 km. Med petimi tekmovalci je bil prvi Manfred Rist (motoklub »Ilirija«) 5.04; II. Minka Zagarjeva (Ilirija«) 5.09*/,; HI. Josip Polik (»Ilirija«) 5.26*/». Posebno pozornost je vzbudila gna. Zagarjeva, ki je, dasi zadnja, prehitela vse tekmovalce razen prvega. Ker je bila Minka Zagarjeva prva dama v Sloveniji, ki je nastopila pri motociklistični dirki, ji je vodstvo dirke naknadno priznalo drugo nagrado. Glavna dirka kat. 250 kub. cm. na 10 krogov je bila sredi vožnje ustavljena. Polik in zagrebški dirkač Milutin Fiitterer sta prevozila že dva kroga do ovinka. Ker Fiitterer najbrže ni bil dovolj previden pri ovinku, je padel s kolesa in se znatno poškodoval ter so ga morali prepeljati v bolnišnico, sodniki pa so ukinili tgčko s programa. Dirka, novincev kat. 350 kub. cm. na 10 krogov. Startali so 4 tekmovalci. Prvi je bil Franc Trampuš (»Ilirija«) 8.35%; drugi Hauser (Graz) 8.39 in tretji Maks Jančar (motoklub »Ljubljana«) 9.15. Kolesarska dirka novincev. 10 dirkačev, 2 kroga. I. Josip Cihlar (ASK Primorje) 3.30»/,; II. Ivan Dorč (Sava) 3.31'/«; III. Adolf Goltes (Ilirija) 3.31%. Dirka za častno darilo ljublj. sekcije avtokluba. štirje tekmovalci, 10 krogov. Prvo mesto dosegel Cerič iz Maribora v času 8.24%. Glavna dirka kat. 250 kub. cm. na pet krogov. Startalo je pet dirkačev. Prvi Rado Staji? (Belgrad) 4.44*/»; druga Minka Zagarjeva 5.00%; tretji Manfred Rist (5.21%). Odlično se je izkazala Minka Zagarjeva, ki je v znatni distanci prehitela ostale tri dirkače. Glavna dirka kat. 350 kub. cm na 10 krogov. Prvi Anton Uroič (Zagreb) 7.34; drugi Oto Kuhar (Maribor) 7.34% tretji Sandler (Graz) 8.0.7'/»; četrti Trampuš. Glavna kolesarska dirka na 5 krogov. Tik do cilja so vozili dirkači v strnjeni skupini, boriti so se morali z vetrom. Prvi Kosmatfti (Primorje) 9.23%; drugi Peršin (Ilirija) 9.23*fc tretji Abulnar 9.24%. st Dirka z motorji s priklopicami za častno darilo ljubljanskega oblastnega odbora. 10 krogov, štirje dirkači. Zelo zanimiva točka. Dirkač Valter Stuzzi je zavozil iz proge ter s tem zamudil izgled na boljše mesto. Prvi Vladimir ja-kušič (Zagreb) 8.06; drugi E. Rossa (motoklub Ljubljana) 8.50; trelji Valter Stuzzi 9.10% četrti Jakob Mrzlikar 9.15. Dirka novincev kat. 350 kub. cm, 10 krogov. Prvi Siepčevič (motoklub Ljubljana) 8.19% Glavna dirka kat 350 in 500 kub. cm, 20 krogov. Startali 4 dirkači. Prvi Anton Štrban (Zagreb) 14.52%; drugi Anton Uroič (Zagreb) 14.53Vsi tretji Oto Kuhar (Maribor) 15.06'/s. Dirka za častno darilo mesta Ljubljane. 10 krogov, 5 dirkačev. I. A. Štrban 7.40%-, II. A. Uroič 7.41; III. Šlepčevič 8.18; IV. Trampuš S.42%; V. Rist. Ob 8 zvečer se je vršil v hotelu štrukelj pri-jateljski sestanek dirkačev kjer je vodstvo moto-kluba »Ljubljane« razdelilo darila in jim častitalo k doseženim uspehom. Najboljši vozni čas pri dirki je bil 86 km na uro. Vsa prireditev se jc prav lepo izvršila, k čemur je gotovo mnogo prispevalo tudi orožništvo in vojaštvo, ki je vzdrževalo red. Nedeljske motociklistične dirke so vzbudile med občinstvom mnoge zanimanja in navdušenja za motociklistični šport Moč in sila Moje žene ni bilo moči več zadrževati doma, kar je bila izvoljena v odbor ženskega društva. Njena funkcija je bila neznatna, kajti izvolile so jo za pomožno podtajnico pomožne tajnice glavne tajnice. Toda ta neznatna pozicija v klubu je nikakor ni motila, pač pa nasprotno; odločena je bila, da se povzpne višje in višje. »Slučajno sem zvedela,« mi je dejala skrivnostno, »da namerava predsednica v najkrajšem času resignirati na svoje mesto in ekse-kutivni komite bo izbral iz svoje srede drugo predsednico. Ko bo prišlo do volitve, bo v celotnem odboru ena sama oseba, ki bi bila zmožna zasesti izpraznjeno mesto in ta oseba — sem )az.« »Le malo poglej okoli sebe,« je brnela dalje, kot motor aeroplana. »Edino, kar prihaja dandanes v poštev, je osebnost in privlačna sila. Vsaj tako sem brala v oglasu. Hirst & Smith namreč inserirajo ter garantirajo, da v šestih lekcijah vsakogar pouče, kak" pridobiti močno in silno osebnost. Zato sem poslala pet funtov ter naročila celoten tečaj. V šestih tednih se ne bo nihče mogel upirati moji najmanjši želji in ukazu.« To je kazalo, da mi bo še trda predla, vendar pa me je navdajalo upanje, da bo žena vso svojo sebnost izčrpala v ženskem društvu, ter bo zame le prav malo ostalo, ali celo nič. A motil sem se. cel teden ie na meni iz- vajala svoje poizkuse. Sredi med večerjo me je pričela srepo gledati, česar seveda nisem mogel prenašati. »Vidiš, niti mojega pogleda ne vzdržiš,« je dejala, ako sem se ozrl v stran. Vsak dan je postajala neznosnejša. Trgovce je strahovala s svojo osebnostjo, mlekarico, peka, mesarja i. t. d. Koncem šeste lekcije je bila popolnoma predrugačena. Še celo obleke si je dala predelati, tako da so se podale njeni osebnosti. »Odbor mi je poslal pismo,« mi je »triumfalno naznanila neko opoldne. »Moja osebnost že učinkuje, (zgleda, da me nameravajo takoj postaviti za predsednico.« Ko sem isti večer prišel domov, sem našel ženo vso v solzah. »Kaj pa naj to pomeni?« sem vprašal prestrašen vsled njenega nenavadnega vedenja. > Pa menda vendar nisi bolna? Jaz sem pričakoval, da te najdem veselo razpoloženo ker si postala predsednica.