_......... ......1 ■MM PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradntlki In uprnvnlikl prostori» MS? 8. Uwndal» An. Off»«* of Publication; MT South LawndaU Ati Tatopbona, Hookwali JUDSKE ČETE T IVEDNO GOSPODAR MADRIDA uhovito klanje, ko »o Jkrocani in Italijani dosegli mesto (LADA zapustila Emadrid z'mz^jfz etciííchicago, ill., pondeuek. 9. novembra (nov, t), itat. sah-riptio« n.00 y»hj Štev.—number a» AccapUnco for »ailing «t spsclal r«U of poataga prortéaë far ta -cttoa 110», Act of Oct. », ÎHT, authorial on Jsae 14. KAllKlD. 8. nov.—Kljub »II-upadom fašistov, ki danes ijijo že četrti dan, so ljudski fcovci še vedno gospodarji ^nda. Brambovci niso asmo 0 vse napade, temveč so tu-icokupirali nekaj postojank juinem robu mesta. Danes fašistična letala spet metala i na Madrid, ki so ubUe 30 oseb in ranile 170. Vr-_ oblast v Madridu je zdaj ii gvet, kateremu načelujeta trala Maia in Pozas.—Vlada rlja o novi ofenzivi svojih čet leveru Španije. Ljudske čela reokupirale štiri predmest- San Sebastianu. Madrid, 7. nov. — Španska ida je danes zjutraj sklenila, ie preseli v Valencijo, ki se »ja na vzhodnem obrežju ije. Situacija v Madridu je nevzdržna, ko so fašisti ijutraj dospeli v notranja idmestja in brambovci so se iknili za zadnjo linijo na on bregu reke Manzana-Jkatera teče na južnem ro-Vadrida. ■Madrid, 7. nov. — Besno bo-ranje je doseglo višek danes ij, ko je poveljstvo ljud-armade vrglo na fronto vse ij« rezerve v Madridu. Na» ti-t iensk je prostovoljno tudi lilo v boj. Včeraj je bilo na Se brambovcev ubitih, dote za ranjence nihče več ne ker ni zanje nikjer pro-Fašistični vodja Franco, je računal, da pride v Mad-~e pred tremi dnevi, ni ra-11 železnim odporom mad :ih delavcev. Ljudski letalci so bili včeraj «Har v zraku nad Madri-i- Odgnali so vsa sovralžna I» in pet »o jih zbili na tla. l«tali, ki sta padli v Madrid, bili italijanski in letalci > "o bili Italijani. optn«ka vlada ima tudi do-katere je predložila an-*«nu poslaništvu, da je v »(•ni armadi n« stotine Ita-večinoma častnikov in ««nov iz lanske vojne v Abe-»ii- Večje število teh Itall-*>vje ujela delavska milica in so priznali, da) so bili ¡■ni v Španijo iz regularne Uijanake armade na povelje Tteolinijg. ■Italijani, ki vodijo afriike ^»ne, so izvršili vse težje i**1^ » pomočjo obilice to-«n tankov in za vse svoje *>e pred Madridom do danes ™J° španski fašistični ge «•h^-aTiti njim.l vjjdno |M)\eljstvo je včeraj B »Pel na brssnbovce, na proč od Madrida časa, da pride pomoč, ka-jj Pričakuje iz Katalo- 7. nov. — Angleška T Je »Hirala na Ca-¡^"VO vlado v Madridu in na «rne generale, naj ae apo-* premirje z name-h * Prepreči klanje dvil- Ij * ;'' "valatva v Madridu J, Na generala Franih t uH> lil «r»« a in PK Ki fiAi.t Itola, Milwauöke novice Milwaukee.—-Pred nekaj dnevi je umrl Ferdinand Koren, star 43 let in rojen v Drežnici nad Kobaridom na Primorskem. r Ameriki je bil 26 let in zapu-ča ženo, dva sinova in pred crstkim porojeno hčerko, ki se i e rodila, ko je bil on v bolnišnici, torej je ni nikdar videl. — 'oročili so se Mihael Kuglič in Catarina Buh ter Kenneth Brahm in Ana Vukelič. — Leopoldu Zorkotu v Sheboyganu je umrla novorojena hčerka Frances Sophia. Iz Clevelanda Cleveland. — Po kratki bolezni je umrl 69-letni Matthew Mi-avec, doma iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Tu zapušča šest sinov in tri hčere. — Matilda Vidmar se je povrnila s sinom «'eliksom in hčerjo Emo iz Lo-kavca pri Ajdovščini na Primorskem k svojemu možu Feliksu Vidmarju. Družina je bila v starem kraju nekaj manj ko tri eta. Nov grob v Waukeganu Waukegan, 111. — Zadnje dni je tu umrl John Setnikar, ki zapušča v Clevelandu brata in lčer. Novice iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Avgust Stanič, star 28 let in doma iz Prvačine na Primorskem, je 4. oktobra izvršil samomor s plinom. Slabe gospodarske razmere. Zapustil je ženo in otroka.— Poročila sta se Mihael Pertot iz Avč pri Kanalu in Valerija Er-zetič iz Gradnega pri Gorici. Nov grob v Minneeoti Ely, Minn. — Tu je umrl rank Debeljak, star 78 let in ade» lasted pionirjev tukajšnje naselbine. Uničil ga je rak v drobovju. K da apelirala, naj prene-'"»miiardiranjem Madrida /ti apeli so bili ^'»llsro, /predsednik je odgovoril, da n« more biti nobenih mir. Vojno ao začel 1 n»J prvi odnehajo, če r »e bo nadaljeva-• ' ranco je pa sporo-Mimu poslaništvu v "t voditelji komuni ne j>ogaja". m |. nraaL) Domače Nov nacijski kazenski zakonik Težke kazni z* obreko-valce Hitlerja in države STAVKOVNIVAL PONOVNO ZAJEL FRANCIJO Stavkarji okupirali to* varne v pariškem dutriktu KOMUNISTIČNA OPOZICIJA V PAR-LAMENTU Silna demokratska večina v kongresu V kongresu je tudi 22 progresircev in laboritov Washington, d. C, 7. nov. — Petinsedemdeseti kongres Združenih driav bo aestavljen takole: Reprezentančna zbornica: 334 demokratov (prej 321), 89 republikancev (prej 104), 7 pro-greaivcev (prej 7) in 5 farmer laboritov (prej 3)*—Demokrat ska absolutna vsčina 233, Senat: 76 demokratov (prej 70), 17 republikancev (prej 23), Pariz, 7. nov. — Veliko število stavk je izbruhnilo, ko se je državna zbornica sestala v ivo-fv/( 4i |p| , T jem zasedanju. Stavke so posle- 2 farmer-laborita (prej 2), 1 dica komunistične agitacije, ki progrwiVtc (prej 1) in 1 neod- ln 1UUJ0, aa Anglija ne oo naj bi prisilila Blumovo vlado vl§en _ Derookrataka absolut^nU prijateljstva s Sovjetsko na revizijo svojega stališča vina večina 44. 1 unijo, da bi s tem ustregla *e-zvezi s civilno vojno v Španiji. __N__a**v ANGLIJA HOČE OBDRŽATI PRIJATELJSTVO RUSIJE Zunanji minister posvaril Nemčijo in Italijo EDEN NAGLAS1L POTREBO OBOROŽEVANJA liondon, 7, nov. — Anthony E den, angleški zunanji minister je v svojem govoru v parlamtn tu očrtal bodočo politiko angleške vlade. Opoaorll je Nemčijo In Italijo, da Anglija ne bo pre- Blum prepovedal [PRISTANIŠKA propagando STAVKA BO TRAMÉ JALA DOLGO vojno v Španiji Komunistični poslanci so ponovno pozvali vlado, naj dovoli pošiljanje orožja in bojnega materiala branilcem španske republike ln demokracije. Dalje so zahtevali razpust socialne stranke, fašistične organizacije, ki je bila ustanovljena po likvidaciji Ognjenega križa, kateremu je načeloval polkovnik Francois de la Rocque, vodja francoskih fašistov. Komunisti so zapretili z izstopom iz ljudske fronte, koalicije, ki je sedaj na krmilu Francije, takoj ob otvoritvi zasedanja dr- Vodja rumunških /oit-štov maprotil m umorom Bukarešta, Rumunija, 7. nov. — Spomenica, vsebujoča grožnjo, da bodo kralj Karol ln vsi člani njegove vlade umorjeni, je bila izročena kralju. 8pomenico je poslal Zelea Codreanu, vodja 2elezne garde, fašistične organizacije. Po umoru premierja Ducaja je bila ta garda zatrta, toda pozneje je bila oživljena pod novim imenom "Vsi za domovino". Avtoritete pravijo, da ta organizacija prejema denar žavne zbornice. Komunistični nacjj,ke Nemčije, s katerim Berlin, 7. nov. — Franz Guert-ner, justični minister, je prsv-kar objavil nov kazenski zakonik, ki ga je sestavljal odbor ve-ščakov tri in pol leta in kateri bo nadomestil zakonik, ki je sedaj v veljavi. Novi zakonik določa težke kazni onim, ki obrekujejo Hitlerja, nacijski režim in stranko ter armado, žalijo spomin pokojnega predsednika Hindenburga, nacijskega muničenika Horsta VVessela ali L. Schlageterja, katerega je francoska vojaška oblast obsodila v smrt v času francoske okupacije Porurja. Dalje predpisuje ostre kazni za one, ki propagirajo porodno kontrolo in se javno norčujejo iz materin-stvs. Podžiganje k samomorom je tudi kriminalni prestopek. Za ugrabi j ivce in izsiljevale* določa zakonik smrtno kazen. Stavke in izprtja so prepoveds-na. Delodajalec, ki troši denar po nepotrebnem in s tem povzroči polom svojega podjetja in od-slovitve delavcev, ji podvržen kazni. Zakonik odpravlja dvobojeva-nje kot kriminalni čin. Vojaški častniki in drugi, ki bi hoteli'v dvoboju oprati svojo čast, bodo kaznovani. Denarne kazni se bodo nalagale v sorazmerju s dohodki kršitelja zakona. Bogatin bo moral plačati več za isti prestopek kakor revež. T€xa» dobil brezpoštl-noštno zavarovanje