Posamezna številka 30 vinarjev. SlBV. 16. V S Velja po pošti: s sa oelo leto naprej .. R 60--sa en mesec „ .. „ 5.50 ss Inozemstvo . „ 70 — V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 58-— sa en meseo „ .. K 5-— V opravi prejeman metefiao „ <-50 5 Sobotna Izdaja: == Zs oalo leto ..... K 10-— ss laoiemstro,,. . „ 15 — w v loreK, m 21 mm m —------ LelO XLVn. m ■ j v.*-' " .v. .«•>■ I I M- |P InseratI: Enostolpna peti t vrata (59 mat široka ia 3 mm visoka ali nj' prostor) sa enkrat .... po 501 sa dva- In večkrat , „ iS „ pri večjih naročilih primerov popust po dogovora. Ob sobotah dvojni tarif. 11 Poslano: i i'j Enostolpna petitvrsta K 1-Izbaja »sai dan livzemšl po nedeljek in dan po praznik n, ob 5. nrl tjuira). DV Uredništvo je v Kopitarjevi nllot štev. 6/III. SoKopisi so ne vračajo; nelranklrana plsmn se ne css sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50 = Upravništvo jo v Kopitarjevi ultoi št 6. — Bačna poštne hranilnloo avstrijske št 24.797, ogrske 29.511, bosn.-harc. št. 7563. — Upravntškaga telefona št. 50. Točite premirja V Gradcu se jc sklenil pri konferenci JCaradi premirja na Koroškem 20, t. m. med vojaškimi zastopniki Narodne vlade v Ljubljani in deželne vlade v Celovcu dogovor, vkaterem so se ugotovile med drugim sledeče točke: begunci s Koroškega se smejo takoj domov vrniti- Vojni ujetniki se izmenjajo; ranjenci *c smejo vrniti, kadar postanejo sposobni za prevoz. Sovražnosti so ustavljene, vsako nasil-stvo od strani vojaške oblasti se mora po obstoječih zakonih kaznovati. železnice, teleJon in brzoiav se kar najhitreje upostavijo. Vojne škode je priglasiti pri pristojnih političnih oblastih. Kot začasna vojaška dem&rkacijska črta velja ona, ki jo sedaj drže čete. Ta dogovor velja, dokler amerikanska misija ne določi nove demarkacijske črte. Člana ameriške misije, ki sta sc udeležila pogajanj za premirje v Gradcu, sta zahtevala, naj se takoj vsi begunci iz Koroške vrnejo domov, in sta izjavila, da sc nikomur ni treba nič bati. Ameriška komisija bo hodila po Koroškem, spraševala ljudi, kam hoče kdo pripadati, in tudi o krivicah, ki so se jim zgodile. Pri komisiji bo tudi slovenski zaupnik. Hrabrost in vztrajnost naših junakov pri Podrošci je spremenila politični položaj na Koroškem. Upi koroških Nemcev in nemškutarjev, da zasedejo s svojimi četami, pomnoženimi s četami, poslanimi jim od Nemške Avstrije celo Koroško, so se izjalovili. Stali so naenkrat zagozdeni med dva jugoslovanska tabora, enim v Velikovcu, drugim v Podrošci. Svoje kočljivo stanje so izrazili s tem, da so poslali naši vladi svojega posredovalca s ponudbo za pogajanja o vojaških in upravnih razmerah na Koroškem. V Gradcu so se začela začetkom zadnjega tedna pogajanja med ljubljansko in koroško vlado. Dunajska vlada, koje čete so sc borile ob strani koroških proti nam, je priznala zastopnikom koroške vlade upravičenost za pogajanje. Celi teden so se vršili v Gradcu razgovori, a konccm tedna so dospeli na mrtvo točko. Zdelo se je, da se pogajanja za vselej razbijejo in se zopet začnejo nadaljevati sovražnosti na Koroškem. Toda hipoma se je položaj izpremenil. Ameriško mirovno odposlanstvo, na čelu mu polkovnik Miles in poročnik King, je poseglo vmes ter ponudilo svoje posredovanje. Z izrecnim zatrdilom, da bo, zaslišavši slovensko in nemško prebivalstvo na Koroškem, ukrenilo vse Ie začasno in da njegove odločitve ne bodo prav nič vplivale na odločitev pariškega mirovnega posveta. Mirovno ameriško odposlanstvo namerava ločiti Koroško v dva upravna dela, upoštevajoč pri delitvi že sedaj narodnostne in zemljepisne razmere. Vmesnega ozemlja ne mara ustvarjati, ker bi zamena pri razsojevanju sporov padla V vsakem slučaju na posredovalce. Koroško vprašanje se je s tem popolnoma izpremenilo. V kolikor moremo mi, ki ne poznamo podrobnosti pogajanj in doseženih sklepov, le od daleč soditi novi položaj, je sedaj potrebno to-le: Ko bo ameriško mirovno odposlanstvo zaradi delitve Koroške v dva upravna dela potovalo po deželi, da nakratko prouči narodnostne in zemljepisne razmere, je tre- . ba, da so naši ljudje na svojem mestu in da ! dajejo odposlanstvu točna in resnična po- j jasnila. Vsaka vuemarnost in pcpurtljivOst ; v tem oziru bi bila usodepolna. Druga stvar se nanaša na naš vojaški položaj. Koroške nemške Čete, dobro oborožene in vajene boja, si bodo iskale norega polja z asvoje delovanje. Najbližja pot jim bo na Štajersko. Zato opozarjamo naše vojaške kroge pravočasno na to nevarnost, ponavljajoč po starih izkušnjah dobljeno resnico, da sc Nemcu ravno takrat ne sme zaupati, kadar si mu dal roko v medsebojno spravo. Potek pogajanj v Gradcu. Narodna vlada je izdala o poteku po-gajanj v Gradcu avtentično poročilo, ki bo osupnilo vsakogar radi gorostasne prepo-tence, ki so jo kazali nemški zastopniki. Poročilo Narodna vlade slovet Komisar Smodej je 17. t, m. poslal te-lefonično poročilo o pogajanjih v Gradcu. Pogajanja se nanašajo na določitev d e m a r k a c i j s k e č r t e p o m e j i m e d Koroško in Italijo, daije po meji med Koroško in Kranjsko do F r e i b a c h a , ob Freibachudo i z -liva v Dravo in dalje ob Dravi d o k. o r o š k o - š t a j e r s k e meje, tako da ostane Nemcem v e 1 i k o v š k i, roški, beljaški in z i 1 j s k i okraj. V tem ozemliu zahtevajo Nemci tudi upravo zase. Major pl. A n d r e j k a je predlagal kot minimalno zahtevo Narodne vlade, da naj tvori demarkacijsko črto sedanja bojna črta. Nemci na to niso pristali in pogajanja so prišla na mrtvo točko. Tedaj je štajerski deželni glavar pl. K a a n predlagal posredovalno, naj zasedejo Karavanški predor ententne čete, Velikovec pa nemško orožništvO. Slovenski zastopniki v Gradcu so se obrnili z ozirom na ta predlog po informacije na Narodno vlado. Narodna vlada stoji na stališču, da je ta predlog nesprejemljiv in ca g'ede demarkacijske črte ne more nič odnehati od svojih minimalnih zahtev. V Gradec sta dospela tudi oba ameriška častnika, ki sc mudita v Jugoslaviji in pripravljata gradivo za mirovno konferenco. Pogajanja z Nemci so jako težavna, ker nastopajo nekateri nemški zastopniki s popolnoma neutemeljenimi očitanji in žaljivimi Izjavami. Dne 13. t, m. je sporočil telefonično komisar Smodej, ki se udeležuje v Gradcu pogajanj glede premirja, da stavijo Nemci sledeči ultimahtm: »Jugoslovani morejo umakniti svoje čete iz ozemlja severno oi Drave. Sodnega ekraia in mesta Velikovca mi ne zasedeno. Obe strani prosita, da zasede sodni okraj VeSikovcc neinieresirana enientna sila. Izpraznitev ozemlja severno od Drave se ima izvršiti v treh dneh. Odgovora prosimo najkasneje do sedme ure zvečer, ker se ne mc-cmo ude"eževa'.i nac?alfojih podajanj, s katerimi d?.'emo n snro'rJ'-om priložnost, da izboljšujejo slabi vojpški položaj. To stanje traja, če se sklone, do sklepa mira.« Narodna vlada je sporočila v Gradec, da je nemogoče odgovoriti na ultimatum v teku nekaj ur. Nato so Nemci izpremenili rok v toliko, da je treba odgovoriti na ul-timatum najkasneje do poldneva nastop-njega dne (19. januarja). Narodna vlada je razmotrivala v svoji seji sedanji položaj na Koroškem vsestransko s političnega in gospodarskega vidika in sklenila soglasno, da sc sporoči na ulli-malum sledeči odgovor: »Narodna vlada izjavlja, da bi vzela sicer v pretres zasedenje cele Koroške po francoskih, angleških ali ameriških četah, da se ustvari znosen položaj, ki bi jamčil mir in red na celem Koroškem, in sc prepreči nadaljnje prelivanje krvi. da pa odklanja zahtevo po enostranski izpraznitvi slovenskega ozemlja kot domnevo, ki ni v ničemer utemeljena.« Kot komentar k odklonitvi ultimata se je sporočilo v Gradec istočasno še nastopno« v,Ker so imele čete koroške deželne vlade še itak zasedene obširne dele slovenskega ozemlja, bi se v tem oziru ne dose- so sc polastile sedaj nasilnim potom z napadom še nadaljnjih slovenskih ozemelj, se smatra nova zahteva po izpraznitvi sloven-kega okraja Velikovca in Drave za žaljivo domnevo. Zaseden;© koreših ozemelj po ameriških, francoskih aH angleških čef.ah bi bilo pozdraviti, če bi ss s tem dosegel namen, dn ss definštivno izločijo nadaljnji konflikii na Koroškem. Z zasedanjem samo dela in sicer celo samo nesporno slaven* skega ozemlja, b ise v tem otiru ne doseglo nič drugega nego ponižanje Jugoslovanov in bs se zdelo, kot bi sc prepustili nadaljnji slovenski okraji onstran današnje bojne črlo na Koroškem Nemcem, dočira bi ostal severno od Drave samo velikovški okraj sporen. Iz teh vzrokov se je moral cl-tbcatum odklonit'.« MmmerSš&ia mSsifa k® s!