Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. C/. I/. — sekcije xa dravsko banovino v LJubljani
_	_	_ _	=55 Uredništvo tn oprava i LJubljana, FrančHkantka milom «II. RokopUoo na vračamo. Nefranklranlk pitam ne .prejemamo. Ixhaja wdfc četrtek. Naročnina letnm
■S Mesečna priloga »MTOSisCltM« = «0 £>(* <. Inozemstvo <0 ¿M». ¿/«i »«*ty. (/. O. plačajo liti . članarino. Oglati po oenlka In dogovoru, davek pooobo. Poti. iek.rai.l1.1SS. Telefon 3112
Veliko zborovanje petih sreskih društev JUU
Zanimivo predavanje o češkoslovaškem šolstvu — Pregledno situacijsko poročilo predsednika sekcije JUU za dravsko banovino tovariša Dimnika — Resolucija glede znižanja draginjskih doklad — Resolucija v pogledu splošnih prosvetnih in organizačnih zadev
Sresko društvo JUU Ljubljana mesto je priredilo skupno z Jugoslovensko-češkoslova-ško ligo predavanje o češkoslovaškem šolstvu in prosveti. To priliko pa je porabilo ljubljansko sresko društvo zato, da je povabilo k skupnemu zborovanju sreska društva: Kamnik, Litija, Ljubljana okolica vzhodni in zahodni del. V soboto 19. maja se je zbralo članstvo navedenih društev v unionski dvorani k res lepemu in za stanovske zadeve plodnemu zborovanju.
Kraljevsko bansko upravo je zastopal tov. Širok Albert, a zborovanja se je udeležilo tudi vseh' pet sreskih nadzornikov.
Zborovanje so posetili češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik, univerzitetni profesor g. dr. Ozvald, Jugoslovensko profesorsko društvo sta zastopala g. profesorja dr. Čermelj in dr. Zavrtanik, a meščanskošolsko učiteljstvo je bilo zastopano po svojem predsedniku g. ravnatelju Hočevarju.
Udeležilo se je tega zborovanja tudi pol-noštevilno članstvo vseh petih sreskih društev in je zaradi tega bilo prisotnih nad 600 učiteljev in učiteljic.
V imenu J. Č. lige je otvoril in pozdravil vse goste in zbrano učiteljstvo predsednik lige dr. Egon Stare, nakar je prevzel predsedstvo zborovanja tov. Vekoslav Mlekuž. Pozdravil je v imenu učiteljstva vse goste, a v imenu sreskega društva Ljubljana mesto vse učiteljstvo, ki se je odzvalo vabilu in prihitelo na skupno zborovanje. Pozdravil je še posebej predavatelja, znanega pedagoškega pisatelja g. prof. Saliha Ljubunčiča.
Predavanje o češkoslovaškem Šolstvu
Predavatelj je podal pregledno sliko češkoslovaškega šolstva ter na podlagi statističnih podatkov primerjal to šolstvo v 1. 1919. s šolstvom v 1. 1931. Podana statistika kaže zelo velik napredek vsega šolstva, predvsem pa strokovnega. Zanimanje za strokovno šolstvo je med našimi severnimi brati zelo veliko, vsled tega so tudi proračuni tega šolstva sedaj sedemkrat večji nego so bili v prvih povojnih letih. Glavni reformator češkoslovaškega šolstva je dr. Vaclav Prihoda, ki sam praktično preizkuša svoje reforme na vseh stopnjah in še danes poučuje v osnovnem razredu. Šolska mladina se vzgaja po njegovi reformni metodi že od vsega početka po gotovem sistemu.
Reformirana enotna diferencijalna šola v ČSR obsega danes naslednje štiri stopnje: 1. osnovno (štiri do pet let); 2. meščansko (štiri leta); 3. višjo srednjo (štiri leta) ter visoko šolo z vsemi fakultetami. Meščanska šola je kot druge šole razdeljena v več tipov in seznanja mladino z obrtom in industrijo. Skoraj v vseh šolah v ČSR je uvedena delovna metoda.
Predavatelj, ki je sam vodil lansko leto ekskurzije jugoslovanskega učiteljstva v ČSR, je povsem natančno orisal reformo tamkajšnjega šolstva. Radi boljšega razumevanja je pokazal s pomočjo skioptičnih slik več modernih šolskih stavb, pokazal je pa tudi delo v šolskih poslopjih, ki so otrokom drugi dom in jim nudijo največjo udobnost. V teh šolah imajo učenci svoje čitalnice, pa tudi obširna dvorišča za prosto gibanje na zraku. — Učenci se združujejo v razne krožke in uporabljajo pri pouku namesto čitank le razne beletristič-ne knjige, kakor tudi knjige poučne vsebine.
Z ekskurzijo, ki jo je vodil predavatelj po Češkoslovaški, si je ogledal predvsem šole v Bratislavi, Pragi, Zlinu, Budjejovicah in Kraljevem Gradcu. Zaradi tega je orisal predvsem delovanje teh šol, a njegova izvajanja o reformi češkoslovaškega šolstva so se nanašala na vse češkoslovaško šolstvo.
Predavanje g. prof. Ljubunčiča nam je pokazalo, kako prav bi bilo, da se naše učiteljstvo temeljito seznani s šolsko reformo v ČSR in naveže tesnejše pedagoške stike s severnimi brati.
Situacijsko poročilo
Kot druga točka tega skupnega zborovanja petih društev je bilo situacijsko poročilo tov. Ivana Dimnika, predsednika sekcije JUU za dravsko banovino. V svojem poročilu se je tov. predsednik dotaknil vseh perečih prosvetnih in stanovskih vprašanj. Očrtal je pov-vsem točno stanje brezposelnih učiteljskih abiturientov in poudaril, da sekcija ne smatra za brezposelne onih, ki niso vložili prošnje za namestitev. Dotaknil se je nadalje reduk-
cije draginjskih doklad, sistemizacije službenih mest in učiteljske stalnosti. Podal jasno sliko nameščanj in premeščanj učiteljstva in s tem v zvezi vprašanje disciplinskega postopka. Na koncu svojega izvajanja je podal točen pregled stanja v naši stanovski organizaciji.
Prisotno članstvo je pazljivo sledilo izčrpnemu poročilu tov. Dimnika in vztrajalo polnoštevilno do konca zborovanja, kajti mnogo je problemov, ki zanimajo celokupno učiteljstvo. Posebno pereča je zadeva redukcije draginjskih doklad. O tem vprašanju se je v naših vrstah že mnogo razpravljalo. Tudi naše glasilo je priobčilo že več člankov, v katerih se je skušalo pokazati, kako zelo so s to redukcijo prizadeti predvsem učiteljski pari. Vendar je dobilo članstvo res popolno in pregledno sliko tega vprašanja šele iz poročila tov. Dimnika. Sliko stanja, nastalega po uveljavljenju uredbe o redukciji draginjskih doklad. kaže tudi naslednja soglasno in z odobravanjem sprejeta
resolucij?
Izpremembe uredb o draginjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev in odločbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, objavljene v Službenih no-vinah kraljevine Jugoslavije dne 13. aprila 1934., so posegle globoko v življenjske interese velikega dela drž. uradnikov in ne bodo mogle ostati brez usodnih posledic za njihove družine.
Prejemki drž. uradnikov in upokojencev so bili v teku zadnjih let že ponovno reducirani in so danes tako nizki, da pri uslužbencih nižjih položajev daleko ne dosezajo eksistenčnega minimuma. Zato je nad 90% poročenih uradnic naravnost prisiljenih s svojo plačo prispevati k vzdrževanju družine. Tudi niso redki primeri, ko je radi danes vladajoče brezposelnosti pri poklicih s samostalnim 'delom (čl. 42. zakona o neposrednih davkih) ženina plača edini dohodek družine.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sreska društva Ljubljana mesto, Ljubljana okolica vzhodni in zahodni del, Litija in Kamnik zato ugotavljajo:
1.)	da zadevajo izpremembe uredb o draginjskih dokladah drž. uradnikov in upokojencev ter odločbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, objavljene v Službenih novinah dne 13. aprila 1934 št. 84/XXI/195 do 198, predvsem ekonomsko šibkejše uslužbence nižjih skupin in njihove svojce in to neglede na število družinskih članov, dočim so ostali prejemki najvišjih uradniških položajev, ki daleko presegajo skupni zaslužek žene uradnice in njenega moža, docela neokrnjeni;
2.)	da so posegle le v družino, ki je temelj vsake urejene države. Zato uredbe gmotno ne ogrožajo samo prizadetih družin in njihovih svojcev, marveč na stežaj odpirajo vrata de-moralizaciji in propadanju družine. Razdor med zakonci in odtujitev otrok od staršev je prvi njihov rezultat, nadaljnje zle posledice pa bo pokazala bodočnost;
3.)	da sili državne uradnice v celibat, čigar posledica bo razvrat in nemorala;
4.)	da so uredbe same po sebi pogrešne, ker ne bodo ustregle svojemu namenu.
Število brezposelnih, ki jih namerava zaposliti država s prihranki na temelju teh uredb, ne odtehta še večjega števila oseb, ki bodo zavoljo nje istočasno pahnjene v bedo in pomanjkanje.
Mnenja smo, da se primanjkljaj državnega budžeta nikakor ne sme kriti z redukcijo tistih prejemkov, ki še niso dosegli eksistenčnega minimuma, ker je to skrajno nesocialno, a tudi ekonomsko zgrešeno, kajti z znižanjem kupne moči širokih slojev se bo kriza samo poostrila.
5.)	da so ti ukrepi odločno protivni načelu: za enako delo enako plačilo.
V utemeljitev navajamo:
Po uredbah so predvsem draginjske do-klade objekt redukcije, zato so prizadele v prvi vrsti uslužbence nižjih položajnih skupin, ki prejemajo manjše plače, a višje draginjske doklade.
Poročenim državnim uslužbenkam in upokojenkam se draginjske doklade ali sploh črtajo, ali pa se znižajo od 75 do 30%. Uredbe dosledno izvajajo večjo obremenitev gmotno šibkejših. Primeri:
Uradnice VII., VIII., IX. in X. skupine izgubijo, ako je mož v VI. skupini, več kakor one v VI. ali višji skupini.
Celotno draginjsko doklado izgubijo u-radnice soproge upokojencev VI. skupine, če-
tudi so prejemki teh enaki prejemkom uradnikov VIII. skupine.
