'/fh2P
NO. 22
Ameriška Domovina
^ H.
St c ^gan
J cyril c,
12 St. M,L1hur-:
y ^k’s pj
0rK IV v ;u'e AMCMCAN IN SPIRIT
*0003 OR€IGN IN LANGUAGE ONIY
^20

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORN^NC-^Nt'vSP-:' P'?-?:
Pittsburgh, New York, Toronto, Monh-eal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenbt, Ely, Pueblo, RockSpnngs
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1977
LETO LXXVIH. Vol. LXXVII1
Kuba slane SZ dnevno 4 milijone dolarjev!
Kljub precej visoki ceni jc Kuba za Sovjetsko zvezo pomenfbno opor išče in pomočnica v njeni mednarodni politiki. WASHINGTON, D. C. - A meriški obveščevalni strokovnjak' so prišli do zaključka, da ne stane Kuba Sovjetsko zvezo dnevno le en milijon dolarjev, ampak štiri.
Sovjetska zveza plačuje Kubi njen sladkor po trikratni svetovni ceni, Kubo pa oskrbuje z oljem po polovični svetovni ceni.
CHARLES SCHULTZE, načelnic 'predsednikovega gospodar-
Kuba je med tem pomembno j skepa sveta, je znan po svojih
sovjetsko pomorsko oporišče, pomočnica njene politike v A-friki, kamor je poslala celo voj sko se borit na strani levičarjev v Angoli. Ta sedaj vežba črno gverilo za boj proti beli vladi v Rodeziji.
Kuba se prizadeva za širjenje komunizma v Latinski Ameriki, pa tudi s državah Tretjega sveta, kjer baje misli Fidel Castro naslediti položaj Tita, kadar bo ta odšel s svetovnega o-dra.
dolgih delovnih urah. Kak dan ostane v svojem uradu tudi do 18 ur.
Zadnje vesti
MADRID, Šp. — Včeraj je bilo objavljeno tu in v Moskvi, da
Pri P. C. Warnkeju v Senatu ne pojde vse gladko
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter je imenoval nekdanjega namestnika obrambnega tajnika Paula C. Warnke.-ja za vodnika zastopstva ZDA pri pogajanjih za o-mejitev oboroževanja. Imenovanje mora potrditi Senat, kjer so mnenja o kandidatu močno deljena.
Nekateri ugibljejo, če se bo Warnkeju zgodilo podobno kot. Sorensenu, ki ga je Carter imenoval za direktorja CIA, pa se je moral ta temu odpovedati, ko je postalo očitno, da v Senatu nima trdne podpore.
Paul C. Warnke je po sodbi nekaterih zagovornik enostranske razorožitve ZDA. Sam je to pri prvem zaslišanju zanikal. --------------o-----
Gverilci v Rodeziji zažgali misijonsko postajo
SALISBURY, Rod. — Črni
sta Španija in Sovjetska gverilci so oplenili in požgali Carter naznačil druge korake, zveza po skoraj 40 letih vzpo- pretekli petek misijonsko posta j ki naj bi vodili k omejitvi obo-stavili znova redne diplomat- j o- Med tem ko so v nedeljo u-jroževanja in privedli končno k ske odnose. Ti so bili preki- morili 7 belih katoliških misijo- popolni odstranitvi jedrskega
Carter za nagel
sporazum z ZSSR
Predsednik ZDA ie za na gel dogovor s Sovjete:-«; zvezo o omejitvi jedrske ga orožja ob izločitvi bombnika “Backfire” in “Cruise” rakete.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Jimmy Carter je na svoji tiskovni konferenci povedal, da je za sklenitev naglega dogovora s Sovjetsko zvezo o omejitvi jedrskega strateškega orožja, če treba, ob izključitvi nerešenega vprašanja sovjetskega bombnika “Backfire” ir ameriške, “cruise” rakete. To vprašanje je glavna ovira za-ključitvi pogajanj.
Carter hoče hiter sporazum, ki naj nadomesti, oziroma nasledi sedanji SALT I, veljaven do letošnjega oktobra. Ta novi SALT II bi naj nasledil po-pol-nejši SALT III, ki bi naj rešil tudi vprašanje bombnika “Backfire” in “cruise” rakete.
V razgovoru z novinarji je
SOVJETSKE VOJNE UDJE OSKRBUJEJO V JUGOSLAVIJI
Na Zahodu s skrbjo opazujejo popravljanje sovjetskih ladij v ladjedelnicah SFR Jugoslavije ter njihovo oskrbovanje v jugoslovanskih pristaniščih, četudi je SFR Jugoslavija odklonila sovjetsko prošnjo no dovolitvi oporišč sovjetskemu vojnemu brodovju v Jugoslaviji.
Novi grobovi
Frank T. Skully
V torek je umrl po dolgi in težki bolezni v Holy Family Home 67 let stari Frank T. Skul-ly s 16309 Parkgrove Avenue, mož Mary A., roj. Yanchar, oče Franka S., Geralda E. in Ro-
njeni, ko je v španski drža- narjev in misijonark, pri prvem vljanski vojni leta 1939 zma- napadu ni bilo človeških žrtev, gal gen. F. Franco. — Kralj Umor 7 oseb preteklo nedeljo Juan Carlos je komaj par ur na katoliški misijonski postaji po objavi obnove diplomat- je obsodil ves kulturni svet, za skih stikov z ZSSR odpotoval ta umor ni mogoče najti nobena obisk k papežu Pavlu VI nega opravičila.
v Vatikan. To je prvi obisk	---. p—.
španskega državnega pogla- izdajatelj opolzkega
orožja.
varja
1923.
pri sv. očetu od leta
i
časopisa obsojen
CINCINNATI, O. — Larry
berta B, brat stari oče, brat AMAN, Jorrf. _ Včeraj se je te- ^ izdajate,j opolzke6a £
pok. Blasa, Stephena, Mrs. John Kotarski, Mrs, Frank Berzanske in Jamesa. Do upokojitve je bil Zaposlen pri Chase Brass Co. Pogreb bo jutri, v petek, iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na
nice, ko rje.
Lake Shore Blvd. ob 9.15, v cer-j PITTSBURGH, Pa. 1 Vse izgie-kev sv. Jeroma ob 10., nato na
pokopališče Vernih duš.
Ann Pope Pretekli torek.jq umrla 50 let stara Ann Pope s 1760 E. 32 St., hčerka Toma in Elle, roj. Poljak, Rusnov, sestra Elle Rusnov, Mrs. Alex D»browski> Emila Rusnov iz Mrs. Joel Smiciklas. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v soboto v cerkev sv. Nikole ob 10., nato na Kalvarijo.
Mike Jenovic
tzzteszrz'ts. ie bvbsoien
žena kralja Huseina. Bila je na 7 d° 25 Jet( zaP°ra> ko Sa le na letu na obisk neke bolniš- P°rota sP°znala za knveSa or-jo je iznenadilo neu- garanja in izvajarija zločina
ter sirjenja opolzkosti.
Odvetnik obsojenega, ki so ga
da, da je pri valitvah » pred. ‘f	j? izj“vU- f
rednika linije jeklarjev v in- vlozU Pm;v- k6r f >c <*•«»» rek zmagal zmerni Ll»yd Me- »	•	• <l.°Pf«lorr
Bride, kandidat sedanjega zvezne ustave, ki jama rvobo-
unijskega vodstva, nad njego- do lzrazanja vim nasprotnikom tki war dom
Sadlowskim.
Kadafi Sadatu
Velikanski dobiček
General Motors
NEW YORK, N.Y. — Gene-! ral Motors Corporation je v zadnjem četrtletju 1976 zaslužila 797 milijonov dolarjev, 29';; več kot v prejšnjem. Skupni dobiček lani je znašal 2.9 bilijonov
Ciprski soor se bliža rešitvi?
WASHINGTON, D.C. — V jugoslovanske ladjedelnice državnem tajništvu govorijo, da popravila svojih ladij in naje Ankara sporočila privatno prav, pristanišča pa za oskrbo državnemu tajnik« C. Vance ju, j.s voj ih vojnih ladij, ki plovejo
CLEVELAND, O. — Pretekli mesec so uradni predstavniki SFR Jugoslavije privatno “obvestili” zastopnike Zahoda o tem, kako je sovjetski vodnik Leonid I. Brežnjev tekom svojega obiska v Jugoslaviji v preteklem novembru pritiskal na Josipa Broza Tita, naj Jugoslavija dovoli Sovjetski zvezi uporabo svojih pristanišč za sovjetsko vojno brodovje ter prost prelet sovjetskih letal preko svojega ozemlja. Trdili so, da je Tito sovjetske zahteve odklonil trdo in odločno, ker da hoče SFR Jugoslavija ostati neuvrščena in neodvisna.
O tem so na Zahodu veliko razpravljali in z zadovoljstvom jemali jugoslovansko odklonitev sovjetskih “zahtev” na znanje. Pri tem niso prenehali opazovati dogajanja v SFR Jugoslaviji. Videli so, dp sovjetsko vojno brodovje na veliko uporablja
za
KAIRO, Egipt. — Predsednik Libije Muamar Kadafi je sporočil predsedniku Egipta An-varju Sadatu, da bo vzelo 50
Včeraj zjutraj je umrl v LakeIlet, predno bodo odstranjene in dolaijev in je bil več kot še en-County Memorial West bolniš-j ozdravljene razlike med njima, krat tolik kot v letu 1975. niči 92 let stari Mike Jenovic s 1224 E. 73 St., mož Mary, roj.j Spudick, oče Mrs. Frank Koenig, I Milana, Roberta, Stanleyja in Mrs. Rudy Snable, očim Carla Skovicha, 12-krat stari oče, 1-1 krat prastari oče, zaposlen do Upokojitve pred leti kot delavec-! strojnik pri N.Y.C. železniški! družbi. Pokojnik je bil član Sv.l Save št. 108. Pogreb bo iz Grdi-I novega pogrebnega zavoda naj Lake Shore Blvd. jutri, v petek ob desetih na pokopališče Ver-j nih duš;
naj poskrbi, da bo Kongres o-dobril sporazum o dobavah o-rožja med ZDA in Turčijo, pa bo možna nagla rešitev ciprskega spora.