Austin, Te*. — Na Izrednem zasedanju legislature je bil sprejet zakon ss brezposelnost no sa varovanje v smislu federalnega zakona. __ __ . - poslanec Ramette je izzval kra val, ko je v svojem govoru kričal, da je treba vse fašiste pometati v reko Seino. Predsednik zbornice Herriot je zaradi kravala, ki so ga povzročili komunisti, prekinil zasedanje. V pariškem industrijskem distriktu se je nepokoj povečal zaradi stavke avtnih delavcev v predmestju Iie Vallols, katero so oklicali komunisti. V Roubai-xu so stavkarji okupirali trinajst tovarn in veliko število skladišč premoga. Istočasno je polkovnik de la Rocque informiral Blumovo vlado, da bo naletela na veliko opozicijo, če se bo udala pritisku komunistov in odredila razpust fašističnih organizacij. Druga evidenca, ki pokazuje uspehe komunistične agitacije, je odhod velikega števila francoskih rudsrjev in jeklsrsklh delavcev iz industrijskega središča «Dsljs n» M. strsnl.) financira svoje aktivnosti. Spomenica naglaia, da morajo kralj Karol in člani njegove vlade rasumeti, da bodo oni odgovarjali s svojimi glavami sa zunanjo politiko, ki jo vodijo. "Potegnili bomo revolverje in uničili v»^ ki se nam jstfajo pridružiti v boju proti boljševizmu in židovatvu," je rečeno v spomenici. Potdošmt komunistov aretiranih v Rumuniji Bukarešta, 7. nov. — Policija je danea aretirala 50 komunistov v raznih krajih Rumuni-je. Naval je menda prišel pod pritiskom fašistične organizacije "Železne garde", ki je spet oživela in selo narasla zadnje mesece. Rumunski fašisti zahtevajo, da Rumunija obrne hrbet Mali antant! In Balkanski zvezi in se pridruži Nemčiji ter Italiji v ofenzivi proti boljševizmu. Viharna debata v žavni zbornici Plovbni interesi računa« jo na pomoč— "javnosti" Ijam fašističnih držav. "Angleška vlada hoče obdržati prijateljstvo s Nemčijo ln I-talljo, toda ne la ceno izključi tve sovjetske Rusije in drugih držav," je rekel zunanji mini ster. Ta Izjava je bila v glavnem odgovor na apel Joachima von Ribbentropa, novega nemškega poslanika v Londonu, v katerem je pozval Anglijo, naj M pridruži fašistični kampanji proti boljševizmu. Eden je v svojem govoru oplazil tudi genera la Goeringa, nacijskega mini stra letalstva, ki je nedavno rekel, da je angleška politika od govorna za ekonomske potežko-6e tretjega rajha. "Poudariti moram, da je ta doktrina napačna ln ml je ne moremo sprejeti," je dejsl Eden. "Anglija je posodila Nemčiji dvakrat višjo vsoto nego jo je prejela od Nemčije v obliki vojnih refMMstt*1 Zunanji minister Je daljs opozoril Nemčijo in Italijo, da Je njun trud, čigar cilj Je razkol med Francijo in Anglijo, obsojen na polom. Angleško prijateljstvo z vlado francoskega socialističnega premierja ni bilo nikdar bolje nego je sedaj. Na Mussolinljevo grožnjo, ki Jo je izrekel na fašiatičn! proslavi v Milanu zadnjo nedeljo, da ae bo Italija borila za pyojt pravice na Sredozemskem morju, čeprav bo ta borba izzvala novo evropsko vojno, je Eden odgovoril, da Anglija ne ograža italijanskih interesov na tem očlve v New Yorku. Bostonu, prišel v orožarne v Brestu in Philadelphia, Baltlmoru, Pro-Cherbourgu. Louis Dumesnll j» vldencu, Newarku, Poughkeep-dejal, da ao delavci v orožarni sisju, New Orleansu, Port Ar-v Lorlentu spremenili Blanchov thurju, Texas Cltyju. Mobllu, obisk v socialistične demonstra ('harlsstonu. Norfolku, Albany-clje In da se je tudi neki častnik juju In Galvestonu. V teh lukah Hlanchovega štaba pridružil de- so sedeče stavke razvijajo v pra-lavcem In prepeval Internaclona ve stavke, lo. Dalje je rekel, da Je bilo se- Na Pacifiku samem, kjer Je dem pomorščakov aretiranih na faktično prišlo do Izprtja delav-obtožbo prepevanja Intemaclo- oev, je bilo prve dni vse "nor-nale In da bodo poatavljenl pred m al no", mirno. Atmosfera Je povojno sodišče. 'Ti so v Ječi, do- polnoma drugačna kakor je bila čim sta vi v senatu," ja vpil Du- U stavki leta mi. Delavci mir. mssnll ln ptkssal na Wupia Irl muikitirajo In druibe tudi mir-ftlancha, ki sta sedela na vladnfrT/akajo. Kaj ts "mir" pomeni, klopi v senatni zbornici. I bo pokazala bodočnost. Znano Komunistični senatorji so v Ja, ds w se po^no ^JetnlW v delmtl citirali obdolžKvs v listu a ' "j ••»7tr';md:i:kvudvJ: ££disss ixssufssa -tavke kakor tudi rekrutl-LSMSi «'' poboj n Ike. To je Javnosti španskega generala Franca, vo-lI,,ftno' dltelja fašističnih uinirnlkov. Oklic splošne mornarske stavke T. <» Plant, predstavnik i>lov. bnlh interesov, Je rekel, da pod-jetniki ne bodo pričeli z najema-manjeni skelx»v, "dokler Javnost ne bo zahtevala otvoritve pri stanlšč." Njih strategija Je, da drže kritem roke toliko časa, dokler se ne dvignejo bizniški .Interesi vslnl pomanjkanja bla- Predsednik Roosevelt La vsri. vrst in prlčno zahtevati odklonil inter- akrljo. Ko pride do tega, kar se ZK.Hli prej ali slej, bddo plovbni vencijo I Interesi jhmI plaščem "Javnih ,/ahtev" pričeli aktivno razbijati New York, 7, nov—Potem,| stavko, ko Je |>redsednlk Itiiosi-velt odklonil Intervencijo v stavki mor- narskih delavcev, kl je paralizi Za enkrat še ne vidijo te po-I relie, oziroma us|Htha take taktike, ker so za stavko sami od — • » i Hilf* Ki r Hi i l»H nisv piu nasivit um rala pomorski promet ob zapadnl v; nj Afc|j hj hüU,„ liril(|||li Ifnk.láLum «uliuil ll. Al Mil. " ... i lil . obali, Mehiškem zalivu in Atlan tlku, Je stavkovni odbor v New Yorku oklical splošno stavko. I Joseph Curran, načelnik od- na enake |iogoje kakor so bill v u.|j„ , . pri^lib 'l\«'b l«*«il». bi do stavke s|iloh ne prišlo, Najlnilj zakrknjena je Dollar ■ ----\ a i « j i m n m najieuj »■•»rpnij«-.,» i® bora, Je dejal, da Je ž« predložil L¿ úrMñ dom|níPi «|tua- zahteve stavkarjev parobrod- nirn drujtlmm Htavka bo mor-| cijo. Vslwl tejfn stavkarji tudi , iiiHjlMilj pa/i jo na njene |H»mol.v da preprečila isihi»d parnika ()(| vM|f ppf,^mÄ takl, „ubven- "American Ugion" proti JutnlI M lrilM||H»rtlranje lajate (v I I. I KÎ.. I..I1I l.uVIliL II M., I a . Ameriki. Na tem |>arolku se ima voziti ameriška delegacija, kateri načeluje drlavni tajnik Cordell Muli, v Buenos Aires, kjer se I»«» pridela I dinembra mrdameriáka mirovna konferen ca. Uradniki državnega dtfparl milita so včeraj Izjavili, da n« vidijo nobenega razloga, zakaj ne bi (»arnik "American légion «sJplul is newyorškega pristani 4č« ob dobičenem času bodoče IshIo te subvencije di rek ln«') in tudi izredno dobro plačuje svoj« višje uradnike Od do I !W2 so samo Atlrje u-rad nI ki potegnili $U,A!M),ft2M plače ali ver ko |si tri milijone In pol V desrtih letih. V Heattlu je Iz simpatije isi. tožilo orgije tudi HAO flikt Htavka Je zajela najmanj včeraj izjavili, d« J« int#rv«r»cij« | Ifto parnlkov v pristaniščih ob s> strani predsednika Kooaevelta zapadm obali. FCOSTSTZ PlOlTIfA TBI BNL10HT1NI«IIT lLO Uf LAJTNINi mtelm. a» IMm <(•«• HHii) Si aa Ma «t.M aa pal Ma. •» J* m «M Mai m I 9tJe « aria Ma » ti w »al Mai • lea Mi far tka UaMai «tai* M ^hMf) » mr f ta*. Ckk^a m4 OteaseVTJt 9* m». ŠMf H« r«r, FIDMUlItD «r IM Kdo je izvolil Ameriški volilci 10 imeli zAdnji torek pred Sfbpj samo dve alternativi: naprej f ekonomskimi in socialnimi reformami, ki jih po ma-lm\ daje Rooscveltov novi "dfeal", aii nazaj z ' >nom v ¿ase prad krizo, ko Amerika še tnala teh reform. 