Po letu 1923. upokojene uradnice izgubijo doklado, ki je stvarno večja od doklade onih, ki so bile upokojene po letu 1928.
Kako so prizadeti samski uradniki in u-radnice, ki žive z roditelji v skupnem gospodinjstvu, naj kažejo sledeči primeri:
Osebna draginjska doklada državnega samskega uradnika (ce) III/l skupine pri skupnih mesečnih prejemkih Din 5.670 se zniža za znesek Din 150, samskemu državnemu uradniku (ici) v X. skupini z mesečnimi brutto prejemki Din 1450 pa se zniža za znesek Din 387'50.
Uradniškemu pripravniku (ici) pri mesečni plači Din 1200 za znesek od Din 240 do 480, dnevničarju(ki) — zvaničniku(ici) pri mesečni nagradi Din 900 pa za znesek od Din 180 do 360.
Jasno sliko te odredbe v praksi pa nudijo konkretni primeri:
A)	1. Mati ima pokojnine 600 Din. hčerka plačo 1500 Din, odtegljaj znaša 400 Din.
2.	Oče ima pokojnine 2800 Din (ima 7 šoloobveznih otrok), hčerka plače 850 Din, odtegne se ji 300 Din.
3.	Mati, kronska upokojenka, ima pokojnine 360 Din, hči plače 1196 Din, odtegljaj 380 Din.
4.	Mati ima pokojnine 110 Din, hči ima plače 1350 Din, odtegljaj znaša 375 Din.
5.	Mati ima pokojnine 200 Din, hči nagrade 800 Din, odtegne se ji 300 Din.
6.	Oče ima pokojnine 1800 Din, hčerka plače 900 Din, odtegne se ji 380 Din.
B)	1. Upokojenka ima 640 Din pokojnine. Ker je njen mož obrtnik (dasiravno je že več kot leto dni brez posla in zaslužka), se ji odtegne vsa draginjska doklada; ima sina in ostane za vse tri skupaj 240 Din, ker se ji odtegne 400 Din.
2. Oče, obrtnik brez dela in dohodkov, ki ima še 4 šoloobvezne otroke: plača hčerke znaša 800 Din, odtegne se ji 380 Din.
Navedeni primeri jasno kažejo, da so odredbe zadele predvsem najnižje državne uslužbence in celo najbednejše med njimi — upokojence — kar mora splošno gospodarsko krizo samo poostriti, zato
prosimo,
da se uredbi o izpremembi draginjskih doklad državnih uslužbencev in upokojencev ter odločbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, objavljene v Službenem listu od 13. aprila t. 1.
prekliče jo.
Res pregledno in izčrpno situacijsko poročilo je povzročilo med članstvom oni odmev, kakršnega je povzročiti moralo. Saj je vsebovalo to poročilo vsa ona najbolj pereča vprašanja, ki so bila večini članstva se povsem nejasna. Zaradi tega je na koncu poročila zavzelo prisotno članstvo petih sreskih društev stališče do vseh perečih vprašanj in izrazilo to svoje stališče v naslednji soglasno sprejeti	j,
resoluciji
Učiteljstvo sreskih društev JUU za srez Ljubljana - mesto, Litija, Ljubljana- vzhodni del, Kamnik in Ljubljana - zahodni del, zbrano dne 19. maja 1934. na skupnem zborovanju v Unionu v Ljubljani, zavzema v imenu /00 članov sekcije JUU za dravsko banovino, organiziranih v omenjenih petih sreskih društvih JUU, k najaktualnejšim vprašanjem, ki zadevajo prosveto, šolo in stan sledeče stalisce:
I.	Učiteljstvo pozdravlja voljo kraljevske vlade za odpravo brezposelnosti in za namestitev učiteljskih abiturientov, s čimer so se delno izpopolnila prazna učiteljska mesta v razredih in mesta na šolah, ki so bile do sedaj brez učiteljev. Izraža pa istočasno željo, da se to izvede v korist šole in prosvete do popolne zasedbe vseh praznih učiteljskih mest. Enako želi, da se poleg moškega naraščaja upošteva tudi ženski naraščaj po socialnih in učnih potrebah.
II.	Glede uredbe o redukciji draginjskih doklad odobravajo društva stališče sekcije JUU za dravsko banovino, ki ga je zavzela v tem vprašanju ter pozivajo vodstvo sekcije, da zastavi vse svoje sile za dosego izpremembe uredbe na socialno pravilnejši podlagi.
III.	V pogledu zakona o sistemizaciji naj skuša sekcija doseči, da se sistemizacija izvede po banovinah za vsako zvanje posebej s procentualno označbo števila sistemiziranih mest v poedinih grupah. Le na ta način vidi učiteljstvo možnost neoviranega razvoja šolstva, ki bi se sicer ne moglo razvijati sorazmerno s potrebami otvarjanja novih učnih razredov in šol. Roki za napredovanje naj se
izvedejo v smislu svoječasnega predloga sekcije JUU. Predvideva naj se možnost dosege V. grupe z 28. službenimi leti brez vsakih drugih pogojev. Učiteljicam ženskih ročnih del, v kolikor so zatečene v službi, naj se z zakonom o sistemizaciji odredi zvanje, šolskim upraviteljem pa prizna poseben položaj neposrednih starešin, ki naj bo zvezan s prednostmi pri napredovanju. Za vse one, ki so po čl. 7. starega uradniškega zakona zaradi višje strokovne izobrazbe imeli pravico do 10% doklade, naj se predvidijo ugodnosti iz čl. 62./24. finančnega zakona za leto 1932./33. ter se zanje sistemizirajo potrebna mesta.
Poleg sistemizacije službenih mest po položajih naj se izvede tudi sistemizacija službenih mest po šolah z ozirom na razrede, na upraviteljska mesta, mesta učiteljev in učiteljic, veroučitelje in druge potrebne učitelje ter z ozirom na učiteljske pripravnike in učitelje, ki so stalni, oziroma začasni na svojih službenih mestih.
IV.	S to sistemizacijo bodo dani vsi pogoji, da se zopet vzpostavi stalnost učiteljstva na službenem mestu, ki je neobhodno potrebna v interesu prosvete, šole in stanu.
V.	Nujno potrebno je, da se uveljavi projekt o nameščanju in premeščanju učiteljstva, ki ga je predložilo Jugoslovensko učiteljsko udruženje merodajnim faktorjem in se v to svrho izpremeni zakon o narodnih šolah, ker je sedanje stanje glede nameščanj in premeščanj za učiteljstvo nevzdržno.
VI.	V najožji zvezi s tem vprašanjem je nujna ureditev disciplinskega postopka za učiteljstvo, ki je sedaj zapostavljeno za ostalim uradništvom in za veroučitelji, ki imajo na podlagi uradniškega zakona oziroma zakona o verskem pouku povsem moderen in urejen disciplinski postopek. Nujno je potrebno, da se načela disciplinskega postopka iz uradniškega zakona uveljavijo tudi za učiteljstvo in se uvedejo posebna banovinska in centralna disciplinska sodišča. Na ta način bo prestalo nevzdržno stanje, v katerem je danes v tem pogledu učiteljstvo, ki niti ne ve, od koga in kdaj je obtoženo in ki nima pravice do vpogleda v obtožbo, ne do branitelja in ne do razprave, kakor tudi ne do priziva ter se čuti v tem pogledu kakor pri premeščanjih povsem nezaščiteno.
VII.	Od predsedstva JUU v Beogradu zahtevamo takojšnje sklicanje seje Glavnega odbora JUU, ki naj pretresa gornja vprašanja in stori primerne korake. Na tej seji naj se razčisti situacija v JUU v svrho dosege popolnega sporazuma, ki je nujno potreben v interesu učiteljske organizacije in v interesu učiteljskega stanu, kakor tudi v interesu obče prosvete in šolstva.
Na tej seji naj se sporazumno določi dnevni red glavne skupščine JUU, da bo mogoče na njej mirno in plodonosno delo, kakor ga zahteva resnost današnjega položaja in časa.
Zahtevamo, da se na tej seji doseže sporazum za izpremembo pravil JUU po načelih komunikeja predsedniškega zbora sekcije JUU za dravsko banovino, da se osvoji končni predlog pravilnika za stanovska razsodišča in učiteljske lige.
Na tej seji naj se sporazumno določijo tudi smernice za sestavo letnega poročila Glavnega odbora (izveštaja), proračuna in za skupščinsko resolucijo, ki naj vsebuje pro-gramatiene smernice našega udruženja.
Odobravamo stališče, ki ga zavzema za ureditev razmer v JUU vodstvo sekcije za dravsko banovino in pozivamo predstavnike naše sekcije v Glavnem odboru in sekcijo samo, da vztraja v borbi do popolnega sporazuma ter nastopa najodločneje proti vsaki samovolji v naši stanovski organizaciji.
V Ljubljani, 19. maja 1934.
Za JUU — Sresko društvo Litija: Jože Župančič, 1. r., predsednik.
Za JUU — Sresko društvo Ljubljana - okolica, zahodni del:
Stanko Vrhovec, 1. r., podpredsednik.
Za JUU — Sresko društvo Kamnik: Anton Arrigler, 1. r., predsednik. Za JUU — Sresko društvo Ljubljana - okolica, vzhodni del: Mirko Kosin, 1. r., predsednik. Za JUU — Sresko društvo Ljubljana - mesto: Vekoslav Mlekuž, 1. r., predsednik.
Z zborovanja je bila poslana izvršnemu odboru v Beograd tudi brzojavka z zahtevo po sklicanju seje glavnega odbora JUU.
SploSne vesti
—	Jugoslovenska učiteljska reč. V Beogradu je izšla prva številka »Jugoslovanske učitelj sike reči«, prosvetno stanovskega lista, ki je skupno glasilo JUU sekcij: beograjske, dravske, drinske, dunavske, moravske, primorske, zetske in varddrske. List bo izhajal do 1. septembra štirinajstdnevno. Naročnina za ta list znaša Din 10;—. »Jugoslovenska učiteljska reč« zastopa čisto stanovsko stališče ter bo prinašala članke za pravo učiteljsko smer v našem udruženju in bo nastopala proti poizkusom uvesti v udruženje strankarske borbe. List bo deloval na to, da se enkrat za vselej likvidirajo v našem udruženju borbe za eno ali drugo osebnost. Priporočamo naročilflje fcJugdslovehškfe učiteljske reči«, katere uprava in uredništvo je v Beogradu, Gajeva ulica 4.