©» v^ns&i m@i§, Maribor. 20, januarja. (Lj. k. ur.) Načelnik ameriške misije, polkovnik Sher-man Miles, ki se jo udeležil pogajanj, ki so bila pred kratkim v Gradcu med koroško deželno vlado in narodno vlado SHS v Ljubljani, je davi na prošnjo štajerskega deželnega glavarja dr. von Kaana poselil Mursko polje, Špilje, Šent Ilj in Maribor, da bi dobil vpogled v etnografske razmere teh krajev, General Maister je 5e pravočasno zvedel o prisotnosti ameriške misije na slovenskih tleh in se ji je peljal naproti, da bi jo vodil po naših obmejnih krajih. Sestal se je z njo med Špiljem in Stražami, kjer je pozdravil zastopnike velikega ameriškega naroda na jugoslovanskem ozemlju v trenutku, ko so stopili na naša tla, V Cmureku in Radgoni se je polkovnik Miles pri občinrkem zastopu informiral o etnografskih razmerah in o dosedanji uoravi pod jugoslovansko vlado. General Ma;ster mu je dajal vsa potrebna pojasnila. Tolmačil jc dr. Rapoc iz Maribora. PoooMne sa ie polkovnik Miles pripeljal v Maribor ;n konferiral s štajerskim obmejnim poveljstvom in zastopniki obeh narodnosti, generalom Maistrom, z gerentom mestnega zastopa dr. Pfciferjem, dr. Hohnjecem, dr. Rezino in prof. Voglarjcm. Po tem posvetovanju, ki je bilo docela privatno informativno in ki je seveda brez vsakega vpliva na našo severno Štajersko mejo, se je vrn'1 polkovnik Miles ob petih popoldne v Gradec. Od tam se odpelje v sredo na Koroško, da določi demarkacijoko črto v on-dotnih prepomih krajih v smislu predloga, sursjetega nri pogajanjih v Gradcu dne 19. t. m. p saiamsa, Pariz, 1.9. jan. (Lj. k. u.) »Agencc Havas« poroča: Že od dveh popoldne se c zbirala velika množica pred poslopjem ministrstva za zunanje stvari. Predsednik Wilson se jc pripeljal ob tričetrt na tri. Konference ee udeleži 72 gospodov, Govor Poincarejev jc prevedel tolmač v- angleščino. Poincare jc stisnil vsem odposlancem roko in zapustil dvorano. Nato je sedel Clemenceau na rceito predsednikovo in je sporočit, da določi dnevni red imenovanje dfefinitivnega predsednika. Predsednik Wilson jo predlagaj za predsednika Clemenceau-ju, da bi s tem izrazil spoštovanje do francosko republike in do Clemen-oeau-ja. Predlog so soglasno sprejeli, Naio so sklenili ustanovitev inedzavczniškega redakcijskega odseka. Predsednik CIcmenceau je izjavil, da bo vprašanje zveze narodov na prvem mestu dnevnega reda prihodnie seje. Ob pol petih poooldne je bila seja zaključena, i Po seji sc je Clemenceau dlje razgovarjal s ' predsednikom \ViIsonom, Lloyd Georgejem in Sonninom. Pariz, 19. jan. (Lj. k. u.l Dun. k. u. poroča: V svojem govnru na mirovnem kongresu ie Clemencenau izjavil glede dnevnega reda: Prvo vprašanje ie odgovornost povzročiteljev voine; drugo kazenske odredbe proti zločinom med vojno; tretje mednarodno zakonodaistvo glede dela. — Spomenica, izročena delegatom, ima napis: »Preiskava o odgovornosti cesarja Viljema II.« Vesnifi proti londonskemu pahln. Parir, 20. jan. ("Lj. k. u.) Cehoslovnki fi-skonii urad poroča.: V ravnokar izižli prvi Številki »Revoo do I3alonn«priobčujo dr. Vesnič članek, kjer se londonskem paktu in o romunski pogodbi gWte Bnnnf-a izraža nnutopnn: Izjavljam za\no, da nas ti dve noaodbl nika- kor preveč ie vezeta, prvič, ker imamo ne- omejno zaupanje v modrost in pravičnost naših zaveznikov, in drugič, ker ti dve pogodbi slonita na napakah. Pri sklenitvi t«h pogodb nismo bili prisotni; zato vezeta samo one, ki so ju podpisali. Ti po nimajo pravice, odločevati naSi ur:o»Ie v času, ko smo se na njihovi strani borili lojalno in vdaao. Ti pogodbi imata. vse znake tajno diplomacije na sebi, kar jima jemlje veljavo pred mirovno konferenco, ki je odločena, da potrdi VVilsonova načela. Srbijo so mogli ugonobiti, toda nikdar ni omahovala; kajti vedela jo, da pomenjajo njene žrtve nov svet svobode in pravičnosti. Zahtevamo le. kar nj;.m gre po narodnostnem načelu, in proti tem principom se ne bomo nikdar pregrešili. Orlaudo ccfpotoval v Pariz. Fim, 19. jan. (Lj. k. u.J Ministrski predsednik O/Iando je sinoči v spremstvu italijanskih delegatov za mirovno konferenco odpotoval v Pariz. Švicarski predsednik v Parim. Beru, 20. jan. (Lj. k. u.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Na željo zveznega sveta odpotuje zvezni predsednik Ador brez oficielne komisije v Pariz, da pride, tam v stik s francosko vlado in z državniki, ki so se tam sešli k imrovni konferenci. Protest občine Št. Vid pri Ljubljani proti lahkemu imperializmu. Občinski zastop občine Št. Vid p. Ljub. ljani, zbor profesorjev in prefektov škofijske gimnazije v Št. Vidu, župnijska duhovščina, ljudskošolskp učiteljslvo in vsi drugi prebivalci občine Št. Vid pri Ljubljani z največjim ogorčenjem obsojajo zasedanje slovenskega ozemlja po Italijanih, najodločneje protestirajo proti nečloveškemu uničevanju našega narodnega obstanka v zasedenem ozemlju Goriške, Trsta, Primorske, Istre ia Dalmacije ter najslovesneje poživljamo vse slovenske občine, vsa slovenska drsava in V33 korporacije, naj sc pridružijo temu protestu. Izjavljamo in prisegamo to-le: Nevpogljiva in neomajna volja celega slovenskega naroda je, da pod nobenim pogojem ne prepustimo niti ene pedi slovenske zrm!ja ne !iavijanu, ne nobenemu drugemu tujcu. Našo Narodno vlado SHS v Ljubljani in jugoslovansko vlado v Bel-gradu pa pros'mo, naj ta protest celega slovenskega naroda nemudoma sporoči ve-'esitam sporazuma in ga predloži mirovni konferenci. — Sledi 950 podpisov. Št. Vid pri Ljubljani, 10. januarja 1919. Polemika proti dr. Brcjcu. Zagreb, 20. jan. »Hrvat«, glasilo Starče-vičevc stranke prava, in »Riječ bHS« pišeta o govoru predsednika Narodne vlade na zboru zaupnikov V. L. S., v katerem je napadel Hrvaško, češ da noče dati Sloveniji potrebnih živil, četudi jih ima v izobilju. Oba lista zavračata ta naapd in pravita, da je Hrvatska v polni meri storila svojo dolžnost napram Sloveniji. Dr. Sunrtrič odstopil. Sarajevo, 20. jan. Dr. Joso Sunarič, poverjenik zemaliske vlade za notranje zadeve, je odstopil. V kratkem bo imenovana nova zemaljska vlada. Poljski vojaški atašo odstopi!, Zagreb, 20. jan. Poljski vojaŠId ataše podpolkovnik Kopecki je te dni odpotoval v Belgrad. Ententinl cdmfiali zapustili Reko. Heka, 20. jan. (Lj. k. u.t Včeraj so engl*-ski. francoski in ameriški tdmiral odpeovali z I« jke. Italijanski list pfoti aneLsiji Dalmacije. Ženeva, 20. jau. (Lj. k. u.) -Ccrriere della fcera« pnoočuje dodatek k načelom, na ka-teri slonijo italijanske zahteve po dalmatinski obali. List doprinaša pončlnoma stvarno dokaz o nevzdržnosti italijanskih zahtev. Leta 1910 je prebivalstvo Dalmacije štelo 645 tisoč duš. Od teh je bilo po italijanski sodbi 40 tisoč Italijanov, po avstrijskem Štetju pa lc 18 tiseč. Zgodovinsko sc da dokazati, da sc jc jjospodslvo Benečije rrušilo žc lota 1779. Clankar prihaja do zakljuilka, da ^e mora Ualija odreči dalmatinski obali od Istre do Kotora, izvzemši mesto Zadar, ki leži nekako v višini Jakina. To mesto ima popolnoma ita-ljanski značaj in je vsled tega zahteva Ita. lija zase. Pač pa zahteva list garancije za varstvo italijanske manjšine, posebno v mestih Sibcniku, Splitu, Dubrovniku in Kotoru. It fofkn - —• \iv H U * Varstvo čeških manlMn Dunaj, 20 jan. (LL k. u?) CehoslovuSki tiskovni urad poroča: VcoraJ jo bila tukaj seja zaupnikov sor.ialnodcmokratičur, stranko za Dunaj iu Nižio Avstrijsko. Udeležil *c ic soio Stran 2, SLOVENEC, dne 21. januarja: 191$, Štev, 16, tajnik stranke, TomaSek, ter čehoslovaški poslanik na Dunaju, Tuaar. Le-ta j« izjavil v svojem govoru, da bo vlada Čehoslovaške republiko skrbola za slehernega čehoslovaškega državljana. Skrbela bo pa tudi za varstvo če-.ske manjšine na Dunaju in bo z vsemi močmi delovala na to, da se čehoslovaški državljani prešel« na ozemlje čehoslovaske države. Zbo-rovalei so odobrili poročilo t trankinega vodstva, češkoslovaška minisUrialna komisija pofujc v Bel grad. Budimpešta, 20. jan. (LJ. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Čehoslovaška ministerialna komisija pod vodstvom ministerialnega svetnika dr. Jandjika je dospela včeraj v Budimpešto in je imela triuruo posvetovanje s čehip-slovaškim poslanikom v Budimpešt, nakar je odpotovala v Belgrad. Komisija ima nalogo, da uredi podonavsko vprašanje. _ Komisija je posctila tudi francoskega poveljnika Vixa, Nemila. VOLITVE V BERLINU. Berlin, 19. ian. Volile v Berlinu so sc izvrgle v miru. Za red je skrbelo 7 divizij vojaštva. Udeležilo sc je volitev 80 do 90 c/0. Izid še ni znan. Nauen, 20. jan. (Lj. k. u.l (Brezžično.) V nedeljo, dne 19, januarja je bilo v Berlinu popolnoma mirno, ako tudi je zanimanje za prve volitve v novi nemški republiki izvabilo veliko množico na cesto. Ljudje so se takoj v vzornem redu razdelili po brezštevilnih voliščih. Zaradi velike gneče volilcev je moralo dopoldne pred vsakim voliščem čakati na stotine ljudi po več ur, kar se iim ic zdelo, kakor stara navada iz vojne dobe, ko so Jio nastavljali pri prodajalnicah zaradi živil. Za vzdrževanje reda in zaradi tega, ker so pričakovali špartakovske nemire, so pozvali vojaštvo in ga razpostavili po \ sch delili Berlina; dopoldne pa vojaštvu ni bilo treba nastopiti. Vse mesto jc takerekoč preplavljeno z letaki in listki. Posledm napori vseh strank v soboto zvečer so podali mestni sliki značaj amerikanske volilna borbe; razen vele-demoustracij, ki so se smelo vsled vojaških odredb odigravati le v zaprtih prostorih, so se vršili tudi izprevodi z okrašenimi vozovi spominjajočimi na karneval. Vojaki so sc prvikrat udeležili volitve in tudi živahne volilne borbe, nc da bi se kakorkoli razprii s predstojniki. Varstvo volilne prostosti slehernega državljana ali vojaka po svojem političnem naziranju je vplivalo očitno docela pomirjevalno na mnogobrojne volilce^ in na vse prebivalstvo. Znamenito je bilo. da so stale volilke v pretežni večini pred volišči. Nauen, 20. jan. (Lj. k. u.) (Brezžično.) Berlinske novine vseh struj apelirajo posltd-niikrat na svoje pristaše. V »Vorwartsu« piše Filip Scheidemann pod naslovom Mirovne volitve- poleg drugega: Nemčija, bližajoča se mirovni mizi, jc drugačna ko Nemčija, ki jc šla leta 1914 v vojno, fa nova Nemčija delavskega ljudstva, ki išče socializem na potih demokracije, jamči pošteno mislečim vesoljnega sveta, da je pripravljena pridružiti sc trajni mirovni zvezi svobodnih enako-oravnin narodov.__. f&mm p^imsla. Polkovnik House — WU;oao?o oko in uho. Nauen, 19. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Bivši dolgoletm nemški veleposlanik v Wa-shingtonu grof Bernstorfi posveča ganljivo žalnico za umrlim američanskim polkovnikom House-em, svojim dobrim prijateljem. Grof Bernstorfi očrtava prav posebno in neodvis- j no stališče polkovnika Housa, ki ga je vezalo . s predsednikom Wilsonom "iskreno prijatelj- j stvo, ki pa je vsekdar odklanjal ponujeno nut službo v državnem uradu. Polkovnik House ie nekoč v Londonu sam sebe "nenoval oko in uho Wilsonovo. Grcf Bernslorff ga hvali, kako natančno je znal svojega prijatelja W:l-sona informirati o evropskih razmerah. Grof Bernslorff poudarja, da jc bil House najiskre-nejši in uajpoštenejši zagovornik miru in da se mu io gnusilo vojskovanje, smatrajočemu, da vojna nasprotuje idealnemu plemenitemu človečanstvu. Večkrat jc pripovedoval grofu Bernstorfu, da je v Londonu govoril prav tako energično zoper protinarodno angleško blokado, kakor v Berlinu zoper neomejeno vojno s podmorniki. Mnogoterim je vojna psihoza zastrupila mišljenje. Ne morem si misliti, da so bila naziranja polkovnika Housa v zadnjih . mesecih nječoveda življenja bistveno drugačna j od poprejšnjih. Zato smemo soditi, da je bil do j konca eden izmed glavnih zagovornikov prav- \ lega miru in zveae narodov. Polkovnik Eouse ni mrtev. Monakovo, 20. jan. Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovn iurad poroča: Vest o smrti polkovnika Houseja so ne potrjuje. Entontlna armada pretf. boljševikom. Budimpešta, £0. jan. Francoski general Barthelmy jft donet na potu na Poljsko dožel semkaj. Določen jo za poveljnika armade, bi bo v slučaju potrebe nastopila proti boljševizmu v srednji in vzhodnji Evropi Ta armada io o pripravljena za. odhod in so pripravljeni tudi vlaki za prevoz. Armada bo zasedla tudi velik del Ogrske, Francosko vseučilišče v Strassburgu. Genf, 20. jan. Iz Pariza poročajo, da jc bila 15. t. m. v Strassburgu slovesno etvorjena francoska univerza. Ukrajinci na Ogrskem. Stanislavov, 20. jan. (Lj. k. u.) Ukrajinski tisk. urad poroča: Poročilo generalnega štaba z dne 19. januarja. Na vseh frontah je položaj neizpremenjen. Na Ogrskem so Ukrajinci zasedb Czapp in Batyn. — Načelnik generalnega štaba. Stanislavov, 20. jan. (Lj. k. u.) Ukrajinski tisk. urad poroča: Po Poljski brzojavni ugen-turi razširjena vest, da je baje bila bitka pri Tarnopolu. jc popolnoma izmišljena. Tu gre najbrže za dogodke, ki so se odigrali pred štirimi tedni. Ftnnnčnl polom v Budimpešti. Budimpešta, 20. jan. Mestni magistrat je l ozirom na slaba finančne razmere sklenil, da na bo več. plačeval obresti inozemskih komunalnih posojil. 1'rotižidoveke demunslracljc v Budimpešti. Budimpešta. 20. jan. Včeraj pupoldno so mi tu vršile velike protižidovske demonstracije. Demonstranti t>o napravili obhod po mestu, V Rnkoczyiovi ulici to oplenlli vso kavarne, odnesli srebrno orodje in suknjo kavarniških ooiUvv. Oftlanili io tudi ninOiO trKO.VU. -> --v Grad grofa Andrat,syjn epustošen. Budimpešta, £0. jan. Grad grom Julija Audrassyja v Tiszi so pred nekaj dna vi tolpo iz okoliških vasi popolnoma oplonile. .škoda znaša nad 8 milijonov kron. OpustoSeiiih je 59 krasnih dvoran, umntnino so vse uničeno. Grof An Slovenci eksportirajo v »Deuisch-osterreich-.* Pod tem naslovom je zagrebško glasilo koalicije -Riječ SHS« napadlo Slovence, da špekulirajo s hrvatskim živežem in da £a za drag denar eksportirajo dalje v Nemčijo. '1 o da sc baje dogaja dan za dnem. Na ta napad je odgovoril v »Riječi« dr. Tavčar, ki se jc kot poverjenik za prehrano čutil osebno prizadetega, in jc zadevo pokazal tako, kakršna je v rcsnici — kot zagrebško legendo. »Riječ;: j-; popravek natisnila. Opravičuje se zaradi napada in končuje svoj dostavek >: besedami: »Mi smo lc hoteli pospešiti, da" bi centralna vlada že enkrat začela dajati znamenja življenja. Doslej se nam to ni posrečilo. Ta želja Riječi; jc upravičena, vprašanje je le to, ali se ji bo najhitreje izpolnila s tfem, da Slovencc dolži tihotapstva. -rJugoslovanska carinska Naj prvo so se Nemci razburili radi ureditve našo valute, radi žigosanja bankovcev, ki jim kar noča biti po \ olji. Diugo pa je vest, da se uvode sibfcka carinska meja. Ta vest se ni bila koncilov e-ljavno potrjena, vendar so jo prerešetavali od vseli strani. Pravijo, da pride & tem Srbija do nadmofi, vendar pa bo to, kar ^e tiče drugih držav, nastalih iz avstroogrske monarhije, krivica zanje. Pravijo, da imamo tudi v carinskem vprašanju skupnost do konca 1910. Zaključujejo pa, da ne vedo, kaj hočejo s tem doseči. Glede trgovinske pogodbe pravijo, da danes nima pomena, ker pride za Nemško Avstrijo v poštev bolj uvoz kot izvoz. Glede represalij pa morajo še pomisliti. Preko te rano ni mogoče gladko, to jc znamenje, da naša. vlada ve, čemu je storila to. Vsak korak nasproti naši dobrobiti jih boli. -;- Kako jc 3 Čehi? Hrvatski listi prinašajo nastopno podrobnost iz delovanja predsednika čeho-slovaške republike dr. Masauyka v inozemstvu. Pod predsedstvom dr. Masa.ryka se je ustanovila v Ameriki Srednjeevropska demokratska zveza = in pri ustanovnem občnem zboru so delili članom z veze narodnostno karto, ki jc bila potvorjena v korist imperialističnih zahtev Italije ter na škodo Jugoslovanom. Ko je dr. Hinkovič proti temu ugovarjal, jc dr. Masaryk izjavil, da ta karta ni uradno izdana po zvezi in da se ne bo več razpečavala, Kljub temu so karto na poznejšem sestanku zopet delili. — Ne vemo, ali jc ta dogodek resničen in bi mu v nobenem slučaju ne mogli pripisovati večjega pomena. Vendar je značilno, da v Javnosti nar,tajajo take govoricc, ki vse izhajajo iz istega prepričanja, da sedanje stališče Čehov ni povsem korektno. Potrebno bi bilo, da sc ta nejasni položaj popolnoma raiblstri. - Ccrlitjs pri Kranju. Krajevni odbor S. L. S. za župnijo Cerklje smo izvolili na sestanku, ki so jc vršil v nedeljo, dne 12. t. m. v dvorani Ljudskega doma. Udeležba je bila zelo velika. -Skupna meja med Čehi in Jugoslovani. Praška .Union* pije, da je ena najslavnejših vprašanj, skupna meja z Jugoslavijo, tedaj lako/.vani koridor. Seveda sc bosta Nemčija in Madžarska opirali temu, da bi lahko še nadalje ločili severne in južne Slovane in delovali tudi proti ententi mnogo lažje. Češka republika pa potrebuje to pot iz nujnih gospodarskih ozirov, da je pot do Adrije tem trdneje zagotovljeua. Tudi je potreben tak slovanski zid proti valovom pangermanizma, ki bo še vedno močan dovolj, da bo delal evropske spore. Raditega je ta koridor toliko, kot gotova stvar. Nemci in Madžari so prehudo grešili proti splošnemu miru in kulturi, da nam bi sc bilo treba bati, da nas bodo vadi