0 sta bili edini vprašanji pri teh volitvah, ,U je videla ogromna večina volilcev. To sU *i)i edini dve vprašanji, ki ju je vtlika ve-čjnA razumela, vsaj deloma razumala. Ali nR}-Amerika nadaljuje z reformami, ali mora ititi reforme? fečino ameriških volilcev je treba dobro ra-i. Ako gledamo na RoOseveltove refor-radikalnega (socialističrisga) stališča, so in neznatne, ampak g stališča večine a volilstva so te reforme nekaj veli-— so prava revolucija za Ameriko, torej razumemo to stališče večine, nam ij jasno, zakaj se je 76 odstotkov ame-volilcev izreklo zg novi idonovo pot nazaj v čase zma". Burbonei so slcdr za Rooseveita pomeni glas za — soci-in celo za (Moskvo In boljševizem, toda itotkov volilcev je reklo': Ce je tako — > v socializem ali kamorkoli, samo nazaj nikdar več nazgj! do tvori teh 76 odstotkov volilcev, ki ao ponovno izvolili Rooseveita in dali tako veličastno zaupnico novemu "dealu"? Zdrava pa- anam lahko pove, da to so (povprečno ljudje hnih dohodkov. Delavci, tnali farmarji in 1 podjetniki. Ostali voliltl, 86 odstotkov, ki so volili Landona in povratek nazaj, so pa povprečno ljudje velikih dohodkov. Razume da je bilo med Roosevqltoviml volilci mno-[ dohodki Ih Glasovi k naselbin Novice Iz Clevelaada Clevelsad. O. — Toliko, da sem si vfcel nekaj čaaa, da sporočim javnosti vsaj nekatere nafte novice o naših problemih in aktivnostih. - «i Par dni je deževalo in "cesarsko" dflo je počivalo. Poleg tfc-m dela pa ima človek veepolno Surih opravkov: kolektanje, prodajo vstopnic za razne prireditve, na primer vstopnice za fco letnice soc. Zarje, Cankarjeva ustanova, društvo Vodnikov venec, vrhu tefra pa Še razne seje, sestanki itd. iDrpitvo Vodnikov vertec it. 7 SNPJ je dne 31. oktobre priredilo družabni večer v SND na St. Clair ave. Večtna članstva tega društva se je zbrala na tem sestanku, zraven pa mnogo drugih članov bratskih društev 8NIV, posebno članov društva _________________________ ■ & ^ a Naprej št. 6 SNPJ. Njihovo | drugo "prav tako" soho nabavili nih organizacij, spreglejte in spoznajte, kje je vaše mesto! NI treba, da vas bi vodil kAkšen duhovni vodja, ki se ne briga za svojo žrtev, ki jo povozi, da bi jo pobral in odpeljal v bolnišnico ter ji podelil svete zakramente kot duMritnež. Ve kot svobod-nomiselne žene in dekleta, pokažite, da se znate same voditi s SVdjfm treznim razumom! Tako storite in pristopit« k Progresivnim Slovenkam in k soc. klubu ! Zavedajte se, da ste svobodne! Ne pustite se zavajati! Ne dovotfte, da vas bi držali v temi! V metropoli in okolici imamo točasno precej deževno vreme. O Cankarjevi sohi, katero ao la-žinaprednjaki ukradli ih odnesli, dosedaj, kakor pravijo, še ni nobenega sledu. In če je uzmo-vlči ne prinesejo nazaj v neka, urah, bodo kulturni vrtnarji > odstotkov ame-"deal" in odklo-le "žilavega indl-Ir strašili vol||ce, (udi z velikimi dohodki ih med Landono- volilci je bilo mnogo delavcev, malih farmarjev in malih podjetnikov, ali če vzamemo Cvprečno število na obeh straneh, vidimo, da naša slika prava. Ti ljudje z majhnimi dohodki, ki so volili Rooseveita, slišijo besede "socializem, kapitalizem, amerikanizem," nimajo pa pojma, kaj naj to pomeni; lahko jim pomeni to ali ono ali pa — nič. Prekleto dobro pa vedo, kaj pomeni, če imajo redne dohodke in če Se ti dohodki večajo ali manjšajo — če so brez dela in na relifu ali brez relifa če dobe podporo za časa brezposelnosti ali ne dobe nobene podpore, če dobe starostno podporo ali nobene podpore — če jim vlada pomaga s posojili na posestva ali Jim ne pomaga — če jim vlada Jamči pravico do minimalne mesde in kolektivnega pogajanja ali jim ne jamči ničesar. Socialisti smo te reforme zahtevali že pred 80 leti, ali dokler jih ni Roosevslt realiziral, Jih ni poznal nihče in večina se ni zmenila za socialiste. Zasluge za te reforme ima danes Roosevelt In večina je dala zsupnico njemu, ne socialistom. Rooseveita so izvolili v ogromni večini delavci, mali farmarji in mali podjetniki zaradi omenjenih reform. Izvolili so ga rudarji v Pennaylvaniji, Jeklarski delavci na vzhodu, svtni delavci v Michiganu, kavčukarski in tekstilni delavci itd., ki so pod vplivom Johna Lewisa in njegove Nadstrankarske delavske lige Prvič v zgodovini Združenih držav se Je zgodilo, da so delavske unije masno nastopile v smotreni politični kampanji. To dejstvo je treba priznati in upoštevati. Koonevelt bo zdaj nadaljeval s ekonomskimi in socialnimi reformami. Marsikaj bo pobral iz aocialističnega programa. Reforme bodo toliko vsij«. in bolje kolikor bolj bodo organizirane mase delavcev in malih farmarjev pritiskale nanj in na njegovo strsnko —In z vso prsvico, naj so mu te mase dale mandat za prihodnja štiri leta. Toda Rooeevelt ostane le štiri leta. Kdo ga nasledi? Mste delavcev in farmarjev so se Izrekle za gospodarske in socialne reforme. To je veli-ka tiski korak — pravcata revolucija za ameri-ško menlaliteto. Naloga vseh zavednih in izobraženih delavcev je, da organialrajo te mane v smeri teh reform, ki naj vodi do te večjih reform Iz Rooneveltove mase «e mora razviti masno ekonomsko in socialno gibanje s določnim programom "produkcije za poratm", na ček» katerega bo leta 1940 lahko stopil mot, kl bo bona fide voditelj delavskih unij, fsrmarskih unij, tadruženih organizacij In aploh interesov vsega ameriškega ljudstva. I*toe je bik» geslo: naprej ali nazaj. Ces štiri leta pa lahko pride geslo: kapi tal iatlčna demokracija ali ekonomsko-aoclalna demokracija! društvo je še vedno trdnjava v metropoli. Vedno je pripravljeno pomagati in tudi vselej po-mafa vsaki napredni stvari v vsliki meri. Naše društvo Vodnikov venec posnema Napreja v mnogih primerah. Na drušabnem večeru društva VodnikoV venec SNPJ je bilo zelo prijetno in zabavrio. Nihče ni hotel iti domov, dele v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo smo jo priiingali domov. Vsem posetnikom in delavcem, ki so am na kakršenkoli način po-" na tej l*bav j ,da J* bija Uspešna, se toplo zahvajjp-Na svidenje nk prihodnji ični zabavj! Soc. pevski zbor Zarja, odsek kl*t>a it. 27 J&2, se z največjo vnemo pripravlja za slAvje svoje 80 letnice, ki se bo vršilo na zahvalni dan, dne 26, novembra, v avditoriju SND na St. Clair An. To bo Strjin jubilejni koncert, na katirtm bosta sodelovala zbora 81oga in Vojan (češki). Natančen program bo objavljen ptovočasno. Zbor Zarja ima vsako leto na ztfhvalni dan svoj koncert, svojo veliko letno koncertno prireditev in \ Ima veliko udšltžbo. Vse, »elej, n kar ir more, se ha tem letnem koncertu zbere, da ulivA podane točke in da se sestane ter pomeni 0 tem in onem. Letos pa kažejo vaa znamenja, da bo poset tako velik, da bo prekosil vse dosedanje rekordi. Vstopnice za jubilejni koncert Zarje gredo kot slana pred solncem. To jasno dokazuje, da ima soc. zbor Zarja še vedno mnogo prijateljev vsepovsod. Kdor še nima vstopnice, naj se oglasi pri podpisanem ali pa pri članih in članicah Zarje in kluba. Cankarjeva ustanova lepo napreduje. Napredni ljudje se v splošnem sanjo zanimajo. Tako vidim in slišim, ko hodim okrog rojakov, in to smo tudi videli na zadnji prireditvi te ustanove, ko je bila dvorana polna občinstva, ki je bilo zadovoljno. (Kultur nežl naj se le jezijo.) V nedeljo 29. novembra bo dramsko društvo "Ivan Cankar" uprizorilo največje Cankarjevo delo — "Hlapec Jernej in njegova pravica", v korist Cankarjevi ustanovi. Trdno upam, da bodo na to prireditev prišli za vedni rojaki in prijatelji Cankarja z vseh strani ter pokazali zagrizenim vrtnarjem, da nas je veliko in vsi neustrašeni! Naprej za Cankarjevo ustanovo, naprej za dnevnik Prosve-to, naprej za Proletarca, naprej za SNPJ! Pred nekaj dnevi se je v Eu-clid-Nottinghamu ustanovila podružnica št. S organizacije Progresivnih 81ovenk. Nsnovo je pristopilo tl članic, med njimi nekaj onih, ki so odstopile od Slovenske ženske zveze, katoliške organizacije, v katero so bile tfcvabljene pod raznimi Isžnjivi-ml pretvezami, češ, da njihova organizacija ni katoliška, da ne podpfra cerkve, da Je le nekak» 1 ken "šivalni klub," da je vsaka I Slovenka dobrodošla, da ji ni I tret* hoditi k spovedi in opravljati verskih dolžnoeti itd. Torfal j v pravilih pa Imajo točko, ki i pravi, da Slanice morajo opravljati verake dolžnosti in podpirati le cerkvene ustanove. Torej vse napredne Slovenke, članice SNPJ In drugih napred- in jo postavili v kulturni vrt. Potem že veste, kaj in kje smo, kje stojimo oziroma k*m pes taco moli. A. Jankoviclt, 147. Zidaitiek ima beaedo Sharon, Pa. — Ponovno izvoljeni predsednik Roosevelt nam takoj po volitvah pokazal, da letošnjo zimo bo padal bel sneg, ne pa s krvjo oblit, kakor se godi v civilni vojni na Španskem. Več dni je neprestano deževalo, potem pa je padlo par palcev fftega, tako da bodo lovci zajčje sle(fi lagje videli. Te revne živa-lice se morajo preživljati brez relifa, vrhu tega pa se morajo skrivati pred sovražnikom, kateri jih vsako leto postreli na tisoče. Pred par dnevi sem čital v