251. številka.
Ljubljana, vtorek 3. novembra.
Vil. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prujeuian, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold. *a ćetrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za čotrt lota 3 gold. 30 kr., za en i.. *.•« I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cona in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejoman za Četi t leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-dtopuo petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraiikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilote] Evropa". O p r a v n i h r v o, na kaf^ro naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, r. j. administrativno reči, Je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
„Modus vivendi".*)
V par številkah „Slov. Naroda" se je zvon sprave mej slovenskimi liberalci in konservativci začel zvoniti; „Slov. Narod" piše nekaj časa sem mirno, ne daje povoda jezi klerikalcem; vidi se, da jadra v Inko, ki ima neki napis „sloga jači, nesloga tlači". Naj mi bodi dovoljeno nekaj misli navesti, katere ima nekaj slovenskih ljudij, katerih rodoljnbje ne zaostaja za nobenim, ni za klerikalci, ni za svobodoljubi vseh barv, o vprašanji sprave mej slovenskima strankama : „audiatur et altera pars".
Slovenci smo obkoljeni od Nemcev in Lahov; naša zgodovina do 48 leta kaže malo veselih stranij ; junaško odvračanje Turčina, bojevanje z mečem nema veljave v kulturnem pogledu; neolikani Časi, neolikani narodi imeli so vsi junaške vojnike, ki ničesar stalnega niJBO pustili; — vladanje moraličnih principov, vladanje rimske hierarhije po nagih okrajinah in spojeno z njim desetinsko tlakarstvo, to je žalostno Kosovo polje naše zgodovine; in pogled po domovini v sedanjosti, podajo nam čil, zdrav z vsemi duševnimi sredstvi obdarovan narod, ki je marljiv, ali preprešen in  vprežen po večjem v srednje-
*) Da-si ta nam „v imenu več naročnikov" poslani članek polemizira proti stvari, katero nihče izvesti no namerava, posebno pa mi no ; da-si po eni strani pobija to, česar nihče trdil nij, v drugih ročeh pak poleg neovrženih resnic tudi več trditev donaša, s katerimi so mi in z nami vred mnogi praktično stran borbo in političnega življenja znajoči ne skladamo — prittaiaiPO ga v celoti, ker izraža misli ve-licega dela nase odrasle slovenske mladine, ter smo pripravljeni od pristašev naše stranko v tem vprašanji misli priobčovati in hočemo sami še o tem iz-progovoriti. Uredn.
veško duševno temo; ki več, celo leto praznih cerkva broji, nego šol, na katerega zemlji so graščine s strašnim kompleksom polja v tujih rokah in uboge kmetske bajte okolo nj'h na  katerega zemlji  Kras   svoje mrtvaško polje razprostira;  na katerega zemlji boben dražbe najlepšim posestvom  smrtno pesen poje, tuj  premožen živelj se ž n j 'mi pase j na kateri zemlji so rudarstva, tovarnice, rokodelstva po večjem v tujih rokah, v katerih je Slovenec le uborcn težak;  katerega naroda, narodni kapital je majhen; katerega roda duševni zaklad so  majheni, ker naša vsa literatura je še majhena,  katerega naroda srednji stan po mestih in trgih po večjem, posebno kraj železnic, še vedno tu-jtnsivu oltarje stavlja, ovi srednji dan, brez katerega nij brzega napredka, ki je v druž-binskem življenji  prvi motor napredovanja, ker kmet je bil in bode konservativen; kateri narod se ima boriti z dvema življemu, nemškim in laškim, ki kažejo uže po svojih velikanskih literaturah velikansko moč, ki v dotiki z ne ali malo olikanimi narodi dobiv-Ija upliv na prav mirnem poti,  tudi hr^z vidnega  aparata, —  ker uže po Darvinovi teoriji  zmaga  knlturen,   močan  narod nad slabim,  ne ravno važnim mu v kulturi in Številu ;  naš rod je postavljen mej ove narode, čijih dve veliki stranki se bojujeti za ali proti Rimu, ki diktirajo vsem drugim časovni duh itd.;  pogled po naši domovini v sedanjosti je tudi turoben in prav pripraven črnogledstvo izgojati.   Ali imel je nekaj svi tle strani; nekaj narodnjakov je pogledalo v našo zgodovino, tam nič veselega našlo, po gledalo v obkolnjoše je razmere, nvidelo ne možnost pasivitete napram svetovnim vprašanjem,  poBcbno  ker so  se  njim protivne
ideje tako silno mej Slovence rile, videlo le v teh pot rešenja naroda iz gmotnih in duševnih nadlog in potujčenja, in narod buditi začelo tudi iz duševne teme, ki ga pokriva še iz historičkib nemilih časov; Blovensk pesnik,* ki ga je sram bilo slovenskega mračnjaštva nij zastonj klical:
Svet čuje naj moj glas: mi nijsmo taki Sovražniki idoje nijsmo nove, Svobodomorci, hlapci in mračnjaki.
Kdor je tačas prijel mej posvetno našo inteligencijo, nij našel žalostnih obrazov, kdor nerimljanec je priliko imel videti,  kako je navdušeno  učeča so odrasla naša mladina slobodomiseljne našo može preuiilo in veselo srčnim „živela"   a pozdravljala zoro nove, lepše dobe; kdor je pogledal ▼ veselja žareče obraze vseučeliščnikov in tudi višjih gimna-zijalccv, čitavših svobodomiselne članke naših novin, nij glave povešal,  in če je tudi bil najhujši „juste milieu"  in Borne odgovarja treznim, starim politikom:  ndarum glanbt der jugend; was die jugend glaubt, ist evvig, euer vvissen aber vergeht". — Sprava, sloga in —  brezkrvni članki (? Ur.) je naenkrat pri nas želja;  — narod mora zrel biti za kakovo Idejo, mali narodi ne bodo izbojevali vprašanj svetovnih, — složni hočemo odbijati skupnega nam sovražnika, — itd. se čita. Bode teško šlo. O čem se hoče pisati, če se hoče sploh politikovati in „Slov. Narod" ia „Glas" et consortes so politični listovi? Cel svet se boii v dveh strankah za historično m za stanje našemu času telegrafa in železnic, etc. dostojno, primerno, žnrnalist vse Evrope ima po večjem svojo gradivo v teh svetovnih vprašanjih, ker se povsod ta vprašanja pretresu jejo ; hoče li slovenska žurnalistika gladil umreti? In pisati ne sme v teb važnih vpra-
Listek*
Pisma iz Italije.
m.