teh prikrajšali le za eno željo. Seveda bo 100.000 Nemcev v čehoslovaški državi več, a to nič nc de. Kraji so tako jezikovno mešani, da se meja ne do. natančno potegniti. Eutentini možje so že zdavnaj pritrdili važnosti toga vprašanja iu bodo stali na aiem, ko pride do besede. -- Težave nove Poljske. Tudi nova po- sesirima Poljska ima mnogo teiav ob svoiem postanku. i\a zapadu bo treba uredili meje proti pohlepnemu Nemcu, ki jc žc lela in leta potujčeval nasilno te kraje in bo hotel zdaj dokazati, da je to nemška zemlja. Na vzhodu trka ruski boljševizem na njen, nanovo sestavljeni zid ia :Daily Chronicle« pa piše, da se mora organizirati močna in nepremagljiva Poljska. — »Temps« pravi: :>Nemci pravijo, da se bojo boljševikov, pa gromadijo čete ob poljski meji. Nemci Ebertovi in Nemci Iiohenzollernski so ni enaki, vsi zasledujejo od vekov eno in isto politiko: razdeliti Poljsko z Rusijo, pa naj bo s Katarino II. ali pa z Ljeninom. Ne morejo jih trpeti poleg sebe,- — Kot se vidi, bo imela Poljska še nevarne boje za svoj obstanek, kar pa no more zadrževati njenega razvitka. + Slovenski vu šoli. »Novice« pišejo pod tem naslovom: Velki župan Železne županijo pravi vu madjarskom časopisi »Ilir;: Muiister-sko odredbo od slovenskoga včenja eden del slovenske krajine nc vzeme z radostjov i fiidi no dovrši, ar slovenskih knig ue ga, dcca so je lak navadila k vogrskomi včenji, da po slo-venskom nadaljavali ne morejo i kak stariške pravijo, doma sc navči slovenski, v šoli ss pa naj navči vogrski. — Naš odgovor jc lehki. Slovenske k mg c že bodo. To de meni Sloj šteč zaman pravo, da sc dcca slovenski ne more dale včiti.. Slednjo, da stariške želejo, naj se dcca \ ogrski navči i jas potrdim, ar so nam jeziki potrebni. Nego edno tudi potrdja-vam i lo mi nišče ne more streti, da jc šola nc caino za jezika -\olo, posebno za magjar-skoga jezika volo poštavlena, nego vu prvom redi za vučenost, za kulturo. Do zdaj se ie dela dva tri let borilo s vogrskim jezikom, da bi pa kaj žc popadnolo, tc pa je v.ostalo. Sami vidite pri svojoj deci, da či si kaj v glavo skute - po magjarskom jesiki i jc pitate, ka lo pomeni, vas samo debelo gleda. Nika nc razmi. Zato pa naše ljudstvo nika dosta ne prineslo iz šole. Ne zameta vam jas jezika. Poslujem ga. Nego jezerokrat mi bolje na srci leži vučenost i kulturno razvijanje našega naroda. Slovenec jc bistroumen; zakaj bi pred njim kulturo i znanstvo zapirali? Naj sc vči, kak največ. Nepričakovan oaiiovor. : Frcie Stim-iueiir delajo velikansko reklamo za neinšivo na Koroškem, pišejo šc vodno po svojem starem načinu, kakor n. pr.: Slovensko prebivalstvo na Kranjskem mora slednjič enkrat uvideli, da slovensko prebivalstvo na, Koroškem samo noče ničeasr vedeti o idejah dr, Brejca, ker hoče kakor doslej živeti z NcmCi v deželi v najlepšem miru iu slogi , gtoze, da sc bodo pritožile pri -gospodu \Vilsonu« (o katerem so prej pisale lc s posmehom in za-ničevanjem) in oblivajo Slovenca -., dr. Brejca, dr. MUllerja, dr. Oblaka, vikarja Sinodeja z izrazi in podtikanji, ki morejo nastati le v možganih celovških gostilniških politikov. Pri tem sc jc listu Freie Stimmen« primerilo nekaj nenavadnega. Ob istem času, ko se je moral dr. Kaan uradno in iz. lastnega nagiba opravičevati zaradi tolovajskega natpada uemških vojakov na Lučahe, so >I*reie Stimmen-. razposlale na svoje častnike, občinske svetovalec, uradnike in nemško prebivalstvo naslednje vprašanje: : Kako se j-s obnašalo jugoslovansko vejašt-. o?c Uredništvo je dobilo nepričakovan odgovor, ki ga je tudi natisnilo v prilogi svojega lista od dne 16. jan. in ki se glasi: -Obnašanje jugoslovanskega vojaštva jc bilo razen nekaj izjem splošno dobro, Srbsko vojaštvo se jc obnašalo dostojno.- -:- Rešitev Nemčije. Isti pisatelj, ki jc spisal pred loti knjigo: »Berlin-Bagdad«, v kateri je povedal jasno, kaj hoče Nemčija doseči v svetovni politiki, piše zdaj, ko vidi, da :-o vse daljne sanje za večno izgubljene, o rešitvi Nemčije. On ni za zvezo narodov. Zakaj co? Pravi, da bi bila Nemčija v ii zvezi narodov pljuvalnik. Najhujši njen sovražnik, oziroma najnevarnejša moč med zmagovalci je Angleška. Nevarni so Slovani in Romani. Treba bi bilo tedaj ustanoviti z^ezo germanskih držav v Evropi in postiviti Anglijo za prvo nad njimi. Tako bi Anglija ue bila več nevarna, Slovan in Romani pa bi imeli moč uad sabo. -Če je Nemčija moli'a skozi štiri leta: Bog"kaznuj Anglijo! — to nič nc de, tako pravi pisatelj. -Priklopimo sc ji, da nc bo nevarnost, da nam bi Romani ali Slovani trgali kos za kosom naše zemlje. — Intrig se Nemci še niso odvadili. Danec, ko del-i vss za zvezo narodov, se dobi taisti, ki jc bil s svojim ■ Berlin-Bugdad<- kolikor toliko _ deležen na krivdi vojne, da dela nove kombinacije v svrho bodočih sporov. -.- Iz jpedagoških krogov nam pišejo: Da smo v dobi prenavljanja in proslavljanja, kaže zlasti najnovejša časopisje. Mlada. Jugoslavija je napredovala v trnu, da je vzniknilo v njenem okrilju nebroj novih časnikov, drugi starejši ac pa ponašajo s tem, da svobodno liihaio. kar porabljajo seveda ,v svojo cilio in namene. Priznati moramo, da, se je »Slovenec;; otresel robatostl in oprijel finejšega tona, ki ga marsikje drugod pogrevamo. S tem bo le vastel krog njegovih prijateljev. Nasproti so se pa naselile v nekatero starejše in najmlajša liste boljšoviško-revolversko manire, ki morajo vse treznomisleče bralce samo odbijati. Tudi list. Učit. tovariš«, glasilo jugoslov. učit. zaveze, pi5e nekaj časa deloma, na način, ki nikakor ne izpričuje, da te okrog njega zbirajo pedagogi. - - Denarni dualizcm. V Srpskem listu-, glasilu srbskega narodnega odbora v Novem Sadu, razpravlia uvodničar o ureditvi niše valute r. ozirom na državno ujedinjenje ter prihaja do sklepa: V državi Srbov, Hrvatov in Slovencev se mora ta problem razdeliti na dva deia. V pokrajinah Srbije, ki so bile zasedene po sovražnikih, naj se krona zamenja 7. dinarjem ali z enoto, ki bo krožila v enotni držav}, za novoosvobojenc kraje pa. bi veljala načela, ki se tičejo celotnega bivšega avstrij-sko-ogrskega ozemlja. Odvisno bi bilo le od teli pokrajin, kako bi razdelile dolg na svoje prebivalstvo.'. Zdi sc nam, da bi se vprašanje dalo tudi s tega vidika razmotrivatj. Razume se pa potem seveda samo po sebi, da bi obratno svoj lastni vojni dolg morala nositi Srbija sama, Pripvis za sM s. L. S.! — Predsiavitelji jugoslovanske obrazo« Vcilne umetnosti v Parizu. Notica pod tem naslovom v št. 14, je nepravilna v kolikor se tiče moje osebe. Slovenske umetnine za Pariško razstavo nisem nabral jaz, ampak je ta delo izvršila umetniška komisija »Narodna galerije« v Ljubljani. R. Jakopič, — Na nedeljskem protialkoholnem shodu jo predsednik zborovanja g. Janez Kalan pred tisočem zborovalcev ostro napadel uredništvo »Slovenca«, češ, da ni dovolj naklonjen protialkoholnemu gibanju. Mi si ne Ste« jemo v zaslugo, da pobijamo alkoholizem, marveč v dolžnost. Z ozirom na ta nerazumljivi napad pa moramo izjaviti zaradi "javnosti, da smo o nedeljskem shodu prinesli v soboto uvodnik o njem, da smo agitirall zanj ves teden, in da ni v zadnji vrsti zasluga »Slovenca;;, da je mogel g. predsednik pred iako veliko množico^ zabavljati na naš list. — Popravek. K Vašemu dopisu št. 9. »Slovenca« z dno 13. jan. 1919, naslovljenem; »Inženir Buser proti Jugoslaviji«, blagovolite sprejeti naslednji popravek: Navedeni dopis se bavi z mojo osebo. Vendar mislim, da jo prišel pomotoma v Vaš list ali pa z zlobnim nameuom, meni škodovati. Jaz namreč citiranega članka v »Berner Bund« niti nc poznani niti nisem s piscem islega identičen. Res pa sem bil v Božiču tri tedne na dopustu pri svojih starših. Jaz proti interesom Jugoslavije ni« sem ničesar storil; nasprotno, prizadeval sem si, da zainteresiram svoje predpostavljene, posebno one švicarskc_ banke, ki so dale denar za elektrarno na Fali, in njihove tehnične zastopnike za ugodnosti in koristnost vodnih sil on Dravi. Dokazoval sem jim, kako ugodno bi bilo stopiti t bankami v Jugoslaviji v stike ter zgraditi dalinje elektrarne, ki bodo neprecenljive vrednosti za povoljni razvitek industrije in elcktrizovanje železnic v mladi Jugoslaviji. To lahko dokažem po dotičnih bankah in njihovih zastopnikih. Meni 6e je poverilo vodstvo završitvenih zgradb in opravil elektrarne na Fali, ki deloma že obratuje šele začetkom novembra 1918, ker seru vsa 3!i leta, kar tukaj poslujem, s tukajšnjim prebivalstvom prav dobro izhajal in nisem imel nobenih sitnosti in neprilik. Ker se torej tukaj ne nahajam kot