Prosveti, da se coloradski župnik Trunk jezi nad potovalnim zastopnikom Zidanškom. t »Pa ne vem zakaj se neki name jezi, saj mu prav nič v zelnik ne zsr hajftm. Niti poznam ga ne in 6n ne mene. Kako se more name jeziti, ne vem, Saj nisem v svojem življenju zanj vprašal iti se nisem zanj brigal. Kako more človek, ki je ustvarjen po boftji podobi, sovražiti nekoga, ki ga niti ne pozna in mu, ni še nikdar nič žalega storil? Ako on mene sovraži, sovraži tudi Boga, katerega prav tako malo pozna kot Prosvetinega za«tunika ZidanŠka. Zakaj neki me t* člo-ve?k sovraži, ne vem, vem pa, da mu nisem še nikdar nič Žalega storil ter da mu prav nič ne dol-gujem, kar me veseli. Zato pa pravim, naj Trunku grehe odpusti sam ljubi Bog. Kadar pa bo Trunk imel svojo "pedo", se priporočam, da me povabi na kosilo, tudi če bo to na kvaterni petek, meni bodo pečene piške prav dobro teknile. Ako bi bil Trunk naročnik Prosvete in Proletarca, se bi gotovo mnogo naučil, tudi če je že v letih. Saj se moramo vedno učiti. Spoznal bi, da si morajo delavci s trdim delom služiti svoj kruh, zato so pa tudi upravičeni do svoje delavske izobrazbe, da se bodo znali bojevati proti svojemu skupnemu sovražniku kapitalistu in njegovim ter posvetnim hlapcem, ki pomagajo zavajati ljudi in jih držati v tekmi, da se na račun ljudske nevede razni paraziti redijo. Vsak, kdor se zkveda, da s, *i * aa 4 ia. i ; rsisralaS Flasene. Bari Browder (desno v prvi vrati), predsedniški kandidat komunistične stnuike, s skupino svojih pristaiev je odvisen dd delavskih Žuljev in je pošten^ ne bi moral pridružiti delaVskim vrstam in se boriti za dfelaVske pravice. Tako bi moral storiti sleherni človek, če je pošten, ne pa delavce strašiti s peklom in hudičeiti, b katerem dobro vedo, da je vse skupaj en sam velik bluf. Povedati bi morali ljudem, di za zftvedne delavce so lahko ftebesa na zemlji, ker drugih itak ni. Delavci sami si morajo priboriti sVoje pravice, da bodo živeli kakor pošteni ljudje, ne pa jih učiti, da bo boljše po smrti na "onem svetu". Kdor je pošten, bo ljudem povedal resnico, ne pa jih zavajal z obljubami o posmrtnem življenju, o katerem nihče ničesar ne ve kot le to, da ga nikjer ni. Znanost in veda jasno potrjujeta, da so take obljube le izmišljotine, ki pri nevedni masi vlečejo, ker so zavite v strah o peklu in vragu, zavajalci in prevaranti vseh ver in sekt pa se lepo redijo na račun nevednih. 1 Vsekakor svetujem Trunku, naj Zidanška pusti lepo pri miru. Midva nisva še nikdar sku-pAj češenj zobala in jih ne bova, raka j se bi potem pričela prepirati? Jaz pustim njega pri miru in on naj mene, pa bo mirna Bosna. On naj pase svojo čredo, da he prekorači svoje ograje iji ne zaide v zeljnik, jaz pa bom ostal zvest svojemu prepričanju in resnici. Potem se mu ne bo treba jeziti nad menoj, ker jaz se nisem Še nikdar nad njim. Amen! Anton Zidanfiek, zastopnik Prosvete. Jokajoče živali > Slovite krokodilove solze obstoje samo v pregovoru. Dosti boljše opazovanje narave izdaja nemški govorni obrat, ki pravi o kakšnem človeku, da se "joče kakor tele". Prežvekovalci so namreč v resnici zmožni pretakati solze, saj imajo pod očesnimi votlinami solzno žlezo. Ze dolgo vemo, da morejo jeleni in srne v smrtnem trahu 'pretakati solze, a po izjavah afriških lovcev gleda lepo, temno oko žirafe človeka, ki jo je smrtno ranil, s solznim pogledom. O velblodu pravijo njegovi poznavalci, da more v stiski in žalosti zelo lahko pretakati solze, a Sven Hedin celo trdi, da je sam večkrat videl, kako so se te živali, ki so njih gospodarji lepo ravnali z njimi, po vseh pravilih jokale, ko so začutile, da se jim bliža smrt in jim kri v Žilah otrdeva, Sloviti polarni raziskovalec Pallas pravi, da imajo Tunguzi posebno metodo, da mehčajo velblodko, ki je vrgla mladiča, pa ga noče dojiti. Uporno mater privežejo h kolu v »mlji in nekoliko metrov od nje mladičA. Potem igra nekdo na kuro, neko vreto violine, čim žaloetnejše melodije. Vel-blodka prične poslušati in kmalu ne more več odtrgati pogleda od mlAdiča. Ker pa ne more do njega, se ji oko napolni z debelimi solzami. Ko so Tunguzi to nekaj časa gledali, odvežejo obe živali in materna ljubezen se pokaže potem na najbolj ganljiv način. Šoke v očeh psov je videti če-sto. Ti spremljevalci človeka pričnejo po nasilni ločitvi ali iz drugih razlogov kaj lahko jokati. Isto trdijo o konjih, ki so svojim gospodarjem vdani. Velike solze so kapale iz njegovega o-česa, pripoveduje Sven Hedin o svojem belcu v Tibetu, ko se je ves oslabljen nenadno zgrudil in obležal na tleh. "Joče se", je dejal raziskovalcu tibetski lama, ki ga je spremljal, "ker ne more več z nami, potem ko je doslej s častjo delil vse napore tega potovanja." Neki raziskovalec, ki se je mudil na Malajskem otočju, je pri opicah opazoval, da se te živali često jočejo s pravimi solzami. To ne velja samo o navadnih morskih mačkah, temveč tudi o orangutanih in siamangih, ki jih sedaj upravičeno prištevajo med Človeške opice. Siamangi so sploh zelo čustveni in se ne jočejo samo v žalosti temveč tiidi v strahu. Sesalci so sploh živali, ki v žalosti zelo lahko pretakajo solze. To vedo tudi lovci na mrože, ki pobijajo stare živali brez milosti pred očmi njih mladičev. Da pretakajo mroži pri tem kakor tjulni v podobnih prilikah solze prav na Človeški način, src teh robatih lovcev nič ne gane. Tudi oči poskočnih delfinov so videli napolniti se s solzami, ko so jih ribiči obkolili s svojimi čolni, jih napodili na plitko nabrežje in jih tu pobijali v tropih, kakor se je v srednjem veku često dogajalo. Da-li se jočejo tudi medvedi kadar se jim po ranah bliža smrt, še ni ugotovljeno. O slonih pa to lahko mirno trdimo. Ti orjaki pretakajo neredko debele solze, če so jih nenadno oropali svobode. To je pa le nekoliko primerov živali, pri katerih so opazovali, da se morejo po vseh pravilih jokati. jfe , M Si. Pasja logika «ociallzem, komunizem iiî m!!^^ 3 vajo da so se DEBELO ^ K zmagi Rooseveita j, p<>mofrei mas, ki je v vsakem svojem 11 Rooseveltovo zmago. K°voru napove Kakor Bilo jo rečeno in zapisano-Maine, tako voli ves narod Volitve so pa pokazale:' Kakor voli Mal tako voh samo še Vermont. Oh, Su*J* Pater Hugo je grmel: Milijoni nri.i.nj jo velikemu in udenemu f.th»^ M.hjon. «> pa zadnji torek zaL Enough of you, Father CouehllnwS no* go to blazes! * n Wlniil „ p- S.—Zda sla dva prazna soda: "f,.k Coughlin in "father" Hugo. Oh. Suzan,?1 * * S Pater Bernard: Ce ne moremo zmagati pošten način pri volitvah, tedaj pač morajo noni na delo! J (Namen posvečuje sredstva! ...) e e • Metropolska vest: Zmagali smo! Roose je izvoljen. To je naša zasluga. Lahko d< žemo vse, kar hočemo, kajti nas in Amerida je čez sto milijonov. (Polom našega detekt Grdine je tako poparil "kulturce od vrta" zdaj pravijo: Kam je šla preklicana «oha, naj gre še podstavek! Le naj izgine!...) e e * Iz lemontske šole. — Učitelj Hugo: Ti vi tepček še nisi odgovoril na moje zadnje v šanje. Kdo je dal prvo materijo in jtrro lico? — Vaški tepec: Povejte raje vi m kje je bila prva materija in kje prva celi Ker veste vse, boste tudi to vedeli O sadju Ljudje po navadi mislijo, da je .sadje li okusna sprememba v hrani, da pa nima re nih snovi. Sodobni kemiki so preskusili vrste sadja, tehtali so in merili in napo«le< gotovili, da sadje ni samo dehteča hrana, di samo okusna sladica, temveč da ima poleg taminov še precejšnjo redilno vrednost. Vi gih .sadežih najdemo maščobne in dušikove stavine, ki so včasih prav obilne. Samo po bi je pa razumljivo, da ima sadje precej korja, sladkor je pa, to danes že vsi vedo, i na snov prvega reda. V mandljih in orehih najdemo do 20% šikovih spojin; pri orehih, mandljih šh nem sadu je pa razen tega še mnogo nui in oljnatih produktov, ki znašajo celo več 60%. Največ sladkorja vsebujejo banane, tlji in fige, zato je prav priporočljivo uživa teh sadežev. Naše sadje: jabolka, hrušk« grozdje vsebujejo kakšnih 15% sladkornih« vi. Ker so torej najbolj bogate na sladka so tudi najkoristnejše telesu. Kisle črešnjti slive povzročajo obilno izločanje želodčnih kov in pospešujejo zato prebava Pri rai motnjah