Predsednik Carter je poslal C. Clifforda v Atene in Ankaro, pa tudi na Ciper, da si položaj od blizu ogleda in presodi možnost ter pota za rešitev spora med Grčijo in Turčijo ter med Grki in Turki na Cipru.
Gerald R. Ford bi sedaj
soreiel Solženicina
PRINCETON, N.J. — Bivši predsednik ZDA G. R. Ford je v govoru na tukajšnji univerzi priznal, da je storil napako, ko ni sprejel v Beli hiši ruskega pisatelja Aleksandra Solženicina.
Predsednika Carterja je Ford pozval, naj se v odnosih s Sovjetsko zvezo odločno poteguje za spoštovanje človekovih pravic.
ZDRUŽENE DRŽAVE SO ŠE VEDNO NAJMOČNEJŠA SILA NA SVETU
Upor v južnem Sudanu
delo tujih sil?
KARTUM, Sud. — Podpred-1 sednik Sudana Abel Alier je iz-1 javil, da so bile za uporom Jubi, glavnem mestu južnega Sudana, pretekli teden tuje si-1 le. Ni povedal, katere naj bi to bile.
V uporu, ki je bil v treh urah strt, je bilo mrtvih 10 oseb.
V r emonski prerok
Pretežno jasno hiilo. Najvišja okoli 44 (7 C).
in sončno, temperatura
WASHINGTON, D.C. — Ko nekateri člani v obveščevalni službi ZDA opozarjajo na nevarnost, v kateri so se znašle ZDA ob rastoči moči Sovjetske zveze in njenih o-boroženih sil, je predsednik Jimmy Carter nedavno izjavil, da so ZDA še vedno prva sila sveta in se jim ni treba bati nobenega nasprotnika. Pri tem predsednik Carter ni mislil le na odnos oboroženih sil med ZDA in ZSSR, ampak na celotno moč ZDA in ZSSR.
ZDA so gospodarsko in tehnično daleč pred Sovjetsko zvezo na večini področij, ki so pomembna za narodno obrambo. Notranji spori, ki so morili našo deželo v času vietnamske vojne in nato v vprašanju Watergate, se pomirjajo in izginjajo, kar krepi moč in trdnost ZDA. Sovjetska zveza je v tem pogledu na slabšem, Rusi predstavljajo glavni, vladajoči
narod, ki pa se v prenekate-rih delih obsežne ZSSR tare z drugimi narodi in ljudstvi. Ti sestavljajo nekako drugo polovico prebivalstva ZSSR poleg Rusov. Odprto je tudi vprašanje pripravljenosti in volje do bojevanja, če bi Sovjetska zveza hotela začeti kak pohod proti Zahodu.
Hitler je napovedoval zlom Sovjetske zveze in pri tem računal ne le na upor neruskih narodov, ampak tudi na upor proti nasilnemu komunističnemu režimu. Na svojo nesrečo je z ruskimi ujetniki in s prebivalci zasedenih predelov postopal tako nasilno in nečloveško, da so ti prišli do zaključka, da se je boljše boriti do kraja, kot pa priti v nacistične roke. Nihče ne more reči, kako bi se prebivalstvo Sovjetske zveze držalo v morebitni novi vojni...
Na trditve nekaterih, da je Sovjetska zveza dosegla vojaško premoč nad ZDA, so se
oglasili skupni načelniki oboroženih sil ZDA s posebnim poročilom Kongresu. V njem pravijo, da se ne strinjajo z mnenjem, da bi Sovjetska zveza dosegla vojaško premoč nad ZDA, da pa razpoložljivi podatki kažejo, da se prizadeva doseči tak cilj. Načelniki skupnih glavnih stanov ZDA sodijo, da bi sedanja smer in vojaški programi ter civilna obramba v ZDA in v ZSSR mogli dovoliti ZSSR dosego premoči....
Skupni načelniki glavnih stanov ZDA so prepričani, da strateške sile ZDA zadoščajo za postavljene cilje, da pa se utegne položaj spremeniti, če bo ZSSR uspešno izpopolnjevala civilno obrambo in izvajala svoje druge vojaške programe. V takem slučaju bodo potrebne določene spremembe v programih ZDA.
Sovjetska zveza ima prednost v teži jedrskega razstre-
ne mere. Največ sovjetskih voj • nih ladij, ki jih popravljajo v Ti vatu, so nejedrske podmornice vrste “Foxtrot” in njihove matične ladje. Na splošno ostajajo v doku veliko manj kot dovoljenih šest mesecev, kot je poročal M. W. Browne svojemu listu New York Times iz Beograda 6. februarja 1977.
Tivat je postal po sodbi zahodnih opazovalcev in strokovnjakov za Sovjetsko zvezo posebno koristen, odkar je ta izgubila pravico do uporabe naprav v egiptskem pristanišči: Aleksandrija ob koncu 1. 1975 ko so se odnosi med Egiptom m Sovjetsko zvezo močno ohladili
Tudi oskrbovalne ladje
Nekateri zahodni opazovale' opozarjajo posebej tudi na o-skrbovalne ladje sovjetske flote, ki uporabljajo jugoslovanske ladjedelnice in pristanišča. Te ladje plovejo skozi bosporsko ir dardanelske morske ožine por sovjetsko vojno zastavo, da sc izognejo turškemu pregledu, na to pa to z,i.s t,a v o zamenjajo : sovjetsko trgovinsko, pod katero plovejo med sovjetskimi vojnimi ladjami in jugoslovanskimi pristanišči, noseč opremo stroje in vse drugo v popravilo v jugoslovanska pristanišča.
Jugoslovanske ladjeticlnlcf slabo zaposlene Jugoslavija je zgradila v zadnjih desetletjih precejšnje ladjedelnice, delno nove, delno pa povečala in modernizirala stare. Vse so bile polno zaposlene In so jugoslovanska ladjarska podjetja naročala ladje za sebe na tujem, največ na Japonskem Jugoslovanske ladjedelnice so veliko gradile za Sovjetsko zvezo.
Lani so postala naročila bolj novi yečji dok za popravljanje	v ladjedelnicah se je za-
ladij. Že decembra tega leta je veja p0javijati brezposelnost prva sovjetska ladja zaplula v Odločili SOj da bodo gradiii v ta dok. Od tedaj ga sovjetske (n.ih več.e žtevjlo ladij za do-vojne ladje stalno uporabljajo mače potrebe; da prebrodijo
do naj večje po zakonih dovolj e krizo y takem položaju pir
------------------------------j tudi popravila sovjetskih voj-
Inih ladij pridejo prav, dokler 'morejo to delo vsaj za silo stisniti v meje zakonov, j Zahodni opazovalci priznavajo težave, v katerih so trenutno jugoslovanske ladjedelnice, toda kljub temu gledajo z. zaskrbljenostjo sedanji obseg popravljanja in oskrbovanja sovjetskih ladij v njih. Precej očitno je namreč, da ta “pomoč” sovjetskemu vojnemu brodovju sega preko čisto “poslovnega sodelovanja”. Tivat po vsem izgloda kot sovjetsko pomorsko oporišče, četudi v njem popravljajo in oskrbujejo manj kot polovico sovjetskih ladij, ki so preje za te usluge plule v egipt-sko Aleksandrijo.
PO Sredozemskem morju.
Pomoč SFRJ se ni bistveno povečala
Zahodni opazovalci priznavajo, da se po obisku Brežnjeva v Jugoslaviji pomoč te pri popravljanju in oskrbovanju sovjetske vojne flote ni bistveno povečala, da pa Sovjetska zveza uporablja jugoslovanski zakon, ki dovoljuje vsaki državi zadrževanje ne več kot dveh vojnih ladij istočasno v jugoslovanskih ladjedelnicah in ne dalj kot 6 mesecev posamezni ladji.
V Tivatu v Boki Kotorski, kjer je bilo nekdaj poveljstvo jugoslovanske kraljeve vojne mornarice, so uredili leta 1974
liva, ki ga lahko s svojimi raketami požene na cilje v ZDA, toda te so še vedno pred njo v tehnologiji, kakovosti in številu svojega strateškega jedrskega orožja.
Skupni načelniki glavnih stanov priznavajo v svojem poročilu Kongresu, da bi boljša civilna obramba v ZSSR omogočila tej zmanjšanje žrtev v slučaju jedrskega napada, da pa bi vendar utrpela izgube in škodo, ki bi ji povzročile hude težave, ZDA bi imele ob takem napadu pri sedanjem stanju svoje civilne obrambe veliko večje izgube med prebivalstvom, toda bi bile še vedno sposobne uničiti sovražnika in s preostalimi sredstvi končat’ morebitno vojno pod za ZDA sprejemljivimi pogoji. Temeljno načelo ZDA je vojno preprečiti, pa to dobiti, če bi jim bila kdaj res vsiljena, so izjavili vodniki narodne o-brambe.
iz Clevelanda ! m okolice
Na ribe in rakce—
Očetovski klub fare sv. Vida zopet prijazno vabi na večerjo, jutri, v petek od pol petih popoldne do sedmih zvečer. Pripravili bodo fine sveže ribe in morske rakce. Večerjo tudi lahko kupite za domov.
Lepa starost—
Rojakinja Mrs. Dorothy Strniša s 1161 Norwood Rd. je dopolnili preteklo nedeljo 88 let. Čestitamo in ji želimo še obilo zdravja in zadovoljstva!
Darilo Slovenski šoli—
Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu sporoča, da je dr. Stane Šušteršič daroval Slovenski šoli v spomin pok. Karla Mauserja $25, za kar se mu prav lepo zahvaljuje.
Rojstni dan—
Danes obhajata Joseph Legat z 849 E. 197 St. in njegov brat Tom Legat svoj 81. rojstni dan. Sestitarno in jima želimo še mnogo zdravih let.
Darovi AD—
Rev. J. Celesnik, župnik pri 3v. Kristini v Euclidu, O., je daroval v podporni sklad AD $25; Louis Nose iz Pueblo, Colo., in družinia Neznik iz Milwaukee] a, WYs., po $20 v spomin umrlega pisatelja Karla Mauserja, Mary Kozar z Richmond Heights, O., pa $20. Vsem iskrena hvala!