—	Zasedanje Glavnega prosvetnega sveta v min. prosvete v Beogradu. Dne 22. t. m.
je pričelo zopet zasedanje Glav. prosv. sveta in sta odpotovala na seje iz dravske banovine gg. direktor Josip Mazi in predsednik sekcije JUU Ivan Dimnik.
—	Učiteljske službe v Ljubljani. Na razna vprašanja zaradi služb v Ljubljani sporočamo interesentohi, da smo se obrnili na me-roda j no mesto in dobili pojasnilo, da ne bo prostih mest tudi z otvoritvijo nove šole za Bežigradom, ker je že sedaj več učnih oseb nadštevilnih in se s pridelitvijo otrok tej šoli pridele tja tudi učne osebe. Vlaganje prošenj bre2 razpisa je torej brezpredmetno.
—	Poročila se je 'tovarišipa Karla Pahor,
učiteljica v Zagorju z g. Istenlč Maksom, občinskim delovodjem v St. Vidu n./Lj. Čestitamo!
—	Izleti Podmladkov Jadranske straže.
Sekcija Podmladka Jadranske straže pri kr. banski upravi sporoča vsem poverjeništvom PJS, da se je Oblastnemu odboru JS v Ljubljani posrečilo pridobiti mladim stražarjem za izlete na morje pri Jadranski plovitbi na Su-šaku sledečo ugodnost:
Na progah Jadranske plovitbe med Su-šakom in Splitom liživajo člani PJS, ki potujejo v skupinah najmanj 30 oseb z objavo Oblastnega odbora JS v Ljubljani, ugodnost četrtinske vožnje. Vsak član PJS mora imeti člansko izkaznico in društveni znak. Pri 30 mladih izletnikih imajo tudi trije spremljevalci isto ugodnost na parobrodih; ako pa je izletnikov nad 50, imajo četrtinsko vožnjo štirje spremljevalci.
Ker obstojajo z& prenočevanje sto in več ižletnikov v našem Primorju težkoče, se priporoča večjim Podmladkom, da prirede izlet na morje sami. Lahko se združi več okoliških Podmladkov. Javite se sekciji, ki Vam uredi vse ostalo. Navesti je datum in ižletne točke ter število izletnikov. Legitiihacije a Din 2.— in Znaki a 75 p so vedno na razpolago.
Za 31. V. ter 1. in 2. VI. nameravani izlet se radi oblastne skupščine preloži na sredino junija. Vsi priglašenci bodo obveščeni.
Izleta se lahko udeleže tudi otroci železničarjev s prostimi ali režijskimi kartami. Izlet je zanje toliko cehejši, kolikor znaša razlika v vlakovtni vOzni ceni.
—	Slovenska Matica objavlja: Letošnje redne publikacije so dotiskane. Poverjenikom, ki so knjige že naročili, jih bomo začeli razpošiljati takoj po binkoštih. Ljubljanski člani jih lahko dvignejo osebno v Matični pisarni (Kongresni trg 7) od četrtka, 24. t. m. dalje vsak delavnik med uradnimi urami (9. do 12. dop. in 4. do 6. pop.). Novi člani lahko še vedno pristopajo. Člani so za članarino 50 Din deležni letos treh knjig, ki obsegajo skupno 1025 strani, in sicer: III. del Tolstega romana »Vojna in mir« v Levstikovem prevodu, IV. (zaključni) del istega romana iln Sovretov prevod »Dnevnika cesarja Marka Aurelija«.
—	Prijateljem Prekmurja! Kljub 15 letnemu sožitju je Prekmurje še premalo poznano. Zato se je ustanovila založba »Raba«, ki želi za 15. obletnico osvobojen j a izdati več
irnmmmmm^mmmmm^^mmmmammmmmmm
publikacij, katere naj poglobe spoznavanje najsevernejše jugoslovenske krajine. »Prekmurski pisatelji« bo delo, ki bo v uvodni razpravi prikazalo razvoj in značaj prekmurskega književnega dela v 18. in 19. stol., v drugem delu pa bo prineslo izbor iz Značilnih tekstov. Knjiga bo novost in bo poglobila poznanje naše kulturne zgodovine. Bo ilustrirana in odlično opremljena. Naročniki jo dobe za ceno 25 Din in naj se jaVijo do 5. junija t. 1. na naslov: Založba »Raba« — Maribor, Razlagova ulica 25.
— Važno 2A posetnike letošnjega Ljubljanskega spomladanskega velesejma. Pošet-
niki velesejma imajo 50% popust na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških postaj po 5 Din za komad. Vsak posetnik kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico za 5 Din in celo vozno karto do Ljubljane. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na po-vratku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar -velja vozna karta za brezplačen povratek po isti ali krajši poti. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 28. maja do 10. junija zaključno, za povratek pa od 30. maja do 12. junija t. 1. zaključno.
Osebne zadeve
OBJAVA SLUŽBENIH MEST.
Kakor smo doznali, bo v najkrajšem času objavljen v Služb. Novinah razpis mest na narodnih šolah v dravski banovini. Ker bo rok za vlaganje prošenj kratek, objavljamo seznam mest, ki bodo po naših informacijah razpisana, da zamore učiteljstvo v naprej pripraviti potrebno za vložitev prošenj. Ta objava je samo informativnega značaja, veljaven je razpis, ki bo izšel v Služb. Novinah. Event. izpremembe tega razpisa bodo objavljene po razpisu v »Učit. tovarišu«.
Srez Brežice: Sv. Anton nad Rajhenbur-gom ž. 1, Globoko ž. 1, Pečice m. 1, Sevnica 5 god. m. 1, Sromlje ž. 1. Srez Celje: Braslovče ž. 1, Sv. Jurij pri Celju ž. 1, Liboje ž. 1. Srez Črnomelj: Adlešiči m. 1, Dragatuš m. 1, Petrova vas m. 1, Planina ž. 1, m. 1, Stara Lipa m. 1, Talčji vrh ž. 1, Tribuče ž. 1. Srez Dolnja Lendava: Beltinci m. 1, Bogojina m. 1, Dolga vas m. 1, Lipa m. 1, Melinci ž. 1, Odranci m. 1, Turnišče ž. 1. Srez Gornji grad: Bočna m. 1, Gorica ž. 1. Mozirje m. 1, Šmartno ob Dreti m. 1. Srez Kamnik: Gozd ž. 1, Zgornji Tuhinj m. 1. Srez Kočevje: Loški potok ž. 1, Ovčjak m. 1, Smuka m. 1, So-dražica m. 1, Dolnja Topla reber m. 1. Srez Konjice: Čadram m. 1, Črešnjice ž. 1, Kebelj m. 1, Prihova m. 1, Vitanje ž. 1, m. 1. Srez Kranj: Podblica m. 1. Podbrezje ž. 1, Prim-skovo m. 1. Srez Krško: Bučka ž. 1 ali m. 1, Bušeča vas ž. 1, m. 2, Št. Jernej m. 1, Radeče pri Zid. mostu m. 1, St. Rupert m. 1, Škocjan m. 1, Trebelno m. 1, Veliki tiin ž. 1 ali m. 1, Telče ž. 1. Srez Laško: Dol pri Hrastniku ž. 1 ali m. 1, Laško ž. 1. Srez Litija: Izlake m. 1, Velika Kostrevnica m. 1, Sv. Križ m. 1, Polje pri Muljavi ž. 1, Št. Vid pri Stični m. 1, Zagorje ob Savi m. 1. Srez Ljubljana-okolica: Sv. Jakob ob Savi m. 1, Vič m. 1, Iška vas ž. 1. Srez Ljutomer: Cezanjevci m. 1, Sv. Duh na Stari gori m. 1, Sv. Jurij ob Ščavnici ž. 1, m. 1, Križevci m. 2, ŠafarSko ž. 2, Ščavnica ž. 1, Železna gora ž. 1. Srez Logatec: Bloke ž. 1. m. 1, Rovte m. 1, Stari trg ž. 1, Sv. Trojica ž. 1. Srez Maribor-levi breg: Sv. Anton v Slov. goricah ž. 1, Sv. Benedikt v Slov. goricah ž. 1, Sv. Jakob ž. 1, Sp. Sv. Kungota ž. 1, Kamnica ž. 1, m. 1, Lokavec ž. 1, Sv. Rupert ž. 2, m. 1, Svečina m. 1. Srez Maribor - desni breg: Radvanje m. 1, Ruše m. 1, Slivnica m. 1, Sv. Martin na Pohorju m. 1. Srez Murska Sobota: Bodonci ž. 1, Donji Slaveči ž. 1, Fokovci m. 1, Hodoš ž. 1, Klančevci ž. 1, Kra-marovci ž. 1, Kupšinci m. 1, Mačkovci m. 1, Moravci ž. 1, Serdica ž. 1, Tišina ž. 1. Srez Novo mesto: Ajdovec m. 1, Dobrnioe ž. 1, Hinje ž. 1, Št. Peter m. 1, Podstenice m. 1. Prečna m. 1, Sela pri Hinjah m. 1, Sela pri Šumberku m. 1. Stopiče m. 1, Trebnje m. 1. Srez Prevalje: Lokovica ž. 1, Podpeca m. 1, Prevalje ž. 1, Ribnica na Pohorju ž. 1, Vuhred m. 1. Srez Ptuj: Sv. Bolfenk na Kogu m. 1, Sv. Marjeta niže Ptuja m. 2, Sv. Miklavž pri Ormožu m. 1, Runeč ž. 1, m. 1, Svetinje ž. 1. Sv. Tomaž pri Ormožu m. 1, Sv. Duh v Halozah m. 1, Hajdina m. 1, Št. Janž na Drav. polju ž. 1, m. 2, Sv. Lovrenc m. 1, Sv. Marko niže Ptuja m. 1, Majšperk ž. 1, Naraplje m. 1,
Nova cerkev v Halozah ž. 1, m. 1, Sv. Vid pri Ptuju ž. 2, Zavrč m. 2. Srez Radovljica: Dovje m. 1, Gorje ž. 1, m. 1, Mošnje ž. 1, Srednja vas m. 1. Srez Slovenjgradec: Sveti Andraž pri Velenju ž. 1, Št. Janž pri Dravogradu ž. 1 ali m. 1, Ravne ž. 1, m. 1, Šmartno pri Slovenjgradcu m. 1, Šoštanj m. 2. Srez Škofja Loka: Sovodenj ž. 1. Srez Šmarje: Sv. Florjan m. 1, Kostrivnica m. 1, Sv. Križ pri Rog. Slatini ž. 1, Sv. Peter pod Sv. gorami ž. 2, Pilštanj m. 1, Podsreda m. 1, Pristava m. 1, Rogatec m. 1, Sladka gora m. 1, Stoper-ce ž. 1, Žetale m. 1, Dobje ž. 1, m. 1.