zasebnik, ampak kot zastopnik firme in zastopnik gori navedenih bank, je razumno, da ml jc suniničcnjc v članku jako neprijetno in sc tudi moji predstojniki čutijo prizadetim. Na Fali, 17. jan. 1919. E. Buscr. (Op. ured.: Kolikor nam je znano, jc pisatelj inkriminiranega članka ing. Fritz Buser, ki so sedaj nahaja v Celovcu.) — Osebna vest. Okrajni glavar dr. Milko Lubec. ki je služboval v ministrstvu za uk in bogočastje na Dunaju, je prevzet v državna službo v območju Narodne vlade SHS v Ljub« ljani 5u prideljon oddelku zn uk in bogočastje. — Osebne vesti. Podtajnik v poljedelskem ministrstvu dr. Franc Vodopivcc je imenovan za okr. glavarja. Podtainik v ministr-1 stvu za javna dela dr. Franc R a t e j je pre^ vzet v službo Narodne vlade v Ljubljani kot vladni tajnik. — Oba sta pridcljena poverje« ništvu za notranje zadeve, — Neopravičen napad. Prejeli smo: V »Slov. Narodu« se je nekda prav po- stari metodi obregnil ob uradnika g. S ve tek i in Maierja v Kamniku. Namen je prozoren, škodovati dobremu imenu in dcnuncirati. Dopisniku bi svetovali, naj se preseli v Nemško Avstrijo, ki je morda prevzela od bivSe Avstrije razvito denuncijatstvo i« kjer bo še kaj posla za anonimne obreko-va!cc. V Jugoslaviji moramo tudi ljudi tega kova iztrebili. Resno svarimo pred takimi dopisi, ker lahko izzove škodljivo načelo; zob za zob. — Zemljišča za slovenske Iegijonarje* Poveljstvo slovenske legije bo ukrenilo -po-trebuo, da sc bo pri razdelitvi grajščin oziralo v prvi vrsti na braniteljc slovenske zemlje, prostovoljce slovenske legije za' Koroško. — Dršavna posredovalnica za delo. V! preteklem tednu (od 13. do 19. t. m.) je iskalo delo 217 moških in 112 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 16 moških in 47 ženskih moči. Posredovanj se jo izvršilo 10. Delo iščejo pisarniške moči (228), osobje za trgovino (104) tovarniške delavke, služkinje, kovinarji, lesni delavci itd. Delo pa posredovalnica lahko penudi čevljarjem (50), služkinjam in kuharicam (37) ter šiviljam. — Na I. državni gimnaziji r Ljublfani je namestiti 2. stalnega^ šolskega slugo s siste-miziranimi službenimi prejemki in s pravico do s-lužbene obleke, oziroma denarnega namestita zanjo. Prosilci naj vložc pravilno kol-kovanc in s šolskimi izpričevali, izpričeva-lora o znanju jezikov ia o dosedanjem službovanju ter z uradno zdravniškim izpričevalom o zdravstvenem stanju opremljene prošnje do dne 20. februarja 1919 pri višjem šolskem svelu v Ljubljani. Vojni invalidi, ki so sicer sposobni z a tako službo (§ 1. zakona •/. dne 25. januarja 1914, drž. zak. št. 15), imajo prednost v smislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani, št.. 115, z dne 20. novembra 191S (U. L. št. 12). — Odborova seja »Slomfekore zveze« je v četrtek ob -L popoldne v Rokodelskem domu. Seje naj se udeležita tudi upravnik in sestav-ljatclj Žepnega zapisnika. Dobrodošli tudi drugi tovariši, ki vedo kaj nasvetovati ali želijo kakšnih pojasnil. g. — Žigosanje bankovcev po dežslf. Opo. zarjamo in prosimo vsa okrajna gla%arstva, da pouče z vso strogostjo podrejena, jim županstva, da morajo bankovce štemnljati do vštete svečnicc vsak dan, ako pridejo take stranke. Dogaja se namreč vedno in vedno, da prinašajo kmetice in kmetje denar z dežele h komisijam v Ljubljano, ceš da domači župan noče več štempljati. da je v dotični občini že vse opravljeno itd. Če župani svojih državljanskih dolžnosti nočejo vršiti, naj sc jih prav občutno kaznuje in cdstavi. Vsak bi zabavljal čez razmere, če pa mora sam vršiti poverjeno državljansko dolžnost, ki ni prav nič težka, pač pu važna, ss pa skuša odtegniti jil Naj županstva določijo gotove ure za žigosanji*. Predpis zahteva, da mora vsak človek dati bankovce fctemplj&ti v oni občfni. x kateri sta. nujo, — Žigosan]« bankovcev. Razen objavljenih zavodov, katori žigosajo bankovce, se občinstvo opozarja, da jo ta posel prevzela tudi v Zadružna zveza«, Duna jska cesta St. B8. — Pisemska cenzura. Uvedena je zopet pisemska cenzura kateri je podvržena vsa izven Jugoslavije namenjena korespondenca. Občinstvo so opozarja, naj oddaja zadevna pisma o d p r t a. — Občni zhcr slovenskih geometrov v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 26. jaguarja 1919 v uradnih prostorih na Vodnikovem trgu gt, 5 II. nadst. ob 10. uri dopoldne. Ker so na dnevnem redu važno reči in ker ce isti dan popoldan vrši ustanovni' občni zbor društva državnih uslužbencev SHS za slovensko ozemlje, naj sc člani polnoštcvilno udeležijo. — Odbor. . _ , , — Premogovnika ▼ Velenju in Zabukov-d. Narodna vlada SHS v Ljubljani je v svoji seji' dne 9. t. m. sklenila, da se proglasita premogovnika v Velenju in Zabukovci. katera sta bila dosedaj podrejena /Rudarskemu in plavžarskemu oskrbništvu v Celju«, kot upravno samostojni podjetji. Naslovi teli podjetij se glase: Rudarsko oskrbnistvp SHS v Velenju. Rudarsko oskrbništvo SHS v Zabukovci. Plavžarsko oskrbmStvo SHS v Cel|u. — Plačevanje davščin na Slov. Koroškem. Davščine (direktni davki, pristojbine itd.) se na Slov. Koroškem kakor povsod drugod na Slovenskem nimajo več plačevati s položnicami dunajskega poštnohranilnične-ga urada, ampak do preklica v gotovim pri pristojnem davčnem uradu. Davščine naj se plačujejo točno. . — Sramotni oder. Li. kor. urad javljaj Od svojega vojaškega oddelka so pobegnili ul se s tem sami izročili javnemu zaničevanju: 1897. leta v Ljubljani rojeni poddesetnik Jos. Podkrajšek, 1890. leta v Št. Vidu pri Ljubljani rojeni desetnik enoletni prostovoljec Ignacij Kavec, 1897. leta v Loki pri Kamniku rojeni pešec Janez Burja, 1899. leta v St. Rupertu pri Mokronogu rojeni pešec Franc Knez, 1892. leta v Medvodah pri Ljubljani rojeni pešec Viktor Kuralt, 1899. leta v Smokuču pri Radovljici rojeni pešec Jakob Legat, 1894. leta v Dubošnici pri Pinežiču (okraj Krka) rojem pešec Ivan Maružin, 1886. leta v Gori pri Kočevju roieni pešec Anton Perušek, 1898. leta v Kamniku rojeni pešec Josip Povše, 1888. 1. v Prtovču rojeni in na Savi p. Jesenicah^ nastanjeni pešec Franc Šmid, 1896. leta v buži-nab pri Novem mestu rojeni pešec brane Su-steršiČ ter 1900. leta v Brodu pri Novem mestu rojeni pešec Franc Zupančič. — Naj nikjer med nami ne najdejo ne zavetja ne podpore? Kdor bi jim dajal potuho, Kanade strogi kazni. Vojaška oblast jih zasleduje kot dezerterje. __ — Kurirska služba med Ljubljano in Trstom. Pri pogajanjih v Trstu med zastopnikoma Narodne vlade v Ljubljani in italijansko okupacijsko oblastjo se ie dosegel dogovor glede kurirske službe med Trotom in Ljubljano. Italijani bodo pošiljali v Ljubljano karabi-nijerja, ki bo donašal po italijanski oblasti cenzurirano pošto na predsedstvo Narodne vlade, tu bo pa prejemal pošto, cenzurirano po Narodni vladi, in jo dostavljal v Trst. Vsako pi-»roo se bo torej dvakrat cenzuriralo, v Ljubljani in v Trstu. Občinstvo se. na to opozarja s pristavkom, da sc bo kurirska služba, takoj opustila, ako se bo izrabljala v politične namene. Zato naj se uporablja kurirska služba samo za res potrebna obvestila, v prvi vrsti za pisma trgovskega značaja. Potom kurirske službe se bodo izposlovale tudi prehodnice v zasedeno ozemlje in obratno. Kurir ne bo prihajal v Ljubljano vsak dan, ampak samo po potrebi. — Nov mladinski list. V Velikovcu je pričel izhajuti list za slovensko korotansko mladino »Mlada Jugoslavija«. List izdaja okr. šolski svet SHS v Velikovcu, urejuje ga gosp. okr. nadzornik Pavel Košir. Izhaja dvakrat na mesec. , y — Občni zbor živinorejske in praslčjc-fejske zadruge v Ribnici bo dne 26. prosinca popoldne ob pol 4. uri v društveni dvorani. — Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši sc pol ure pozneje drug občni zbor ravno tam in z istim dnevnim redotu, ki bo veljavno sklepal nc glede na število navzočih zadružnikov. — Topničarjorn polkov št. 128 uj 106. Razširile so sc govorice, da se je pri topniškem polku št. 128 raztrosila iu pogubila vsa civilna obleka, ki jo jc bilo oddalo moštvo pri mobilizaciji ali prej v hrambo. Povedano bodi torej vsem gori mislečim, da se je res sicer nekaj oblek med selitvijo iz Ljubljane v Celovec, Dunajsko Novo mesto in Maribor porazgubilo, vendar so vsi tozadevni zapiski v redu in bo vsak, ki je oddal obleko v hrambo, dobil ali svojo ali enakovredno tujo obleko. Slično velja tudi za pripadnike razišlega se top. polka št. 106, kar ie prevzel topniški polk št. 128 v oskrbo. Poživljajo se s tem vsi interesentje, da nemudoma, ali pišejo jx> svoio obleko, ali pa osebno pridcio ponjo v mariborsko topniško vojašnico, Obleke sa bodo