Sneg čistijo—
Mestna uprava je poslala skupine delavcev s stroji čistit poleg glavnih tudi stranske ceste mesta. Do sobote naj bi bilo vse to delo opravljeno, nato pa bodo začeli mašiti glavne luknje in jame na cestah, ki spravljajo v levarnost vozila in voznike. Sredstva za ta posebni program j e dala zvezna vlada.
Visoki računi za plin—
Povprečni račun za plin je porastel od $55.54 v januarju 1976 na povprečno $85 pretekli mesec. Polovico porasta gre na račun višje cene, ostalo pa na račun večje porabe plina v hujšem mrazu letos.
Jožar v naselbini—
Včeraj dopoldne je nastal požar v hiši 3846 St. Clair Avenue, ko sta se 4 leta stari John Tanko in sestrica Tracy igrala v spalnici z vžigalicami, kot je dejal gasilski poročnik Donald A. Childers. Mati Angela je skušala ogenj pogasiti, pa ji ni uspelo. Ta se je razširil in segel še na sosednja poslopja, tako na znano Jerman’s Tavern. Skupno je ostalo brez stanovanj 10 oseb, med njimi Mary Jerman, lastnica gostilne, ki je imela stanovanje nad to. Gasilci so ocenili škodo na $23,000.
Mihailov blizu smrti
LONDON, Vel. Brit. — Amnesty International je dobila sporočilo, da je Mihajlo Mihaj-lov, nasprotnik jugoslovanskega komunističnega režima, v zaporu v Sremski Mitroviči blizu smrti zaradi oslabelosti, ki jo je povzročil nj egov gladovni štrajk.
Sovjetska zveza le enaka v oboroženih silah z Ameriko
MOSKVA, ZSSR. — Glavni sovjetski strokovnjak za ZDA in Kanado Georgij Arbatov je v glavnem glasilu Komunistične partije ZSSR ‘Pravda’ v obsežnejšem sestavku zanikal, da bi Sovjetska zveza iskala premoč nad ZDA v oboroženih silah.
! Po njegovem je v vseh letih skušala ZSSR le doseči in ohraniti ravnotežje sil, “desničarske vojaške sile” v ZDA dolži, da skušajo s trditvami o sovjetski vojaški moči opravičiti povečanje sredstev za narodno obrambo in povečati trenja med Zahodom in Vzhodom.
Li	'H#
:naii f i	'Jzzzzzsfer
6117 St. Clair Ave. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
.Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NABOCNINA.
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 2 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
I »83	No. 22 Thursday, Feb. 10, 1977
V mesecu katoliškega tiska
Februar je mesec katoliškega tiska, doba, ko bi se naj nekaj bolj zanimali za vprašanje katoliškega tiska, prav posebno še slovenskega, pa tudi vseh drugih občil javnega obveščanja. Zdi se nam primerno kot uvod v to dobo priobčiti sestavek ljubljanskega pomožnega škofa Stanislava Leniča, objavljen v pastoralni reviji “Cerkev v sedanjem času”, ki jo izdajajo slovenske rimskokatoliške škofije (Leto 10, št. 11-12) pod naslovom
“Obveščamo in oblikujemo”.
* ❖
Družbena občila nas obdajajo od vseh strani kakor zrak. Ni mogoče zatisniti ušes in zapirati oči,, da bi ne slišali in videii. Načrtovalci bodočnosti radi govorijo, da bo čez nekaj *ct ves svet kakor ena sama velika vas, v kateri vsi prebivalci v nekaj minutah zvedo in vidijo vse, kar se je pri kateri hiši zgodilo. Gremo naproti šc hitrejšemu razvoju. Menda je človek potreboval več kot pol milijarde let, da je iznašel pisavo. Prej se je spora zumevai samo z govorjeno besedo. In kako dolga je bila pot do izuma tiska, nato pa so si naglo sledili film, radio, televizija. Vsa ta sredstva so v službi informacije, v siuzDi obveščanja človeka, pa tudi v službi oblikovanja njegove miselnosti, njegovega življenja in njegovih razmerij do sočloveka, do tega m do transcendentnega sveta. Tega velikega napredka se pač moramo veseliti, saj nam v^ak izum po svoje prikazuje globino človekovega duha in njegovo “sorodstvo” z božjim Duhom. Vsa družbena občila po svoje posredujejo vstop sveta in dogajanj v svetu v mojo zavest.
Tudi Kristus je prišel na svet kot veliki informator Človeštva. “Poslan sem, da OZNANIM BLAGOVEST.” Ko je bil prinašalec informacij, je seveda hotel biti hkrati vedno tudi oblikovalec človeka. Tudi nam je naročil, da moramo biti raznašale! veselega oznanila. “Pojdite in učite ..Za svoje učence je molil, da bi bin “posvečeni v resnici”, da bodo mogli v svet raznašati samo resnico. Jezus ni imel veselega oznanila, s katerim je prišel na svet, za svojo zasebno zadevo, za svojo notranjo spodbudo. Na človeka je vedno gledal v njego vem razmerju do skupnosti in do dogajanja v svetu. Javnosti so bile namenjene njegove nove informacije o Bogu in njegovi volji, o človeku in njegovi poklicanosti h končni svobodi, prav tako so bili javnosti namenjeni vsi njegovi opomini k bratstvu, mesebojni ljubezni in odpuščanju. Hotel nam je reči: Evangelij je zadeva vas vseh. “Vi ste luč sveta!” Vsi morajo spoznati, da se je k njim sklonil Bog ljubezni. Vsi naj zvedo, kaj je Jezus storil za človeka in kako še vedno tlela zanj. Vsi naj zvedo, kaj je končni cilj človeka in vesoljstva.
Ko mio v sil žbi informacije, bi. morali biti hkrati vedno v službi resnice. Morda se danes bolj kot kdaj vprašujemo s Pilatom: Kaj je resnica? Vemo, da imajo raznašaiei informacij mnogokrat na sebi očala različnih barv. Nekomu je resnica to, drugemu drugo. Res je med resnico in lažjo mnogo odtenkov. Čisto resnico in c sto laž hitro spoznamo, različne odtenke težje. Idea: bomo uosegli samo takrat, kadar bodo vsa družben? občila v iconic! v službi iskrenega iskanja resnice. Mor da v tej stvari tudi kristjani velikokrat grešimo. Težke nam je priznati nekaj, kar za nas ni prijetpo. Takrat radi vsaj obidemo resnico.
Ob veliki poplavi sodobnih družbenih'' občil moramo tudi kristjani imeti jasno stališče do njih. Ko jih na en strani nozdravljamo in se jih veselimo, se jih na drugi strani tudi bojimo. Vemo namreč, da bi družbena obči la morala biti v službi resnice, pravice in ljubezni, pr so mnogokrat v službi laži, pohuiševanja, poveličevanj? nasilja in krivic. Posebno mislimo tem na mladega človeka. Družben®, občila bi mu morala pomagati obli kovati njegovo osebnost, njegovo zorenje, da bo dobi; tisto temeljno naravnanost na resnične življenjske vrednote, da bo odprt za krščansko oblikovanje življenja ali vsaj za naravno nrav no poštenost. Do tega go tovo ne bo mogel priti, če bodo njegova ušesa in njegovo vidno pol je vedno polnile predstave o nasilju, razvratu, krivicah in podobnem. Kar je nečloveško in per-veizno, ne bi smelo dobiti mesta v družbenih občilih. Gotovo so tudi temne strani v človeku resničnost. Te temne strani se dajo prenesti v občilih le takrat, če ob nje posvetimo z lučjo nasprotnih vrednot in znamo tem ne strani tudi obsoditi. Bil bi zločin zoper človeka, če bi s mesili nravne in človeške vrednote, hkrati pa sejali cinizem in dvom m ne pokazali izhoda. Družbena občila »majo v sebi velikansko možnost, da ustvarjajo moralno .ravnovesje ravno pri mladih.
Slovenski kristjani moramo v našem prostoru in našem času skrbno in prav izrabiti to, kar imamo. Nimamo vsega, a vendarle imamo mnogo. Naj bo naše vodilo, da borne skušali zares biti vedno v službi resni-
ce, ljubezni in pravice, v službi stvarnega obveščanja in oblikovanja slovenskega kristjana. Včasih je to težko, ko je treba lomiti okorele in zastarele pojme in predstave. Kristus se je prilagajal takratnemu človeku in njegovemu načinu umevanja in izražanja, mi se moramo približevati današnjemu človeku. Ne bodimo preveč pasivni sprejemniki družbenih občil, potrebno je naše sodelovanje, ki se izraža tudi v dobronamerni kritiki, ki bLtri, razčiščuje in obenem vzgaja.
Podružnica št. 47 SŽZ


•ifcsi
BESEDA IZ NARODA

¥ podporo Slovenskemu starostnemu domu
CLEVELAND, O. — V pre- 'skega starostnega doma, se bo-
teklem novembru tekom lovske 'obe sta John Fekete in Frank Urankar obljubila svojo nagni-
mo podali v Slovenski dom na Holmes Avenue na naš okusen obed. Od dveh do štirih popoi-
do cerkvi Marije Vnebovzete, ; dne bo Mrs. Etanonik skrbela, če bo sreča z njima. Kaj naj na- da bomo dobro postreženi in za-
piavimo s srno? sem pomislil. Morda bi pripravili kako dobro-Jelno prireditev? me je sprele-
dovoljni.
Slovenski dom je dovolil uporabo svoje dvorane za to čudo-
tela misel. Sreča je hotela, da .vito dobrodelno prireditev je bil John uspešen in nam je J Hvala njegovemu vodstvu za tako ponudil mlado srno za | njegovo plemenitost v tej zade-slavje in ves čisti dobiček naj vi.
bi šel za Slovenski starostni Našel sem obilno ljubezen v dom na Neff Road. Sijajna ide-j vseh, ki sodelujejo pri priprav-ja, toda kako jo izvesti!	jljanju tega dobrodelnega obeda
Cerkveni svet naše fare Ma- in mislim, da zaslužijo pohvalo rije Vnebovzete je prevzel na- za svoje podvzetje. Naj bo ta logo pripraviti kosilo za 400 go- duh začetek še večjih dejanj stov in darovalcev za to stvar, ljubezni med brati v bodočno-Še vedno je na razpolago 100 sti!
vstopnic po $6.