Opomba: m. = moški, ž. = ženske.
Učiteljstvo se opozarja na § 101 zakona o narodnih šolah.
Pri vlaganju prošenj se morajo prosilci ravnati po § 100 in 101 zakona o narodnih šolah.
Prošnjo za premestitev mora vložiti vsaka osebe posebej preko šol. upraviteljstva. Prošnja mora biti napisana razločno na celi poli, taksirana s 5 Din. Nečitljivo napisane ali podpisane in ne lastnoročno pisane prošnje se ne bodo upoštevale.
Prošnja mora vsebovati sledeče podatke:
1.	Priimek in ime prosilčevo s polnim očetovim ali moževim imenom v sredini.
2.	Veroizpoved.
3.	Kraj in srez sedanjega službovanja.
4.	Kako je prišel na sedanje mesto, po prošnji, po službeni potrebi ali kazni. Citirati številko in datum odloka ali ukaza.
5.	Od kedaj je na sedanjem mestu.
6.	Službena doba.
7.	Položajna grupa in period povišek.
8.	Znanje tujih jezikov, v katerih more predavati, dokazila za to.
9.	Delo pri SKJ; navesti, kaj in kje je delal za SKJ.
10.	Poslednje tri ocene, navesti letnice in ocene.
11.	Če je v preiskavi (kazenski ali disciplinski).
12.	Če je bil kaznovan, zakaj, datum in številka odloka.
13.	Dovršeni tečaji (roč. del, kmetijski, so-kolski itd.). Kje in katerega leta. Sposobnost Za pevovodjo (priložiti potrdilo v overovljenem prepisu.
14.	Družinsko stanje, koliko otrok v narodni, srednji, strokovni ali visoki šoli. Na-značiti, kateri razred in kje študira posamezen v tCk. letu, imena in leta ostalih otrok, zdravstveno stanje osebno in rodbinsko — druge sposobnosti, (če je navedena bolezen, naj se priloži zdravniško izpričevalo drž. zdravnikov.)
15.	Razlogi, iz katerih prosi za premestitev.
16. Je li mož in žena v učit. službi, ali kakšni drugi službi, služijo v istem kraju ali ne.
Za netočne podatke odgovarja prosilec.
Prošnje za premestitev smejo vložiti, če niso prebili dve leti v kraju dobljenem po prošnji:
1.	oni, ki so se do časa ko vložijo prošnjo poročili, a niso v istem kraju;
2.	kateri imajo pogoje po § 101, t. 2. in 3. zakona o narodnih šolah.
Prošnje se vlagajo pri šol. upraviteljstvu, ki jih pošlje sres. načelstvu. Nepopolne prošnje se vrnejo v 24 urah prosilcu v dopolnitev.
Prošnje, ki niso vložene rednim potom, se ne bodo upoštevale in se bo proti vsakomur, ki bi prošnjo vložil drugam, disciplinsko postopalo.
Prošnje morajo vložiti v predpisanem roku tudi vsi, ki nimajo pogojev po § 101 z. o nar. šolah.
Ako je oseba na daljšem dopustu izven sreza, mora vložiti prošnjo za premestitev pfeko sres. nadz.. kjer službuje.
Prosi se lahko največ za tri razpisana mesta.
Prošnje, katere so že v ministrstvu ali pri ban. upravah, vložene tekom šol. leta pred razpisom, se ne bodo upoštevale; kdor želi premestitve mora ponovno vložiti prošnjo.
Prošnje se morejo vlagati le za razpisana mesta.
—i Premeščeni so po lastni prošnji naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Stana Ti-čar od Sv. Lovrenca v Slov. gor. v Ligojino, Avgust Šemeter iz Ravne pri Šoštanju v Race pri Mariboru, Marija Golja iz Prevalj v Dravograd in Stanko Horvat od Sv. Urbana pri Ptuju v Konjice, po službeni potrebi pa Leopoldina Strah iz Št. Jurj-a pri Krškem v Kar-lovico in Ljudevit Andolšek iz Karlovice v Velike Lašče.
—i Napredovali so učitelji(ce) v VI. skupino (ukaz Nj. Vel. Kralja 17.4.1934.): Vidmar Marija z Jesenic, Karčič Ana iz Goto-velj, Jeglič Leopoldina iz Breznice, Osana Hermina iz Sore. Benkovič Lavoslav iz Kamnika, Crnologar Angela iz Ljubljane, Širok Karel iz Črnomlja, Miklavič Frančiška iz Ži-rov, Horvat Fida iz Škofje Loke, Berce Katarina iz Sv. Jakoba ob Savi, Ahačič Albina iz Birčne vasi, Kosin Zora iz Daljne vasi-Laver-ce, Kutin Marija iz Maribora, Martelanc Dora iz Št. Vida pri Grobelnem, Tuma Ana iz Sore, Bratina Ljudmila iz Ptuja-okolica, Marič Slava iz Črnomlja, Fabjan Marija iz Sv. Petra pri Ljubljani.
NaSa gospodarska organizacija
NAVODILA
ČLANOM ZA PODPORNI SKLAD UČITELJSKE SAMOPOMOČI.
1.	Podpore kot brezobrestna posojila se bodo izdajale od 1. julija 1934. dalje zadružnikom US.
2.	Pogoj za podelitev podpore je 3 letno neprekinjeno članstvo v US, redno plačevanje članskih prispevkov in neobremenjeni mesečni prejemki pri računovodstvu, ozir. finančni direkciji v Ljubljani.
3.	Podpore se bodo nakazovale bolnim članom US, za bolezen v njihovih družinah, za nesreče in denarne stiske.
4.	Podpore so od Din 500"— do največ Din 5000'—, katere vrača prejemnik v zaporednih mesečnih obrokih. Manjše zneske v nekaj mesecih, večje do 18 mesecev, najkasneje pa v 24 mesecih (zneski čez Din 3000'—). Vrače vanje podpor preko 2 let se ne dovoljuje.
5.	Za podporo se prosi s tiskovino, katera se dobi proti odškodnini Din 5.— v znamkah pri upravi US. Brez vposlanih znamk se ne odgovarja in ne dostavlja potrebnih tiskovin.
6.	Prosilec naj se izjavi, ali bo vračal mesečne obroke: a) direktno Učit. samopomoči v Ljubljani, b) ali naj mu obroke odteguje računovodstvo, c) za upokojence pa finančna direkcija v Ljubljani. Vsak prosilec mora priložiti izjavo za vračilo pod b) ali c), katero bo uprava US porabila ie v primeru, če prejemnik ne bo redno vračal predpisanih zneskov naravnost US v Ljubljani.
Delovanje pedagoške centrale v Mariboru
v 1.1933./34.
Prvi majski teden je posvetila Pedagoška centrala v Mariboru kot svoj IV. pedagoški teden vzgojni izobrazbi roditeljev in hkrati ob njegovem bogato uspelem poteku pregledala svoje letno delovanje na svojem občnem zboru.
Predsednik Pedagoške centrale, profesor Gustav Šilih, je mogel podati razveseljivo ugotovitev, da je složnemu in vnetemu delu odbora tekom leta uspelo uresničiti vse svoje namere in da more Centrala prišteti to leto k svojim najplodovitejšim.
Tajniško poročilo gospe strok. učit. Jo-sipine Mlinarič, izčrpno in temeljito, je zgovorna priča izredno živahnega in plodovitega delovanja, namenjenega nadaljnji strokovni izobrazbi učiteljstva, širjenju in poglabljanju sodobnih vzgojnih dognanj in izViic«—-učiteljstvom, pa tudi med širšimi, vzgojno mislečimi sloji. Ta plodovita vzgojna misija, ki jo vrši Centrala vsevdilj od svojega po-četka, je že zarezala globoke brazde v vzgojno prosveto severne Jugoslavije.
Od 14. do 27. avgusta 1933. je Centrala organizirala 14-dnevni ped"-"\ški tečaj, na katerem so naši priznani pedagoški delavci podali nove vidike vzgojne vede: Dr. Poljanec je Očrtal bistvene biološke osnove neda-Jogike, prof. Šilih je razvil didakHVo nove šole, šol. uprav. Doberšek je govoril o bitnih vprašanjih podeželskega šolstva, prof. Jeraj je podal pedagoško sociologijo, dr. Ž«?eč osnove
mladinoslovja, direktor Tominšek pa je predelal izbrana poglavja slov. jeziko*1- ' in stilistike, končno je kaj skladno dopolnil in zaokrožil tečaj prof. Klopčič z obravnavo tehnike risanja in pisanja na šolsko tablo. Pedagoški tečaj, ki je bil celodneven, je štel nad 100 vzorno vnetih slušateljev iz vseh delov naše banovine. Prirejenih je bilo več ekskurzij (industrijska podjetja, strok, šole, Pohorje) in ogledov. Ob sklepu tečaja so dobili posetnik i primerna potrdila.
Od svojega početka sem goji Centrala iskreno težnjo, stopiti v čim tesnejše stike z učiteljstvom. Učiteljskim društvom je zato postregla s seznamom predavanj, ki bi jih imeli na željo društev člani Centrale. Društva so se kaj pridno posluževala te izredne prilike. Naslednje leto kanimo krog predavateljev močno razširiti. V domačem krogu Centrale je predaval g. A. Koprive, vadniški učitelj, o metodi Marije Montessori. Ob sklepu poslovnega leta je Centrala organizirala IV. pedagoški teden (od 31. IV. do 5. V.), ki je služil obravnavi perečih vprašanj, domače vzgoje in je bil namenjen najširši javnosti. Prosvetni inšpektor dr. Leopold Poljanec je temeljito obdelal problem svobode in avtoritete v vzgoji, obl. šolski nadzornik v p. Matija Senkovič je izčrpno poročal o pravem razmerju otroka do čtiva. Sledilo je predavanje vad. učitelja Aleksandra Koprivca o športu in vzgoji, strok. učit. Josipine Mlinaričeve o dekliški vzgoji, strok. učit. Franja Martinca o poklicnih posvetovalnicah (izbira poklicev) in končno je tečaj zaključil predsednik Centrale. prof. Gustav Šilih, s predavanjem o novih ootih roditeljske vzgoje.