v želodcu in črevesju priporoi zdravniki uživanje borovnic (črnic) in brusi Med sočivjem je najvažnejša vrsta eols Ker vsebuje mnogoželeznatih soli in drugih dninskih snovi, pospešuje prebavo in M« vpliva na kri. Dokazano je, da so že Rimlji bolne ielodce vračili s solato — in se jim je tudi posrečilo. Vse to nam pove, da mori našo hrano poživiti z uživanjem sadja m vja. __ Tisočletni papir Leningrajski laboratorij za konserviranj« restavriranje dokumentov pri knjižnici tu mije znanosti pripravlja sedaj papir. ■ ohrani tisoč let, ne da bi ga mogel čas ume Recept so našli s proučevanjem egipt**« drugih vrst papirov, pri čemer jim J« rešiti skrivnost njih trpežnosti. ff ni nič dražji nego navadni papir. > gradu ga bodo izdelovali na velik«. Pred dvajsetimi leti IHmttrij »Utkrejev <»ere|, predsednik delavskega strokovnega .v^TTmÍsTv? (Iz Prosvete z dne 9. novembra I916.M Pomote «esti. V La Ssllu, IH., 1 ko slavnost ob navzočnosti 2000 Slovenj je mestni župan položil temeljni kam". Slovenskega narodnega doma. lMmK* 1 ^ 66-letni rojak Jos. Bergle*, k» je ss u t^ žino. Naglo je umrla tudi rojakinja Kerhin. ^ ( Volitve. Pri predsedniških volitv^^ . bile 7. novembra, je bil itvolj", ^ demokratski kandidat Weed*«^ dobil 272 elektoralnih £aSOt. kanski nasprotnik Hughr« P* . n )f « kongresu imajo repubhksnci. i ^^ | tudi socialistični kongresr.ik *n New Yorka. Delavnice ventL Stavka o v New Yorku le trsjs. ^ karjevsi je poiskalo d*> rfrofJ- fl Svetovna vojna. JJ4®^.* ,„ Krasu se nadsljuje. *umu°« , so obnovile ofenzivo v na spet smolo. Izgubili som«»" gu Stohoda. uličnih nsw »krof 30® | 9. NOVEMBRA. .............. Vesti iz Jugoslavije ......»»»»»»K (Isriraa pereéila ta J«t«aUvtjO vinšek, ki se je izšolal v Ljubljani. To poslopje prekaša baje vse gimnazije, kar jih je v državi. Vse je v oknih, vsi šol-ski prostori so svetli, svetlo je stopnišče, najlepši pa so hodniki, ki prav za prav niso več hod —, ¿.a jjiov iiisu vec nou- mntt IN SAMOMOR MLA- odprl vrata. Ljubija so prepe- niki, marveč cele dvorane. Di-_____ * nAttTIRJA liali v liubliansko bolnišnien. iaki bodo «tonili 19 airat lik Hnt> DEGA PASTIRJA ftftir je umoril ^ioj^odi' ^ „jo in se nato obesil VBezeni pri Rušah se je do-19. oktobra strašen zločin. fhlevu so našli posestnico Ma, L Robičevo mrtvo- v mlaki S na tramu v kotu hleva pa i visel njen 17-letni pastir Er- lt Hostinger. Poklicani zdravih je ugotovil le smrt, ugotovil C tudi, da je storilec vsekakor pastir—svojo žrtev pred smrtjo še spolno zlorabil. Kolikor je mogoče brez prič 'tarnati, se je zločin izvršil ta- k°Pri posestnici Robičevi je slutil za pastirja 17-letni Hostinger ki ga je vzela posestnica k sebi tudi iz usmiljenja: bil je iz siromašne družine s kopico otrok. Fant je bil priden in posestnica U bila z njim zadovoljna. Mož : pocestnice je zaposlen v mariborskih železniških delavnicah. Da bi imel bliže v službo, je hotela posestnica kupiti neko hišo Studencih, mariborskem predmestju. Res jo je kupila za 40,000 Din, ki jih je dvignila iz hranilnice. Za ta denar je vedel tudi pastir. Ko je odšla Robida v Studence, je pastirja «rabila želja po tem denarju. Zaiel je stikati po hiši in pre-» dalih, a ni našel menda ničesar. Ko se je gospodinja vrnila domov. je opazila, da je nekdo odpiral predale in ugotovila je tudi, da je bil to pastir, ki se je s težko vestjo odstranil in ga do naslednjega dne, do ponedeljka 19. t. m. ni bilo na spregled. V ponedeljek zvečer je prišel spet k posestnici. Ta ga je po-kirala, kaj je stikal in brskal. Vtem prepiru se je zgodil zlo-čin. Fant je posestnico, ki je molzla, udaril s sekiro od zadaj po glavi, da ji je presekal lobanjo in so možgani brizgnili iz «ne. Potem jo je spolno zlorabil, nato pa z nožem razparal Implo ód grla do spolovila. Nato je zaprl vrata hleva, šel na ljali v ljubljansko bolnišnico, jaki bodo stopili iz svetlih raz-kjer so takoj videli, da je malo redov v svetel, prostran hodnik, upanja, da bi okreval. Pričako- na katerem se bodo lahko vrši-vali so, da bo v dveh, treh dneh la tudi zborovanja. Poslopje umrl. Vsega so zaviti viavoje, je bilo v nedeljo 18. t. m. otvor-le oči so gledale v svet. Toda jeno in te dni se začne s šol-junaški fant je imel v sebi toli- *kim poukom, ko življenjske moči, da je živel Lov nevarnega zločinca. — še pet, deset dni in več. Listi ipo gornjegrajskem in kamni-so pisali o njem, ljudje so poši- škem okraju je vlamljal, kra-Ijali darila, posebno pa so mu del in napadal komaj 24 let sta-poslali več baterijskih žepnih n Ivari Bezovšek, doma iz svetilk, ki si jih je tako želel in Gornjega grada. Vsi so se ga ki bi jih bil usodno noč tako buli, ker je izvršil že več napa-nujno potreboval, saj bi se bil s dov in vlomov. Avgusta mese-svetilko laže varoval pri begu iz »o ga aretirali v Kamniku z goreče hiše. Ljubi sam je govoril, da bo umrl, a da bi rad videl še domače. Zdaj je prišel veliko težavo, ker je grozil o-rožnikom z revolverjem. Ko so ga le prijeli, so ga odvedli v njegov oče, da ga obišče, in Lju- Gornji grad, kjer pa se je vedel bi ga je bil ves vesel, izpraševal tttko pohlevno, da so pazili nanj ga je, kako je doma, kjer sta- manj strogo, kakor bi zaslužil, nujejo zdaj, kako je z oblače- 1» tako je Bezovšek iz zaporov njem otrok, kje so dobili obleke, ušel- Po tem begu je postal še ko jim je vse pogorelo, hkrati M*' vlomilec in vse je trepeta-pa je dejal svojemu očetu, da bo lo Pred njegovim obiskom. Imel gotoW umrl in da bi rad še en- tudi pomagače, ki jih je kar krat videl svoje brate in jih naj- organiziral in prijelo se ga je mlajši popestoval zadnjič. Oče 'me slavonskega razbojnika mu je govoril, da bo okreval in "Caruga". Bil je še mlad, ele-naj ne misli na smrt, če pa bi gsntno se je oblačil, po uapelih že moral umreti, da bi rajši on, vl°mih je razsipal denar kakor oče, umrl namestu njega. "Kc^o bogataš. Ko je v Bočni vlomil bo pa potem otroke vzredil?" ga ln odnesel precej denarja, je je pobaral Ljubi. In ko je oče Pobegnil čez mejo in je na Ko-odšel iz bolnišnice, mu je rekel roAk«m v eni noči zapravil o-fant da bo to noč še pred šesto kr°K » tisočakov. Te dni pa so uro zjutraj gotovo umrl. In res »vedeli kamniški orožniki, da so mu pojemale moči, a strašne 8e »kriva Bezovšek v nekem ko-muke in žalost si je preganjal s fflcu na Gozdu nad Kamnikom, tihim popevanjem pesmic, okrog Ker so vedeli, da je oborožen četrt čez 4. zjutraj pa je mladij'» da se bo upiral aretaciji, so junak umrl tr,Je oroimkl 1 V8° previdnost- Vsa javnost, ki je vzljubila Jo obkolili kozolec iz gozda, da junaškega fanta, žaluje za njim. J* ni opazil. Potem so ga poln marsikdo si misli, da bi bilo jvali, naj se uda, toda Bezov-povsem drugače na svetu, če bi J® J» se sploh ni od- bilo mnogo takih požrtvovalnih, «vsi. ^ožmki so vztrajali na dobrih in neustrašnih ljudi na avojih mestih, po dveh urah pa PIOSTVTI Jeklarske kompani-je so zvišale mezde svetu. Dve novi šolski poslopji. — Ta mesec — oktobra — sta bili otvorjeni v Ljubljani dve novi šolski poslopji, obe za Bežigradom, kjer je zadnja leta zra-stel nov velik mestni del. Onstran tržaške proge, na ljubljanskem polju na obeh straneh se je Bezovšek naveličal in je zaklical, da se preda. Vrgel je od sebe revolver in z dvignjenimi rokami počakal, da so ga aretirali! Uklenjenega so prepeljali v kamniške zapore. Pri zaslišanju je izpovedal, katere vlome ima na vesti. Pri njem so našli 6000 Din, revolver, star dukat in razno obleko. Po begu Organizatorična kampanja ae bo nadaljevala, pravi Lewie Chicago, 7. nov.