Nagradno srno, pečeno gove-
Želim, da bi bilo zapisano, da sem zelo ponosen župnik duš,
dino, piščance in vse, kar spada ,ki vidijo za primerno, da store zraven, sta darovala John in | nekaj za svoje manj srečne bra-njegova ljubezniva žena. Osve-,te v naši sredi. Za njihov kra-žila so potrebna pred obedom, sen zgled drugim naj bo Gospod tako je Frank Urankar kupili Bog njihovi vodnik in moč za vse potrebno. Naša cerkvena šc večja dobra dela v bodočno-društva bodo prevzela vse delo sti.
v jedilnih prostorih, med tem j Joe Boldin in njegovi harmo-ko se je Mrs. Stanonik ponudi- nikarji bodo igrali za veselo la za glavno kuharico za to pri- j razpoloženje in ples. Srčna hvaležnost.	j la za to uslugo! Godba bo igrala
V nedeljo, 20. februarja, bom ,od 4.20 do 7. zvečer. Pridite in daroval posebno sv. mašo za) poveselite se!
Slovenski starostni dom in njegovo osobje ob enih popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete. Ko bomo končali bogoslužje in prosili Njegov blagoslov za naše premnoge dobrotnike Sloven-
Se bomo vsi videli tam?
Vstopnice so naprodaj v župnišču. Kličite tel. 761-7740.
Rev. Victor Tomc, župnik pri Mariji Vnebovzcti
Še nekaj koroškik novic
WICKLIFFE, O. — Avstrij- sebnn v Loški dolini. Zdelo se ske oblasti so 21. jan. t.l. areti- mi je, da je vsa “vojska na no-rale glavnega tajnika Sveta ko- gah’’. Posavski otroci smo stah roških Slovencev in občinskega ob cesti kot postroj eni in težko odbornika v Djekšah Filipa Wa- čakali, kdaj bodo pripeljali žan-rascha. Aretirali so ga sicer v'darji mimo nas “tolovaja’. Celovcu, njegovo domačo vas in Končno smo zagledali močno u-domačijo pa so obkolili s celo klenjenega, nemočnega berača, četo policistov-žandarjev, kot;ki je vpil, kot je siromak v ta-bi iskali največjega zločinca. Ikih razmerah mogel, da on ni Zaprli so ga pod obtožbo, da je; Hace.. . kar se je seveda kma-nagovarjal nekoga, naj razstreli celovški transformator in . mu zato obljubil prinesti razstrelivo.
lu dokazalo...
Takrat je šlo pri nas za rer znanega (k sreči redkega) zločinca, na Koroškem pa je danes zločinec že vsak, ki je še Slovenec ali to hoče biti!
Zato sem prav z veseljem bral v Ameriški Domovini javno izjavo dr. Ludvika Leskovarja iz Chicaga, da bo kot Carterjev “volivni mož’’ poslal resolucijo novemu predsedniku in mu razložil obupni položaj in boj za narodnostni obstanek koroških j Slovencev ... Ko bi bilo več takih izjav in dejanj od tistih, ki
Vse kaže, da gre za načrtno j on j o proti voditeljem koroških Slovencev in njihovim organizacijam, ker se borijo za točno ;zpolnitev državne pogodbe člena 7. Vse jirav po načelu Hei-matdiensta: Naredite še ta delček slovenske Koroške povsem nemški! Znani izrek Hitlerja med vojsko za Štajersko in Gorenjsko! Prav zdajle, ko to pl šem, smo slišali, da je bil tajnik .	.
Vamsch izpuščen in da bo ostal •	mfdpoi,l,kl m
uglednimi osebnostmi v ameriški družbi in v vodstvu ... Če bi stopili skupaj in storili: kar mož je storiti dolžan, bi se ne-
la svobodi do obtožbe in razprave. Sedel je v preiskovalnem zaporu 7 dni, ne da bi mu n ogli dokazati kakršnokoli kaznivo dejanje. To je izjavil tudi | tam, ko je prišel iz zaporov: “Z mojo aretacijo so hoteli umazati naše organizacije in vse nase slovenske ljudi, Iti stojijo za nami. Hvala vam za vso pomoč in zaupanje.”
Ko sem premišljeval, kakšnih metod se poslužuje oblast in žandarmerija v “tako svobodni” Avstriji, sem se nehote spomnil na tak “lov-’; ki ga je nekaj let pred vojsko napravila slovenska žandarmerija na znanega zločinca Naceta Haceta, ki jim je delal toliko časa težave. Nace je bil brat znanega — sedaj partizanskega narodnega “hero.fa” Matevža Haceta, ki se je med vojsko tako izkazal po-
jkaj le slišalo.. .? Pomislimo samo na Adamiča med vojsko!
Prav tako se je med minil razširila vest, da so našemu ne umornemu ustvarjalcu, kiparju mojstru Francetu Goršet,u, amputirali nogo, Iti mu je delala posebno zadnje leto hude težave. Želimo mu hitrega okrevanja in volje, da bi mogel tudi ta križ junaško vzeti na svoje rame, ter ostali optimist, glasnik Koroške, in se spet vrniti v svoje drage Sveče, v svojo delavnico ter njim in nam vsem ustvariti mojstrovine duha in svoje umeiniške roke. To mu želimo prijatelji v Clevelandu in gotovo tudi drugi po vsej A-meriki in Kanadi.
M. J.
GARFIELD HEIGHTS, O. — Letošnja huda zima in mraz o-virata tudi društvene aktivnst’. posledica, da je bila naša januarska seja ukinjena. Prihodnja seja naše podružnice bo v nedeljo, 13. marca t.l. Upamo, da bo do takrat topleje, ko bomo bližje pomladi.
Sporočiti moram žalostno novico, katera je že bila objavljena v Ameriški Domovini, da je 10. januarja t.l. umrla v Phoe-nixu, Arizona, naša članica Mary Jelarčič. Pokojna Mary je bila 40 let zvesta in dobra članica naše podružnice. Zapustila je dva sinova, Anthonyja v Clevelandu, Ronalda pa v Kaliforniji ter več drugih sorodnikov.
Zelo jo bomo pogrešale. Vsako leto nam je pismeno voščila srečno novo leto. Za 1977 pa ni bila glasu od nje. Naj mirno počiva v ameriški zemlji in večna luč naj ji sveti, njena blaga duša pa naj uživa rajsko veselje!
Naše globoko sožalje izrekamo Mary Blatnik in Nettie Boldin cb izgubi ljubljenega brata Antona Miklus ter vsem njegovim sorodnikom. Naj blagi pokojnik mirno počiva.
Bolnim članicam naše podružnice želimo hitrega okrevanja in ljubega zdravja, posebno Jennie Cvelbar in Tereziji Bizjak.
Na svidenje na seji v nedeljo, 13. marca. Do tedaj pa vsem topel sestrski pozdrav!
Jennie Pugely, tajnica
Žiri napredujejo
CLEVELAND, O. — Večkrat dobim kako pošto od sorodnikov iz Žiri na Gorenjskem. Nedavno mi je sorodnik od tam pisal takole:
Žiri napredujejo, imajo 500 avtomobilov, nad 1000 televizorjev, radio pa v vsaki hiši. V zadnjih letih so zgradili nad 200 novih hiš s centralno gorkoto Kmetje imajo traktorje in druge stroje. Konjev je že zelo malo, edino še po hribih. Delo dobi vsak takoj, ko konča šolo. Žiri imajo tudi lep otroški vrtec za 120 predšolskih otrok. Glavne in stranske ceste so asfaltirane, takb da ni prahu ne blata.
Naš rodni krdj Žiri je lepe napredoval od leta 1963, ko smo bili mi tam na obisku. Spremembe na boljše so velike in hvalevredne.
Lepo pozdravljam bralce A-meriške Domovine!
Anna Jesenko
Da ne bo prepozno
FAIRFIELD, Conn. — Dragi urednik! Komaj smo si voščili praznike in zajadrali v leto 1977, že je za nami januar, ki se ne bo vrnil nikoli več. Vsak hip našega življenja, vsak dan, vsako leto našega življenja bliskovito hitro odide za vselej. Zavedajmo se tega, bodimo dobri, postajajmo boljši.
Priloženo pošiljam misijonsko naročnino za č. sestro Rosario Brilej na Formozi. Sicer bi moral poslati poverjeniku misijonskih naročnin, g. Antonu Žaklju, pa nimam njegovega naslova. Prosim Vas, uredite to zadevo. Prilagam tri dolarje za tiskovni sklad Ameriškg Domovine. “Zrno do zrna pogača --kamen do karana palača!” Hvaležen sem Ameriški Domovini, da objavlja “Misijonska srečanja in pomenke”. Zagotovo vem, da jih naši misijonarji in misijonarke radi prebirajo, prav tako mi naročniki in bralci. Bog živi Fathra Wolbanga, ki jih pi še, in Ameriško Domovino, ki jih objavlja!
Večkrat se zgrozim ob misli, kaj bi bili mk brez Ameriške Domovine; glas kričečega v puščavi? Zavedajmo se, njene pomembnosti. dokler jo imamo, de ne bo prepozno. Prekmurski pregovor pravi: “Sit ne ve, kak’ lačnemu kruhek diši!”
Prav lep pozdrav vsem pri A-
meriški Domovini, vsem njenim sodelavcem, vsem njenim dobrotnikom in podpornikom. Bog Vas živi!