IV. pedagoški teden je izredno dobro uspel, Saj ga je obiskovalo večer za večerom
okoli 300 poslušalcev, ki so z vzorno pozornostjo sledili predavanjem in se s toplim priznanjem zahvaljevali požrtvovalnim predavateljem. Tako si je mogla Centrala znova utrditi med mariborskim občinstvom sloves pre-važne prosvetne ustanove.
Izdajo seznama knjig in četrtletne pedagoške revije, kar je bilo tudi v programu Pedagoške centrale, žal, radi nastopajočih ne-prilik Centrala ni zamogla realizirati, kar pa ostane naprej njena prva skrb.
Iz blagajniškega poročila strokovnega učitelja Viktorja Rodeta povzemamo, da je Centrala tekom leta prejela 15.029 Din. izdala pa 11.207 Din, tako je mogla prenesti v bodoči račun preostanek 3.822 Din. Dohodke je uporabila Centrala predvsem za plačilo knjig in za prireditev tečajev. Posebno zahvalo dolguje Centrala kraljevski banski upravi za izredno veliko gmotno pomoč, mestni občini mariborski in Posojilnici v Mariboru za blagohotne podpore.
Po poročilu knjižničarjev strok, učitelja Mlačnika in vad. učitelja Koprivca šteje knjižnica 1.084 del. Od teh je bilo izposojenih tekom leta preko 1200 številk. Na novo je nabavila Centrala 40 del pedagoško znanstvene vsebine. V čitalnici (slavnostna dvorana državne učit. šole) je članom na razpolago 13 pedagoških revij; posebno se priporočajo srbohrvaške, češke, bolgarske in poljske revije.
V novi odbor, ki se je prošlo nedeljo konstituiral, se dirigirajo sledeči gospodje in gospe: prof. Šilih, ki prevzame zopet pred-sedništvo, potem kot podpredsednik dr. Poljanec in kot odborniki: direktor Kadunc, obl. šolski nadzornik v p. Senkovič, šolski
nadzornik Tomažič, Juvančičeva, Mlinaričeva, Alt, Rode, Vrane, Haberman, prof. Sila, prof. Klopčič, Fajniki, Mlačnik in Koprive. Kot
pregledovalca računov se imenujeta Bračiče-va in Podgornik.
Za bodoče poslovno leto si določi odbor kot svojo prvo nalogo organizacijo pedagoškega tečaja v božičnih počitnicah, ustanovitev moderne mladinske knjižnice in čitalnice, organizacijo roditeljske šole in izdajo roditeljskega časopisa. Ob koncu poslovnega leta izreče predsednik centrale prof. Šilih svojemu delovnemu in nadvse marljivemu odboru prisrčno zahvalo za vzorno in požrtvovalno vnemo, s katero mu je stal vse leto zvesto ob strani ob reševanju velikih nalog v prid narodu in državi. Prav posebno se pa zahvaljuje hišnemu očetu državne učiteljske šole, gosp. direktorju Fran ju Kaduncu, ki je v svoji široki velikodušnosti in globokem uvidevanju vzgojnih potreb in važnosti Centrale za kulturni Maribor, stavil Centrali na razpolago prekrasno slavnostno dvorano svojega zavoda za knjižnico, čitalnico in odborove seje ter interna predavanja.
Tako more Pedagoška centrala v Mariboru zreti na srečno leto izredno plodovitega in uspešnega vzgojnega dela in udejstvova-nja, ki je močno odjeknilo v vsej naši javnosti. Centrala zasluži vso podporo in pomoč prosvetnih ustanov in denarnih zavodov, da zamore tudi v nadalje vršiti svoje vzvišeno vzgojno poslanstvo, reševanje velikih in težkih nalog, ki nam jih dnevno stavi naša doba. Iz vse duše se hoče lotiti obrazovanja svojega naraščaja, ki naj z večjim pogumom, boljšimi sposobnostmi in zlasti s srečnejšim uspehom doseže vse tisto, česar naša generacija kljub vsem naporom ni zmogla.
7.	Prošnja mora biti spolnjena v vseh rubrikah, svojeročno podpisana in potrjena od dveh zadružnikov US.
8.	Vse popolne prošnje rešuje samo načelstvo v rednih sejah, ki se vrše enkrat v mesecu. O rešitvi prošnje bo vsak prosilec obveščen. Ne zahtevajte od uprave US obveznih pojasnil glede podelitve podpore, višine zneska in dneva rešitve!
9.	Upoštevajte, da ima US v maju 1934. — 2570 članov in da se vsi prosilci ne bodo mogli upoštevati. Podpore bodo prejeli najpotrebnejši zadružniki US.
10. Shranite ta listek, ker Vam teh pojasnil uprava US v bodoče ne bo sporočala.
Uprava US.
UČITELJSKA SAMOPOMOČ V LJUBLJANI. Poročilo o občnem zboru. Podporni sklad. Pravilnik o podeljevanju podpor iz podpornega sklada. Vlaganje prošenj.
V	smislu § 30. zadružnih pravil se mora vršiti vsakoletni redni občni zbor Učiteljske samopomoči menjaje v Ljubljani, v Novem mestu, v Celju in Mariboru. Načelstvo je odločilo, da se vrši letošnji občni zbor v Mariboru z namenom nuditi s tem zadružnikom iz Maribora in bližnje okolice priliko za udeležbo in udejstvovanje na občnem zboru. Ker občni zbor ob 9.30 ni bil sklepčen, je ugotovil načelnik tov. Kocijančič v smislu §■ 34. ob 10. uri sklepčnost občnega zbora. Navzočih je bilo 33 zadružnikov. Za zapisnikarja je imenoval zadružnika Jos. Kobala, za overovatelja pa zadružnika Antona Hrena in Ivana Lovšeta. Nato pozdravi prav s srčnimi besedami navzoče zadružnike in prosi, da trezno, kritično in pravično presodijo delo načelstva v preteklem poslovnem letu. Po uvodnih besedah je sledilo
Poročilo načelstva.
Leto 1933. je bilo za zadrugo dokaj razgibano. Načelstvo je imelo 7, nadzorstvo pa 2 seji. Poleg tega sta bila tudi 2 članska sestanka. Zapisniki s teh sej in sestankov kažejo bogato gradivo, ki se je pretresalo, o njem sklepalo in na občnem zboru sprejelo v naša pravila.
Sprememba pravil.
Najvažnejša točka je bila sprememba pravil. Nove sprejemne pristojbine in sprejemni pogoji poudarjajo pravičnejšo razdelitev, na drugi strani pa silijo nečlane, da se včlanijo že v mladih letih. Ako pristopijo do 25. lota, imajo pravico do 100% posmrtnine. Kdor pristopi med 25. in 45. letom, pa se mu zmanjša posmrtnina za vsako leto 1.2%.
Podporni sklad.
Z ustanovitvijo podpornega sklada se je odprl po požrtvovalnosti vseh članov nov podporni vir za zadružnike, ki bodo našli v bolezni, nesreči ali v nujni stiski v tem skladu denarno podporo kot brezobrestno posojilo. Sklad bo razpolagal z okroglo 150.000 Din. Podpore se začno podeljevati po 1. juliju 1934. O pravilniku bo točno poročilo kasneje.
Statistični podatki.
V	letu 1933. je umrlo od 2567 članov 29 zadružnikov. Umrljivost znaša torej 1.13%, povprečna umrljivost zadnjih štirih let pa 1.11%. Posmrtnina ie okroglo 12.600 Din. V letu 1933. je uprava izplačala 378.720 Din na posmrtninah, od ustanovitve do danes pa skupaj 2,642.242'50 Din.
Agitacija.
Agitacija za pristop novih zadružnikov §e je vršila s članki v »Učiteljskem tovarišu« in »Prosveti«, s predavanji pri učiteljskih zborovanjih in po inaših zaupnikih v okrajih. Uspehi niso bili vedno povoljni, česar je v večini kriv sedanji položaj, nekaj pa nerazsodnost in nepravilno pojmovanje tovarištva, zlasti pri mlajših. Upajmo na boljše čase!
V zavednosti je naša moč.
Učiteljstvo dravske banovine ima poleg vzorne stanovske organizacije še nekaj svojih zadružnih podjetij in ustanov: Učiteljsko tiskarno, Hranilnico in posojilnico, Učiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo. Učiteljsko gospodarsko poslovalnico m Učiteljske domove. Po svojem bistvu v izvajanju najideal-nejšega tovarištva se mora US smatrati kot polnovredna tovarišica naštetim zadrugam. Zato bodi naša sveta dolžnost in naloga za bodočnost, da jo obvarujemo vseh nevarnih pretresljajev, da jo krepimo in zgradimo v še močnejšo oporo nam in našim družinam v korist. Če bomo vsi in vselej složno ubirali pot v tej smeri, bo US v najbližji bodočnosti prišla do take veljave in moči, da bo našel vsak njen zadružnik vso pomoč, ki jo bo potreboval v težkih časih. Vse to pa zavisi od nas vseh, od našega stremljenja in dela, od zavednosti in pravega tovarištva.
Računski zaključek.
Vsi zadružniki so prejeli z vabilom na občni zbor tudi računski zaključek za 1. 1933. Iz njega je razvidno, da je znašal' celotni promet 2,638.398'04 Din. bilanca pa kaže 250.819'68 Din aktivnega imetja. Načelnik je pojasnjeval nekatere postavke in odgovarjal na nekatera vprašanja. Sprejet je bil sklep, da se v bodoče postavka »Zavarovanje« detaj-ilira.
Poročilo nadzorstva.
Nadzorstvo je na svoji seji dne 13. marca 1934. preizkusilo računski zaključek. Prepričalo se je, da posluje načelstvo uspešno, vsestransko po pravilih in da se računski zaključek popolnoma ujema s knjigami, ptilo-gami in blagajniškim stanjem. Zato predlaga odobritev in podelitev absolutorija, kar je bilo soglasno sprejeto.
Revizijsko poročilo
je prečital zadružnik Jos. Kobal. Bilo je sprejeto brez ugovora.
Podporni sklad in pravilnik.
Po sklepu lanskega občnega zbora je sestavil nač. Kocijančič pravilnik za podeljevanje podpor iz podpornega sklada. Pri sestavi se je oziral na nastopna načela: 1. Strogi pogoji za upravičenost prošnje. 2. Moralne obveze za prosilca. 3. Popolna varnost vračila. 4. Podporni sklad se mora vzdrževati sam, ne sme se manjšati, ne sme obremenjevati zadružnikov US, ki tega sklada ne bodo uporabljali.