Vi čenča.
Sapins, vina lupies, et spatio brovi, Spem longain reseces.
Horac.
Denes je praznik, vesel, svet dan. Ljudje hitijo v cerkev in molijo in zvoni zvone in orgije pojejo. Solnce rumeno, svetlo solnce sije ponosno na jasnem nebu, ter obseva mestno palačo in borno leseno kočo, vesele in obupne obraze. Draga Libera, jaz pa sedim v senci široko vejatega figovega drvesa in pijem sladko italijansko vino. Kaj ne, si uže zopet misliš, to ti je nepoboljšljiv. Niti svetih praznikov ne Čest: več. Ne zameri ljubo dete, svetišče je vsako pošteno sreč in blage vzvišene misli so naj lepši prazniki. Tudi jaz praznujem praznik, ker v duhu se mi bude  zopet  črez  dolgo iste
podobe, isti ideali, ki so me navduševali ne kedaj   s   tako   gorečim ognjem.   Morda mi jih slika Žareča vinska kapljicu, ali pa:
„Das sclnvarzo schelnionaug da drein, Die schwarze brauno drauf; Seh' ich oin eni/iginal hiuein, Dio solo geht mir auf.u
To ti je deklica, to so ti žarni pogledi, to nježne ročice, ki mi točijo sladčico v prazno čašo.
Ali kaj setu rekel? Zagovoril sem se draga Libera, ne bodi huda! Zaljubljencu in mlademu Slovencu se baje ne sme vsega verovati.
Govoriti sem le hotel enkrat „pro domo tua" ljubo dete. Ce pohvalim nježni spol lepe Italije, njegovo krasoto in ljubeznjivost, žarke zaljubljenih oči, samo dalje ne — vem, da mi ne zameriš draga Libera. Pro-znaš me in veš, da imaš uže moje srce v jeklenih okovih.
To so ti deklice te Italijanke draga Li-
bera. Nježne ko golobice, urne kot seme in zaljubljene kakor — ti, če ne bolj, ljubo moje dete. In ti črni očesci, ta nevgasljivi ogenj ! Kaj čuda, da so zapeljali celo orjaškega Goetheja, da jih je slavil v svojib mojsterskih rimskih elegijah :
„Oftmals hab ich auch schon in ihron arinen
gedichtot
Und <los hoxainoters mass leiso mit fingerlnder
han d
Jhr auf dom rlicken goziihlt."
Ni Čuda, da je lepota italijanskega žen-stva vplivala tolikanj vse veke na naj slavnimi može in zgodovinske dogodjaje. Lavra in Beatrice ste nam vrstnici uzora najvišje krasote, ki ne popeva v naj slavnejših delih nesmrtnih pesnikov.
Vsaj se pa bere tudi italijanskemu ljudstvu še dan denes, da je bil njegov rod v stvarjo«1 zakaj višjega.
Stotclja so minula, izginila je rimska slava. Večni Azarjev in Dantejev, Avgustov
Sa u j ili, vaJ.na tnđi t naši Avstriji, ker take reči so po spravi iz površja neki izbacnile se i u Č e se vendar piše, neko barvo mora reč imeti, svobodomiselnost in klerikalizam ostajata v prsih posameznih, kakor se pravi. Ali to bi morali bogovi biti, ki bi pisali brez n razžaljen jau prepričanja kolegovega, — boj je na tak način goto vej ii, kakor pa da ima Itttrne prav, če pravi: „eineu dieb z n m nachUviichtcr and einen jesuiten z a ni zeitungsscbreiber bestellen, ist einerlei". In stavimo, naši časnikarji pišejo le o opekah na ljubljanskih strehah, kake teorije, ali zdaj svobodomiselnemu Časnikarju ne bode svobodna izgoja, cela novoveška, minolih časov principom sovražna kultura za pete udarjala, ali si ne bode človek, ki se je po vseučilišču tega stoletja ozrl, in literaturo velicib narodov po moči Isorpilj rekel, da vse, kar piše ima znak tega stoletja in njegove kulture, in narobe klerikalec, ali ne bode vse pisal s sovraštvom do načel zdajšnjega sveta, ki so njegovim idejam protivni, ki se ga je v bo-gosluvnici ali družili društvih nasesal in ves v njih živi. Opeke bodo po eni teoriji bolj jasne, po drugi bolj temne in kdo je porok, da nij „sloga" „sprava" etc. nedosežna mej strankama, katere loči celo mišljenje in po-gledavanje sveta, katerih ena je v preteklost do ušes zaljubljena, a druga ne upa od te v njenih možganih črno in žalostno odmevajoče minnlosti ničesa, kar ničesa, kat.ro sovraži, kot krutost na nož, katere zopetuo uživljenje stavlja v blazncj.
Ali naroden princip, prvi v našem programu, terja slogo! To je druga. Kdo pač misli na Slovenskem pridobiti le enega tržaua, meŠčaua-odpaduika za našo stvar, Če mu bode kaj povedal o ljubezni mej Ide rikalstvom in našim svobodoljubjem; kdu misli mlajši zarod teh tržanov in meščanov, ki se zgodoma uže napije liberalnih načel, dobiti v tabor, gde se samo zarad sprave v enem načelo, bistvenem za obe stranki, kojega bi obe in akopram v najljutcjšcm mc-jusobnem boji čislati in zagovarjati morali, v nemar puščajo, ideje, ki so za male kakor velike narode vitalno, katerih ures ničen je tako mali, kakor veliki narodi pospeševati morajo, na katerih uresničenje se mali tako, kakor veliki narodi pripravljati morajo, in to z duševnim bojem, ker nobena nova ideja ne hodi brez boja črez prag življenja, enkrat mora boj biti; — kdo
in Tasov in Petrarkov, vendar še dan denes veje marsikaka  heroična  iskrica v italijan skern ljudstvu.   A zlati časi so minuli, vsak narod ima le enkrat spomlad in poletje.