« »S-s-s-s-aj nisem p-p-p-postala,« je s težavo izvila iz sebe. »Niso me klicale radi predsedstva. Pač pa so mi povedale, da naj se radi svojega nenavadnega vedenja v zadnjem času opravičim in da mi najbrže ne ugaja pomožno podtajniško mesto.« »No? In kaj potem?« sem vprašal. »Rekle so mi, da naj raje resigniram na to mesto,« je dejala med jokom in stokom. »Hm, kaj pa vsa tvoja šesttedenska priprava? Mar nisi podkupila * eeoKnnetio?« Žena si je otirala oči ter dejala: »Pojdi se solit z osebnostjo. Večerjajva, potem pa greva v kino.« Nieno mojstrsko delo »Menda ti je znano, da pridejo Brownovi na večerjo, zato bom jaz popravila, ako ti nočeš,« mi je dejala moja žena. »Kaj boš popravila?« sem vprašal, dasi sem dobro vedel, kaj misli: namreč, v jedilnici pobeliti strop, kjer je v obsegu okolu dveh metrov odpadel omet. »Sam veš, kaj mislim,« je odvrnila. Medtem ko bom jaz kuhala, pripravi apno, ga zmešaj z vodo ter naredi ono, sai se ne bol dolgo zamudil.« Nič kaj rad sem odložil časopis ter šel za ženo v kuhinjo, sjer sem poiskal lonec in napravil belilo, kakor sem pač vedel in znal. Nato sem šel iskat velik Sopič in ko sem ga našel, sem se vrnil v kuhinjo, pograbil lonec ter šel na delo. Najpreje sem strop izpral z vodo, potem pa pričel z belenjem. Toda, takega belilu še nisem videl, gosto ie bilo in le s težavo sem vlekel čopič sem in tja. Tudi prijeti se nI hotelo. Kar sem ob četrt na peto uro spravil na strop, to je bilo ob pol petih že na tleh, to se pravi, na preprogi. Po obrazu sem bil ves bel in tudi v oko mi je padlo, a nič škodovalo, kar se mi je še posebno čudno zdelo. Nekaj nj bilo v redu т molim halilnm. to suva vedal Kjer pa je volja močna — in moja ženka ima voljo — tam sc vse naredi. Zlezel sem vrh lestve, poiskal v loncu par debelih koscev belila ter z roko razmazal po stropu. Sedaj je držalo in kmalu sem bil gotov. Večerja je bila izvrstna. Juha okusna, ribe ravno prav pečene in pečenk-} mehka, kolikoi je pač mogla biti. Mr. in Mrs Brovvn nista mogla prehvaliti moje žene kot kuharice. »Nič se ne bom hvalila, vem kaj ztiam,« je dejala skromno. Videlo pa se ji ,e, kako dobro ji de pohvala. »Toda, počakajte, kaj šc sledi. Vi niti ne slutite, kako dobro, sladko pašteto sem napravila, Nalašč za nocojšni večer sem jo naredila in sicer prav za vaju, Mr. in Mrs. Brovvn. Stavim, da kaj tacega še nisf.a okusila, ne, še nikdar v vsem vajunem življenje * Mica je pospravila in kmalu nato je ležala pred nami pašteta. »Jaz bom kar pričela,« jc dejala Mre. Brovvn ter prijela za žlico. »Moj mož William jc cel volk na paštete,« je dostavila ter nagajivo pogledala svojega moža. Brown je zajel ter nesel v usta, da so se mu kar lica nategnila. Takoj pa je obraz na-kremžil v neverjetno spačene gube. »No, povejte, ste li kaj tacega že kda) pokusili?« je vprašala moja žena. »Gru-gru-gu-gu-ru,« je odvrnil Brown Trudil se je, da bi nekaj povedal, a nič ni spravil iz sebe. V lice je postal rdeč, roko ie priti*nil na U&tA. skotil kviilfii ter nlaniJ S poslanci - radikali Rekel bi, da so se naravnost iztrgali ie narodne skupščine. V narodni skupščini je nastal red, puntarji skupščinskega poslovnika in avtoritete so bili na hladnem in že je peljal sobotni belgrajski brzovlak osem mladih radikalnih poslancev in jih nam prepodal v toplem nedeljskem jutru na ljubljanskem kolodvoru. Cvetkovič, Valter, Pareižanin, Dimi-trijevič, Popovič, Jovčič, tajnik skupščine Po-povič, dr. Jevremovič. Ravno prav, da je v Ljubljani velesejem in na mah nam je bilo mogoče predstaviti gostom sliko slovenske pridnosti in napredkaželjnosli. Vtis je bil izreden. Poslanci so se razpršili med številne obiskovalce, razdelili po- raz-stavljalnih prostorih, spustili se v pogovore s trgovci, nekaj kupovali, drugod zopet jemali naslove, da sami uporabijo ali priporočijo firmo drugim. 0 vsem so dejali, da je ljubljanski velesejem krepak dokaz, kako naravna je pravzaprav misel zedinjene Slovenije. Ko smo v hitrici preleteli Ljubljano, ogledali seveda Stadion, Jugoslovansko tiskarno, zadružna in gospodarska središča, so bili gost-$e v družbi g. oblastnega. predsednika dr. Natlačena in g. prof. Remca na potu na našo Gorenjsko. Dan, ki ga je bil vesel tujec in domačin. Nad našo zemljo se je razlilo neskaljeno solnce; v zelenju še nikjer kakih znakov uvenelosti, dozorevanja, ampak le sve-Josti; gorski grebeni točno očrtani, kot da jih Je kdo narisal. V takem razpoloženju, drveč mimo naših društvenih domov, hranilnic in posojilnic, cerkva, obdanih belih hiš in vasi, o katerih eo spračevali posamezno, kako se Imenuje to mesto, v razgovoru o politiki, družabnem življenju smo se znašli na Bledu, ki jo že docela oživljen in oddan gostom iz severa prav do septembra. Kaj pravijo radikalni poslanci? Eden izmed njih je hitro navezal spomine na zibelj-ko našega osvobojenja in simbolično prikazal sliko, kako je šla deputacija jugoslovanske omladine nasproti dr. Korošcu, ki je bil na potu v Ženevo, ter mu izročila diplomo častnega predsednika takratne omladine v Švici. »Meni ta slika ne gre iz glave in že takrat mi Je bilo sodelovanje s Slovenci, organiziranimi ▼ slovenski ljudski stranki, ideal, kojega izvršitev more le koristiti posameznim narodom in skupni državi. Ideal se