Podporni sklad bo naraste! v najkrajšem času na 150.000 Din.
Zadružnik Jos. Kobal čita pravilnik točko za točko. Po vsestransko stvarni in temeljiti razpravi je občni zbor sprejel nastopno besedilo:
1.	Podporo iz podpornega sklada (Pskl.) more dobiti le zadružnik US zase ali za svojo družino.
2.	Pogoj za podelitev podpore je vsaj triletno neprekinjeno članstvo v US.
3.	Nerednim plačnikom in onim z večjimi zaostanki na članskih prispevkih se podpore ne dovoljujejo.
4.	Podpore se nakazujejo:
a)	bolnim zadružnikom US,
b)	zadružnikom za bolne družinsike člane ali njih smrt,
c)	za druge denarne stiske ali nesreče.
Prednost v primerih pod b) in c) imajo
zadružniki, ki so dalje časa v US in upokojenci, ki čakajo nad 2 meseca na nakazilo pokojnine.
5.	Namen podpornega sklada je: pomagati v težkočah kolikor mogoče velikemu številu zadružnikov. Zato se do popolne poravnave prejete podpore ne more dobiti nova podpora.
6.	Podpore se podeljujejo po potrebi, po razpoložljivem denarju in utemeljeni presoji zadružnega načelstva v zneskih od 500 Din do največ 5000 Din. Podpora ne sme presegati polovico vsakokratne posmrtnine. Podporni sklad se sme izčrpati le do 9/10.
7.	Podpore podeljuje načelstvo US samo v rednih sejah, ki se vrše po enkrat v mesecu. V zelo nujnih primerih in pri zadostnem številu prošenj lahko skliče zadružna uprava izredno sejo.
8.	Prejemnik vrača podporo brezobrestno Učiteljski samopomoči, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, najkasneje do 10. dne v mesecu, in sicer zneske do 3000 Din v največ 18 mesečnih, od 3000 Din do 5000 Din v največ 24 mesečnih zaporednih obrokih. Vračevanje podpor preko 2 let se ne dovoljuje. Ce prejemnik z rednimi nakazili le en mesec izostane, se uprava US posluži pravic, ki jih ima v pTOsilčevi izjavi. (Gl. točko 13!) Zaradi zakasnitve nastale stroške krije prejemnik podpore.
9.	Zadružniki, ki imajo svoje službene mesečne prejemke pri računovodstvu ali finančni direkciji dravske banovine zarubljene do postavno dopustne meje, se za podelitev podpor ne morejo upoštevati.
10.	Zadružnik, ki je prejel podporo iz podpornega sklada, do popolne poravnave ne more izstopiti iz US. V to se obveže že z izjavo v prošnji za podelitev podpore.
11.	Za podporo se prosi s tiskovino, ki se jo dobi pri upravi US v Ljubljani.
12.	Za tiskovine in poštnino vpošljite poštne znamke v znesku 5 Din. Na dopise brez vposlanih znamk uprava ne odgovarja in ne dostavlja potrebnih tiskovin.
13.	Prošnja mora biti izpolnjena v vseh rubrikah, svojeročno podpisana in potrjena vsaj od dveh zanesljivih zadružnikov US.
Brez dveh podpisov v potrdilih se prošnje ne bodo reševale. Potrdila v sorodstvu se ne bodo upoštevala. S prošnjo pošlje prosilec pismeno izjavo, s katero dovoljuje, da se mu od njegovih mesečnih prejemkov podeljena podpora odteguje v obrokih že pri računovodstvu, oziroma finančni direkciji dravske banovine. Uprava US uporabi to izjavo le v primeru nerednega direktnega plačevanja predpisanih obrokov. (Gl. točko 8.!)
14.	Podpora se brezobrestno vrača US v Ljubljani. Prejemnik poravna samo stroške za tiskovine in poštnino (točka 12.), za izdane položnice in vknjižbo pri poštni hranilnici ter druge dejanske stroške, ki nastanejo s podelitvijo in z vračevanjem podpore ¡US.
15.	Morebitno nagrado za upravne posle določa vsakoletni občni zbor.
16.	Podporni sklad je socialna ustanova: pomaga le resnično potrebnim zadružnikom v denarni stiski. Vsaka zloraba je nečastna in izključuje zadružnika od vseh nadaljnjih podpor iz tega sklada ter se sme podpora iztirjati takoj v celoti.
Volitev načelstva in nadzorstva.
Z vzklikom so bili izvoljeni:
Za načelnika Ivan Kocijančič, za podna-čelnika prof. Albert Sič, za člane načelstva pa: Ivan Dimnik, Engelbert Gangl in Jura j Režek. Namestniki so: Jos. Kobal, Vinko Gregorič in Josipina Mihelič. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Fran Pristovšek, Vendelin Sadar in Anton Volavšek. Vsi so izvolitev sprejeli.
Slučajnosti.
Zadr. Volavšek stavi vprašanja glede skupnega plačevanja prispevkov, glede 10% odpisa in glede zamudnikov. Načelnik Kocijančič pojasni, da je možno skupno plačevanje, kjer se zadružniki ene šole med seboj sporazumejo in ni zaostankov, 10% odpis mora ostati, ker se dogajajo gotovi primeri neizterljivosti, zamudnike pa uprava redno opominja in izterjava.
Zadr. Hren vpraša, kako je z boniteto, da bi bili starejši člani oproščeni plačevanja
prispevkov, in kaj je s predlogom, da bi članstvo prejelo še pri življenju en del posmrtnine.
Načelnik Kocijančič odgovori na prvo vprašanje, da je o oprostitvi plačevanja prispevkov razpravljal že lanski občni zbor; ker pa je rezervni sklad premajhen, za enkrat ni mogoče realizirati tega vprašanja. Kar tiče izplačila dela posmrtnine že pri življenju, bi bilo treba spremembe pravil.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se zahvali načelnik Kocijančič direktorju g. Fr. Kaduncu za lep zborovalni prostor, zboroval-cem pa za lepo udeležbo in pozornost.
Z željo, da se vsi navzoči sestanemo zdravi in vedrega duha na prihodnjem občnem zboru, zaključi lepo uspeli občni zbor.
Po občnem zboru je spremil tov. Hren člane načelstva in nadzorstva ter še nekaj zadružnikov v Nabavljalno zadrugo drž. nameščencev, kjer so bili z obedom prav dobro postrežem. Tovarišem spremljevalcem iz Maribora se za njihovo ljubeznivost in kolegijal-nost najlepše zahvaljujemo!
J. K.
Mladinska matica
Vse 4 knjige letošnjih rednih publikacij bodo letos izredno zanimive.
Kresnice VII. prinesejo samo prispevke otrok, tako spise kakor tudi ilustracije in samostojne risbe. Iz številnih prispevkov, ki jih je prejelo uredništvo skoro z vseh šol, je izbralo najznačilnejše. Mnogo dobrih prispevkov je izločilo, ker se je na njih poznala roka starejših. Na splošno so pa zastopane predvsem osnovne šole, od gradiva, ki so ga dale na razpolago meščanske in srednje šole, so se izbrale samo res značilne stvari. Zbirke ne bodo čitali radi samo otroci, tudi pedagogom in mladinskim pisateljem bo dragocen vir, iz katerega bodo spoznali duševnost današnje mladine, njeno življenje in hrepenenje. Našim najmlajšim je namenjena slikanica v 4 barvah »Kapljice«. Zamisel in slike so od E. Deržaja, ki ga naša mladina že dobro pozna, besedilo pa je priredila in prelila v verze Anica Černe-jeva. Ž velikim veseljem bodo segli otroci po socialni povesti iz otroškega življenja, ki jo je napisal Fr. Bevk in ki jo je prvotno imenoval »Hudiček na srcu«, a jo je kasneje prekrstil v »Tovariša«. Povest je okrasila z 12 celostranskimi ilustracijami Ksenija Prunkova. Za otroke višjih razredov bo zanimiva knjiga realne vsebine Kardeljeva »Potovanje skozi čas«, ki nam na originalen način podaja razvoj gospodarstva od pradobe pa do današnjih dni. Zaradi svojevrstnega gledanja na vsa važnejša dogajanja na svetu bo imel užitek pri tej knjigi tudi vsak odrasel človek. Naslovno ilustracijo za to knjigo je izdelal Ljubivoj Ravnihar.
Opozarjamo učiteljstvo, da imajo pravico do knjig samo oni naročniki, ki plačajo vseh devet obrokov 22'50 Din. Kdor ni naročil vseh številk »Našega roda«, ne dobi knjig, če ne naroči še ostalih številk. Za one, ki niso naročeni na »Naš rod«, stanejo vse štiri knjige 20 Din.
Srebrn avtomatični svinčnik je nekdo pozabil v upravi M. M. in ga lahko tam dobi.
Najprimernejši in najcenejši darovi za
učence so knjige M. M., ki jih dobite še vedno s 25— 50% popustom.
Posamezne številke nekompletnega letnika »Našega roda« lanskega leta oddajamo pri večjem naročilu po 20 par izvod. V revnih krajih napravite lahko z malenkostno vsoto veliko veselja.
Učiteljski pevski zbor JUU
DNEVA MLADINSKE GLASBE.
Vsem mlad. pev. zborom poročamo, da so priprave za prireditev v polnem teku. Do sedaj se je prijavilo 16 pevskih zborov s 1021 pevcem. Na vse dopise pošljemo v kratkem izčrpne odgovore in navodila. Prosimo, da nam prvotno javljeni zbori (Šmartno ob Paki, Žiče pri Kon,jicah, Radeče pri Zidanem mostu in Trboveljski slavček), ki še niso vrnili vpra-šalnih pol, le-te takoj odpošljejo, ker so nam brez njih nemogoče popolne predpriprave.
Ker mora biti prireditev mogočna manifestacija mladinske pesmi, zato pozivamo vse učiteljstvo, da poagitira med ljudstvom za čim večji obisk. Vožnja bo polovična, ker se prireditev vrši v času velesejma. V poštev bi prišli vsi kraji ob avtobusnih in železniških progah, ki imajo jutranjo in večerno zvezo. Vsem mestnim in okoliškim šolam sporočamo, da naj pravočasno prijavijo število otrok, ki se nameravajo udeležiti dopoldanske nedeljske prireditve. Ostale šole pa, če je le mogoče, naj prirede v tem času izlet v Ljubljano, pri čemer si lahko obenem ogledajo tudi velese-jem. Vendar jih pa prosimo, da nam sporoče število do 29. t. m., da bomo vedeli pripraviti prostor in eventualne ojačevalce.