Joseph J. Bojnec
-----o------
iimogrede iz Miiwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. — Vsako četrto leto na dan 20. prosinca se vršijo v glavnem ameriškem mestu Washingtonu, D.C., velike slavnosti na čast novemu izvoljenemu predsedniku, katerega čast je letos doletela južnja-ka Jimmyja Carterja iz države Georgia. Pri opoldanski prisegi na ustavo je Jimmy Carter sprejel v roko krmilo ameriške države in ljudstva. Od prvega predsednika G. Washingtona pa do sedanjega 39. predsednika j ° minilo 200 let. V vseh teh letili so stopali in stopajo v zgodovino z različnimi oznakami in prepričanji predsedniki, državniki, vojskovodje in generali, znanstveniki, kulturniki in tudi na vadni zemljani obojega spola in starosti. Mnogim je bila zgodovina krivična, mnogim drugim je dodelila zasluženo in tudi nezasluženo bogato mesto na svojih straneh. S spoštovanjem gledamo na pretekle državnike, znanstvenike in s spoštovanjem gledamo danes na 39. predsednika Carterja in njegove sodelavce. Predsedniku J. Carterju iskreno čestitam in mu želim naj večjega uspeha. Želim, da bi uspešno izpolnil vsaj polovico svojih obljub. Želim tudi, da bi bil tako močan, da ne bi nikdar zašel iz sredine na levo stran. Tekom dogodkov in časa nam bo vse postalo jasno!
še predno je Jimmy Carter orevzel predsedniške dolžnosti, se je moral eden naj večjih leve usmerjenih liberalcev, sodelavec pokojnega J. F. Kennedyja 'n kandidat za direktorja CIA, Theodor Sorensen, odpovedati temu važnemu mestu. Senatna preiskava je očitala T. Sorense nu, da je odnesel in izrabil tajne dokumente iz Bele hiše, da ni plačal državne takse, da je za časa J. F. Kennedyjeve administracije in vojne v Vietnamu stopil v vrsto tistih, ki so trdili, da njih vest ne dopušča, da bi se borili na fronti. Omenjali so tudi, da je leta 1969 ob priliki utopitve Mary Jo Kopechne v Chappaquiddicku bil advokat in glavni branilec sen. E. M. Kennedyja.
Drugi dan zjutraj je bil Sorensen na TV “Today Show” in vse zanikal. Trdil je tudi, da sedaj, ko ni bil potrjen za direktorja CIA, bo Amerika v prihodnosti slabo vozila, ker je v rokah desnice in dvoreznih nazadnjaških senatorjev.
*
Theodor Sorensen in pred dnevi par uvodnih člankov v A.D. so mi osvežili spomin na bivšega predsednika R. Nixona, ki bi moral, če bi bilo vse po pravici, biti na tribuni pri u-mestitvi novega predsednika J. Carterja, ne pa predsednik G. ■Ford. V “Domovini” sem brcal, da je pokojni predsednik J. F. Kennedy užival vso podporo ča sopisja, radia in TV., ki so bili in so še pod močnim vplivom liberalne inteligence severovzhodnega dela države. Kasneje, ko je postal predsednik Lyndon Johnson, je od začetka imel še- veliko oporo liberalnih voditeljev. Ko se je jaredsednik Johnson odmikal od teh levo u~ smerjenib ljudi in se tudi večkrat uprl njihovim idejam, so mu liberalni demokratje, na čelu senator Ted Kennedy, So renaen in drugi leta 1968 preprečili ponovno kandidaturo za. predsednika in ga moralno pokopali. Za predsedniškega kandidata so liberalni voditelji podpirali svojega človeka senatorja Huberta H. Humphreyja. Pri volitvah leta 1968 je zmagal s pol milijona glasov republikanec Richard Nixon, ki je bil že takrat osovražen pri liberalnih demokratih, časopisnih magna-
(tih, radiu in TV.
*
! V štirih letih, od 1968-1972, je 1 predsednik Nixon imel več velikih in pomembnih uspehov. Gospodarstvo še ni bilo tako na slabih nogah, končal je vojno v Vietnamu, dobil vojne ujetnike domov in kar vodil uspešno pogajanja s komunistično Kitajsko in Rusijo.
Ko je prišla na dan afera “Watergate”, so liberalni krogi to uporabili in vztrajno zasledovali Nixona. Uspeli so. Ker je Nixon s svojimi sodelavci krši ameriške zakone, je moral leta 1974 kot prvi predsednik v ameriški zgodovini odstopiti — odpovedati se predsedništvu ZDA
W
Večkrat berem in slišim juriste, ki trdijo, da so nekateri a-meriški zakoni zastareli, včasih celo smešni. Ko je Nixon s svo j i mi delavci za vsako ceno hotel izvedeti, kako prihajajo državne tajnosti v javnost in kje ti ljudje dobijo denarno podporo, so vlomili v glavni urad demokratske stranke in v pisarno Elsbergovega psihiatra. Pri tem delu so jih odkrili, nekatere vrgli v ječe in začela se je dolga procedura Watergate. Els-berg, ki si je protizakonito prisvojil tajne dokumente, je postal junak, Nixon in njegovi so delavci pa kriminalci. Pri bra nju raznih člankov sem priše! do zaključka, da so skoraj vsi predsedniki pred Nixonom Še več grešili in še bolj prikrivali resnico kot Nixon, toda nihče ni pokazal s prstom na nje. Tako je zdaj Nixon plačal tudi grehe ostalih predsednikov.
Nixon in njegovi sokrivci s0 kriminalci, čeprav niso nobene' ga oropali in nobenega umorili Ko je naslednik Nixona pred$ G. Ford po zakonu upravičeno izrekel “pardon’’ Nixonu, so bi' li njegovi sovražniki zelo raz° čarani in nezadovoljni. Nekate' ri od njih, če bi dobili prilik0, bi Nixona vlačili od aresta d0 aresta in ga javno linčali. Naj' večji morilci in roparji imaj5 pravico, da izberejo svojega ad' vokata in če potem slutijo, d" v mestu, v katerem se bo vršik sodna razprava, ne bodo im^' objektivno in nepristransko ra?' pravo — “fair trail” — zahF' vajo, da se razprava vrši v dr11' gem mestu. Predsednik Nix°:! ni imel niti prilike, da bi posF' vil svojega človeka za izredn0 ga prosekutorja, ker bi ga nat radi ogromne demokrats^’ večine ne bil potrdil. Izbrati fr je moral iz vrst svojih naspr0* nikov.
Bivši predsednik Nixon j6,1 svojo družino živel v Beli ^ šest let in nikdar ni prišlo ^ moralnega ali kakega drug®#' škandala. Nixon sam je dokJ zal za časa vojne v Vietnab1'1 da je velik in dober Amerik' nec in patriot. Ne patriot vrste, kot so bili dezerterji ^ njim podobni, ki so se umakF. na vse strani, da jim ni b'1 treba obleči vojaške suknje, ^ tak patriot, kot so bili tisti-so šli med vojno, ko so pada^ Vietnamu ameriški vojaki-Severni, komunistični Vietn3 in tam osebno in javno bod( komunistične voditelje in ke v borbi proti Amerikank0
V “Ameriški Domovini” v
vodniku sem med drugim
U;1
tudi tolef Če bi bil Nixon P^. vočasno vlom in vse, kar je b1 v zvezi z njim, priznal amef ški javnosti, bi bil še predsednik. Jaz pa dodajan? ^ bi Nixon imel republikah5, kongres v taki večini, kot ga imeli de.mokratje, bi bil xon še danes predsednik. 1^ ,< nekaj. Če bi Nixon imel za Watergate vdane in zveste delavce, take, kot jih je l^j senator Ted Kennedy ob i utonitve Mary Jo Kopechh^, Chappquiddicku. bi bil predsednik do 20. januarja ^ : •
(Dalje nu 3. strani) g
Karel Mauser
(1918 - 1977)
Rad bi napravil samo prvi poskus pregleda knjižne žetve Karla Mauser j a po njegovi smrti. Ta pregled ni natančen in ne upošteva njegovih doprinosov v periodičnem tisku, skušal pa sem zbrati njegova dela v kolikor so izšla v knjižni obliki. Izvirne knjige:
Jamnik: povest. Celovec, Naš tednik-Kronika, 1952. 180 str.
Jerčevi galjoti. Buenos Aires, Slovenska kulturna akcija, 1958. 135 str. (Slovenska kulturna akcija, Izdanje, 26)
Kaplan Klemen. V Celovcu, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1965. 351 str. (Družinske večernice, 19)
Kaplan Klemen. 2. izd. Celovec, Družba sv. Mohorja, 1971. 320 str.
Kaplan Klemen: igra v štirih dejanjih. Cleveland, liga SKA, 1953. 51 str.
Le eno je potrebno; roman o škofu Fridepiku Baragi. Toronto, Slovenski misijonarji sv. Vincencija Pavelskega, 1972-
Izšel je prvi del na 190 straneh.
Ljudje pod bičem; povesi. Buenos Aires, Slovenska kulturna akcija, 1963-66.
3 deli' (430, 243 , 440 str.) (Slo-
Nova izdaja prirejena na podlagi prvega Mauserjevega prevoda.
Mauser kot urednik in jezikovni korektor:
Turk, Frank J., Slovenski pionir; nekaj črtic iz življenja prvih Slovencev v Clevelandu. Cleveland, Ohio, 1955. 47 str.
Izdajo knjige je jezikovno priredil in uredil Karel Mauser. Prevodi Mauserjevih del v tuje jezike:
Doslej sta bili prevedni tuje jezike dve Mauserjevi knjigi, namreč Kaplan Klemen in Sin mrtvega, Kaplan Klemen je bil preveden v nemščino in španščino, Sin mrtvega pa v francoščino.
Mauser, Karel: El capellan. Barcelona, Luis de Caralt, 1961. 332 str. (Gigante; lo mas selecto de la literatura universal)
Mauser, Karel, Kaplan Kle-mens; Roman. Ubersetzt von Bernhard Strauss und Gerold Schmid. Luzern, Schweizer Volks-Buchgemeinde, 1955. 352 str.
Izšlo tudi v drugi izdaji.
Yerne, le fils du defunt, roman. Traduit du Slovene par Ferdinand Kolednik. Paris, La pensee universelle, 1974. 217 str.
Mauser je bil torej edini slovenski pisatelj v emigraciji, čigar dela so se prevajala v druge jezike. Prepričani smo lahko, da se bodo prevedla še kakšna druga njegova dela.