danes izpolnjujem Govorili smo torej v glavnem o vlogi Slovencev, slovenske ljudske stranke v naši državi, o trenolni politiki, namerah vlade in opozicije. Poslanci so zatrjevali: Slika, ko je cvetela v Belgradu doba demmeiranja Slovencev, je tako omedlela, da je po večini že izginila in se ne povrne več. Slovenec ima zopet neskaljen ugled. Za nas je dejstvo, da je slovenski narod politično organiziran v slovenski ljudski stranki, da je ta stranka religiozno, kulturno in gospodarsko tako ukoreninjena, da si ni mogoče predstavljati Slovenije brez nje. Poleg lega ima v dir. Korošcu osebnost, ki je ne samo jaka, ampak vseskozi ustvarjajoča in državniška. Vladati proti Slovencem se nO more; kakor ni Srbije brez radikalne, in Slovenije brez Koroščeve stranke, ni tudi dobre vlade brez ene ali druge. Sedanja zveza med nami in vami ni samo politična, ampak ena najnaravnejših. Nihče od nas ne misli, da bi ji bila prisojena kratka doba. Kar se tiče radikalov samih, so dejali gg. poslanci, so strankarske razmere po večini že urejene. Stari gospodje so odnehali, memorandum je šel v arhiv, vlada dobila v klubu popolno zaupnico. Sedaj bomo delali na spo-polnitvi organizacije; pri tem je za nas najvažnejše vprašanje, kako ustanoviti moči stranke odgovarjajoč tisk. Trenutno — nič novega. 0 volitvah ali spremembi vlade ni govora. Sicer pa malega razbijanja opozicije ni treba vzeti pretragič-no. Se bo že naveličala. Da vlada ne misli popustiti od programa, skupščina pa ne od dela in reda, se vendar lahko sklepa iz njenega zadržanja, predvsem pa ravnanja enega glavnih činiteljev, skupščinskega predsednika dr. Periča, ki je energično še vedno vzdržal red in znal braniti avtoriteto. Ce Pribičevič vpije, je to vpitje edine misli — nena-eitljive želje po oblasti. Gg. poslanci so se napeto zanimali za naše zadružništvo, prosvetno in društveno življenje, za naše narodne manjšine na Primorskem in Koroškem, za delo naših samouprav. Z nami "vred so bili istega mnenja: Samouprav je preveč, upravni stroški vseh so preveliki; nekatere so tako majhne, da se niti razgibati ne morejo. >Tudi radikali smo za razširjenje samouprav, njihove moči in financ. Da do tega pride, ne verjemo samo, ampak tudi vemo, ker je to naš političen program.« »Slovenija fe zapisana v naSi notranjosti in je ne izbrišete več. Njen napredek — naš iponos, pa naj bomo v vladi ali opoziciji.« Skoda, da so se morali tako hitro odzvati klicu dolžnosti in se vrniti v parlamenti Sicer pa — za zbliževanje imamo Se lepo dobo pred •ebojl Dr. C. Novosadska vremenska napoved. Tiho in lepo v celi državi. Deftja ne bo. Dunajska vremenska napoved za 12. junij: Po dežju bo hladno, izpremenljivo vetrovno vreme. Nobile in Italia sta na uarnem v Milan, 11. jun. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Corriere della Sera« o vzrokih nesreče zrakoplova > Italie«, je general Nobile v megli in viharju zgubil vodstvo zrakoplova, ki je hil obtežen z ledom, tako da ga je vihar gnal proti Steverovzhodu, ker ni imel več zadosti bencina, da bi dosegel Spitzborge. Ker pa ee je bilo bati, da bo vihar zagnal zrakoplov proti Franc Jožefovi deželi ali proti Barem-skem zalivu, je Nobile smatral, da je bolje, da se v sili spusti na led v bližini Spitzbergov. Pristanek na razpokanem ledu je bil zelo težaven. Ko je zrakoplov butnil ob led, so rešila posadko glavne gondole samo pnevmatična ležišča, potem je zrakoplov brez te gondole zopet šinil kvišku in plaval dalje s tremi gondolami pri motorjih, dokler ni bil porabljen ves plin. Posadke v teh gondolah imajo pri sebi zadostne množine hrane. Pri njih se nahajata učenjaka dr. Pontemoli in češkoslovaški profesor Behounek, dočim se švedski meteorolog Malgr6n najbrže nahaja v gondoli pri Nobilu, kjer se nahajajo tudi trije navigacijski častniki, korvetni kapitan Sappi, poročnik Viglieri in zrakoplovni inženjer Trojani, dalje tehnik Cecioni, podčastnik Arduino in radiotelegrafist Biaggi. — >Ttalia< poroča brezžično, da je moštvo posadke rešeno in da so samo trije člani bili ranjeni. Moštvo so je razdelilo v dve skupini. Ena skupina je šla v smeri proti severni obali Spitzbergov. 0 njih ni nobenih vesti. Večina moštva se nahaja na potujočem ledu v zmeri proti zahodu. Nujno prosijo za pomoč, za živež in zdravila, ker imajo zaloge samo za 6 tednov. Nujno zahtevajo lomilce ledu, ker je samo z njimi mogoča rešitev. V Italiji vlada splošno veselje, da se je vpostavila možnost zveze s posadko > Italije«. Skrb povzroča okolnost, da je en del moštva, Se preden se je mogla vzpostaviti brezžična zveza, bil odposlan na severni rtič, da poišče pomoč, pa se dosedaj še ni vrnil. To moštvo ima s seboj samo malo živeža, tudi nima s seboj izvežbanih smučarjev ali turistov. Upanj eje, da bomo mogli posadko »Italije« rešiti v nekaterih dneh. Letalski kapitan Maddalena je z vodnim letalom »Savoia 55« dospel v Curih. Ker radi slabega vremena ni mogel leteti naravnost preko Alp, je letel preko Marseilla, Lyona in Ženeve v Curih. V Marina di Chiesa se pri-pravlja še ena pomoŽDa ekspedicija pod poveljstvom letalca Panso. Kakor se doznava iz prvih vesti, ki jih je poslal general Nobile italijanski vladi, se je pri pristanku poveljniška gondola odločila od oboda zrakoplova. V