—Večje število jeklarskih kompanij, med temi tri podružnice United States Steel korporacije, je včeraj naznanilo splošno zvišanje mezde deset odstotkov na uro. Zvišanje stopi v veljavo 16. novembra in sodijo, da se bodo letni dohodki jeklarskih delavcev povečali okrog $60,000,000. Med kompanijami, ki so naznanile zvišanje mezde, so Car-negie-Illinois Steel Corp., American Steel A Wire Co. in Columbia Steel Corp. Vse te so podružnice United States Steel Corp., Bethlehem Steel Corp., Jones &. Laughlin in Inland Steel Co. Te korporacije imajo svoje jeklame tudi v Čikaškem di-striktu. Uradniki neodvisnih jeklarskih. kompanij so izjavili, da so v teku pogajanja med njimi in zastopniki kompanijskih unij glede zvišanja mezde. Te so Tennessee Coal, Iron & Railroad Co., Republic) Steel Corp. in Youngstown 8heet & Tube Co. Minimalna plača na uro za ne-izurjene delavce je bila zvišana od 47 na 5£ centov. Pred tremi leti je btta minimalna plača teh delavcev 8S centov na uro. V nekaterih delavskih krogih prevladuje mnenje, da je cilj te poteze jeklarskih korporaclj oviranje organizatorične kampanje, ki jo vodi med jeklarskimi in železarskimi delavci Odbor za industrijsko organizacijo, kateremu načeluje John L. l^ewis, predsednik rudarske unije U. M. W. A. Philip Murray, direktor organizatorlčnega odbora, je izjavil, da so pogajanja med uradniki jeklarskih korporacij in zastopniki kompanijskih unij le pretveza, ker hočejo magnatje uveriti Javnost, da je zvišanje mezde rezultat kolektivnega pogajanja. Lewisov odbor je že informiral javnost, da ta poteza jeklarskih korporadij ne bo ustavila organizatorične - kampanje med jeklarskimi in železarskimi delavci. Vprašanje, kdo naj financira socialno zavarovanje, bo predloženo delegatom, ko se bo otvo-rila konvencija Ameriške delavske federacije v Tampi, Fla. Člani eksekutive ADK so prepričani, da bo načrt, naj delodajalci financirajo to zavarovanje, soglasno sprejet na konvenciji. Greenov argument je, da sedanji sistem socialnega tavaro-vana predviduje dvojno obdavčenje delavcev. Slednji bodo morali direktno prispevati v sklad, poleg tega pa bodo delodajalci naložili plačevanje svojega deleža delavcem kot koniu-mentom v obliki navijanja cen. Še ko je bil načrt socialnega aa-varovanja na razpravi v kongresu, je Ameriška delavska federacija zahtevala, naj vse breme nosijo delodajalci, toda v tem ni uspela, ker delavci niso izvajali dovolj pritiska na kongresnike in senatorje. Chicago, 7. nov,—The Mills Novelty Co., ki izdeluje električne pritlkllne in opremo, je naznanila, da bo nosila vse stroške socialnega zavarovanja, bo zakon socialne zaščite^atčpil v veljavo 1. januarja prihodnje* ga leta. ' Kompanija i^osluje okrog deset tisoč delav***v^Miyo-jih tovarnah v Chlcagu In «fru-gih mestih. okolici, nakar se je vrnil in se m sreunje god, največji vlom pa mu je u- n* skednju obesil, kajti po od-'nekaj let v načrtu, da se sezioa ^ Podhumu v bočenski ob- fctju zločina niso pastirja našli'za Bežigradom novo šolsko po- i ^ nid Fedran0_ »ikjer. Sele zjutraj so ga našli «lopje za ljudsko ¡n me^iinsko ^ ^^ u ^^ dva ^ na skednju obešenega. i*>»<>• Ko ®Z\ nrT kina, uro, daljnogled in hranilni Zločin je zagrešil fant najbr-'<^ ho izbraH kot ntfbo«knjiiici za 76,000 Din. Osem fc v spolni perverznosti in v 1™ veliko gramozno jama ^^ je ^ bo •trahu. da bo zaradi stikanja po Barakarji, k. so tamkaj posta Predalih ¡zaznamovan kot tat. Pri njem so našli pismo, naslov- ljeno na mater, kjer se poslavlja i» pravi, naj dvigne mati njegov Nuiek in plača z denarjem mast- zanj! je junaški reševalec.— tešil družino, aam umrl ?<» n«'kaj časa se je zanimala «koraj vsa slovenska javnost za ¡^letnega bolnika v ljubljanski hišnici, za šolarja Ljubija »rtola iz Drage v-čabarskem ®kraju. V „Čeh ljudi je postal KM junak, ki tvega svoje živ- -----—-----, . - - mA dobili še pri njem, hranilni vili svoje^rnebarake somo- ' J rali porušit» «voje bajtice in za- J moireI vnov^Iti. čelo se je z zidanjem moderne- * *_ ga, velikega šolskega poslopja, v katerem bosta imeli svoje Kratkovidno*! prostore ljudska in meščanska Teta Amalija je hudo staro- jjiuniui v 'j ------- — -----------• - Aola. Letos je bila zgradba do- modna in — kratkovidna. On zidana do kraja. Vsi so mne- |*o v prošli kampanji vodili agitacijo za izvolitev Landona. TI burlsitici so jsiri-nil! skozi izredno zasedanje legislature tudi resolucijo za preiskavo "rdečkamtva" na državni univerzi. Preiskava je bila poverjena posebnemu ^odseku. Kila J« predvsem nsperjens proti dvema profesorjema. Grešna kozla sta bila prof. Charles A, Tinini, ki je enkrat poslal Amerlngerjsve-mu tedniku American Guardian I Nit naročnikov, In prof, Otto Mulinax, ki J« pri primarnih vo-! litvah kandidiral v držaVno la-glslaturo na listi progresivnih i demokratov hi agltlrsl za obdavčenj« žv«pM»k<'ga trusts. "Jef-fersonovim demokratom" se j« tudi radi svoj«ga f>rf- Ljudske čete ie vedno gospodar Madrida (Nadaljevanj« a t. »treni.) Nepotrjena vest se tudi glasi, da je Anglija ,v sporazumu s Francijo svetovala španski vladi, naj konča civilno yoJno s tem, da isroči kontrolo nad Španijo Ligi nartalov, katera bo potem iHimirila zavojsvane elemente. španska vlada je odločno odbil* tudi ta nasvet. Leon Blum čatital Rooševltu na zmagi Pariz, 7. nov. — Ministrski predsednik Leon lilum, socialist, je poHlal lupin ¿aetltko predsedniku Roosevelt u k njegovi volilni zmagi, lilum pravi v čestitki, da zmaga demokracije v Združenih državah, največja zmaga v zgodovini parlamentarizma, mora vsekakor ugodno vplivati na one narode, ki so v težkem boju z modernim tiran-stvom, Zadruga kupila ' pos/op/e v Wi§con§inu Milwauk«e. — Oljna zadruga Midland Cisiperatlve VVholesale je v tem mestu kupila večje poslopje, katero bo «prumenila v skladišče In tovarno za prede-lavo olja (oll compounding), da bo lahko bolje pontreglu zadrugam \ Jvžnsm In centralnem Wlsoonsinu, V nJem bo Imela tudi svoj urad za to okrožje. Itooei-'veltovo admillb Uape h je hI ar a he kampanje na jugu Birmingham, Ala, — Odkar se Je pričela jeklareka kampanja. )•■ Mto * i ''in dixtrlktu organiziranih Že sedem postojank Jeklarske unije. Kasna črta med belopoltninii lil zamorskimi delavci J« bila popolnoma Izbrisana In spadajo vsi delavci ehe. Ko je bežigrajski okraj na rapeček, ves i»pe- tako narastel, so sklenili zgra-kajtii v hudih mukah, diti tej gimnaziji poslopje v • Kovi zaslugi so sosedje tem novem delu našega mesta ' xorw-e hiše iKisestnika s čimer bi bilo ustreženo na nj govo ženo in njune dve plati: gimnazija bi dobila ' r' otroke! ¡svojo streho, preselila pa bi se P» je bil ves v mehur- za Bežigrsfi, tako da «tuH?ntom l*a j<* imel vžgano iz tega oddaljenega preAveatja "' ♦•ga ključ«, ki je bil ne bo treba tako dal* v šolo. ' ' ko ga je Ljubi Načrte za novo gimnazijska |»<>-1 J*ti in zaiukati, da Je slopje je izdelal arhitekt Sa- Slika ksže t ido* «k« trgovino v f^ndcMi«, lil )• Wla delom« aalčeaa t f.iUtlčnrm navala. zameril staštva z stracijo. "Ta prvlekava lil isiM^kul... legielaturi pri,„.la nič tlrugega Pridala na arbltrašo. kakor smešenj«," J« r«k«l posla- " n«c in član od««ka Hugen Wor-ley. On J« v Imenu manjšin«] pr«dložil resolucijo, ,s katero J« Ifgielatura dala zaupnico univerzi In nar«dila komi- cirkusu, WnrU'y j« poročal poslancem, da na univerzi proučavajo komuni-t»'m In et#is«m zgolj z akadem-*k«ffa «laMiča. Nad ji obglavili komuni• etat proieet v Londonu l^ndoii/ 7. nov. — Štirideset po«Isnrev delavske etrsnk« v Angliji J« Včeraj |«»dpisalo pr»»-teetni telegram, ki je bil po«lan Hitlerju aredi ek«ekucij« ko-munlsfa KdgarJa Andreja v Hamburgu. Andre J« bil obtožen umors In velel zdaj etvs. U-^mrtltev Andreja J« Izzvala veliko ogorčenje v Angliji v eplo4-nem. ker je očitno, ds Je bila krivda umora podtaknjena. Mparutkl pomorščak, ki ae bori na «tranl mednd.ke vlade. KRIŠTOF DIMAC Spisal JACK LONDON. — Is angUžčtno prevedel FRANCE MAGAJNA "Saj je tukaj Kultu»/' je nekdo zaklical. "On je eden izmed najboljših hitropetcev, vrhu tega je čil in spočit." Oči vaeh so se uprle v Indijanca, on pa ni trenil ne črhnil. "Ti boš vodil eno izmed vpreg," mu je rekel Dimač. Veliki Indijanec je še vedno trdovratno molčal. Kakor električni tok je navzoče prešinila misel, da se bo zdaj nekaj pripetilo. Možje so ae začeli nemirno prestopati in so se naposled zvrstili v kolobar, sredi katerega sta stala Dimač in Indijanec, zroča drug drugemu v oči. Dima^ je tedaj začutil, da so ga vsi navzoči nehote izbrali za svojega besednika, kar se tiče sedanjih in prihodnjih stvari. Bil je srdit kakor njegovi tovariši. Ni mogel verjeti, da je med njimi človek, ki je ob takem zgledu ve-likodušja ostal hladen in sebičen. Seveda, Dimač pa tudi ni preudarjal stvari z Indijančevi-mi očmi. Niti sanjalo se mu ni, da bi moglo Kultusa zadrževati kaj drugega kot čista se-bičnoat. "Kajne, da boš vodil vprego?" je vprašal. "Koliko plačate?" je Kultus mirno vprašal. Usta navzočih rudarjev so se od togote že kar krivila. 