Ko bi vedel draga, da ne izve lepa točajka, poslal bi ti duhteč venec, katerega Beni jo izprosil z velikim trudom in zvijačo. Razume se, ne pisal biti, da je ognjene Italijanke, teniuČ narisal bi ti z največjo svojo domišljijo, kako sem trgal z lastnimi prsti pOSfUnne rože, koliko sem se trudil, koliko upal In se bal pred ostrini" vrtnarjem, kolikokrat ga poljubil, predno sem se ločil od njega itd. Vsega tega mi zdaj ni potreba, kar se imam zahvaliti svojej odkritosrčnosti, ki mi pa v tvojih očesih mnogo odgovornosti in moreče skrbi uzročnje.
Z bogom krasna Italijanka! Verček ti pa vgnmbnik in hajdi na korzo, kjer se še-tajo zapeljive, ponosne hčere živahne Vičence. ( e nže hrepeniš   po   meni draga in če me
svobodomiselnih rodoljubov misli, da bode tnđi po spravi moderno, svobodno šolstvo manj trn vpeti klerikalcem, kakor sedaj, in lola je prva trdnjava ; kdo misli, da bode na tak način imelo učiteljstvo, važen faktor posebno pri nas, v našem taborji, (vse ns smemo pustiti odpotovati, kakor oče lilehveis pravi, u/.e marad tega ne, ker so duhovni učitelji po svoja in bi ne hoteli toliko opravila imeti;) kdo misli, da se bode germanizacija vstavila, če n. pr. vsi gospodi duhovni in mežnarji proti njej škropit gredo in liberalci na gore pri Spilfeldu in na obale Adrije svoje vedete postavijo; kdo bode mislil, da »e naša mladina ne bode okužila pesimizma, indiferentizma v takih razmerah, ki se uči in biva v mestih, gder je ognjišče boja mej ultramontanizmom in svobodno mislečim elementom, ki živi in umrje za načela moderne kulture, ki posebno more zvezo mej južnimi brati vzniogočiti, (vitalno vprašanje za nas) ker le po tem, da naša mladež nij pesimist i čn a proži roke hrvatski in srbski mladini in ta tudi svobodomiselna, ne le tedaj za nas Slovence več zanima, komu nij mar za to, kako inostranstvo o nas misili.
Meni se močno dozdeva, da je večje ali manje število literarnih močij odvisno od kulturnega stanja naroda, in boga mi, ženij bode svoja dela spravil na dan, Če klerikalec in svobodomislec hodita pod enim dežnikom nli ne. Mi nemamo učenih razpravljanj in družili literarnih proizvodov ne zarad tega, ker politika vse moči absorbira, ampa't ker gmotne podlage literatom pomanjkujejo, ker več>n» v varnem domu pri ženi in otrocih in v suhem krušnem delu vso svoje moči pusti in ker vse zapreke podirajoČih Človekov nij na stotine.
Boj, duševni boj, nikdar n i j šk o d i 1 razvitku kacega naroda. Življenje je boj, boj za pravo je prva dolžnost državljana, in kaj je druzega boj mej klerikalizmom in svobodnjaštvom, kakor boj za pravice: svoboda, omika in narodnost. Največji duhovi aveta smatrajo duševni boj mej človeki za največje dobro. Ne manji kakor Bukle, katerega knjige vsak kapital se pred vsako učenjaško družbo brati ime, pravi tako-le O skepticizmu uzroka boja: Največji sovražnik spoznanja nij zmotnja, ampak utragljivost. Vse kar je treba, je preiskavanje; ž njim smemo gotovi biti uspeha, če še toliko napak napravimo.   Zmot n java bije se zoper znmt-
želiš videti, pojdi urno v ljubljansko zvezdo, ker se suče mestni nobel svet. Ko zagledaš kacega Majerja komija v paradi, s kineško pinjo na glavi in s pušeljcem na prsih, ki za ljubljeno šeta, misli, da vidi mene. Nekoliko razločka je se ve da med nama, postavim, jaz imam „ popotni les" v roci, moji črevlji nijso za salon in ponižen klobuček tiči na niojej glavi. A toliko krasnejši je pušelje poNcbno, ker mi ga je podarila Italijanka zarečih pogledov, ljubljanski komi pa ga je moral kupiti od Krakovke. Ne misli draga, da Bem se Šel zaljubit na korzo, kakor Ljubljančan v zvezdo, teniuč moja zvedavost mc vleče tja izpoznat, kolikor mogoče tuje sege iu navado. Ce se ujame sem ter tje kak žareč zaljubljen pogledek, tudi nič ne de Samo povedati ne smem, da sem Slovenec. A kaj se to. Žulibože naš narod se še ne imentije daleč za južnimi gorami. „Tedesco"  bi  me zvali,  ko bi jim pravil o
njavo in ugonobi nasprotnico, dokler se resnica ne najde. To je razvitev duha, in o zna n je val c i novib idej, novih krirovar so dobrotniki Človečanstva. Ne vpraša se, ali imajo prav ali ne. Oni duh bodrijo, budijo delavnost in napeljujejo na nova razmišljanja, motijo z nemilo roko utragljivost, ki se s starim položjem zadovolji, ki je novim boljševalntm idejam protivni itd. Ali mora boj, bistrenje duhov, ravno Slovencem škoditi, ali je ravno on tako rahlih živcev, da mu ni dobro v prostem zraku boja za najdražje, za mišljenje svoje, za bodočnost lepšo svojih potomcev! Ne, boj mora Slovenca tako daleč spraviti, da s« dobro zave svoje narodnosti, da omikan postane in tako se protivi germanizaciji, to pa more rešiti, drnzega nič, ker dokler nij večina slovenstva nekaj vsaj več izobražena, kakor zdaj, do istega časa ie plamen narodnega domoljubja pri kmetn, delavcu le slamnat, — nema dobrih tal, in znamo po spravi doživeti, da bode kmet še terjal nemščino v šole, slovenski bode ivkel, uže zna. Knltnra je cvetka počasne rasti — obupati nij, če tudi tam iu (on ali za zdaj povsod propade pri volitvah svobodomiselna stranka.