pošiljale tudi sorodnikom, ako le-teh prošnjo potrdijo pristojna županstva. V pismenih proSniah se naj navede: šarža, ime, naborni letnik in roistno leto imetnika obleke. — Topniško poveljstvo SHS v Mariboru. — Imenik vseh železniških postaj v Sloveniji se je uradno sestavil. — Osemurni delavnik pri železnici. Z ozirom na osemumi delavnik, ki je stopil v veljavo dne 20. januarja tudi za vse delavske kategorije pri železnicah, je Narodna vlada pozvala upravo državne in južne železnice, naj ?e glede delavnega časa vseh uslužbencev estalih kategorij posvetujeta ter dogovorno z zaupniki stavita predloge. — Cena kisu naj se zniža. Tovarnarji kisa so prosili Narodno vlado, naj tiru da na razpolago nekaj špirita, da morejo vzdrževati obrate in da se jim naprave ne pokvarijo. — Narodna vlada je dala špirit na razpolago po cenah, ki jib določiio strokovnjaki, pod pogojem, da se ceua kisu primerno zniže. — Odškodnine za državne nameščence. Narodna vlada ie izdala 16. decembra 1918 naredbo, ki določa odškodnine za državne nameščence, ki so prestavljeni na drugo službeno mesto. S tem bi bili uslužbenci drž. železnic oškodovani. Zalo je vlada načelno sklenila, da ne sme biti oškodovana nobena kategorija železničarjev. Čc imajo železničarji po_ dosedanjem regulativu večjo odškodnino, naj sc jim ista nakazuje po tem ključu tudi v bodoče. —Cena tobaka padla. Iz Sofijo poročajo, da je cena tobsku padla od 46 : • .o. na 20 ie-vav za kilogram. — Gozdno oskibništ«; ":?.< Fbtrica. — Kakor sa sliši, hoče gozdno (skrbništvo iz va^tvenesa okraja notranjega Bohinja ob Bo. hinjskom jezeru približno 1000 kubičnih metrov' ;-mr.'i]fovega lesa. oddati lo kar pod roko na g. Hainricherja, namesto da bi so ta poprej imenovana množina lesa pravilno po predpisih razpisalo. Ne čudiuio so. kor jc 6o veduo na povrSju trdi Nemec za oskrbnika. To jo zopet velik dobiček za SHS. — Nadalje, kaj pa z lovom? Lovi so vsi oddani, in sicer notranji Bohinj, sedma jezera iu tudi skoraj ves občinski lov Srednja vas, samo trdim Nemcem kakor Muhr in Hamburger z Dunaja. Muhr ima šc enega nadlovca. Jansenberger, kateri hiti zdaj pobijati, da je kar vesolje. Vprašamo te gospode, kam vsa ta divjačina gre? Namesto da bi so ta divjačina oddala na aproviza-cijo v Ljubljano, se le kratkomalo razda takim osebam, ki to Nemci in nemškega duha. Ali bi ne bilo pravilno, da bi se ti lovi tem gospodom odvzeli, dokler je so čas in dokler je. še nekaj divjačino iu in dokler no bo prepozno? Lovi naj bi fc znova razpisali in oddali samo le Slovencem. — Zrameiijava nemških »Lei«. Bankovcev, ki jih jc izdala Banca Generala Romana, takozvanih -nemških Lei« avstro-ogrska banka li e zamenjava, pač pa jih zamenja deulsch-osterrcichisches Staatsamt fiir Hee-resv/esen Abt. 15* na Dunaju. 'j Angleški vojaški transport v Ljubljani. Danes, 21. t. m. opoldne se pripelje z Dunaja v Ljubljano transport angleškega vojaštva, in sicer S častnikov ter 120 mož z godbo. Na glavnem kolodvoru bodo kosili, nakar se bodo odpeljali dalje proti Trstu. Ljubljančani, pojdite pozdravit angleške vojake! lj Podlost, grozota In nevarnost boflaklot-stva. Propoved v nedeljo, dne 26. t. m. on 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov, lj Angleški učni tečaj se nadaljuje takoj, kakor hitro se vrnem iz Gradca, kamor sem odšel poslan od Narodne vlade. Nadaljevanje se oglasi po časnikih tekom nekaj dni. — J. M. lj Odbor društva »Akademski dom« ima sejo v sredo ob pol 8. uri zvečer v prostorih Narodnega sveta, Frančiškanska ulica 2. li Akademski dom v Ljubljani. Ker vkljub vsem noticam po naših časopisih gotovi gg. visokošolci šc vedno ne znajo dopo-slati pravilno opremljenih prošenj, javlja tajništvo Akademskega druživa, še enkrat sledeče: tisti, ki hočejo biti sprejeti v Akademski dom brezplačno, ali proti znižanemu plačilu, naj pošljejo tajništvu Akademskega druživa prošnic s sledečimi orilogami: ubožni list, maturitetno izpričevalo in če mogoče, tudi potrdilo o vpisu pa zagrebško univerzo. Eventuelno tudi potrdilo o vojaškem službovanju. Oni dijaki torej, ki so prosili za brezplačen aH polovičen vsprejem v Akademski dom, pa šc niso poslali gori omenjenih prilog, naj nemudoma pošljejo dbtične priloge tajništvu Akademskega društva v Ljubljani. lj Društvo fin. konceptcih uradnikov na Slovenskem ima svoj redni občni zbor dne 26. jan. ob 11, uri dopoldne v prostorih fin. dež. ravnateljstva v Ljubljani. Ij Stanovanjska beda. Celokupna vlada bo izdala naredbo o pravicah občin, da posegajo po stanovanjih, kakor ie to bilo določeno na anketi strokovnjakov 15, januarja. li Baletna šola v Narodnem gledališču. Vsi. ki so sa priglasili v intendančni pisarni za baletno šolo, se vabijo, da se zglase 22. januarja ob 5. uri popoldne v Narodnem domu v Slavčevi dvorani pri plesnem mojstru V, VIčku, kjer dobe vse informacije glede no-ieka šole. Priti je točno ob napovedani uri. Vestalk $a gc, S. Z. " Seja odbora S. K. S. Z. se vrši v sredo 22. t. m. zvečer ob pol 8. v posvetovalnici S. L. S. Prosimo, da so je vsi odborniki gotovo udeleže. * Iz Tržiča. V društvu sv. Jožefa je bilo pretekli pondeljek predavanje, pri katerem je g. kaplan Žužek opisal življenje Valentina Vodnika in prebral par njegovih pesmic. Polna, soba poslušalcev, ki so pazljivo sledili predavanju. Po vsakem predavanju bo odprta knjižnica. Vpisovalo se bo v jugoslovansko strokovno organizacijo ter sprejemalo tudi v Čebelico. * ško!Ja Loka, Društveno delo v našem ^Izobraževalnem društvu« je postalo jako ži-vhano. Redno se vrSe predstave, predavanja, in sestanki. Posebno hvalevredno delo izvršuje, odsek »Dobrodelnost:-, v katerem delujejo zelo marljivo najbolj ugledne žene in dekleta. Gledališki odsek skrbi za redne predstave, čeprav je treba, za to predstave veliko žrtev, vendar se opaža pri vseh članih v elika vnema. Tudi naš »Orel se je /ganil. Šteje že 32 čvrstih fantov, od katerih jih nekaj služi naši novi domovini. pr Smrt matke Jugovičev, Ko srno videli premijero in reprizo te večno lepe Vojnovičeve pesini, se nam je tiselilo v dušo prepričanje, da, bomo Slovenci enkrat, res dobili gledišče. Bomo dobili slovensko dramo in rojstni dan tega dogodka lio datiran s predstavo, režijo in Igranjem te viso ke pesmi materinske in domovinske ljubezni. Kakor žgoči eolnčni žarki poletnega dne. a lije poezija na nas in nas kopijo v brezmejni svetlobi lirične vshičenosti. Tu ni mašil, tu ni besed, tu ni dvomov in ne iskanja, tu je hotenje, volja in moč, tu jo kraljestvo poezije. Wostrov prevod je srečen, lahek je 5«. govor in igro in iuia 3e toliko sezne niti z originalom, da mestoma pozabiš, da ne slišiš oroglnala. — Režiral jO Nučič. To ni bilu epizoda v njegovem delu, to jo bil dogodek, morda celo poglavje njegovoga dela kot režišer. Če ni pustil v toj režiji dober del svojih umetniških sil, jo napravil čudež. Ljubljana so ni videla toliko režijskega truda in uspeha v eni igri, kot tu in kaj premore resnična umetnost, je pokazala ta predstava, ki je colo galerijo prisilila do sebo iu k sebi. Nisem eden tistih, ki prerad hvali; a če režiserju Nučlču to jy»t brez najmanjšega pridržka čestitam, potem sem storil samo svojo dolžnost. Usoda je ležala. nad to predstavo: Obolela jc Borštnikov« in Nučifi je ležal šest tednov. A vstala je vkljub vsem ovirani »Smrt. maj k-; Jugovlčev« in bila tem lepša. Krona ve,čera gre I. dejanju. To do decisekunde spavzirano igranje, pa no solistov, ampak velike komp&rzerije; to nmerjeno bližajoče se iu iiginjujoče perje; te izračunane, naštudirane, sirogo stilizirane kretnje; ti marmornati gibi iu ta deklamucija snah; t* luč in >.stnmmga«; skratka dovriaoo. Nove kulu-e za, >Kosovo-.