tej gondoli s« je nahajal Nobile z osmimi člani posadke, ostalih r* znaku«, kar kvari zmisel. k Brozmotorni polet. Dunajski dnevniki so prinesli pozornost vzbujajoča poročila o prvem poizkusu brezmotornega letala, ki ga je skonstruiral tehnik — Aurelius Biasil. To je naš mladi rojak g. cand. ing. Zlatko Bisail iz Gorice, član sekcije za brezmotorni polet pod pokroviteljstvom aerotehniškega društva. Pri poskusu samem sta mu asislirala c. ing. Reichs-feld in c. ing. Wondrak. Prvi poskus ob Donavi je pokazal, da se bo dal tudi take vrste pogon s primerno modifikacijo uspešno porabiti. Temu prvemu uspelemu poskusu bodo sledili še drugi s čedalje bolj popolnimi letali. Za ta poizkus je služil mal nadkrovnik i'/, aluminija z razpetino enega metra, ki je pa kljub temu dosegel bajno hitrost 150 km na uro. Ker je močan veter poizkus oviral, niso dobljeni rezultati popolnoma točni, ali v celoti kažejo povoljno sliko, ki bo merodajna za konstrukcijo prihodnjega modela. Ti poizkusi se bodo nadaljevali za enkrat še z nalašč v ta namen prirejenimi raketami, ki jih prispeva pirotehniška tovarna »Sirius«. Pozneje pa namerava graditelj preiti na tekočo ali plinasto gonilno snov, ki sta za daljni razvoj raketnega principa neizogibni. O rabnoeti in praktični vrednosti te nove sile se danes še ne da spregovoriti prava beseda. V koliko se bo moglo letalstvo okoristiti 1e sile, nam pokaže šele bodočnost. Iz poročil v nemških listih je videti, da v merodajnih krogih pripisujejo tem poizkusom veliko važnost, a doseženi uspehi vzpodbujajo za nadaljevanje tega dela. Zelo nas mora torej veseliti, da stoji v ospredju tega dela naš mladi rojak, kj je obenem vrl sodelujoč član naših dunajskih organizacij. k Velik požar. V Prepolah na Dravskem polju je v nedeljo ob 2. uri nastal velik požar, ki je uničil 10 poslopij. Izbruhnil je pri posestniku Šibilu in se razširil na poslopje posestnikov Zunkoviča in Peska, katerih poslopja so popolnoma uničena. Na pomoč so prišla gasilna društva iz Hotimija, Račja in Št. Janža. k Gojenci za pomorsko-zrakoplomo podčastniško šolo v Kumborju (Boka Kotorska). Letošnje leto 1. oktobra bo sprejetih v tretji razred pomorsko-zrakoplovne podčastniške šole do sto gojencev. Pogoji za sprejem so na vpogled pri vseh poveljstvih vojnih okrožij, pri vseh poveljstvih in oblasteh mornarice, pri vseh velikih županstvih, okrajnih glavarstvih, v Službenem vojnem listu št. 23 in v Službenih Novinah št. 121. Pripominja se, da imajo gojenci posebne doklade in ugodnosti pri napredovanju in da sčasoma lahko postanejo častniki pomorsko-zrakoplovne stroke. •k Samoumor ubijalca. V sobotni številki smo poročali o uboju na Jesenovem. Sedaj smo prejeli še naslednje poročilo: V petek 8. junija je več voznikov iz čemšeniške okolice peljalo jamski les v zagorski rudnik. Nazaj grede so se ustavili v Kotredežu in obilo napajali žejna grla. Ko so se peljali domov, je prisedel na en voz tudi Andrej Zupan iz Znojil, 20 letni rudar, ki sc je vračal iz šihta. Med njim in tudi 20 letnim Janezom Kajbičem iz Jesenovega je nastalo malo prerekanje, ki je razburljivega in pijanega Kajbiča privedlo do tega, da je skočil s svojega voza k sosednemu in Zupanu zasadil nož dvakrat v vrat in enkrat v branečo roko, preden so mogli drugi ubraniti. S klicem: Janez, kaj si mi naredil, se je Zupan zgrudil z voza. Sorodniku Zupanu, ki je priskočil je še rekel: Povej doma, da naj molijo zame. Po teh besedah ga je zalila kri. — Ko je ubijavec Kaj-bič videl svoje delo je pustil voz in konje in zbežal v gozd. Obveščena žandarmerija iz Zagorja ga je že zvečer okoli 10 iskala na domu. Znamenja kažejo, da jo je opazil in se skrival. Čevlje je pustil v domačem kozolcu. Pod okni onega, ki mu je vozil les in ki ga je napajal, so našli zjutraj travo potrgano in sledove, da je z rokami in nogami grebel po zemlji. Njega samega so pa domači dobili, ko se je zasvitalo, v sosedovem gepeljnu obešenega. •k Roparski napad. O soboto je voznik Mamilovič iz Leekovca pri Litiji potegnil večjo vsoto denarja za vožnjo lesa. To jc opazoval neki brezposelni urarski pomočnik iz Celja in se je pridružil vozniku Mamiloviču, ki se je vračal z vozom domov. Vzel ga je celo .na voz. Pa dobrota je sirota. Na samotnem potu pri Črnem Potoku je urar voznika napadel, pobil na tla in mu oropal ves denar. Toda ta poboj je opazil Orel Mirko Rozina, ki je delal na polju. Hitro je skočil domov po kolo, šel v Šmartno po orožnike, ki so roparja hitro vjeli in še tisti večer odpeljali v litijske zapore. •k Lep sin. 17 letni Albert Z. iz S. pri Ljubljani se je sprva hotel učiti za čevljarja. Po par mesecih je od tam pobegnil, ker se mu ni ljubilo delati. Nato se je lotil kovaštva, katerega se je učil kar pri očetu. Te dni si je nabavil Albert večjo svoto denarja, opravil se prav po gosposko, potem pa je še domačim hotel pokazati svojo oblast. Rojil je po hiši in končno porabil nož z mize in ž njim grozil in silil za očetom in materjo, ki sta se mu s strahom umikala. Končno so fanta s silo zvezali in potem poklicali orožnike, ki so ga odvedli v zapor. ■k Ujet tat. Orožniki v Lukovici so aretirali nekega Franceta Gabrovca in z !m dobili v pest dolgo iskanega kolesarskega tatu, ki ]e ukradel na deželi več