Tistim učiteljem, ki bi se prireditve radi udeležili, pa bi se ne mogli pravočasno vrniti na svoja službena mesta, sporočamo, da smo zaprosili na merodajnem mestu za dopust 2., 3. in 4. junija. Rešitev prošnje bo pravočasno javljena na tem mestu in v dnevnem časopisju.
Ker je to prvi nastop mladinskih pevskih zborov in je velikega pomena za nadaljnji razvoj mladinske glasbe, pozivamo vse učitelje, da se zainteresirajo za prireditev in poagiti-rajo za čim večji obisk.
Zasledujte poročila v dnevnem časopisju in preglejte poročila v zadnjih treh številkah »Učiteljskega tovariša«.
—pev Ponovno opozarjamo članstvo na tečaj, ki bo 4. in 5. junija. Pričetek tečaja 4. junija ob 9. uri v Glasbeni matici. Tečaja naj se udeleže vsi člani(-ice), da se temeljito pripravimo za turnejo. Eno uro pred popoldansko vajo se bo vršila preizkušnja novih članov.
3. junija popoldne (kraj in čas bpipo sporočili na dopoldanskem koncertu) se sestane-jo z artističnim odborom UPŽ pevovodje mladinskih zborov, ki tega dne nastopijo. Na tem sestanku se bo kritično premotrilo dosedanje delo mlad. zborov. Določile se bodo smernice za bodočnost.
Šolski radio
—r XXXII. teden. V torek 29. maja bo predaval g. Josip Kobal »Naše čebele«. Razpored: 1. Rojenje in ogrebanje rojev. 2. Matica, čebela, trot. 3. Panj, okvirček, satnica, satnik. 4. Vrste panjev. 5. Delo v panju. 6. Prvotno bivališče čebel. 7. Udomačenje čebel. 8. Ulnjak. 9. Prevešanje. 10. Trčanje in uporaba medu. 11. Pridobivanje voska.
Pred predavanjem naj pripravi učitelj: zažičen okvirček, satnico, satnik, trčalnico, šliko »Čebela« ali morda preparat, voščine, vosek. Ako sam nima naštetih predmetov, naj si jih izposodi pri dobrem sosedu — čebelarju.
V petek 1. junija bo predaval g. Emil Adamič »O mladinski glasbi«. Vsa prirodna bogastva ne morejo dati narodu trajnega blagostanja, ne morejo v mednarodnem svetu dvigniti njegov ugled, temveč edino le njegove kulturne dobrine, njegova znanost, njegova umetnost. Le miroljubna znanost, čista umetnost spaja narode, jih vodi k najvišjim ciljem bratstva in lepote, k večnemu miru. Najlepša, najčistejša vseh umetnosti je glasba, hčerka neba. Narava sama jo je položila v človeško srce, narava sama je dala človeku najplemenitejši glasbeni instrument, dala mu je pesem in glas. Pesem in petje spremljata človeka od zibeli do groba. Glasba človeku ni le vsakdanja zabava, ampak je njegova duševna in večna potreba. Ne moremo si misliti naroda brez nje. Cim večji so njeni ustva-ritelji, tem sposobnejši, tem slavnejši je narod. kateremu pripadajo. Na visoko stopnjo glasbene umetnosti bomo dvignili tudi naš narod le tedaj, ako bomo začeli obujati zanimanje in ljubezen do glasbe že v mladini. Ni je še tako umetne in visoke zgradbe brez temelja. Rada, z veseljem je prepevala naša mladina vselej, toda, stopivša v zrelejša leta — je pozabila vse pesmi, ki se jih je naučila v šoli. Nova doba upošteva glasbo in petje ravno tako kakor druge učne predmete ter je uveljavila pri pouku petja nova, sodobna načela. Ustvarila je umetniške mladinske pevske zbore, ki uživajo že kar mednarodni sloves. Glasbeniki so zbrali in ustvarili veliko število umetniško prirejenih narodnih in umetnih pesmi, ki se lahko merijo po svoji vrednosti z mladinskimi skladbami tudi največjih narodov. Le na temelju današnje mladinske glasbene vzgoje si bo naš narod zgradil veliko glasbeno bodočnost.
Nadaljni program v juniju:
Torek 5. junija: Ameriški Slovenci; g. dr. Valter Bohinec.
Petek 8. junija: Potovanje s kolesom do Celovca; g. Pero Horn.
Torek 12. junija: Pojdimo pogledat', kaj dela Dolen'c; narodna šola Trebnje pod vodstvom g. Marjana Tratarja.
Petek 15. junija: Srbohrvatska ura; g. dr. Mirko Rupel.
Torek 19. junija: O zaščiti Ljubljane proti zračnim napadom; g. dr. Marjan Ahčin.
Petek 22. junija: Ognjenik Vezuv; g. dr. Oskar Reya.
Torek 26. junija: Kosovo in slepi guslar; g. Vekoslav Mlekuž.
Četrtek 28. junija: Vidovdanska proslava; izvaja III. drž. real. gim. v Ljubljani.
Stanovska organizacija JUU
Iz sekcije
—s Sreskim učiteljskim društvom. III. ba-novinska skupščina JUU, ki se je vršila 17. in 18. avgusta 1933., je sprejela predlog gospodarskega odseka, da se ustanovi pri sekciji obrambni sklad, ki naj služi za pravno razčiščenje načelno važnih zadev. V ta sklad prispeva vsak član JUU sekcije za dravsko banovino po 5 Din do konca poslovnega leta. Sklenjeno je bilo, da se pošlje predlog za ustanovitev obrambnega sklada še vsem sreskim učiteljskim društvom v izjavo. Ker se je velika večina s. u. dr. izjavila za predlog in so nekatera društva že poslala po 5 Din za vsakega člana, prosimo še ostala s. u. društva, da pred zaključkom letnega obračuna, nakažejo blagajni sekcije JUU v Ljubljani po 5 Din za vsakega člana,
—s Upraviteljstva osnovnih šol naprošamo, da posredujejo pri krajevnih šolskih odborih v svrho poravnave zaostale naročnine za pedagoški list »Popotnik«. — Uprava.
—s Vsa sreska učiteljska društva naprošamo, da poravnajo vse zaostanke in redna plačila napram sekciji najkasneje do 15. junija t. 1. Društva, ki ne bodo poravnala svojih obveznosti, ne morejo biti zastopana na banovinski in državni skupščini.
—s Sekcija naproša v§a sreska društva, da nujno ugodijo okrožnici štev. 2515 z dne 3. maja 1934., pri čemer naj se točno ravnajo po navodilih v okrožnici.
Iz druStcv:
= JUU SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD bo zborovalo v soboto 26. maja 1934. ob 9. uri v Mozirju združeno z uradno konferenco. Polnoštevilno udeležbo pričakuje — odbor.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo dne 21. aprila v Velenju ob navzočnosti 91.3% članstva. Živahno smo debatirali pri obravnavi dopisov. »Naš rod« — »Mladinski časopis«. Naj ostane »Naš rod«, ki se pa naj ozira samo na osnovno šolo, ker ima meščanska šola svoj list »Razori«. Skuša naj se doseči združitev »Našega roda« in »Zvončka« ter pritegniti k združenemu listu sodelavce obeh dosedanjih, kar bi bilo v korist obeh, ker se ne bodo cepile moči pri sodelavcih in ne pri naročnikih. Odbor Mlad', matice naj razmišlja o zopetni možnosti ločene naročitve »Našega roda« in knjig Mlad. matice, da bi revnejši otroci lahko prišli vsaj do enega ali drugega.
Dopis učit. doma v Mariboru radi ustanovitve lastnega denarnega zavoda v Mariboru. — Sklep:: Sedanje naše razmere niso rožnate za tak korak, zato smo proti temu!
Razen enega plačujejo vsi naši člani redno članarino. DotičAega opozorimo pismeno, ker ne prihaja k zborovanjem, da naj plača zaostanek najpozneje do 10. maja, ker ga bomo drugače črtali, zaostanek pa iztirjali po odvetniku.
Po obravnavi raznih zadev šolsko-uprav-nega značaja (zamude, kazni itd.) je preds. zaključil zborovanje! Prihodnjič bomo zborovali v prvi polovici junija v Šoštanju. Vrečko, s. r., preds. Macarol, s. r.. tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo 21. aprila 1934. v Radencih. Navzočih je bilo 71 članov.
Predsednik, tov. Mavrič, je otvoril zborovanje, pozdravil ¡navzoče, zlasti predavatelja g. prof. Šiliha, ter nove člane: tov. Rep Alojzijo in Golar Emanuela iz Križevcev ter Ino Vodenikovo iz Ljutomera.
Podal je nato svoje situacijsko poročilo, v katerem je omenil odgoditev glavne skupščine, proračunsko debato v nar. skupščini in senatu ter odtegljaje draginjskih doklad in pa ponovne napade ,na učiteljstvo, zlasti glede stanarin.
Po odobritvi zapisnika so se obravnavali dopisi. Po debati o mladinskem tisku se je članstvo izjavilo, naj »Naš rod« na vsak način ostane, se izpopolni iter prinaša tudi aktualne novice. Izhaja pa naj tudi »Mlada Jugoslavija«, a kot edicija zase. — Gledte ustanovitve učiteljskega denarnega zavoda v Mariboru je bilo pa mnenja, da bi se naj uresničenje te zamisli preložilo na primernejši čas. Tov. blagajnik pa je poročal, da so se brezposelnim tov. v srezu razdelile podpore, in sicer dve po 400 Din in ena po 250 Din.
Predaval je nato prof. Šilih o poslanstvu naše narodne šole v luči modernih pedagoških načel. Orisal je na lep in dojemljiv način pot, ki jo naj hodi naša šola. Živimo v dobi antitez, poiščimo sintezo — srednjo, zlato pot.
Govoril je nato še tov. Porekar o zadružništvu, in sicer o bistvu zadruge, razmerju med državo in zadružništvom, obdavčenju zadrug in pomenu sodelovanja etc. — Obema predavateljema se je tov. Mavrič iskreno zahvalil.
Pri slučajnostih se je nato prečitala resolucija tov. Porekarja, ki si jo je članstvo osvojilo — proti odtegovanju draginjskih doklad; in določilo se je prihodnje zborovanje v mesecu juniju pri Sv. Jurju. Predaval bo tovariš Ivanjšič o rastlinstvu v narodni šoli.