8 stisnjenimi pestmi ali pa s prsti, skrivljenimi v kremplje, so začeli najsrditejši pritiskati proti Indijancu. "Potrpite nekoliko, fantje," je vzkliknil Dimač, "Morda ne razume, za kaj gre. Čakajte, da mu pojasnim., Poslušaj, Kultu«! Ali ne vidiš, da zdaj ne gre za korist? Ne vidiš, da vsi žrtvujemo, da je vse naše delo zastojnsko? Vsi ti možje tukaj so pri volji, dati vse, kar je treba, da rešimo dvesto . Indijancev grozne smrti od lakote." Počakal je, da bi besede našle dobro mesto. Jurij Kultus je dejal: "Koliko plačate?" "Potrpite, tovariši! Poslušaj me, Kultus! Ne maramo, da bi nas razumel napačno. Stradajoči ljudje so tvoji rojaki. Pripadajo sicer drugemu rodu, pa vendar so Indijanci. Videl si, kaj delajo beli ljudje, kako nabirajo zlati prah, dajejo svoje pse in sani se trgajo med sabo, drug z drugim, kdo bo gonil pse.. Pri prvih petih saneh morajo biti najboljši gonjači. Ozri se na Fata Olsena! Razjezil se je do solz, ker mu ne dajo iti. Ti bi pravzaprav moral biti ponosen, da te vsi smatrajo za prvovrstnega gonjača. Zdaj ne gre za denar, ampak za hitrost." "Koliko plačate?" je rekel Kultus. "Ubijte ga! Zdrobite mu glavo! Smole in perja sem!" so sc oglasili srditi vzkliki. V zmešnjavi, ki Je nastala, se je duh človekoljubja In požrtvovalnosti mahoma prelevil v ozve-relo divjaštvo. Sredi te vihre Je Indijanec Kultus stal brezbrižno, kakor da mu Je ves ta hrum deveta briga. Dimač je najhujše srditeže odrinil in za vpil: "Čakajte, pravim! IKdo tukaj ukazuje?" Ko je hrup potihnil, je mirno dodal: "Prinesite vrv!" Kultus je skomizgnil, obraz pu se mu je skremžll v mračen In porogljiv smehljaj. Dobro Je poznal kri belega človeka. Saj se je ubijal z njim trn potovanjih, jedel z njim moko, fižol in slanino, pa da bi ga ne poznal? Helo pleme se pokori zakonom. To je vedel trdno in točno. Kaznuje vsakogar, ki krši zakone. On pa ni prekršil zakona, saj jih pozna, zakone teh bledollčnikov. Živel je kakor velevajo. Ni ubijal, ni kradel in ni lagal. V zakonih belega človeka ni ničesar, kar bi branilo |w>ga- jati se ali pa zahtevati plačilo za svoje delo. Kar jih je bilo v sobi, vai so znali pogajati se in zahtevati plačilo. Sami so ga Umu priučili. Sicer pa, če ni vreden, da bi z njimi pil, tudi ni vreden, da bi z njimi vred delil miloščino in se udeleževal njihovih prismojenih zabav. Nihče ni vedel, kaj tiči v Indijančevih možganih, in nihče ni mogel doumeti, kaj ga potrjuje v njegovi trdovratnoati. Kakor on ni mogel razumeti belih, tako tudi beli niso jmogli razumeti njega. Bil jim je sebičen sirovež; oni so bili pa njemu sebični siroveži. Ko so prinesli vrv, so dolgi Bili Haskell, Fat Olsen in kockar z veliko nerodnostjo in jezno hitrico potisnili Indij^cu zanko na vrat in vrgli konec preko prelnice pod stropom. Ta nihajoči konec je takojjpograbilo nekoliko mož, pripravljenih potegniti! Indijanca kvišku. Kultus se niti najmanj ni upiral. Vso komedijo je dobro poznal in vedel, da ni nič drugega nego to, kar je: ukana. Ej, bledoličniki so tiči, kadar je treba varati. Mar pri pokerju ne varajo vsi po vrsti ? Mar ne varajo pri kupu, prodaji in mešetariji? O, saj je videl belega kvartopirca, ki mu je obraz sijal, kakor da ima vse štiri ase v rokah, pa je imel prazen nič. "Čakajte," je poveljeval Dimač. "Zvežite mu roke na hrbtu. Da ne to plezal." "Spet ukana," je mifclil Kultus sam pri sebi in mirno dopustil, da so mu zvezali roke na hrbtu. "Zadnjič te vprašani, Kultus," je rekel Dimač resno. "Vzameš vprego ali ne?" "Koliko plačate?" je dejal Jurij Kultus. Presenečen nad samim seboj, da se bavi s tako ogabno stvarjo, pa istočasno razjarjen zaradi neizmerne sebičnosti Indijanca je Dimač zamahnil z roko. Kultus ni bil nič manj presenečen, ko je začutil, kako mu je zanka začela okoli vratu in mu je zmanjkalo tal pod nogami. Vsa njegova hladnokrvnost in brezbrižnost ga je v hipu minila. Na njegovem obrazu so se brzo menjavalkizrBZi presenečenja, ogorčenja in bolečine. ^ Dimač ga je strahoma opazoval. Sicer ni bil še nikoli skusil, kakšni občutki človeka obhajajo, kadar ga obešajo, pa se mu je vendar začelo gnusiti. Indijančevo telo se je krčevito vilo. Zvezani roki sta se na vse kriplje trudili, da bi raztrgali vezi, iz grla pa je prihajalo zadušljivo grgranje. Nenadoma je Dimač dvignil roko. "Spustite ga doli," je ukazal. Godrnjaje nad prekratko kaznijo so možje spustili Kultusa na tla. Oči je imel izbuljene in kakor pijan se je zibal z ene strani na drugo. fte vedno se je trudil, da bi si oprostil roki. Dimač je takoj ugenil, kaj hoče. Vteknil je prste med vrv in vrat, potegnil ter mahoma zrahljal zadrgo. Visoko so se Kultusu vzbočile prsi, ko je srknil zrak vase. "Boš vodil vprego?" je vprašal Dimač. Toda Kultus ni odgovoril. Imel je preveč posla z dihanjem. Nejevoljen nad ostudnim opravilom, s katerim se je moral baviti, je Dimač grenko nadaljeval: "Oh, da, mi beli ljudje smo pras-ci. Naše duše in vse bi prodali za zlato. Včasih se pa le zgodi, da se spreobrnemo, da pozabimo na zlato in sc lotimo kakega dela, ne da bi vprašali, ali bo kaj dobička ali ne. Kadar pa beli človek stori to, prijatelj Kultus. tedaj pazi! Zdaj pa hočemo vedeti tole: boš vodil vprego ali ne?" (Dalja prihodnjič.) MI h ali ZoAčenko : SVATBA Volodka Zavituškin se je bil malce prenaglil. To bi mu skoraj lahko Ateli v greh. Volodka si svoje neveste ta-korekoč. uiti pošteno ogledal ni. Po pravici povedainf je brez klo-Inika in bres plašča nikoli ni videl. Videl je pa zato ni. ker ho se bili glavni dogodki odigrali na ulici. Tik pred |»oroku je prišel Volodka Zavituškln s avojo nevesto k njeni materi predstavit ne. In predstavil se je, ne da Iti bil odložil suknjo in klobuk, kar v predrtobi, takorekoč mimogrede. S svojo neveato se je bil pa neznani! v tramvaju. Pet dni pr*d poroko. Sedel je v tramvaju in naen-Krat je n|»axil, da ftoji pred njim gospodična. Nič |NiM*i»nega ne mu ni zdela Itila je v zimskem plaAču. Stala Je pred njim v avojem zimukrm plašču in m* držala z roko xa jermen, da bi je |M»titiki ne |«»drli. Z drugo roko je pa tikala na pr*i zavitek. V tramvaju je bila M*veda gneča Ljudje no se prerivali. Stati je bilo težko. \ o|ljali. — N>, — je odgovorila gospo-dična, — hvala lepa! — No, če že nočete sesti, — je menil Volodka, — pa mi vsaj dajte zavitek. Položite mi ga na kolena, nikar se ne sramujte, lažje Imate stali. ' , Ne. tudi zavitku ni odložila. Morda iz strahu ne, da bi je z njim ne |>opihal. Morda je pa bilo pri tem še kaj drugega. Volodka Zavituškin se je še enkrat ozrl na goa|iodičuo in bil je naravnost omamljen. Pomislil je: Hože moj, tako dražeiitne gos|>odične se vozijo na tramvaju! Tako sta se peljala dve postaji. Tri. Štiri, K ončno je Zavl-tuAkin videl, kako se gospodična preriva k izhodu. Tudi Volodka je vstal. Tam pri vhodu je zvedel, da se je spredlo med njima peenanstvo. Seznanila sta se. Skupaj sta krenila po bhšnji ulici in tako *e je med njima razvilo hitro, brez vsakih stroAkov, da jo je PKOIVT M ki gledati po strani, češ, kaj pa hodi ta fantič kakor da ae mu je zmešalo, kaj neki aili v vaa dekleta ? In atopil je Volodka k vratom in čakal ves obupan. Pomialil je sam pri sebi: — No, pa naj bo, počakati bo treba, da aedejo za mizo, potem ae bo stvar že kako pojasnila. Tista, ki sede k meni, bo moja žena. Da bi le bila ta svetlolaska. Bojim aa pa, da bi mi ne podtaknili takole kakšne stare koklje. Potem pa živi z njo! Tisti hip so jeli gostje posedati za mizo. Mamica jih je rotila, naj še malo počakajo, toda goatje se niso dali zadržati, da bi ne planili po jedi in pijači. In Volodko Zavituškina so posadili na častno mesto. Kraj njega pa dekleta. Volodka se je o-zrl na dekle in srce mu je zastalo. In pomislil je Volodka: Pa poglejmo, kakšna je. Ni napačna. Brez klobuka je še lepša. Ves v ognju je Volodka Zavituškin natočil dva kozarca ter se pripravil k zdravici in poljubu. f.