koles. Gabrovec je priznal, da je ukradel eno kolo„v Kranju, eno pa v bližini Vranskega. Obe kolesi je prodal v Blagovici po 200 Din. Orožniki so eno kolo že našli in iščejo sedaj lastnika. ic Pri želodčnih in jetrnih bolečinah, žolčnem kamnu in zlatenici ureja naravna »Franz-Josef« - grenčica prebavo skoraj na brezhiben način. Izkušnje po klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josok-voclo, če se vzame zjutraj na tešče zmešana z nekoliko gorke vode. Dobiva se v trgovinah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nočno službo imajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. O Kopalna sezona je v Ljubljani že v polnem razmahu. Zlasti v nedeljo je bilo na obrež-: jih Save in Ljubljanice prav lepo število kopalcev. Nekateri med njimi so že ponosno kazali svojo ogorelo polt, dasi so nekateri »zlobni« jeziki pripovedovali za njihovimi hrbti, da je temu bilo vzrok orehovo olje ali kaka druga maža-Seveda so napravili s tem nekaterim tudi krivico, saj na primer ob Ljubljanici se že dober mesec, če je le količkaj solnca stalno koplje nekaj : kopalcev in tudi v Koleziji ter na peščenem savskem produ se jih je zadnje dni solnčilo nekaj. ; Kopalci se za letos nadejajo prav vročega po-' letja. O Posledice dobrega vina. Na velesejmu je bilo v nedeljo zelo živo in mnogo družb se je radi silne vročine zateklo pod zelene kostanje, kjer so gasili žejo z dobrim velesejmskim vinom. Ko se je ena teh družb končno le dvignila in jo težkih korakov odmahala ven, se je med seboj sprla. Baje j. šlo radi nekega klobuka, ki ga je nekdo zbil z glave svojega soseda Lovrenca Horvata. To je tega tako zelo razburilo, da je potegnil nož in ga zasadil izzivalcu Ivanu Zagorcu globoko v prsa. Zagorca so odpeljali v bolnico, Horvata pa so radi težke telesne poškodbe aretirali. Zagorec je sicer že izven nevarnosti, vendar pa dalj časa ne bo mogel delati. O Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so mi čestitali k moji 50-letnici tiskarskega poklica, se iskreno zahvaljujem. — Ivan Ciber, strojnik. O Državna pomožna šola v Ljubljani ima razstavljene izdelke otrok dne 17. in 18. junija od 9 do 12 in od 2 do 6 popoldne na Coj-zovi cesti 5. Razstava je za vsakogar, ki se za stvar zanima, odprta. O Umrli so v Ljubljani, v času od 6. junija do 11. junija 1928: Marija Poznič, hči strojevodje, 11 dni, Vodovodna cesta 178; Fran Jazbec, zidarski pomočnik, 64 let, Sv. Florijana ulica 13; Julija Jančar, zasebnica, 59 let, Pod Trančo 2; Franja Kavčič, žena gostilničarja, 37 let, Privoz 4. V bolnici s~ v istem času umrli: Hasan Zahirovič, delavec, 28 let, Staretova ulica 13; Mirko Bedene, rudarjev sin, 2 leti, Be-štajn 65; Jožefa Trbovc, rudarjeva žena, 33 let, Hrastnik 134; Franc Knapič, delavec, 34 let, Litija 174; Emilija Piller, žena kontrolnega inšpektorja, 59 let, Medvode 25; Franc Papež, kajžar, 57 let, Jezero 43; Mira Valjan, hči skladiščnika, 1 leto, Kočevje 273; Marjeta Bonča, zasebnica, 62 let, Zapoge 14; Ivana Suhadolnik, hči posestnika, 3 dni, Praše 25. O Dovoz umetnega leda na dom. V slučaju, da se prijavi dovolj reflektantov, prične mestna klavnica prihodnje dni z razvažanjem umetnega ledu po mestu. Kdor želi, da se mu led dostavlja na dom, naj pismeno ali ustmeno javi mestni klavnici svoj naslov, število kosov ledu, ki ga želi prejemati in čas dostavitve. — Led se bo oddajal pri odvzemu: enega kosa (ca. 12.50 kg) po Dim 7, deset kosov naenkrat po Din 6, sto kosov naenkrat po Din 5. — Na licu mesta v klavnici se pa oddaja kos ledu po Din 1.— ceneje. 0 Lokal se odda s 1. julijem 1928 v novi mestni hiši Ahacljeva cesta št. 10. Potrebne informacije daje mestni gospodarski urad. O Tatvine. Za časa velesejma so imeli že-parji v Ljubljani prav dober posel in je ljubljanska policija morala napraviti celo kopico spisov o raznih malih in tudi večjih, večinoma žepnih tatvinah. Minki Gašperlinovi je bila v nedeljo ukradena torbica z vsebino 150 Din, Vinku Zor-manu pa listnica z 190 Din vsebine- — Na Am- ureluje najbolje prebavo, Cisti želodec In Creva sigurno pa prijetno. 1 omol v vsaki lekarni Din 4 —. broževem trgu sta bili ukradeni dve kolesi in sicer Jerneju Božnarju 700 Din vredno kolo, znamke »Tribuna« ter Pavlu Petkovšku 1500 dinarjev vredno kolo. — V stavbno barako v Dravljah je vlomil neznan vlomilec in odnesel delavcem nekaj obleke v vrednosti 200 Din. O Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 3228 МагЉог □ Društvom in društvenim članom! Ponovno opozarjamo vsa društva, da se imajo odslej dostavljati vse društvene vesti in objave upravništvu jšlovenca«, Koroška cesta 1. Vse te vesti pridejo pod rubriko »Prireditve in društvene vesti«. Vsaka beseda stane 25 par do prvih 15 besed; vsaka na-rlaljna beseda po 3 Din. Društveni člani pa naj odslej vestno prebirajo novice pod to rubriko. □ Oblastni predsednik dr. J. Leskovar se je vrnil iz Slov. Krajine, kjer je obiskal vse občine, prizadete in težko oškodovane po nedavni vremenski katastrofi. Po vrnitvi je ukrenil vse potrebno za pomoč, in bo oblastni odbor poslal prizadetim občinam pol vagona prosa in vagon ajde. □ Drevi ob 8. uri se vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke poučni sestanek o delavskih kolonijah. Referirata