Politični razgled.
IVo*ritmi«' •I«**«*!«*.
V Ljubljani 2. novembra. V r/fčffMicm c/iorfi j<i bila volitev komisije za nrnjenjo grunfnes:a davka. Volili so po deželah in tudi neposlance. Za kranjsko sta voljena Apfaltrorn in za namestnika Langer, ne vemo zakaj baš oba poslanca velicega posestva, ki je na Kranjskem v veliki mani o ni V , za Štajersko TCcllersperg in za namestnika \yaltersklr-chen, za Koroško Stockert in (nam.) Giitz, za Trst in Prim^rle Vidnlih in (nam.) 309. PurgstalW za Goriško grof V. Pace in (nam.) Crne.
Stnrni'vhi še sedaj ne presta vajo, Mlado*ch^ psovati kljubu temu, da ho ti izrekajo tudi za nevstop v državni zbor ter jim naravnost očitajo, da bodo slednji vendar prišli enkrat še ustavakom na pomoč. — „In stranka naša" dogovarjajo jim „Narodni Listv" na to, „vse take napade od nekdaj mora požirati tiho, kakoršne nemški organ staročeški ,.Politik" trosi o svobodomise* : stranki tudi ptujini narodom, ker sama nema enacega organa. Ali zastonj je vse! Nihče vam več ne verjetne 1 Edino geslo naše je: „na delo narod češki!", ki mu je porok zmage svoje nnd cislaitanizmom. Vstopite vi staročeški poslano! z nami vred v deželni zbor
svojem domovji in nžc Ratno s tem bi uže izgubil v očesih krasne Italijanko pol „in-teresantnosti", se ve da, postavim, da bi jo bil prej knj imel. To so ti značaji te Italijanke in sploh vse ljudstvo. Tuje jim je protivno in so.razno. Nikomu ne upajo, nikogar nepoznanega ne Čislajo. Tuji so jim le ljubi, če jih morejo dobro materijalno iz-molzti. sicer jih ne marajo.   In pri nas?
Ko bi jih vsaj posnemali Slovenci, kar se tiče prvepa! Ko bi stali, ko meja sovražnemu vplivu v bran, kmalu bi rodilo to obilega za nje sadu. Naše krasotne pa, ki se sprehajate po lepej zvezdi in čitalnici, zapomnite si, kako ljubijo Italijanke svoj narod, svoj jezik, da mu žertvnjejo celo ljubezen svojega src*. Iztrebite nemškutarske prilizovalce od sebe, ki menijo, da je kmet-sko, če govore slovenski, akoravno le nemško lomijo, da se jih bog usmili.
L i b e r i u s.
češki, pokažite tu činnost,  kakoršno narod
zahteva na vas.....* videli se bode v
tem trenotji, pelje li činna obramba v pogubo našo stvar ali pa k prospešnosti in zmagi! Potem bode pa zopet češko vprašanje tako visoko stalo nad dunajskim parlamentom, da se gotovo ne skrči pred njegove duri.
V <><ii-i-skti»t zboru je predložil pravosodni minister zakonsko osnovo o novem kazenskem zakonu, ter je obetal Se novo trgovinsko postavo.
Tnanjf držrtvc.
Iz ('(r»-if/f<tff<r se brzoiavlja : Knez crnogorski je ruskemu poslaniku generalu lgnatievn brzojavil, naj da preiskovalni komisiji v Podgorici mejuaroden značaj. General Ignatiev je o tem vprašal druge poslanike in sporočil potem črnogorskemu knezu, da ker je turški včliki vezir hitro sodbo obljubil, bode diplomatom kor za zdaj samo tek stvari natanko sledil.
Iz Sfm nt jv se poroča: Pri Villafranca je bilo 12 bataljonov Karlistov pod povelj-riStvom Cucabovem tepenih, in so izgubili 120 mrtvih, zastavo in mnogo ujetnikov. — Iz Barcelone pak se poroča menj vesela novost, da so nekateri vladni vojaki kolono F.stebe odpovedali pokorščino.
Iniftriki „Times" govore v članku o prestolnem govoru nemškega cesarja Vilhelma in menijo, rla se zdaj zvezda Nemčije dviga, ko je vnanji sovražnik premagan, notranji protivnik potrt in oblast duhovenstva zlomljena. Mirnostna zagotavljanja prestolnega govora so taka (?) da mogo vojnim govoricam konec storiti. Narod, ki ima še toliko dela, kot Nemci ne more želje imeti, da bi drugim vojsko napovedal. — Drugi angleški listi valida ne bodo tako lahkoverni v nemško politično poštenje.
Bismark se je z tt-ttimouitit preganjanjem blamiral — tako sodijo skoro vsi neodvisni listi tega sveta. Iz pisem, katere je prej pisal v Bismarknvom imenu tajnik Bnlovv Arnimu in iz Arnimovih odgovorov se vidi, da je bil Arnim pripravljen akte izročiti, ako sodnija spozna, da nijso privatni in ne njegova lastnina. Torej nii bilo nobenega povoda za zapor, Bismarkovi policaji so po vsem svetu iskali ohdolžcnj in dokazov proti Arnimu, pa nij čuti, da bi bili kaj našli.
Domače stvari.