Drugo delo Karla Mauserja
Manjši spisi, črtice, pesmi, govori, članki in druge podobne stvari so raztresene po naših re-
Lemontske drobtinice
Frančiškova smrt.	(stšr. Kot redovnik je živel 20
3. okt. 1226 v mraku je prosil [let. Za svetnika je bil proglašen
bolnik naj ga polože na tla in naj čitajo trpljenje Jezusovo po sv. Janezu. Vedel je, da je sestra Smrt že prišla ponj. “Dobrodošla ssetra Smrt,” jo je pozdravil. Prosil je zdravnika, naj to naznani bratom. Ko so ga potrosili še s pepelom ir. prahom, je začel peti 141. psalm'
“Klical sem Gospoda.” Bratje sq nadaljevali. Med besedami:
“Reši mojo dušo iz ječe,” je u-tihnil. Božji trubadur je odšel iz zemske ječe v prostost večnega življenja, večne slave. V tem trenutku je priletela jata škrjančkov in sedla na streho koče. Žalost in veselje je zvenelo iz njihovega petja. Neki svetniški sobrat je videl, kako se je duša Frančiška v obliki H93 ali 1194. Meščani so sovra-
že čez dve leti, 12. julija 1228. Vse se je vršilo s tako naglico, ker je papež Gregorij IX. bil Frančiškov prijatelj (kard. Hu-golin). Čudeži so se godili takoj po njegovi smrti. Nič čudnega, saj je že v življenju na njegovo priprošnjo Bog delal čudeže.
Sv. Frančišek, ustanovitelj klaris.
Sv. Klara, ki je bila prva opa-tinja klaris, je bila Frančiškova rojakinja. Njen oče je bil vitez Favarone in mati Ortulaha članica mogočne bogate Offreduici plemeniške družine. Klara je bila prvorojenka in nji sta sledili sestri Agnes in Beatrica. Leto Klarinega rojstva je bilo
,	, ,	,	, vijah in časopisih. Profesor Se-
venska kulturna akcija, Izda- veJ. nam je nekaj njegovih črtic
nje, 52, 57, 61)
Ljudje pod bičem; povest v treh delih. Celovec, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1969. 3 deli (399, 224, 397 str,) (Mohorjeva knjižnica)
Mrtvi rod; roman iz Ziljske doline. Celovec, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1963. 165 str. (Družinske večernice, 17)
Na ozarah, črtice je zbral in uredil Janez Sever. Buenos Aires, Slovenska kulturna akcija, 1970. 373 str. (Slovenska kulturna akcija, Izdanje, 73)
Prekleta kri; roman. Celovec, Koroška kronika, 1948. 150 str.
Pšenični klas. V Clevelandu, Slovenska pisarna, 1954. 59 str.
Puntar Matjaž; povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev. Celovec, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1950. 93 str. (Družinske Večernice, 3) Razdrto gnezdo. Celovec, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1972. 183 str. (Družinske večernice, 26)
rešil z izdajo knjige Na ozarah, kjer so nekatere od teh črtic zbrane.
Mauser je sodeloval v Koroški kroniki, Našem tedniku in Koledarju Družbe sv. Mohorja v Celovcu, v Ameriški domovini in Amerikanskem Slovencu v Clevelandu, pri Ave Maria in Koledarju Ave Maria v Lemon-tu, v Meddobju, Svobodni Sloveniji in pri Zborniku Svobodne Slovenije ter Vestniku v Buenos Airesu, pri Božji besedi v Torontu in pri Mislih v Avstra liji.
Ne vem, kaj je z njegovo literarno dediščino, toda na vsak način je dozorel čas, da bi nekdo zbral njegove pesmi in jih izdal v zbirki. Prosil sem ga pred časom, naj sam to stori, pa ni utegnil. Drugo vprašanje je njegov nedokončani roman Baragi Le eno je potrebno. Ni mi znano, koliko je utegnil dokončati drugi del. Poslal sem
žareče zvezde dvignila na belem oblaku proti nebesom. Njegovo od bolezni izmaličeno telo se je s smrtjo spremenilo. Obraz je postal angelsko lep. Rane so dobile rožnato barvo. Vso noč so bratje peli psalme in množice okoličanov so se zgrinjale o-krog krste, da še enkrat vidijo svojega svetnika. Dne 4. oktobra, bila je nedelja, se je vila oogrebna procesija proti Assisi-ju. Bratje so peli himne, pogrebci so nosili palmove veje ir sveče v rokah. Hiteli so, ker so se bali napada Peružanov, čeprav so jih spremljali oboroženi vojaki.
Procesija je zavila nekoliko vstran k Sv. Damijanu. Odprto krsto so • prinesli v kapelo klaris, ki jih je ustanovil sv. Frančišek. Sv. Klara je jokaje poljubila Frančiškove rane — isto so storile vse sestre. In nato je pogrebna procesija nadaljevala svojo pot proti San Giorgio, kjer je bilo truplo položeno k začasnemu počitku. Dne 25. maja 1230 so prenesli sv. Frančiška v novo baziliko, ki jo je njemu v čast sezidal brat Elija. Sv. Frančišek je umrl 46 let
am
Prvi doktor znanosti na mariborski univerzi
žili to družino. Napadli so njihovo palačo, podobno trdnjavi, in jo razdejali. Družina je pobegnila v Perugio. Med razgrajači je bil tudi Bernardono^ Frančišek. Leta 1202 je izbruhnila vojna med Assisijem in Perugio in družina Favarone je morala zopet bežati, ker ni bila več varna pred trgovci in meščani.
Mati je svoje hčerke lepo vzgojila v veri in v vsem, kar so morale znati plemkinje tiste dobe. Znale so voditi gospodinjstvo, vezati krasna ročna dela in pisale so tudi latinščino. Klara je imela za to precej talenta.
Snubci so se oglašali drug za drugim, a je Klara vsakega od-klnila. Bila je lepa, mlada, bogata, ljubeznivega vedenja. Posebno si je prizadeval osvojiti njeno srce Raineri di Bernardo, a zaman. Njen stric Monaldo ji je prigovarjal, naj ga vzame. S to poroko bi se bilo pomnožilo bogastvo in čast vseh Offredu-cijev. Klara pa si ni dala blizu.
L. 1210 se je Frančišek vrni) iz Rima. Ljudje so vedeli povedati, da je pfjpež potrdil njegov
red. Klara ga je obiskala in mu povedala, da tudi ona želi živeti v uboštvu in služiti Bogu v kakem samostanu. Dolgo že razmišlja o tem. Oba “’zarotnika” sta vedela, da Klara ne bi nikoli dobila dovoljenja za ta korak. Posvetovala sta se o tem tudi s škofom Assisija. Sklenili so, naj pobegne ponoči 19. marca 1212 iz domače hiše.	I V prostorih rektorata Univer-
Tako se je zgodilo. Spremlja-Ize v Mariboru je bila 21. janu-la jo je njena prijateljica. V larja 1977 slovesna promocija dr.
Porcijunkuli ju je čakal Fran-IMirana Mejaka, člana IS, ki je čišek z brati. Klara je bila oble- na Visoki ekonomsko-komerci čena v naj lepšo obleko in veslalni šoli v Mariboru uspešno za-zlat nakit si je nadela doma, Igovarjal doktorsko temo “Mo-kot se spodobi za nevesto Kra-Jdel mednarodnega trženja v od-Ija. Pred oltarjem je odložila nosih z deželami v razvoju’’ in vso svetno dragocenost. Franči- Isi s tem na mariborski univerzi šek ji je odrezal njene krasne J prvi pridobil akademski naslov lase. Oblekla se je v spokorno j doktorja poslovnih znanosti, obleko, pajčolan in pas, ki ga ji I Rektor mariborske univerze je dal Frančišek. Nato so novo Idr. Vladimir Bračič je med dru-redovnico in njeno prijateljico Igim poudaril, da je to eden pospremili v samostan benedik-1 membnih dogodkov v razvoju tink. Vse sorodstvo Klare se je I mariborske univerze. Doslej je zaklelo, da jo bodo primorali, Imariborsko visoko šolstvo dalo da se vrne. Stric Monaldo, po-J blizu 14,000 diplomantov prve, glavar družine, je privihral v j druge in tretje stopnje. Dekan samostan. Klara se je prijela za J Visoke ekonomske šole dr. Da oltar, jim pokazala svojo ostri-jnilo Požar je prebral biografske ženo glavo. Vedeli so, da je slin bibliografske podatke dok-tem postala božja lastnina. Pre-Jtorja.
seliti se je morala v drug bene-1 Rektor mariborske univerze diktinski samostan, ker so se se-1 dr. Vladimir Bračič je Mirana stre bale vdora vojakov. Zdaj [Mejaka razglasil za novega dok-je prišla h Klari še njena se-j tor j a poslovnih znanosti, mu iz-stra Agnes, ki je tudi ponoči j ročil diplomo in čestital k do-zbežala. Stric Monaldo je pri-jseženemu uspehu, hrumel in hotel s silo odvesti
Agnes. Klara je molila, ker je| Prenovitve v cerkvi
Agnes obupno klicala na pomoč. Šmartno pod šmarno goro
Agnes je postala tako težka, da | T .	.	, .	* • v, T
.	.	, v	. ... I Ljubljanski pomožni škof Le
je ni mogel nihče premakniti. I .x\	...	, . „
’	v .	.v..1	. Ime je posvetu v tej župni cer-
Osramoceni so odšli vitezi. I, .	..	.