obč. svetnika dr. A. Jerovšek in Jože Stabej. Pridite vsi, ki se zanimate 1 □ Rezervnim častnikom. Mestni magistrat razglaša: Rezervni častniki so dolžni vsako spremembo svojega bivališča nemudoma javiti svojemu pristojnemu vojaškemu poveljstvu, najbolje potom občinskega urada. V prijavi ue smejo nikdar navajati svojega vojnega razporeda ali svojega mobilizacij-sekga mesta, temveč le svoje rojstne in domovinske podatke, bivališče in poklic ter svoj vojaški čin. □ Dan na dan vidimo po mariborskih ulicah učence in učenke z dežele, ki si pod vodstvom svojih šolskih predstojnikov ogledujejo posamezne mestne znamenitosti. Kako si zvedavo in radovedno ogledujejo izložbe m kako strumno korakajo v dvo-stopihl Posebno nesigurni in bojazljivi so pri prehodu preko večjih prometnih križišč. Niso pač navajeni mestnega šuma in dirindeja. Posebno piko pa imajo na sladoledarje, ki se poslužujejo posebne približevalne ali spremljevalne taktike, čim se na obzorju pojavi skupina sladoledaželjnih šolarčkov in šolaric. Velja pač tudi tukaj načelo: Kdor prej pride, ... In naši sladoledarji se tega pač prav dobro zavedajo. □ Velik požar na Poliorjn. V nedeljo ob četrt na 23. uro je čuvaj na mestnem stolpu opa- • zil velik požar na Pohorju. Naši mariborski gasilci ' so bili v pripravljenosti do pol 4. ure zjutraj in niso mogli intervenirati, ker niso mogli dobiti ni-kake telefonske zveze oziroma natančnejših podat-. / kov glede mesta in kraja, kje je požar nastal. Požar,^ je trajal štiri ure. □ Z avtomobilom zavozil v trgovino. Zgodilo pa se je to 9. t. m. ob 18. 46 minut pred hišo št. 30 v Vetrinjski ulici. Pri lastniku avtotakse g. Pelikanu uslužbeni šofer P. M. je namreč vozil po Vetrinjski ulici v smeri proti Grajskemu trgu. Pravijo, da je vozil pravilno in ne prehitro. Naenkrat pa privozi vnasprotni smeri in po sredini ulici neznanec z dvokolesnim vozičkom, čigar identiteta se ni mogla ugotoviti; za neznancem pa je pribrzel mestni avtobus. Kaj sedaj? Naš šofer P. M. je, hoteč ustaviti avtomobil, zavozil na trotoar pred vrata trgovine pisalnih strojev Legata I. Slučajno sta bila v tem trenutku pred vhodom v trgovino profesor na tukajšnji realki g. Gruntar Viktor in njegova soproga Afra. K sreči so bila vrata v trgovino odprta in ju je avto potisnil v trgovino. Ko bi bila vrata zaprta, bi katastrofa bila neizogibna. Avto je pri tem razbil reklamno stekleno tablo trgovca Legata (povzročena škoda znaša 3000 Din) in odkrušil zidni vogel. Gosp. profesor Gruntar in njegova soproga sta dobila lahke telesne jx>6kodbe. □ Rož in črešenj se zahotelo družbi petih mladeničev, pripadajočih raznim stanovom. Dijaki, vajenci — vsevprek. Pomislite, kaj so iztuhtali. Včeraj zjutraj ob pol 4. uri se je četvorica pri^ kradla preko plota na tukajšnji samostanski vrt in se spravila na rože in črešnje, eden je pa zunaj pazil, če bi ne grozila odkod nevarnost. Pa se nenadoma pokaže oko postave, žvižg opozori četvorko na nevarnost. V hipu se razbežijo na vse strani. Stražniku se je vendar posrečilo, da je dva tička ujel — žepi polni klinčkov in črešenj. Eden je dijak, drugi pa trgovski vajenec. Pravita, da oetale trojice ne poznata. П Vsoga si izmisli ta đera. Konsumenti električnega loka v Frankopanovi in Valvazorjevi ulici so se delj časa pritoževali, da ni električnega toka. Pa se je nato preiskalo omrežje na daljavi preko dveh kilometrov. Ničesar I Končno ee je pa vendar ugotovil vzrok. Otroci so si namreč dovoljevali šalo, da so metali komade žice na električno žično napeljavo, veseleč se isker, ki so zasvetile ob stiku — naravna posledica je bil kratek stik in pritožbe obrtnikov, katerih obrat je moral zastati, hišnih gospodinj iM. Starši naj pazijo na svoje otroke! Ne samo radi škode, ki se s tem povzroča električnemu podjetju in pa vsem konsuimentom električnega toka, ampak tudi radi nevarnosti, ki se jI izpostavljajo otroci s tem lahkomiselnim igračkam jem. □ Gibanje nalezljivih bolezni. V maribor-skem mestnem okolišu so v času od 1. junija do 7. junija obolele tri oso-be in sicer na davicl ena, na ošpicah ena in na tifusu ena. □ Delo dobi pri tukajšnji > Borzi dela«: 15 hlapcev, 4 poljski delavci, 4 viničarji, 3 majarji, 1 klepar, 1 koti a rja, 1 mlimar, 2 tesarja, 3 lakirni-ki, 1 slaščičar, 1 kolar, 9 pleskarjev, 1 soboslikar, več vajencev (sodarske, pekovske, ključavničarske, čevljarske, mizarske in soboslikarske obrti ter trgovske stroke), 0 kmečkih dekel, 4 kuharice, 5 sljž-kinj, 2 sobarici, 2 kuharici v hotel, 1 kuharica k orožnikom, 1 gospodinja s kavcijo, 2 vzgojiteljici, 21 šivilj za perilo, 2 kmečki gospodinji tn 1 prodajalka. □ Prav lepega gamza je ustrelil v nedeljo navaden kmečki sin na južnem pobočju Pohorja (pri Mariji Reki). To je seveda bila za domačine pravcata senzacija. Pa tudi naši fot. amaterji so imeli veliko posla pri tem, ker dobro vedo, da ljudje —• posebno pa še navdušeni lovci — take sicer redne slike prav radi gledajo ln navdušeno po njih segajo. П Ponesrečil so jo včeraj ob 6. uri 45 minut delavec Ivan Glazar, ki >e bil zaposlen pri pušča- Stev. 132. i£LO VENEC«, das 12. Junija 18S&, Strmo 7. Srbski književni trs Dr. Stevan Cirković: 2ena i diplomacija. (Iz-dalo: Udruženje fakultetako obratovatiih žena, Ge- S' za