— (V društvu kranjskih zdravnikov), ki je imelo v soboto svoj shod, vnel se je bil prav živahen razgovor o difro ritis-epidemiji, ki zdaj razsaja ; le škoda, da se je baje premalo na parlamentarični red gledalo, kar je na poslušalce neprijeten vtis napravilo. Zvedelo se je, da ta neprijeten gost zmirom več in več hiš obiskuje, in da veliko žrtev zahteva. Sprejela se je po dolgotrajni debati od dr. Keesbacherja predložena resolucija, da se more strašnemu širjenju te bolezni le po strogem izvrševanji sanit .mili naredeb v okom priti; kajti bolezen sama na sebi kljubuje vsacemu lckar-nemu zdravenji. — (! rajalo se je, da se od magistrata premalo strogo gleda na ?desiufi-ciranjo stranišč itd. in priporoča se drug način desinficiranja, namreč z karbolnokislino. Na druge naredbe v sanitarnem oziru se vnovič opozoruje. — Nazadnje je bila resolucija sprejeta, da se ima struga Ljubljanice globlja napraviti, kar bi se s tem dalo doseči, da se Gruberjev kanal zaprć. Kos Škandal je za mesto Ljubljano, da so njeni kanali skoraj brez izjeme nad vodaj, mesto pod vodaj izlivajo.
— (Kranjska trgovinska in obr-tuijska zbornica) ima denes zvečer ob 5 uri sejo. Obravuavule so bodo jako važue stvari. — 0 _
— (Na pokopališči) ljubljanskem je bilo v nedeljo jako živo. Na grobeh slovenskih zaslužnih mož so bili venci. Pevci „Sokola" so njim in svojim pokojnim soudom zapeli nagrobnico.
— (Iz Ljubljane) se nam piše: V sobotnem listu „SI. Naroda" naznanjena svečanost pri odkritji Fr. f'mpermanovega spominka je v vsakem obziru dobro izpala. Pred okusno iz nabrežinskega marmora izdelanim in  s pesnikovo  en relief izsekano podobo okinčanim spominkom se je zbralo ob dolo-čenej uri precejšno število občinstva, in sed-mošolec gosp. J. Ciperle je z lepo, Živahno besedo pojasnil pomćn svečanosti.   Glasi se ta  govor takole:   „V«ak  izobražen narod česti in slavi spomin o.iih svojih mož, katerim se ima zahvaliti o svoji omiki. Naš slovenski narod, akopram je le majhen, v tem obziru n'kakor ne zaostaje za drugimi, in kraj, na katerem sedaj stojimo, najlepše spri-čnie resnico teh  besed i i.   Na tom pokopališči spe mirno smrtno spanje za naš n*rod mnogozaslužni možie:   Vodnik, prvi budi-t^li  naše  narodne   zavesti;   brata C o j z a, njegova prijatelja; Linhart in Cop, jeden sloveč zgodovinar, drugi velikan učenosti v jezikoznanstvu ; Lane: u s, slikar, s katerim se smemo ponašati; P os sel, slavni mehanik; Korvtko, trndoljubivi naberalec naših narodnih pesnij, in Metelko, čegar delavnost je imela in ima še velik npljiv na našega milega jez*ka razvoj; Malavašič, od katerega imamo mnogo prav miČnih pesnij in povesti; Ribar in Mašek naša izvrstna skladatelja; in še več drugih.   Skoro vsem tem svojim dobrotnikom je narod v znamenje hvaležnosti in poštovanja in potomcem v iz podbudo  postavil   pomenljive spominke; in tudi denes stojimo pred monumentom, kateri l'e zopet napravila darežljivost naših pleme nitih domorodcev in ki slavi srtomin našega zemliaka in tovariša, spomin izbornega slovenskega pesnika Fr. Ser. Cimperman-a. Predragi pobratim, odpusti nam, ker smo se denes zbrali, da nkažemo Tvojemu imenu in Tvojim zaslugam pristojno čast, akopram nam je znano, da nij bil Tvojega delovanja namen slavljenomu  biti.   Vendar  bi  se  nam zdel greh, ako bi to opustili, kajti naša dika In naš ponos si Ti, blagi Franjo ! Z vso močjo svojega plemenitega srca si Pobil svojo mater domovino — in tudi ona je Tebe zapisala mej svoje najdražje ljubljence.  Iz dna svoje duše si jej želel lepše prihodnosti ter budil s  pesnij  sladkim  glasom  svoje   brate nai krepko snčejo u ni a svitle meče, da bode iz-bežala temna dušna noč iz naše dežele in da bodeno sposobni, stopiti v kolo na vrhunci izobraženosti nže stoječih bratov na jugu in severu.   „Ti hitro vzet', veliko si končal", in „roži so le kratke nre dane", a če tudi niisi doživel dneva povzdige  našega rodu, kateremu bi bi Ti postal ponos in podpora, ven dar, gledi, kako vč on ceniti Tvojih zaslug vrednost!   Kakor  Tvojih  prednikov: Vod-n i k a , Čopa, Cojzov, L i n h a r t a in drugih, tako se bode tudi Tvoje ime na našega slovstva obnebji svetilo še skozi stoletja, in kedar bode spominek, kateri so Ti postavili plemeniti  Tvoji  čestilci,   uže davno razpal, kedar bodemo uže tudi mi, ki denes navdušeni slavimo Tvoj spomin,  črne zemlje rop ; še takrat bodo donel  Tvoje strune mili iu sladki glas i lovencem, ter jih tolažil v tr-peuji, pa jih povzdigal v radosti.   V malo
znamenje poštovanja in ljubezni in v imenu č. slušateljev višje gimnazije ljubljanske pak Ti zdaj položim za Tvoje pesni zasluženi la-vorjev venec na brezgodni grob, in menim, da izrazim srčni občutek vseh navzočih č. domorodcev, ako vzkliknem iz globine svojega srca: Slava Tvojemu spominu!" Ko je mladi govornik okončal svoj govor, je položil krasen venec, s čarkami tiskane besede: „Fr. Ser. Cimpermanu, — višja gimnazija", na grob in po izbornem petji gimnazijskega kora, katerega je i/.vrstno dirigiral Redmošolec, g. K. Moro, je bila slovesnost končana.
— (Slovensko gledališče.) UŽe tolikrat igrana igra „Mlinar in njegova hči" je vendar tudi v nedeljo privabila nabačeno polno gledališče slovenskega občinstva. Nositelji glavaih rol ger. Schmid Konrad, S n š t c r Si č (mlinar) inNolli (erro-bokop) kakor tudi gospodična Podkraj-Skova so z dobrim igranjem občinstvo za-dovolili.