Ikvi prenovljeni oltar m novo
Se enkrat sta se morali seliti I krstilnico. Prenovitvena dela so Mimogrede iz Milwaukee ja — tokrat k Sv. Damianu, kjer trajala več let. Dali so narediti jima je Frančišek pripravil sa-|nove orSte, zvonik je bil pre-
novlje|a in po Kregar j evih na-
nislav Škrabi, Karel Drago-Sever, Franc štanger, Zlata Mihelčič, roj. Zoric; na Jesenicah: Emil Žnidar; v Sp. Dragi:	Marija Lavrič
(Kropova mama); v Kopru: Franci Možgan; v Borovnici: Stanka Kappus, roj. Švigelj.
februarja V Celju: Julijana Zupančič; v Ljubljani: Marija Zupan, roj. Herfort, Marta Vadnjal, roj. Demovšek, Vinko Čuk, Marija Gabrovšek, roj. Pavlič, Rudolf Murn, Antoinette vdova dr. Lovrenčič, roj. Manzoni; v Dol. Logatcu:	Ivana Oster-
man, roj. Dolenc; v Kočevju: Alojz Zaplotnik; v Kranju: Elca Tomše, roj. Klemenčič;
v Novi vasi pri Bizeljskem: Vinko Lipej ml.; v Mariboru: Rihard Burja; v Stari vasi pri Zireh: Danijel Prosen.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM no W6Jj MC, katero vodita dr. £fi-tan in gn. Barbara Pavlovčič.
mostan — za prvo silo.
število sester ie raslo Klara |Črtih ’ S° Preslikali notranjost i!i„ °	I cerkve in uredili so oltarni pro-
stor.
Obenem so slavili 100-letnico
molile, delale,Vizvrševale*di)> j^laSoslovttv® oltarne slike, ki ljudje z vsemi dobrimi in slabi-
--------c'"1	o1,w	mi iastnostmi, je razumljivo, ds
je bila vsem dobra mati. Kot pri Porcijunkuli je tudi tu prevladovalo uboštvo. Redovnice so
(Nadaljevanje s 2. strani)
Večkrat berem, da nekateri politični zgodovinarji trdijo, da bo Nixon v zgodovini zapisan kot velik državnik, drugi trdijo nasprotno. Ker so zgodovinarji

AMERIŠKA DOMOVINA
.	, . . ijo je narisal znani slikar Janez
bra dela, se postile, delale po- šubi ko mu -e bilo šele 26 let
koro. Prezivijuie so se z delom L^. nastavek je naslika!
m miloščino, ki so jim pnnesh	slikar M	prp_
dobri ljudje. Mesa niso nikoli jedli, razen v bolezni.
Sv. Frančišek jim je spisal kratko vodilo, ki pa ni bilo sprejeto v Rimu. Za uboštvo se je morala boriti vse življenje.
I šernov sodobnik. Šubic je tudi 'naslikal na stebrih v ladji štiri [ cerkvene očete.
Škofljica dobila župnijo
Ljubljanski pomožni škof Le-
Rotija, povest. Celovec, Koroška kronika, 1947. 258 str.
Sin mrtvega, roman. Celovec, Koroška kronika, 1947. 112 str.
Ura s kukavico.' Celovec, Družba sV. Mohorja v Celovcu, 1959-60. 2 dela (170, 139 str.) (Družinske večernice, 13-14) Večna vez. V Clevelandu, Slovenska pisarna, 1955. 89 str.
Velika rida; povest. Celovec, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1955. 126 str. (Družinske večernice, 9)
Vetrinjsko polje. Celovec, Slo venska vetrinjska družina, 1952. 38 str.
Zemlja; povesi iz Ziljske do-Ijne. Celovec, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1951. 79 str. (Družinske večernice, 4.)
Prevodi, katere je preskrbel Karel Mauser:
Federer, H.: Gore in ljudje. Prevod iz nemščine. Ljubljana, 1944. 328 str. (Slovenčeva knjižnica, 93)
Pie Ir o da Valdiporro: Božji služabnik pater Leopold, kapu
mu nekaj podatkov o zgodovin-, skih dogodkih iz Baragovega življenja, ki bi se dali literarno zelo lepo obdelati. Ako ga ni zmogel dokončati, bi založba morda našla koga, ki bi ga dokončal kolikor toliko v njegovem slogu.
Pisatelj Mauser j eve veličine bi prav gotovo zaslužil izdajo zbranih ali vsaj izbranih del s študijo slovstvenega zgodovinarja. To misel bomo morali za sedaj odložiti, ker današnjih razmerah tega najbrž nobena založba izven matične Slovenije ne bi zmogla
Naj v miru počiva njegova tako razgibana in ustvarjajoča c' uša!	i
E. A. Kovačič
r
ESasis,«,
Spisala je pravila za svoj samo-1.. y novembru lani razgla_ stan. bele dva dni pred njeno K y družni-ni c6rkvi sy Ur_ smrtjo je papež Inocent IV. po-1 y	noyo župnijo
trdil njeno pravilo. Umrla	m	vem	e do_
'.?“!!!, 2	Lla od žuU= Smarje-Sap, de,
pa je imela listino že v rokah.
12. avgusta so jo pokopali in ji dali v roke listino, za katero je vse življenje borila — pravi co do uboštva ...
Pogreba se je udeležil tudi papež. Že čez dve leti po smrti je bila proglašena za svetnico j 28. Januarja — 15. avgusta 1255.
V Slovenijo so prišle klarise že 1. 1300.
s. M. Lavoslava
pa od župnije Ljubljana-Rud-nik. Novi župniji manjkata u-strezni bogoslužni prostor in veroučna učilnica.
V Sloveniji so umrli
' ’"pH BK2SS	s BPS &S23B 1®®$* IS®® ffiSSK 8E3 SS2K3 UBP
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnin® Prihranile nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
~;~s
V mestih drugo podnebje
Podnebje v mestih sc precej razlikuje od tistega v neposredni okolici, pravijo strokovnjaki
, _______^___, v 'svetovne meterološke organi-
cinViz Hercegnovega pri Kotom! zacije. V mestnem okolju so v Dalmaciji. Gorica, Tretji red, I drugačni skoraj vsi elementi 1953. 183 str.	j podnebja.
Pietro da Valdiporro: Služab-' Močni vetrovi so počasnejši, nik božji oče Leopold iz Herceg-1 sapice nekoliko hitrejše. Tem-Novega. Izdala podkomisija za peratura je po navadi nekoliko' proglasitev med blažene. V Pa- višja, relativna vlažnost zraka 1 dovi. Kapucinski samostan, 1969. pa nižja, kot v neposredni oko-' 78 str.	lici mesta.
'“Sil
MOŽNOST 7AViF.DE?
V	Zagorju ob Savi: Fani Kovač, roj. Rabozin;
na Črnučah: Alojz Oražčm; v Dolenji vasi: Franc Zobec; v Rušah: Franjo Jazbinšek; v Ljubljani: Vikica Cvetko, roj. Fatur, Alfonz Skala, Boris Urbančič, Ivanka Klevišar, roj. Meze;
v Zelimljah: Ivan Cotič; v Polju: Franc Anžur; v Tržiču: Peter Čarman; v Šmartnem pod šmarno goro: Ivanka Predanič, roj. Križanič;
v Idriji: Vili Eržen; v Kočevju: Janez Košmrl; v Brinjah: Slavko Ložar; v Svibnikt': Berta Kure, roj. Dernovšček.
29. 'januarja
V	Predosljah; Lojze Orehar; na Sladki gori: Evica Damše;
v Ljubljani: Frančiška Tomšič, roj. Skubic. Nada Pečnik, roj. Gala;
v Drag a.tušu pri Črnomlju' Tončka Flajnik; v Stranjah: Lucija Rak-: v Smledniku: Ivan Ribič; v Kočevju: Franc Pirc; v Borovnici: Jože Bizjak; na Viču: Ivan Rus; na Črnučah: Jože Trampuž.
se tudi v zgodovini materi resnici večkrat zavežejo oči. Spominjam se, da sem pred leti bral dve knjigi o Napoleonu. V prvi je bil Napoleon prikazan kot naj večji junak tiste dobe, v drugi knjigi pa kot brezvestni morilec. Tako bo na straneh zgodovine orisan tudi Tito in drugi politični voditelji, med njimi tudi bivši predsednik R. Nixon.
L. G.
—————o—-----
MAU OGLASI
Stanovanje oddajo
4 sobe, nasproti St. Mary’s Church v Collinwoodu, telefon 531-7131.
(22)
WILLOWICK BUNGALOW
tremi spalnicami, polno razdeljeno kletjo, veliko kuhinjo, 2!£ garažo, klimatizacijo, z aluminijem obit.
EUCLID
prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojnq priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. Tracy Avenue
V	Euclidu, kolonial s 4 spalnicami, garaža za 2 avta, vsa podkletena. $36,900.
Genesee Avenue
V	Euclidu, 4 velike spalnice, klet, priključena garaža. Brez-, rnadežna.
UPSON REALTY x UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(23)
Help Wanted Male or Female
LINOTYPE OPERATOR
Call 361-4088
Jim
PvŠčma ha:e jasno, črke pa so zmešane.
Domestic Help Wanted HOUSEMAN-CHAUFFEUR
Experienced, references, live-in 'preferred with salary, fringe be-31. januarja	' nefits, Gates Mills area. Couple
V Ljubljani: Krista Žitnik, roj.' only. Call 944-7070 weekdays.
Gorjdn, MikrJav iiornik, Sta- J	(23)
\
Mojster Krupič je sedel pred nakovalom v svoji štacuni. Udarjal in udarjal je s svojim kladivom živahneje kakor kdaj koli, kot bi koval samo cesarsko kro-Zaman! Delo mu ni šlo iz-
re, da je Krupič izdajalec in hi-
no.
pod rok. Včasih je prenehal, vzdihnil, se malce zamislil in spet koval dalje. Nekaj mu je težilo srce. Kako bi mu ga tudi ne! Drugikrat se je razlegalo po hiši veselo Dorino prepevanje. Danes pa? Vse je pusto, vse nemo, kakor da leži mrtev človek na parah. Starcu so se zasvetile solze v očeh. Spustil je kladivo in se zamislil. Bog ve, o čem je mislil? Toda, o čem vendar? O hčerki, o edinki. Lahno, polahko je polzela starcu solza po rumenem licu na belo brado. Starček se je zamislil v mlada leta. Kako se je ženil, kako je ljubil ženo, ki mu je rodila hčerko. In kako je on to dekletce pestoval, zibal in ljubkoval. Lepo je bilo takrat! In kako je potem otrok shodil, kako je spregovoril prvo besedo v veselje očeta in matere. In spomnil se je, kako mu je umirala žena, kako se mu je trgalo srce in kako je ubožica umrla! Hudo je bilo takrat. A žena mu je zapustila ljubko in drago edinko. Kako je potem deklica duševno in telesno rasla ter postala vo-njiv cvet očetovega doma! In kako se je sam trudil! Za koga? Za Doro vendar, za njeno doto, če ji bo Bog dal poštenega moža. A danes? Ah, danes? Vse je uničeno, vse je zginilo kakor sneg v soncu.