A. Mavrič.	Klemenčič Franc,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU
je zborovalo dne 21. aprila. Navzočih je bilo 98 članov, to je 67.12%.
Tov. predsednik ugotovi, da v Udruženju ni nič novega. Obsoja poročene učiteljice, ki radi redukcije draginjskih doklad izstopajo iz Udruženja ter javi sklep odbora, da se bodo prečitala na vsakem zborovanju imena za-ostankarjev s članarino.
Po debati ali naj ostane »Naš rod1« čtivo mladine ali naj se nadomesti s štirinajstdnevnikom »Mlada Jugoslavija«, je bil soglasno sprejet predlog: Z ozirom na težko gmotno stanje našega prebivalstva smo mnenja, da ne bomo zmogli revije in časopisa; zato predlagamo, da izhaja še nadalje »Naš rod«, ki naj pa po možnosti prinaša tudi vedno kratek pregled važnejših aktualnih dogodkov.
Po obravnavanju došlih dopisov se je prešlo na nadaljevanje debate o referatih prejšnjega zborovanja. Tekom debate se je omenjala priprava učitelja, svetovni nazor posameznika, oficielna znanost, ki negira vsé, kar ne spada strogo v njen okvir. Poudarjalo se je, da mlajša generacija preveč negira duhovnost ter gleda vse iz vidika materializma. Delo učiteljevo naj bo svobodno; naj ga ne vodijo mrtve besede predpisov. Ob tej priliki se je govorilo tudi o psihoanalizi, ki lahko popravi hude napake v bistvu otroka, človeka. — Vzgoja kmetske mladine nazaduje, zato treba isto postaviti na praktično podlago. Kmetsko mladino je treba po izstopu iz šole pravilno zaposliti. Ista nima na vasi nič od svojega življenja. Rodbina je senilna. Nezaposlenost in druge razdiralne sile razkrajajo kmetsko mladino. Kmetsko napredovanje zavisi od racionalizacije dela in trdnega gospodarskega fundamenta. Stavil se je predlog, naj se dela na to, da se kmetsko gospodinjsko šolstvo podržavi.
Volja in srce človeka naj se preobrazi. Kapitala ni zanikati, samo izkoriščevalen kapital je odstraniti, da se izboljša gospodarski položaj človeštva.
Prihodnje zborovanje bo 14. maja.
Šestan Iv. Dušan,	Kaukler Iv. V.,
t. č. predsednik.	t. č. tajnica.
+ JUU — ZA DOLNJELENDAVSKI SREZ je zborovalo 21. aprila v Turnisču. Navzoča 52 člana in ena abiturientka.
Predsednik pozdravi navzoče, predvsem šol. nadzornika in predavatelja tov. Vranca. Poroča o prilikah, ki so nastale po odpovedi izredne državne skupščine, o vprašanju brezposelnih tovarišev in o aktualnem vprašanju redukcije draginjskih doklad poročenih učiteljic. V obeh primerih je podal zanimivo statistiko v splošnem in kolikor pride v poštev za naš srez.
Predavanje tov. Vranca: Iz prakse strnjenega pouka. Uvodoma omenja prevrednotenje državnih in narodnih političnih nazorov v po-edinih državah, ki vplivajo na šolstvo. V zvezi s tem poudarja, da je šola funkcija družbe in resničnega življenja. Zato zahtevajo življenjski problemi ne koncentracijo, marveč strnjenost pouka. Teoretičnemu delu je sledil praktični del predavanja, kjer nam je predavatelj pokazal, kako se obravnavajo posamezne učne enote na njegovi šoli, kar je bilo še posebno zanimivo. Ob koncu predavanja je bil predavatelj navdušeno pozdravljen.
Prečitali so se najvažnejši dopisi.
Razmotrivalo se je tudi vprašanje o redukciji prejemkov poročenih učiteljic. Sestavil se je tričlanski odbor iz vrst poročenih učiteljic, ki so sestavile sledečo resolucijo:
Poročene učiteljice dolnjelendavskega s reza izjavljamo, da smo z ukinitvijo oz. znižanjem drag. doklad' težko prizadete. Pricáku-jemo za isto delo isto plačilo. Prikrajšane smo bile že itak pri stanarini. Apeliramo na udru-ženje naj stori potrebne korake, da se uredba o draginjskih dokladah popravi ali vsaj ublaži.
Prisiljene smo izstopiti iz vseh društev, kojih članice smo in se odpovedati visem kulturnim revijam in časopisom, na katere so naročene naše družine.
Predlogi: Na vabilo murskosoboškega društva, ki nas z njim vežejo skupni interesi tostran Mure, se je sklenilo, da se naj predlaga, da bo zborovanje 12. maja ne v Teša-novcih, ampak v M. Soboti, kar je bilo sprejeto.
Na podlagi poslanice Kluba prekm. akademikov, naslovljene na naše društvo, je bil predlagan v akcijski odbor za izpopolnitev gimnazije v Murski Soboti tov. Gumilar kot zastopnik našega društva.
Tov. šolski nadzornik predlaga, da naj se ob priliki 15 letnice osvoboditve Prekmurja, ki jo proslavi SKJ v Dolnji Lendavi 17. junija, udeleži tudi naše društvo z izrednim zborovanjem, kar je bilo sprejeto. L. Peternel,	St. Skočir,
predsednik.	tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Prejeli smo prvi zvezek naše »Male knjižnice«, ki je bila ustanovljena letos na željo srednješolskih profesorjev, da se omogoči uporaba najvažnejših klasikov pri pouku slovenščine. Vsakega učitelja osnovnih in srednjih šol bo razveselilo, da se je končno ustanovila zbirka najboljših pisateljev in poljudno znanstvenih spisov, ki smo jih doslej že zelo pogrešali. »Mala knjižnica« s ceneno zbirko za letnik stane 80 Din. Posamezni zvezek stane 10 Din. V prvem letniku izda »Mala knjižnica« deset zvezkov, devet leposlovnih in en prirodoslovni spis o človeku. Avtorji so: Jurčič, Kersnik, Levstik, Horac, Hugo, Neruda, Stowe, Goethe, ev. Tavčar. V naslednjih letih se bo zbirka nadaljevala. V načrtu so najvažnejši avtorji ruske, angleške, francoske in italijanske literature. V prvem zvezku je Jurčičeva povest »Sosedov sin« v novi priredbi prof. Ivana Kolarja.
NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM ÜGP.
—k Korban Josip: Mrtvi menih. Zgodba gornjegrajskega hribovja. Založil Franc Le-skovšek, Celje. Cena v polplatno vezani in lično opremljeni knjižici, po kateri bo segla mladina z veseljem — Din 20'—.
HALI OGLASI
Hali «glui, ki ilatij« t ptiredmlne ii iKlalae uneat ohtlastra, vsaka beseda 50 par. Najnaijii zaesek Dil I -
FR. P. ZAJEC
iipriiii optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Cenjene šolske uprave, katere nameravajo napraviti šolske majske izlete v našo belo Ljubljano, naproša
AUTOMATIČNI BUFFET »D A J-D A M«
na Aleksandrovi cesti,
naj ne pozabijo posetiti istega s svojimi malčki, ki postreže z vsem primernim po izredno nizkih cenah od 1 Din do 3 Din.
ZAMENJAVA
Učiteljica na večrazrednici v prijaznem mestu ob železnici na Dolenjskem zamenja svoje službeno mesto z učiteljico v bližini Ljubljane in železnice. Ponudbe na upravo »Učit. tovariša« v Ljubljani.
V TRGOVINO
z mešanim blagom na Rakeku se sprejme s 1. julijem 1934. vajenec iz dobre družine, ki ima najmanj 2 razreda meščanske ali 6 razredov osnovne šole. Ponudbe s potrebnimi podatki je poslati na upravitelja narodne šole na Rakeku.
lABIANI & JURJOVEC
LJUBLJ AN A - STRITARJE V A ULICA ŠT. 5
Nadi»» velike «biro angieBeega ia češkega blaga za gospode h dane. — Krasu izbira v zaatorih, posteljne preproge, pregrinjala ia odeje. PH vvorčaat in gladek za divaaa. — Velik« preproge v pLfiai ia Tioolej. — Bdo blago za rjuhe ia perilo v peljabafc fifjavah. — Žiaaa. perja, pah, kapok od najceaejfa do Mjbolile vrata.
Poslrtlbi toiaa Ia so II d a a.
Celotna Izdaja zbranih spisov za mladino |e IzSla
ENGELBERT L. G A N G L:
MOJA POT
v 10 zbirki
knjigah po 10 tiskovnih pol. Cena v platno vezani knjigi je 42 Din, vsej i 320 Din, ali v 12 mesečnih obrokih po 32 Din. — Naročite takoj!
ZAHTEVAJTE PROSPEKT!
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« V LJUBLJANI FranCISkanska ulica štev. 6
PodruZnlca v Mariboru, Tyrlava ulica Hov. 44
Šolske knjige
za vsa kategorij» iol In po najnovejših izdajah
šolsko zvezke
vsakovrstne, za šolo in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
Vam nudi vedno
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44
aroiaite pri tvrdkah, ki inseriraio v našem glasilu!
% % ti
\ o
Si K . / ®
Vis ♦
it V-
Napravite izlet na Bled!
Hotel na blejskem gradu nudi vsakemu izletniku višek zadovoljnosti. Razgled na vso okolico, Julijske Alpe in Karavanke. Poleg tega cene znižane tako, da je omogočen izlet najslcromnejšemu izletniku
CENIK Zajtrk: kava, mleko, čaj, 2 kruha .... Din 2"— Kosilo I. vrste: Juha, pečenka, 2 prilogi, močnata . . „ 14"—
„ II. „ Juha, govedina, 2 prilogi...... 8"—
III. „ Juha, , 2 , .....5-—
Večerja I. vrste: pečenka, solata, desert.....„ 8"—
„ II. „ Rižota s solato ali golaž s krompirjem „ 6"—
Okrepčila: Malinovec ali limonada........ 2'—
Ležišče za osebo s perilom........... 5'—
„ „ „ na žimnicah..........3°—
Pri udeležbi 30 učencev in naročilu I. vrste, dobita 2 učenca gratis Na željo tudi vožnja po jezeru za osebo Din 2"— Se priporoča Uprava HOTELA QRAD — Bled
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni £evlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, LJUBLJANA