Kohn, Belgrad, cir.; predgovor knjigi je na-isal prejšnji naš zunanji minister dr. Momčilo inčič); Jovan S. Jovanovič Pedagoška fiziologija (prvi zvezek obširno zasnovanega Jovanovičevega dela: Pedagogija, pomočna knjiga za učenike učiteljskih škola in mlade učitelje. Rajkovič 1 Cu-kovič, Belgrad, cir., 176 str., 62 slik, 30 Din; slede Se štiri knjige: Pedagoška psihologija, Didaktika, Metodika, Organizacija škola); Rade Drainac: Ban-dit ili pesnik (zbirka najnovejših pesmi njegovih; S. B. Cvijanovič, Belgrad), Marko Ristić: Bez mere (S. B. Cvijanovič, Bgd., cir., 4°, 212 str., 16 kabalističnlh lesorezov, 40 Din; originalna izdaja na finem papirju 65 Din; je nekaka pesniška enciklopedija), W. Shakespeare - Svet. Stefanovič: Romeo in Julija (20 Din; uvod. komentar spornih mest kakor prevod so dobri), Aleksander Vučo: Koren Vida (S. B. Cvijanovič, Bog., dr., format 15X20, 120 str., na težkem chamois papirju 30 Din, 30 luksuznih izvodov na vćlii>papirju po 90 Din; je lirski roman, nekako odisejski doživljaji ln potovanje mladega dečka po Sredozemskem morju za Velike vojske; posebne vrednosti nima), Ljubomir Ivanovič: Južna Srbija (Geza Kohn, Bgd., 26X36, 100 Din; album 40 grafik z motivi iz Južne Srbije v ofsett tisku na risarskem papirju; predgovor je napisal Bogdan Popovič), Naše selo (Uredništvo: Savremene opštine pripravlja svojevrstno enciklopedijo, ki jo piše 60 strokovnjakov, bo ilustrirana in bo obsegala razprave o vsem mogočem: navadah, zgodovino, narodnimi nošami, družinskimi zadrugami in zadrugarstvom sploh, pravom, tehnično ureditvijo vasi, prosveti na kmetih, higijeni, kanalizaciji; naroča se: Sa-vremena opština, Kralja Milutina 59, Bgd.), Gogolj-Glišič: Taras Buljba (prev., 17 slik, 2б Din), Milica Kostič-Selem: Kapi sunca ln suza (S. B. Cvijanovič, Bgd., cIt.; pesmi). Porotna zasedanja Henrik d« Mazzei, eden najboljših tenoristov, kar jih sodeluje na {ranih odrih. De Mazzei je član komične opere v Parizu, ima izredno lep in visok tenor. Minule cosldh dni je gostoval z ogromnim vspehom v Sofiji in Zagrebu. V Ljubljani gostuje danes kot Cavara-dossi v Puccini) evi operi Tosca. Hrvatska knjiga »Hrvatska Prosvjeta«, reprezentativna revija hrvatskega katoliškega razumništva, je izšla v petem zvezku. Prinaša izvrstno prozo in line pesmi ter je tudi ilustrirana. Kdor rad čita hrvatsko, bo ob njej najlažje zasledoval literarni pokret hrvatski in duhovno življenje hrvatskega naroda. Letna naročnina je 60 Din. Uprava »Hrvatske Prosvjete«, Zagreb, trg kralja Tomislava 20. Henrik Sienkiewicz, Ognjem i maiera. Prvi dio. Malodane vsa dela Sieukiewicza so prevedena na hrvatski jezik, toda so tudi razprodana. Zato je marljiva družba sv. Hieronima, ki bi nam mogla služiti za zgled, v svoji »Knjižnici dobrih romana« izdala lani »Quo vadiš«, pravkar pa »Z ognjem in mečem«, in sicer prvi del. Prevod je profesorja dr. Kralja, lesorezi pa od grafičarke Sertičeve. — Stane 25.—, 30.— in 45.— Din po kakovosti papirja in vezave. Francoska književnost Dvoje literarnih nagrad francoske Akademije, j Francoska Akademija je podplila dvoje svojih najvažnejših nagrad. Prva literarna nagrada v znesku 10.000 frankov je prejel Jean Louis Vaudo-y e r za svojo knjigo »Prva ljubezen«. Vaudoyer, rojen leta 1883., izvira iz znane francoske rodovine arhitektov. Nagrada za roman se je podelila pisateljici Jean Balde za njen roman »Kraljica iz Arbieux«. Jean Balde, doma iz Bordeauxa, je že leta 1911. prejela francosko literarno nagrado in angleško Northcliffeovo nagrado. Dvoje novih del Romain Rolland-a. Romain Rolland je dokončal dvoje novih del, tn sicer eno-dejanko »Cvetna nedelja« (Pasquee fleuris) in tri-dejanko »Leonidi« (Les Leonides). Deli sta med seboj neodvisni, vendar obstoji med njima duhovna skupnost. Poleg tega nastopata v obeh dramah Isti glavni moški postavi. »Cvetne nedelja« so odigrava na predvečer francoske revolucije, »Leonidi« pa dvajset let pozneje med emigranti v Švici, v času direktorija, z Napoleonovim dvigom v ozadju. Oto Vallis, mlad katoliški pisatelj, ki si je ie 1 naredil ime po romanih En Allemagne in La Vierge 1 de Tombelene, je izdal pravkar meditacije pod naslovom Elevations. Vallis se odlikuje po vsebinski in formalni dovršenosti in zrelosti, krščanskem epiritualizmu in optimizmu. j Edgar Poe Važen prispevek k severno-amerikanski literaturi. Literatura o velikem amerikanskem pisatelju Edgar Allan Poe se je pomnožila z novim po-mombnim delom: »Edgar Allan Poe — The Mann« (Philadelphia), ki ga je napisala Магу E. Phillips. Knjiga obsega skoraj 1700 strani in je uspeh petnajstletnega intenzivnega študija vseh ua pisatelja se nanašajočih originalnih dokumentov, pisem itd. Knjiga hoče biti obramba pisatelja kot človeka. Pisateljica je prepotovala vse kraje, ki so zvezani s Poevim življenjem in delovanjem (združene države, Anglijo, Škotsko) in prišla v stik z ljudmi, ki so Poea še poznali. Tako jI je bilo mogoče naslikati življeneko-reenično pesnikovo podobo. Sledi mu skozi vse življenje, riše nastavek njegovih del in ovrže trditev, da je bil pisatelj pijanec, z mno-žioo dokazov ter pokaže, da je vse, kar se mu v tem oziru očita, neresnično. Pisateljica obravnava dalje Poevo razmerje do slavnih sodobnikov