< J Tedaj so se pa razvili glavni dogodki. Začeli 90 se razlegati različni kljci in psovke. Slišali so se glasovi: Kakšen prismuknjenec pa je ta falot? V vsa dekleta sili. Mlada žena še ni prišla k mizi, oblači se, on pa že tišči v drugo. , Potem je nastala popolna zmeda in Že se je razvila bitka. Volodka bi bil lahko vse obrnil v šalo. Toda on se je zelo u-strašil. V splošni zmedi ga je neki sorodnik kresnil s steklenico po tilniku Volodka je zakrival — Vrag vas vzemi! Posade mi sem polno dražestnih deklet, , az pa naj si izberem pravo. Tedaj se je pojavila v sobi nevesta v beli poročni obleki, tudi rože je imela za pasom. — Ah, tako! — so zaklicali svatje, — zdaj bomo pa videli, kaj bo iz t$g&. In zopet psovke, kriki in zmeda. Sorodniki go jeli Volodko poditi iz hiše. ^Volodka je pa kričal: — Dovolite mi vsaj najesti se! 2e od jutra niaem ničesar zavžil po ta^i sopari. Toda sorojdniki se niso zmenili za njegovo prošnjo, postavili so ga pod kap. Drugi dan je prišel Volodka Zavituškin po delu v občinski u-rad in se dal ločiti od žene. |V uradu ^e temu niso čudili. To se večkrat zgodi, — so mu dejali. | In ločili so ju. Iz občinskega urada sta odšla mlada na materin dom. Tam je vladala seveda |>opolna zmeda. Pogrnili so mizo. Gostov je bilo »nogo. Čakal je zlasti mlado sorodst v o Po sobi so se prerivale razne gospodične in kavalirji, pokal so zamaški. po mizi so razvrščal jedilni pribor. Volodka Zavituškin je pa že v predsol»i izgubil svojo mlado ženico iz vida. Takoj so ga obkolile razne mamice in sorodniki, jeli so mu čestitati in odvedli »o ga v sobo. Med živahnim pogovorom, vprašanji in stiskanjem rok so ga privedli v sobo. Tam se je jel Volodka ozirat po svoji mladi ženi. Deklet je bilo v sobi mnogo. Vse so ae sukale in prerivale, prihajale so naravnost z ulice in razločevat jih nikakor ni mogel, —v Knž božji, — je pomisl Volodka. — kaj takega se mi pa še nikoli ni pripetilo. Katera izmed njih je moja mlada žena Volodka je jel hoditi po sobi med d«'kleti, zdaj se je sklonil k «mi ( es dva dni Volodka Zavituškin! eni, zdaj k drugi, toda nobena že zasnubil. »e mu ni nasmejala, nobena ni Naj si Je g se ograja tako slabo tuši. Otročad se jim vsa zamaže in hodi kakor zebre. Predsednik je dejal prepričevalno: Tovariši, do take barve ne morete imeti nemogočih zahtev. Počakajte, da se poeuši, potem se morda ne bo več prijemala. Najemniki so potrpežljivo čakali. Minilo je štirinajst dni, pa se še ni posušilo. Poklicali so pleskarja. Pleskar je preiskusil barvo na jeziku, prebledel je in dejal: — Barva je čisto navadna, oljnata. !Zakaj se ne posuši, vam pa takoj povem. Gotovo je v nji laneno olje namestu olivnega. Laneno olje pa nima pravice sušiti se hitro. Toda — pravi — zaradi tega ni treba o-bupati. Cez mesec dni, če bo volja božja, se to sicer ne bo posušilo, pač pa bo malo izhlapelo. Dvomim pa, da bo ograja zelena. Najbrž bo modra. Se bolj verjetno pa je, da bo sivo progasta. Predsednik pa pravi: — Veste, saj tako bo skoraj še lepše. Ce bo progasta, se nesnaga ne bo toliko poznala. In zopet so začeli najemniki ogledovati ograjo. Mesec dni ali dva so jo ogledovali in glej — začela se je sušiti. Čeprav po pravici povedano, se ni ime lo kaj sušiti. Otročad in neizkušeni gostje so sprejeli na se skoraj vso barvo. Toda človek mora biti optimist in v vsakem žalostnem primeru najti solnčne strani. Jaz pravim, da so je barva izkazala ne preveč sl|tbo in glede cene dostopno tudi nepremož-nim ljudem. Z obleke se je dala odstraniti na kakršenkoli način. Lahko je pa človek pustil vse tako, kakor je bilo. Sama je izginila. In vrag vedi, kako je bila sestavljena. Izumitelj — podla duša — itak strogo taji svoj izum. Menda se boji, da bi ga kdo ne pretepel. ' **'"IniUd fieUi Pisarniške delavke na stavkovni straži pred posloDie« r 1 ^ Mailing Co. v New Yorku. kopjem (>k*J Konkurz Cenilec: "Zapišite: steklenica bordojca." Zapisnikar:."Tp ni bordojec, maršala je." (Odmaši steklenico, da bi se prepričal.) Deset minut kasneje. Cenilec: "Zapišite: prazna steklenica!" SLOYENEC-SAMEC 55 let star, zmožen goniti in m pravljati vsak gasolin gonil, stroj, bodisi truck, avtomobil a traktor, išče delo bodisi pri kal šnem podjetniku ali na farm Plača po dogovoru. Georg Shaltz, 754 Inman St., Akroi Ohio. —(Adv.) rar priporočano Pri vseh drugistih Chicago, I1L — "Uživam Trinerjevo grenko Tino, kadarkoli ---'___1.1__IX—i u .12_____i_________J___ÜL • trpim na želodčnih ali neprebavnih nerodnostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — lfrs. Susanna Pavlu»" Ne preizkužajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v sadnjih 45 letih dokazalo, da Ja najbolj sanealjivo zdravilo proti zaprtju, plinom alabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočara. 1 - — — -Pilite po brezplačni vzorec— _ _ Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St Chicago, I1L Send me a free semple. Address ..■.,.......■■■--..„,rHI .... ........................................ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepu 19. redne konvencije ae lahko naroči na list Prosveta is prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov is ene druiine k eni narst-ainl. List Proeveta atane sa vae enako, sa člane ali nečlane $6.00 is eno leta« naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aseementu $1.21 ts tednik, ae jim to priiteje k naročnini. Torej sedsj ni vzroka, reči. da je Ust predrag sa člane 8.N.PJ. List Prosveta je vaša lastnina ia gotovo Je v vaaki družini nekdo, ki bi rad čital list vssk dan. Cm listu Prosveta je: Za Cicero in Chicago je....$7J« 1 Odnik in.............. (JI 2 tednika in.............5.11 S tednike la.............SN 4 tednike la.............2-7t 5 tednikov in............Ut Za Zdrož. države In Kanado.I«.00 1 tednik in..............4.80 2 tednika In.............8.60 _ 8 tednike ia.............2.40 4 tednike Ia............. 1.20 5 tednikov ta............ nič Za Evrope je..............20.00 Izpolnite apodaji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Moscj Order v piamo in al naročite Prosveto, liât, ki je vaša lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿lu SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo sahheval sam svoj liit tednik, bode moral Usti član is dotične družine, ki je tako ikupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu liita, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravnižtvo znižati datum sa to vsoto naročniku.___ PROSVETA, SNPJ, 2057 80. Lawndale Ave„ Chicago, I1L Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vsoto $.......... 1) Ime....................................& društva it........ Naslov ......................................................... Ustavite tednik in ga prlpiilte k moji naročnini od sledtfih il«»" moje družine: ...........................................čl. draitfs it........ ...........................................čl. druitvs it......... .........................................čl. druitvs it......... .......................................... .Cl. druitvs it......... Mesto .............................Država ..................... Nov naročnik...............,.Star naročaik..................... ................... Bacili Letovižčar, ki se na smrt boji bacilov, vpraša gostilničarja: "Kaj storite, ako ne veste, če je voda zdrava?" "Skuhamo jo!" "Imenitno! In kaj potlej?" "Potlej jo filtriramo!" "Hvala Bogu. In kaj potlej?" "Potlej pijemo vsi, moji prijatelji in jaz, rajši pivo!" e Vendar ... "Gospod ravnatelj, nocoj sem v vaši hotelski sobi našel bolho!" "Hvala Bogu, že leta in leta jo iščemo!" e ¿enaka logika Oče: "Dragec. prinesi mi le-stev! Uro bom ustavil, dve minuti prehiteva! Mati: "Neumnost! Preden bo fant prinesel lestev, bosta že davno minili tj dve minuti!" TISKARNA S.N.P. J | SPREJEMA VSA J tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode. villitnlC®'rv^«l knjige, koledarje, letake itd. v »lovjnskern hr ^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezmu VODSTVO TISKARNE APEUKA S.N.PJ., DA TISKOVINE NAK