— (Učiteljsko skušnjo) ho dostali te dni v Ljubljani učitelji Karel Bernard iz Begunj na Notranjskem, Franc Cvirn iz Poljane na Štajerskem, V. L'ndncr iz Tržiča in Franc Ž-licr od sv. Ju rja na južni železnici.
— (Dvorni svetovalec g. >V i d-man) Re je v soboto zvečer z brzovlakom vrnil z Dunaja, in pripeljal tudi svojo družino s ob o j.
— (Dolenjska železnica) 5 novembra se bode predstavila csnrju deputacija, ki bode prosila, da bi so z ozirom na veliko revščino na Dolenjskem zidala dolenjska železn'ea. Deputacije se bodo udeležili sledeči gg.: deželni glnvar dr. vitez Kalteneg-ger, vsi državni poslanci kraniske dežele, novomeški župan g. B-zolli in Se dva župana iz novomeške okolice. —o —
— (Tržaška „Naša Sloga") prinaša ves naš Članek ,.Tlrvatsko vseučilišče in Slovenci.
— (1 z D n n a j a) se nam piše : Hrvatski dijaci so obiskali „in corpore" v nedeljo Pre-radovičev grob.
— (T z L j nt o m era) se nam piše: V „Slov. Narodu" se je one dni vaš d ' nik nad tukajšnjim okrajnim šolskim svetom pritoževal, da v premalo časnikih učiteljske službe razpisuje, da namreč „Grazer Ztg." in mariborski „G." ne zadostujeta. Da je imel, vaš dopis prav, razvidi se že iz tega, da sta se za tri razpisane službe v Ljutomeru in za dve v okolici — samo 2 d o s-1 uže n a vojaka (Štajerca) brez učiteljskih spričeval oglasila, čo bi ne smela kot koni-petenta ponujati. — „G" je pa zarad naše opombo tako razkačen, da dopisnika kar mladega čuka imenuje. „0." je tukaj slabo naletel, baš takrat nij bil dopisnik tiste vrste mladič, kakor ou meni. Sicer ga pa prosimo, naj v prihodnje nikar no govori o rečeh, katere so njemu neznane. V Ljutomeru je letos okolo 700 otrok, za katere je tedaj najmanj T učiteljev treba. Če se torej Ljutomerčani potrudimo, da hi učiteljev od drugod dobili, ker jih na Stajarskcm nij, in kar jih je, imajo uže enake, naj nam zavoljo tega no z a b a v 1 j a, ko pomagati ne more, vsaj meuda nij pripravljen, da bi prišel zdaj o začetku šolskega leta učiteljem pomagati, in vsaj mu ne bo škodovalo, da se bode (morda vsled ,.N." dopisa) razpis Se v druge časnike poslal.
— (Ljutomerska posojilo« taci ruga.) 1'iSe s« nam Z odlok« ni davne <iki t./.iic sodnije v Celji od 27. oktobra t. 1. it. b904 je založniško društvo v Ljutomeru s siedtčo lirmo : ..Okraji a posojilnica v Lju tomeruu registrirano) društvo s neomejeno 2ave/.<» vku .
— I '■ i a t e s je v Ljutomerskih goricah) uže dokončana. Vina je toliko, kakor lani, kapljica je prav dobra; cena mu je od 10O loO gld. atitinjak.
— (V rt uju) se je 96, t. m. glovetiuo odprla nova bolnica.
— (Hrvatski „l*r i m ur a c"), ki izhaja v Kraljevici pri Reki piše: „Mcdju Slovenci ntire se od ujeko doba put slozi, koja će bolje unaprediti korist jedne dimovine. Vtd u saboru poduiešo staro i nilađoBloveuci oštru interpelaciju na vladu, da zatire slovenski jezik u školah i uredib. I zim Razlaga ptdpisato ju svi, i od ouda zuuiukue u javnih listovih svaki stranački glas, pa se je n»dat, da će su sinovi jednoga naroda lasuo složiti u jednom programniu."
— (Iz <!o I j I ."> 1. oktobra se uaui pit-ic: Kakor »o je nedavno pokazala nemška inteligencija v Žavcu, tako se mora žabi I jež.ti nov dokaz takove moderne ou.ike, katerega sta nam tu v Celji pred nekaterimi dnevi dala dva sinova takih uiešćauov, kateri pri vsaki priliki nosijo prusko zastavo iu Slovenca žele do vseh vragov. Nij vredno, da bi ta dva fautulina imeuoval po imenih, le to naj bode rečeno, da sta na prot-tej ulici v mestu napadala neko gospo iz poštene hiše in se tako surovu obnašala, da se je rav-nanjo teh dveh mladenicev celemu mestu pristudilo.
— (Germanizacija in tujčeva predrznost.) 1'rvoscdnik rajheuburskega krajnega šol. sveta g. I*otrz, rodom Prus, je na uže znano vprašanje deželnega šolskega sveta — kjer žele nemščine v ljudskej loli, (kot učni jezik) kar samovlastno, brez vsakoišne seje, sklenil in poročal, da mora ondašnja šola biti čisto — nemška, ne gUde na to, da so oudi slovenski prebivalci, da je on ed in i Neme c mej uj imi!
— (Zlat meda 1 jo u) He je v nedeljo, dopoludne izgubil grede iz Latermanovega drevoreda in zvezdo k dež. sodniji. Kdor ga je našel naj ga blagovoli oddati proti primerni nagradi opravuiatvu našega lista.
Vi* u ooLiiic noč ir zdravje brei leka i a brez urohksv po izvrstni
BBvalesciere in Barry
-S let sle jo nij Imleznt, ki bi jti ne bila ozdravila ta prijetna sdravilna hrana, pri odraieenita i
Otroci)) brez medicin in stroškov; zdravi VM bolezni v želodcu, na ž.iuili, tlaljo prsne, i na jetrah; žU-zc
v ujm.
81. o k t. in 1. n t) v.
BVMpai .Jak I ie Ki Gorice. — Šaman, Riebon iz Trst*. — liiduiiinskv i/. Savinjo. — Mincz \t Litiju — Jtaudek iz Dunaj a«
i'u Nloiiu : (Jothard, Orositi oba iz Krko. — Dobravec iz Ktidol tovega. — Svatom iz (ioiico. — '/.uža iz Dunaja.