- so pa premalo mehko in luč i,-, Jlkega poldne v nega solnca io dosti preslaba i o dolgih letih je zopet nastopila Zofija iior-Htnik-Zvonarjova. Življenje in trpljenje ii ni prizanašalo, zuto jo zorela njena umetnost, in dozorela je. Stoji na visoki gori in mi gledamo do nje, ker si n« upaipo stati v njeni bližini. Prevelika je sila njeno umetnosti, da bi io razumeli, samo slutimo jo, in še ta slutnja jo boječa. Vulkan luanl v sebi, in solnce in žarke m solze in obup in ponos in smoli, in v šopa tega je sipala kot majka na nas v taki meri, da smo srečii, da nam je dal dočakati ta dan. Majka .Tugovičev je bila velika kot žena in mati in Borštnikova ji jo pogledala v dušo in spoznanje se je spojilo z umetnostjo, ki ni vsakdanja. Mi pa srno vzkliknili: O inlen-danca, zakaj si uprizorila »Nemški 110 znajo«, Borštnikove na nisi angažirala! Kaj naj rečem o vseh ostalih?! Najmanjša epizoda je bila prav dobra, vršila so jo tekma, a nihče ni bil premagan, samo zmagovalci so igrali. Prepisati bi moral celi. dolgi, gledališki list in so ponavljati od prvega do zadnjega v sami od- kritosrčni hvali, če bi vrel merilo 50 milijonskega naroda, ki ima tisočletno kulturo, potem bi morda zloba našla kak nedosiatek, a tako smelo trdim: Slovenci tako vestne, vsestransko dovršeno jiredstave še nismo doživeli. Prvič smo videli res umetniško vprizoritov. Po pravi poti hodi naša drama! Ne brigaj se trnja. in kamenja, tam >:ori na vrhu jo tako lepo; zato duša, bodi močna in hiti navzgor. A. R. pr Iz gledališke uisarnc. Torek, 21. t. m.: Čaii.ovskij, .Icvgenij Onjegin ob 8. zvečer za abone-ine-nt A. — Sreda, 22, t. m.: Ivo Vojno-vič, Smrt majke Jugovičev ob 'AS. zvečer za ubonc-ment B. — Četrtek, 23. t. m.: čajkov-skij, Jcvgenij Onjcgin ob 1 j8. zvečer za abone-meni C. — Petek, 24. t. 111,: Ivo Vojnovič, Smrt majke Jugovičev ob V..8. zvečer za. abo-nement A. — K dramski pesmi Smrt inajko Jugovičev* j? povabil gledališki konsorcij pesnika Ivo Vojnoviča. V odgovor je pa prejel tijcgivo brzojavno obvestilo, da vsled bo-lezni osebno ne more priti, da pa pozdravha mlado slovensko narodno gledališče z vročo željo, da se razvije kar najlepše in najvišje. Obenem pripominjamo, da ic dekoracije za to predstavo naslikal akad. slikar M. Slemen. i5ia w tel flEIia ^m^Mm^M M 'uff JjSfiKsa Maribcr, 20. jan. (Lj. k. 11.) Dr. Žerjav, podpredsednik Narodne vlade SHS v Ljubljani, se je peljal danes z dr. Brezigcr-jem skozi Maribor v Gradec in na Dunaj. To potovanje je v zvezi z določitvijo ds-markacijskc črte na Koreškem in z drugimi obmejnimi razmerami. Ljubljana, 20. jan. (Lj. k. u.) Narodna vlada je v svoji včerajšnji seji sklenila, da nc sprejme aahtev, ki so jih stavili Ncmci v svojem ultimatumu z dne 18 .t. m. Z ozirom na pogoje za premirje je bilo pričakovati, da bodo Nemci premirje odpovedali s 24 urnim rokom. To so tudi hoteli storiti, vendar sta pa ameriška častnika, podpolkovnik Miies in poročnik King, ki sta bila pri posvetovanjih navzoča, nastopila proti obnovitvi sovražnosti, češ, da so nepotrebne. Mirovna konferenca, da sc nc bo ozirala na trenotni vojaški položaj na Koroškem, ampak na narodnostne razmere. Predlagala sta, da se jima da pod pogojem, ako šef ameriške misije aa predpripravo gradiva za mirovno koniernco na Dunaju, Coolidge temu pritrdi, pooblastilo, da določita sama demarkacijsko črto za upravo na Koroškem. Peljala se bosla po Koroškem z avtomobilom v spremstvu enega zastopnika Slovencev in enega zastopnika Nemcev, preštudirala razmere na licu mesta šn določila vsakemu narodu mejo upravnega ozemlja. Obe stranki morata izjaviti pismeno neprej, da to mejo sprejmeta. Izrecno sc pripominja, da ta raeja nikakor ne projudicira odločitve mirovne konierencc, da pa na vsak nsčia mora veljati do sklepa miru ia nima nobena stranka pravice, odpovedati premirje. Obe stranki sta temu predlogu ameriških častnikov pritrdili in o zadevi je že informiran tudi Coolidge. V zvezi s tem so vojaški zastopniki obeli strank sklenili pogodbo, da se izmenjajo vojni ujetniki, takoj ko se vzpostavi redni promet, istotako ujeli raujenci, kadar bodo sposobni za prevoz. Iz zaporov izpuste obe stranki vse osebe, ki so bile osumljene vohunstva ali veleizdaje. AMERIŠKI PREDLOGI. ' Predlogi ameriškega podpolkovnika Milesa glede koroškega prepornega vprašanja sc glase: Preden se krši premirje in preden se že opustošena dežela prepusti brezkoristnim sovražnostim, predlagam s pridržkom, da se strinjajo s tem profesor Coolidge, načelnik naše komisije, kakor tudi kompetentna mesta obeh delov, ker sem preverjen, da sovražnosti nobeni strani v sedanjem prepornem vprašanju ne morejo pomagati, ker bodo končno veljavne meje med obema deželama določene v Parizu po velikih smereh in nc ija podlagi sedanje zasedbe kakršnegakoli dela dežele po majhnih oboroženih oddelkih: 1. da odpotujeva poročnik King in jaz na Koroško v spremstvu rcprczcnlania vsake stranke in da midva (King in jaz) po razmotritvi vprašanja na licu mesia določiva črto upravne meje; 2. da obe stranki pred najinim odpo-tovanjem oddasta glede sedanjega prepornega vprašanja svoje pismeno pritrdilo k temu, da se boste ravnali po najini določitvi demarkacijske črte in da bosta vzdržali obstoječe premirje z ozirom na to črto do odločitve po mirovni konferenci v Parizu. Nobena stranka ne imej pravice, odpovedati premirje s katerokoli pretvezo; 3. naj se vsestransko uvažujc, da je po naju dveh določena demarkacijska črta samo provizorna, in sicer Ie za dobo mirovne konference in da na noben način ne določa, kje bo končnoveljavna meja med obema deželama in da ne bo nobena stranka na kakršenkoli način prejudicirala v svojih v Parizu zastopanih zahtevah z ozirom na prihodnjo mejo; 4. naj se oe določi noben nevtralen pas, in sicer zato, ker bi se tok pas v sedanjih razmerah ne moj|cl stražiti in ker bi mogla ta ali ona stranka pričakovati kršitev nevlralitetc in bi nast?Ja tako nadaljnja nesp^razumljcnja, ne pa da bi se jim moglo izogniti; 5. da se določi dcmarkacijska črta, kakor jc omenjena v prvi točki, pri čemer naj bi se kar največ upoštevaie želje prebivalstva z ozirom na njih prihodnjo narodno pripadnost, zlasti pa na ta način, da sc določi sedaj jasna, vsako pomoto izključujoča zemljepisna črta v svrho kon-čnoveijavne določitve meje med obema vladama. Ker obstoja soglasje v tem, da ta črta ni končnoveljavna meja, temveč le ločilna črta dveh uprav za sedanja dobo, je jasno, da cb njeni določitvi ni treba poizkušati prilagoditi jo vsem podrobnostim težavnega narodnostnega vprašanja, da mora po drugi strani ta črta uvaževati vprašanje v velikih potezah jn zlasti, da je po prirodnih geografskih pogojih terena določena tako jasno, da ne more o tem nastati nobena zmota. Uporaba teh doslej določenih načel pri določitvi črte je pri> pnščena podpolkovniku Milesu in poročniku Kingu in njiju odločitev je koačr.o-ve'javna. MACEDONIJA ZA SRBIJO. Belgrad, 20. jan. (Lj. k. u.) Jugoslov tisk. urad poroča: Za naše ofenzive na solunski fronti, ko so naše čete z junaškim navalom prebile bolgarske črte, so sc Ma-cedonci, šiloma vzeti v bolgarsko vojsko, trumoma predajali našim vojakom in mnogi so z našimi četami nadaljevali borbo proti bolgarskim nasilnikom. Sedaj se vračajo v svojo osvobojeno domovino celo oni Macedonci, ki so poprej živeli na Bolgarskem, kjer so v težkih in mučnih prilikah dobro poznali Bolgare. Mnogi izmed njihovih prejšnjih pristašev se bridko pritožujejo nad Bolgari, zlasti zbog rurovega in brezobzirnega obnašanja preti njim. RAZNA POROČILA. Dunaj, 20. jan. (Lj. k. ur.) Dun. kor. ur. poroča: Na mnoge proteste nemško-avstrij-skega državnega urada za zunanje stvari zaradi zasedbe nešmko-avslrijskega ozemlja po sosednih državah jc dospel ccdaj pc švedskem poslaniku odgovor čuigleške vlade. Angleška v'ada je sporočila švedskemu poslaniku v Londonu, da bo vpražanje mej in območja Nemške Avstrije rešeno na mirovni konferenci. Do tedaj se morajo čehoslovaške republike skladati z zgodovinskimi mejami provincij Češke, Moravske in Avstrijske Šlezije, Bern, 20. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Glasom »Tempsa« jc radikalna socialistična stranka stavila v predvčerajšnji seji zbornice več predlogov, kjer zahtevajo med drugim popolno razorožitev Nemč;jc. Nemčija sme imeti samo toliko vojaške sile, kolikor je potrebno za vzdrževanje reda.. Nadalje zahtevajo, naj se obsodijo in kaznujejo bivši nemški ccsar, bivši nemški prestolonaslednik, admiral Tirpitz, Bcthmann Holhveg in 600 drugih oseb, katerih zločini so znani. Poznanj, 20. jan. (Lj. k .u.) Glasom Čehosiov. tisk. urada poročajo poljski listi, da so pogajanja med Nemci in Poljaki prekinjena i n da so sc zopet začeli boji. Rotlerdam, 20. jan. (Lj. k. u.) Glasom Čehosiov. tisk. urada poroča »Morning Post« iz Nevvjorka, da je odsek ameriškega senata sprejel z vsemi proti enemu glasu Wilsonovo poslanico, ki zahteva takojšnjo pomoč z živili za osrednje države kot edino sredstvo proti boljševizmu. Ženeva, 20. jan. (Lj. k. u.) Čeboslovaški tisk. urad poroča: Bivši ruski veleposlanik na Dunaju Šcbcko jc odpotoval k mirovn? konferenci v Pariz. Pariz, 20. jan. (Lj. k. u.) Čehosiov. tisk, urad poroča: Vrnili so sc skoraj če vsi francoski vojni ujetniki. Pozab« j« v narodnem gledališču na le vem balkonu neki dijak šal in listnico, k a. dobi nazaj pri garderoberki levega balkona. Našla se je denarnica. Dobi te v unrav. •lišivu ^Slovenca«* Poslavljam sc. Vsled volje presvetlo ga vladarja poklican, da pri Cesko-slc-vaški republiki prevzamem diplomatsko zastopstvo Kraljestva Srbov, Hrvatov in čilovtucev, selim so v Prago. V zlati materi Pragi preživel sem leta mladega navdušenja, v njej pripravljal sem so za čakajočo me ualogo v službi naroda. Vanjo vodi me pod večor življenja zopet pot in srečen bo-dem, ako mi bode mogočo, posvetivši jej svoje poslednje moči, koristiti svojej velikej, sedaj ujedinjenej in svobodticj domovini. Kakor mi jo svojo dni hropenevalo srce po domačih gorah in poljanah, tako bodo tudi sedaj mojo misli često poletavalo v mili mi slovenski raj in nad vse drago mi belo Ljubljano, torišče mojega bivšega praktičnega delovanja. Na njenetu polji upam tudi uajti kedaj večnega počitka. Vsem, ki so me ohranili v blagem ppominu, zlasti tistim, ki so se me So v poslednjih dneh spominjali, iskreno: Z Bogom! V Pragi, dne 16. januarlja 1919. IV. HRIBAK, Cninister-poslauik Njegovega Veličanstva Kralja Srbov, Hrvatov in Slo-409 vencev. Darji hlni; lesen, l'/„ m dolg, 1 m si-rUjJl UtCV rok, 1 m visok, su po ugodni ceni proda Pripraven je tudi za ku-retino ali zajce. Bcseljak & Kozanc, Ljubliana, Fraačevo nabrežje Stev. 5. Drniain CB* servis za čaj za C osab, rl UdOjU JC. 2 mala fotelja, spalna zofa, rabljena, žimuati vložek in pod-glavnik, fina pernica, nekaj novega latna za rjuhe, damast itd. Oglaša se: dijaški trg 5,/III. levo, od t!.—1. pop. P T i/nija ki bo imela 6. febr. mladiče, se AJ&fl, proda. Naslov: Sula v GorjaD pri BiS^u. Ceraentoa Haeios k^ske peč. Al. Pogačar, Glince 173 pri Ljublj. Slarejši strojar v izdelovanju vseh vrst usnja, sposoben za trgovino in notranja dela, išče lažje službe v usnjarski trgovini. — Cenjene ponudbe pod Šifro „Usajar" na upravo „Slovenca". Sveže - Ualerile ^i««-* puškar. Šclonburgcva ul, G. 7iwn v vagonih dobavlja naj- ti! VU up JU cencje Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančovo nabrežje štev. 1. Dniiro (Stclaže) se po ugodni ceni ruilLu prodajo pri Beseljab & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 5. fiospeffl isce souo ?so?rX?noz; plača lahko nekaj v živilih. Ponudbe pod ;,solnčna soba" na upr. »Slovenca«. Ženina mmi ja^iSS.sS: bo in če mogoče z mnlim premoženjem v starosti 30—40 let, želi v zakon stopiti z izobraženim dsklotom srednje starosti, prikupljivcga vedenja ter lepe postave s 4,000 iC premoženja, zmožnim nemškega in slovenskega jezika? Lc rcnuc ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo do i. iebruaria 1919 na upravo ..Slovenca" pod naslovom: ..Srečni zakon št. 1887". Dri)£ifft debelega okoli 140 kg zamenjam rlDjitU primerno za sol ia petrolej. Ponudbe na upravo Slovenca „Zanjenjam", I nn n'aonu;r' krasen glas in otroška Lb|) jjilsiiuJi! posteljica, skoraj nova, na prodal. Naslov pove upravništvo lista pod žt. 480. Ogled od 10. do 2. popoldne. Deieilnesa semesa JM.Jf&s Metlovo, pošia SINčAVAS na Koroškem. avstrijske (denar za okupirane _____kraje), kakor tudi pravo italijanske Ure se s posredovanjem zavarovalne agenture odkupijo na Mestnom trnu št. 25. Uradne ure od 3 do 5 popoldne. 495 (2) I DVO romunske (nemški denar za oku-LuiB pirane kraje) posreduje nakup zavarovalna pisarna na Mestnem trgu 25, I nadstr. od 3 do 5 ure. 496 (2) NflkUH VOjll POSOjil mjbndlU,epr^S riji zavarovalna pisarna, Kestal trg 25, I nadstr. od 3 do 6 uro popoldne. fliitrnn pisalni stroj, točno delujoč, se UilVul proda. Ogleda se v zavarovalni pisarni Mostni trg 25, I. nadstr. od 3 do 5 ure popoldne. 498 (2) r.int'l/,1 nr-a in -zlata damska JiiUlU tlluMU utU ura z verižico, nekaj damskih nogavic in nekoliko sukanca so takoj proda na Mostnem trgu 25/1, od 3 do 5 uro popoldne. 499 (3) vedbo emisijskega zneska in izdaje naj se pošljejo naagenturo S. N. Neumann, Ljubjaua, Poljanska cesia 49. 494 Mmm iieear, Ulica store pra. de štev. 6. Zadnje nadstr, od « do 6 ure popoldne. (161) ]mMm M prodaj^Fran^Potoč-nik, gostilničar, Drvesa vas, p. P.iberk, Koroško. 315 Mm rieovuco vvHfeiS užnoga kolodvora- I'oleg delavnice naj bi bila še eua mala soba za stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znakom I. N. P. 384. JiMfPM kSUO nekaj kilogramov, fine, t lUtillb lili I u sa proda; zamenja se pa soS za sladkor ali petrolei. Naslov se izve pri upravi lista pod št. 382. CnftTODP (cvir.i) prodam v JU-llfllCl večji množini; tudi jJliUiS se dobijo za polovično ceno, dokler je kaj zaloge. M. Japol, Union, Ljubljana Pffiflrt -ak). Dno 23. t. rv Nn Šabnlci pr i Ekoiji loki tik žel.-1'alške pa~!a!e (1 baraka). Dne 33. t. m. Na Priiaskovem pri Kra nju (1 baraka). Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija ;-e snide vsak dan ob 9. uri na licu mesta. V Ljubljani, dne 20. januarja 1919. Za vezivo stvaras damobilizacliB: Jalenc, stotnik. Fr.porcčam: žepus svetilke ia baterije!; 475 zdrobljen, linejSe vrsto za sobno svetilke. ter različne gorlvce, nadalje vsakovrstne vžigalnike granato in ploš8aatc, ter isamsačke i.dr □ n (rgovina s šivalnimi stioji in kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7, Krema za britle najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K G-— 1 tucat 60 K. ie pristno, najboljše vrste 1 kos 3 Iv 1 tucat K 30-—. — Pošilja proti naprejposlatvi denarja 15, JONKER, ekspertna trgovina Zagreb 39, 1'etrinjska 3 1IL Hrv. Več vagonov raer m odda na drobno in debelo po nižji ceni v času od 20. do 25. januarja v Gtranjah pri Kamniku trgovec Franc Bodla). 395 Samo 'ako dolgo, dokler je blago v zalogi! Zimsko blago, ksikor na primer: moške nogavice, zapestnice, zimske čep;ce, pasovi (Leibbinden), ženski jopiči brez in z rokavi, moški jopiči in volneni otročji jopici sc po posebno nizkih cenah oddajo. EKsnortna liiša LUNA. Mor štev. 75. 29 letni mladenič, gospodarsko in trgovsko naobražen, mirnega, resnega značaja, s premoženjem K 50.000 se želi seznaniti z gospodično, oziroma tudi z mlado vdovo, ki bi imela boljše posestvo z že vpeljano gostilno ali trgovino na prometnem kraju. Naslov in opis, sedaj brez slike, se prosi na upravo tega lista pod šifro: rMirna bodočnost". Tajnost zajamčena. 400 z mnogoletno trgovko prakso W!.B^GSri!OK) zmožen knjigo voda tvain jezikov išče služco. Pisma pod »LES«. po novih ccnah v vseh oblikah in velikostih zopet razpošilja »Čevljarska zadruga« Miren, začasno Vrbovec, p. Mozirje, Zahtevajte ccnike I kupuje do 1. svečana v vsaki množini Woifova ulica štev. 12. prodaja in dobavlja zopet po nizkih ccnah G. Darbo, Ljubljana k" Mestni trg Stev. 13. iooonddoddoooodddodddooddo DQGG >ton pirkovič HODD ororn. stražmojsUr DDOD Mari/a pdernel Irjovka poročena Vel. £aš«, 19. prosinca 1913 dddD uddddddddodoaodddodddoddd se dobi pri BREZNIK & FRITSCH, trgovina z Selcznlno v Ljubljani, Sv. Petra cc&Sa £tev. 17. 5180 PISEMSKE ZNAMKE lugnslovanske, hrvatske, bosanske, avstrijske, italijanske, kakor tudi vojne in vojno-j>oštne znamke kupuie v vsaki množini po najvišjih cenuh. Ponudbe s ceno in eveut, vzorci na: A Weisz, trgovina pisemskih znamk na Dunaiu I., Adlergasse 8. 470 čaj, kava, kavni nadomestek, izborna esenca za čaj z rumom, perilo, srajce, platno, bombaž, sukaneo, milo, usnje, čevlji, močni trpežni, sukno za obleke, možke in ženske, se po nizki ceni prodata v skladišču DBalkan« I. nadstr. 460 Znancem, prijateljem in sorodnikom naznanjamo, da je naš dobri sin, brat in svak JOSIP PAVLIČEK stotnik SHS na Dunaju dne ',). t. m. po mučni bolezni umrl. Jesenice. 20. januarja 1919. Pavličkovi. ^mmmmmmmm t Gasilno drn&tvo v šmartnem pri Litiji naznanja tužno vest, da je društveni pobočnik, gospod preminul meseca avgusta 1918 kot Ceho-slova?ki legijonar v bolnici Čeljabinsku. Šmartno pri Litiji, 20. januarja 1919. ltlIIII|lltlllllllMllllllllllllllfl|lllll(lllllllll«lltllllUllttlltllllllllltltllllllllllllll|lll|ll|||f|||l||||||||||||||||||||imillllllllNIIIII* IVAH LiESKOVEC TRGOVEC A^ICR LES^OVEC hoj. G^EBE^ŠE^ POHOČEflH šmartno pri uit i ji 20. 1919 So2rHn«r 453 £jublma fc) Wolfova ulica št 3 457 (absolvent obrtne §ole) zmožen slovenščine in nemščine in, če možno tudi hrvaščine v govoru in pisavi se išče za takojšnji nastop. Gospodje z večletno prakso, posebno tudi v inštalacijskih delih, imajo prednost.Pismene ponudbe z navedbo zahtevane plače in referenc pod Gradec 1000 — 31 a na anončno pisarno Kienreich v Gradcu, Sackstrasse. Vsak, kdor rad poceni kupi pohištvo naj se oglasi takoj v zalogi Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Josip Oostinčar x Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna y. Ljubljani.