Longfellowa, Dickensa i. dr. Privlačno nam slika njegovo trajno borbo za obstanek, njegovo osebnost, njegovo domače, ljubezensko in zakonsko življenje. Pisateljici gre predvsem za to, da poda pravilno sliko človeka Poea. Knjiga, ki obsega poleg teksta okoli 60Q ilustracij, je pobudila v literarnih krogih Amerike veliko zanimanje. Pomagaite Bolgarom! Darove sprejema upravništvo »Slovencac. Sodni kandist Filip Logar na zatožni klopi Maribor, dne 11. junija 1928. Danes se je pred mariborsko poroto pričele prva obravnava o letošnjem poletnem zasedanju. Pred porotniki stoji Filip Logar, rojen 1 1890. na Verdu pri Vrhniki, bivši sodni kanclist v Gornji Radgoni. Obtošen je 1. hudodelstva uradne poneverbe. Obtožnica pravi, da si je obtoženec v času od leta 1925. do 29. novembra 1927 pridržal in prilastil kot kanclist na izvršilnem oddelku okrajnega sodišča v Gornji Radgoni od 14 strank, ki se v obtožnici imenoma navajajo, zaupano mu gotovino v skupnem znesku 289.095 Din l p. 2. hudodelstva obrekovanja, ker je v času od 5. februarja 1928 do 29. aprila 1928 ob priliki zasliševanja po preiskovalnem sodniku okrožnega sodišča v Mariboru ponovno dolžil dr. T. Turata, sodnega predstojnika v Gornji Radgoni Izmišljenega hudodelstva uradne poneverbe. Obtožnica pravi, da je bil obdolženec v sodni službi od leta 1907. z nekaterimi presledki do 30 novembra 1927, ko je bil radi ostavke, ki jo je podal na državno službo, razrešen državne službe. Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni pa je služboval od 31. januar. 1921 dalje ter je bil od leta 1924. uradnik na izvršilnem oddelku. Za razumevanje hudodelstva pa je treba vedeti, da mora vsaka stranka, ki hoče dražbati na prisilni sodni dražbi kake nepremičnino, vnaprej položiti vađij to je najmanj 10% najnižjega ponud-ka v gotovini ali pupilarno varnih vrednostnih papirjih. Po končani dražbi vrne sodnik vadij vsem ponudnikom razen onemu, ki je izdražbal nepremičnino Ostanek največjega ponudka pa morajo plačati zdražitelji navadno v treh obrokih tekom dveh mesecev Po obstoječih predpisih tega denarja sodni uradniki ne smejo sprejemati. Običaj pa je, da se stranke ob času, ko je treba plačati obroke, zglase na sodišču. Tukaj se sestavi zapisnik, s katerim se stranke pošljejo na davčni urad, kjer položijo denar — davčni urad pa obvesti nato Bodi-šče o prejemu denarja. In kaj se je zgodilo? Obtožnica dolži Logarja F., da Je ta denar od strank sprejemal, založil ga pa ni pri davčnem uradu — tulntam je sicer založil kakšno malenkost —, ampak ga pridržal zase, spise pa uničil. Na svojega predstojnika jvrača krivdo. Obdolženec priznava sicer, da je prejel vse v obtožnici naštete zneske izvzemš: znesek 2250 Din od Ludovika Mlinariča in znesek 3895 Din od Jakoba Bračka. Trdi pa hkrati, da je vse to delal po nalogu svojega sodnega predstojnika dr. Turata, ki da mu je baje moral izročati ves denar s spisi vred. S tem dolži obdolženec svojega sodnega predstojnika uradne poneverbe tega denarja. Nato dokazuje obtožnica, da obdolženec zavestno lažnjl-vo dolži svojega sodnega predstojnika hudodelstva uradne poneverbe. Celo žena in tašča sta ga pustili na cedila. Obdolženec pa navzlic vsem tem okolnoetim zatrjuje, da je pripovedoval doma ženi in tašči, da mu je dal predstojnik nalog, sprejemati od strank denar in ga Izročati njemu. Toda žena tn tašča vesta povedati le to, da je Logar doma par-krat namignil, da ima utis, da si sodni predstojnik na nezakonit način pribavlja denar tn da je pri tem govoril o denarju mladoletnih otrok, ne pa o denarju v izvršihilh stvareh. Porotnemu senatu Je predsedoval predsednik okrožnega sodišča 2iher. Votanta sta bila dr. Tom-bah in Žemljič. Državni pravdnik Jenčič. Zagovornik dr. LašiČ. Zastopnik finančne prokurature Ka-vec. Tik pred razpravo je obtoženec pod težo do-kazilnega materiala priznal krivdo. Tako se je namesto 83 prič zaslišalo samo 15, in se je mogla razprava še danes zaključiti. Po končanem zasliševanju se je obtoženec na predsednikovo vprašanje, ali se kesa svojega dejanja, bridko zjokal. Popol- Moderno pohištvo v vsakem slogu Izdeluje ANTON ZAIOKAR MIZAEI6KA TVRDKA ST. VID NAD LJUBLJANO Oglejte si damsko sobo na velesejmu, paviljon E. koja 82. Z našo umetno moštovo esenco „Mostin" si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20—, po po.'di Din 35'—. Dobi se samo v drogeriji Kane, Ljubljana in Maribor, Gosposka 33. Izšel je naš novi okusno opremljeni FOTO CENIK Pišite ponj na Drogerijo SANITAS samo v CELJE Objava igralcem srečk državne razredne loterije Drž. razredna loterija obvešča tem potom igravce-kupce njenih srečk, da bo za 16. kolo njenih srečk po višjem odo-brenju gospoda ministra poljedelstva in voda veljal prejšnji loterijski načrt, ki je veljal za 14. kolo srečk. Žrebanje srečk 16. kola se bo vršilo, kakor sledi: I. razred 9. julija 1928. П, razred 7. avgusta 1928. III. razred 7. septembra 1928. IV. razred 8. oktobra 1928. V. razred od 10. novembra do zaključno 6. decembra 1928. Za to 16. kolo srečk se bo izdalo 250.000 celih srečk, tiskanih v 125.000 komadih v duplu s 125.000 dobitki, kar znači, da vsaka druga srečka mora biti izžrebana z dobitkom. Iz pisarne državne razredne loterije LBr. 7547 od 1. junija 1928 v Beogradu.