Mtaslno i/. Trsta. — Prejeren li Radovljico. — Kotnik iz Vrhniko. — Woia i/. Grrsdca.
Pri   oitii« i:  Eriaper. Bundalek,
Husnik, Kouieiiei,  Katlaii,   Viki  i/. Du-
naja. pl. Ffobtenau \m Zagreba. — Kazaigal iz Kočevja. — Vonoovskv i/. Idrijo. — I human h Alonakovoga. —
i naduho, bok-čine v ledvicah, jetiko, kaiclj, neprebavljeni«-, zaprtje, prchlajciije, nespanjoj slabosti, zlato žilo, \i)«|t'uic'o, mrzlico, vrtoglav je, silenje krvi v glavo, hnaeajs v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, iitožnost, diabet, trganj«*, shujšanje, bledičieo in pri* hlajenje: posebno ne priporoma za dojene« in jo bolje, nego dojiiičino mleko, l/.kaz iz m«*j 80.000 sprite val zdrav ilnili, brez vsako medicine, nuj njimi Hpn letala profesorja l>r. VVur/.crju, g. K. V. I »en. k a, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdrav iltn-ga svetnika Dr, Aiigelsleiiia,  Dr. Sh« ■rclaiidu,
Dr. ( ampiiella, prof. Dr. heiie, i >r. In'', grcanje Oattle*
stuart, Markiz«; d«* Proban a mnogo ilm/. ili imenitnih osni., ho razpošiljava na posebnu zahtev anje zastonj, kiatki izkaz iz .SO.000 Npričevahiv. Spričeval«! zdravilnega svetnika 1 >r. \V u r /. <■ r j a,
Bona, lo. jul. I8.r>2.
Kevaloseičro Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna ju pri tiristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnili boleznih, a t. d. pri kamnjii, pri priHadljiv cm a bidchnein draženji v Healni cevi, zaprtji, pri bolehiuui hodenji v ohistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Naj ladjo in in neprecenljivo sredstvo no samo prf vratnih in prsnih boleznih, ampak tiuli pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rad. VVnrzor, zdravilni svetovalce in člen mnog«! učenih drtižtov.
VVincbeHtor, Angleško, JI. decembra 1812.
ValS izvrstna h'cv alcs«-ičrc je ozdravila Večletne
i nevarnottne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja,
bolne čutnice in vodenicu. Prepričal hciii ne sam glede vašega zdravila,  ter vas toplo vsakemu priporočam. James Khorclaud, rauoeclnik, 80, polka. IzkiiAuja tajnega sanitetnega svelovalea gosp. Ur. A n g o I s 16 i 11 a.
I! «* r o I i 11, •>. maja IHfHi. Ponavljaje izrekam glode Kovaleaeieru du l!arry vh«'.stransko, najbolje spričevalo.
\)r. A11 go I 8te i 11, tajni minit, svet«»vale«*. Spričevalu fit. 7ii.i>21. Ol> ergi m p«• r n, (itadensko), M'J. ajirila 1H7'2. Atoj patient, ki jo liže bolehal h tednov za strašnimi bolečinami vneti« jeter, ter nieomir  po ožit i uij mogel, je vsled rabo Vafto Kovalescićre du l$arry jio-polnama zdrav.
Viljem liurkart, ratioeeluik.
M 011 tona, Istra.
Učinki Koviilosolero du Harrv ho izvrsoti. Ford. (JI 1111 sbergor, c. kr. okr. zdravnik.
►•d. 80.416. (5osp. K. V. Beneke. pravi prolesor niedieino na vseučilišču v Mariboru (Neiiu'ija), piAo v „Hcrline, r K 1 i 11 i h e b e W O o h 6 11 ho b r i ftu od S. aprila 1K72 to In: „Nikdar no zabini, daje (»zdravila enega uiojib otrok 1«* takozvana „Kcvnlcnta Ara-hiea" (Kevaloscierc). Deto jo v 4. mesecu vedno voo iu vee hujšalo, ter^vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nij ho bila v stanu odpraviti: toda Kcvalosciero gaje ozdravila popolnoma v ti tcuuib.
Št. (l'l.iilt). Markizu do llrchan, lioUdiaje sedem let, na nespanji, treslici na vsob tulili, HliujAaujl in bipoboudriji.
SSt. 711.810. (ioHpo vdOVO Kloiiiinovo, ImHsiddorf, na dolgoletnem bolobanji glavo in davljenji.
Ht. 7.r».877. Flor. Kollcrja, v. kr. vojagk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kaplji in bolcbanji dusnika, omotici i tiAčanji v prsih.
Št. 7f>.i)7().   (inspoda (iabricla TcHiierja, sluša telja višjo javno trgovinsko akademijo dunaJHko, na skorow brezmukjni prsni bolečini iu pretroHU eiitnic.
St. <>.r>.7ir>. (iospodični do Montlouia na nepre-bavljenji, iiospauji in hiijsanji.
Št. 76.998. Barona Sigmo 10 letno liraiuote na rokab iti nogah i t. <1.
Bevaletolere je 4 krat tečneja, ne^o nu'so, tor so pri odraAi'-eiiib iu otrocih pribrani oOkrnt več na ceni, glede brano.
V pkbaatih puiicab po pol fnuta 1 gold. .'»o kr., I tnnt 2 gold. 50 kr., I funta 4 gold. 50 kr, 5 tun ,ov 10 K«I<1.. ^ funtov 20 gold., 24 funtov Jti gold. — kevulei.ciero-Hinciiilcii v pu&icab i 2 gold. 50 kr n 4 gold. 50 kr. — liov»le»cior«-('hoc«>latiJe v priiln. in v plolČ.icuh za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold •'.() kr., 18 tu 4 gold. 50 kr., v prahu z,i 120 ta 10 «old., za 288 ta« 20 gold., — za 57« tug JJU gold. - Prodaje: Barrv du Karry A Comp. na l»u-
titefl, « mIUIn« liglftHHe št 8, V lj«l> J )•*..! bJd H h h r, v «>i-h«lt*l bratjo Obe ranzuauy r, v Sum brnfcn Dlocbtl & Frank, v 4'vlov«l P. Kirn-bacber, v I.oml Ludvig AiUllor, \ .tli*t Iborii
F. Kohtnik & M. Morio, v U.mhih j. 11 "lt oc k Iihusou, kakor v vsot« meutib pri dobtib lo narjib m npt oerijbkih Ugoveib; tudi ra/.|io&ilja du naj
m;.. i.)s>. nn«. krajo po počuiih nskamioahaH povae^jib
Dnnajska borza 2. novembr		a.	