Za hip je dvignil starec glavo in si z rokavom otrl solze.
“Toda kaj?” je zamrmral. “Umazala si je dušo, osramotila je pred Bogom in pred ljudmi mojo hišo in moje ime. Nesramnica! In še mene so sumničili, da se bavim z nečistim delom, mene, Krupiča! Uh! Da bi jih vrag! Bog mi greh odpusti! A
navec! Grešni smo vsi, od ki'alja do berača, toda da sem izdajalec? Rajši si dam odrezati desnico. Ali je to sploh resnica, kaj? Ona, ki je bila čista kakor rosa, pobožna kakor angel, da je prevarala svojega očeta? Ne, ne! Lažejo! Do dna duše jih poznam, te kače! Lažejo! Tod^i priče! Priče, ki so videle! Ta brivec, vražji brivec! Ali nisem rekel, da bo ta za mojo hišo nesreča? Ali ni to njegovo maščevanje? Zavrnil sem ga. Toda čemu se ni branila, čemu? In Magda, ona stara licemerka, tudi ta? Joj, joj, Peter, starec! Bolje je zate, da greš v grob, bolje, samo da ne boš videl in slišal vse te sramote!”
Tako je razmišljal gospodar Krupič in ni niti opazil, kdaj je stopil v hišo njegov prijatelj Blaž Štakor. Ključavničar ga je nalahno potrepljal po rami.
“Peter!”
“Ti si, Blaž?” je dejal starec in se malce obrnil.
“Zamišljen, žalosten? Kaj ti je?”
“Še sprašuješ?”
“Seveda.”,
“Čemu? Oče brez otroka. Žalost. Sramota pred vsem svetom. In jaz sem bil slep! Ah, moje oči!”
“Oči, oči! Moj Bog! Mar si slep pri zdravih očeh?”
“Ne tolaži me! Tolažba je slabo zdravilo za ranjeno srce. Kaznovala me je božja roka, hudo me je kaznovala.”
“Ni res, Peter!” je pomirljivo spregovoril Blaž in sedel poleg! zlatarja. “Ni res. Božja roka pra- j viš, v resnici pa gre tu le zal ljudske jezike. Ne sodi zveri po dlaki! Vidiš, Peter, vroče krvi j si in napačno gledaš. Obriši sij jih malo. Veš, ni mi za tolažbo,! za resnico mi je. Poglej malo bolje!”
“Vse sem videl.”
ševati in šele potlej soditi. Toda na tak način odgnati dekletce— edinko? Tako ne dela kristjan, pri moji veri, da ne!”
“Mehak si!”
“Mehak! Jaz? ' Vraga! Ključavničar, železo, pa mehak! Ne nori vendar! No, kar daj, vprašaj moje vajence, če je tale roka mehka? Bog pomagaj! Resnico pa ljubim. Hladen sem, vročekrvnež ‘nisem. Videl sem ...”
“No, in kaj si videl?”
“Dovolj, hvala Bogu. Praviš, da si zlatar? Toda kakšen? Če bi ti cigan prinesel rumen gumb in rekel: ‘Na, mojster, cekin!’ ali bi ti mar rekel: ‘Da, cekin je, cigan?’ ”
“Ne.”
“Temveč?”
“Najprej bi v ognju preskusil, če je zlato.”
“A, vidiš, modri človek. Ljudje so prav tako kot novci, pravi in ponarejeni. Moraš jih preskusiti, moraš! Zlato se preskuša v ognju.”
“Pa kako naj jih preskusim?”
“Tako, da se prepričaš, če je vse resnica, kar ljudje govore.
(Dalje prihodnjič)


aocietjr
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUET. !L 60434
Sine« 1914.
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1„ Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5. Bowling. hasKetbail and Httle league baseball. 6j Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
BLAG SPOMIN
ob trelji žalostni obletnici, odkar nas je zapustila nadvse ljubljena žena, mati in stara mati.
mmmvM:..	^ v
KRISTINA MEDVED
Umrla je 4. februarja 1974
Kako zelo jo vsi pogrešamo, smo pa z njo v duhu in molitvi povezani. Z vso ponižnostjo Te prosimo o Bogr, - daj njeni duši srečo, ki Si jo pripravil tistim, ki Te ljubijo.
sv. Družine
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
ANDREW KOKET
Officer«
President
ki nas je za vedno zapustil 10. feb. 1976
Kar na svetu smo ljubili, smo ' prehitro izgubili.
Nikoli Te ne bomo pozabili in zvesto bomo Te ljubili!
V miru božjem sladko snivaj dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do snidenja na vekomaj!
“Seveda! Vraga si videl! Kaj žaluj^j;
kje imajo pamet? Da rovarim si videl? Da laja tolpa po ulicah.
in spletkarim proti mestu? Jaz? Ali ni mar moje delo vsemu svetu očito kakor na dlani, mar ni
Mary Kuret, soproga Alice Mohar, hči, z družino
In kdo? Ljudska trobenta, pijana Šafranička, kramar Andri- clevo]and) 0 10 feb. ,i977 ja in ta antikrist Grga? In to so
moja duša čista kot steklo? j^aj, tvoje priče? Ne smel bi se preje pride kdo, naj dokaže, če mo- nagliti. Moral bi poslušati, spra-
- i vsega svela
NOVICE- ki jih polrebujele
NOVICE- ki jih dobile še sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogože originalne
NOVICE* ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
>
Povejie lo sosedu, ki še ni narožen nanjo
................Joseph J. Konrad
First Vice-President .......... Ronald Zefran
Second Vice-President ......... Anna Jerisha
Secretary ..................... Robert M. Kocnevai
treasurer ..................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ........... Joseph L. Drasier
First Trus-ee.................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Frances Kimak
Third Trustee ................. Anthony Tomazin
First Judicial ................ Mary Rials
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frank Toplak
Social Director ............... Nancy Osborne
Spiritual Director ............ Rev. Aloysius Madic,
Medical Advisor ............... Joseph A. Zalar, M.D.
O.F.M
O predraga, sprosi tudi nam milost pri Bogu, da se po končanem zemeljskem romanju pridružimo Tebi, da bomo tako v skupni sreči dajali čast Bogu.
Tvoji žalujoči:
Mož Franc
sinovi: Frank, Albin, Miro, Janez hčere: Bernarda in Kristinca ter ostalo sorodstvo
Minneapolis, Minn., 10. feb. 1977.
mm

POSITION OPEN MARCH 1, 1977
Clubroem Manager and ilenSaS Agent
Suite included. Preference will be given to married couple, and to those who can speak both Slovenian and English; however — exception may be made.
Interested parties should write to: Board of Directors, Secretary, Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119 — or call for details: (1) 216-261-5886 Applications will be held in strict confidence
(23)
ANNUAL STATEMENT - !976 of the
MU FAMILY SOCIETY, ILS.A.
LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UN ASSIGNED FUNDS
1,619,971
567,155
15,000
290,000
133,076
852
1.	Aggregate reserve for life certificates and contracts
2.	Aggregate reserve for accident & health certificates
3.	Certificate and contract claims:
3.1	Life ..........
3.2	Accident and health ..........,
4.	Premiums and annuity considerations received in
advance including accident and health premiums
5.	Liability for premium deposit funds ................
6.	Commissions to fieldworkers due or accrued:
Life and annuity ........................ 7,160
Accident and Health .................... 40,563
TOTAL ................................. 47,724
7.	General expenses due or accrued ........................ 18,000
8.	Taxes, licenses and fees due or accrued ................... 586
9.	Unearned investment income .............................. 1,782
10.	Amounts withheld or retained by Society as agent
or trustee ............................................. 8,484
11.	Mandatory securities valuation reserve .......,........ 30,030

TOTAL LIABILITIES ........................ 2,732,662
12. Unassigned funds ................,.......j......... 1,224,081
TOTAL	.:l;:........................ 3,956,743
SUMMARY OF OPERATIONS (ACCRUAL BASIS)
1.	Premiums and annuity considerations	2,749,001
2.	Net investment income ......................... 244,353
TOTAL .............................. 2,993,355	i
DEDUCT
3.	Death benefits ................................. 53,049
OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /

PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI OSEBNE NOVICI
DOPISUJTE v / AMERIŠKO DOMOVINO !
SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO

1,174,692
46,454
38
208,185
4. Disability, accident and health benefits ...........
а.	Surrender oenefits ..................................
б.	Interest on certificate or contract funds ...........
7.	Increase in aggregate reserve for life and health
certificates and contracts .........................
8.	Commissions on premiums and annuity
considerations ......................................
9.	General insurance expenses and fraternal payments
10.	Insurance taxes, licenses and fees .................
11.	Increase in loading on and cost of collection in excess of loading on deferred and
uncollected premiums .................................. 10,390
TOTAL ................................... 2,691,121
12.	Net gain from operations before refunds to members 302,233
13.	Net gain from operations after refunds to members 302,233
671,386
514,441
12,481
UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT
1.	Unassigned funds and special reserves December 31,
previous year ................................ 922,755
2.	Net gain from operations ....................... 302,233 j
3.	Net capital gains .............................. 19,439
NAD MNOŽICO — Kip sv. Petra stoji visoko nad Trgom sv. Petra v Rimu. kjer se je zbrala množica vernikov.
5.	Change in mandatory securities valuation
reserve ............................................. (-18,972)
6.	Net change in unassigned funds and special
reserve for the	year ................................. 301,325
7.	Unassigned funds and special reserves December 31,
current year ........................................ 1,224,081
(The failure of the items to add to the totals shown is due to the