(Izvirno tolografično porodilo.)			
Enotni drž. dolg v bankovuh	.   70 gld.	:io	kri
č-ii«)ti:i t /. <lolg v srebru		—	n
186(> tiri. ponojiio ....	108 „	90	n
Akeiio narodna b.Miku	961 m	__	
Kiedilio akcijo ....	MM m	BO	
	It« ,	85	:
			$
(J. k. rek n. i......			
Srebro ....           .   . .	ti« l	—	
Oznanilo.
Prodaja so zdaj pri .11. <-« ■ Imi- j i v l.jult-
I i a n i po zOlo znižali i cuni:
14 IJii <
za poštovanje, razst.-vanjo iu metrično mero s „po-jasniloui" vred pO 2 kr. a. v.
% becednlca n iioiioiiami
za čitanje in čtetje, po 1H kr. a. v.
Kdor pa naroči pii pisatelju Ž n i d a r o i i( - u na Ilanjsicali (pošta: Canalo iiei (iiirz) po M) iztiaov to ali unn knjižico, ta prejme ua vaakib K) šo 2 utiša za privrzek,
„Slov« nski Uč ttvj" govori v 3 iit. (stran 44) obširno o „Abccodtiiel" ter sklepa tako: „ Iv.ij ta-cega nemaju ho Nemci ne, kakor so te podobo, ka-tore služijo dvojnemu namenu: ka/alneinii poduku in izpoynavanju pismen. Mislimo torej, da bi ho moglo slovensko uč.tejstvo po pravici ponašati s to „Abecednim". Priporočam.) jo naj toploj ti vsem čest. čitateljem našega buta.1*
„Abi ectluica" so dobiva tudi v Colovci v ti.i-kainici iliu/.lie sv, Alobora, v Mariboru pri Furliiieti v (Jerici  pri VVokulatu in  Filaku, v Zagrebu pri
II ai t man u, v 1'ragi pri (Iiegru. (.'111—])
ar Prodaja s*s
liist' in ^os|mmI<ii si \n.
i'rek rasno laliorsKo ]MiNeMlv«» mi \ Istiltnu
i \\ tisach), poleg Kranja, je takoj naprodaj zaradi važnih rodovniških pouičr. Posestvo je na cesti od Kranja proti Kokri iu Koroškem, ter jo Hposohno za vsako potlv/.etje. 1'ri hiši je kegljišče, vrt za zel j ena V t) iu sadno tlrevjo, poleg tt>ga lepo zemljišče ob Kokri, ki jo ugodno in pripravno za kakov piv o var ali pa mehanični mlin itd., sploh priporočam to posestvo kot plodonosno /u vsako podvzetje.
Kupci naj blagovolijo do konca novembra posestvo oglodati.
Živina no pa 2. novembra pitala na tržujem sem nji v Kranji pu javnoj dražbi.
Natančneje se poizve o posestvu in kupu pri lastniku Jan. I*»i*lieu, domače Tabor nn VIno-kt-iu li. 6t. 7. (JMJ1—8)
Ne pregledati! TkWD
Le še kratko dolin
j«
gospa Meta
slavna, mlada prorokinja i/. Egipta
za vsaeega posamezno   pristopna  otl  8. zjutraj do 8. zvečeri
„pri slonu"
II. nadstropje, št. sobe 36.
Ta dama moro vsacemu človeku razjasniti vso pomore, ki bo nahajajo v človeškem življenji, je li ktlo oženjen, kako uolgo, ima li rodovino, kako brojno, kotikti so stari otroci, kako se zovejo, dalje, če je bil kdo u/.e oženjen itd.
(«t»Hpa > I < -1 i i se sklicuje glede njene uiiietnosti na šestletne študije v Kgiptu, ter umi i/, zvezdnih znamenj, v katerih se je čiov ck rodil, slednjega presojati, — brez vsake pomoči kak«* tretje osobe, kaje navadno I«* pri mesečnikih.
Odgovarja se na vsa vprašanja.
0d 12—1 v peludno je zaprto.
Hitlmaii i/. Slekovega. — i rebl, llup-itiuii, Klork,  Spit/,  Feterea iz Dunaja.
— Kisciibcrg i/, (lalicijo.—dol iz Tolmina. — borg iz Gradca. — Nemani ti iz lima.
I" 11 y.miiiii-4*l: ketltuiik iz Poljaka.
— Trtnik iz Kibnieo. — KleuionČič iz OradoSi — pl. Gungel i gospo iz Železnikov.
Pri « arj u n v MtrlJskem ; (irimtl-ner iz Loko. — BaroN iz Gradca — Stroj h Katltjvljice. — Oorne iz Verda nja.
1'ri i >uv ;«i - K« m dvoru i korene, iz Kauinika.
I
I I I 1 1 1 1 I 1 II 1 I I I I
Prodaja vinskih trt.
Uljudno hc jjvlja,  da   tudi  letos po ceni in na
Izbir produja ui«»l Meri.....i;i vliiftli<»-frluti Mola
mnogo in it l«*(nili % i it* li tli tri, ki rede tiajekuN-nejio iu  najbolje znano gri zdje. — Vcfc trn iz^ć pri
grof Meranovem oskrbništvu,
Iflelliiigovu iill4*», nI. t>7 v lTliirilM»i*ii. (810—1)
Utdštelj iu 7.»* Dredlliitvo odgovoren: Mak h A run C.
l.«»li It.    o.     nI.    . ^» ) In L't tO>k»IXJtM