V torfk.'''r,,',< inoUto ,h»j» in "''J", y M»rl- ,.m htn tmimm |,,m »IN ■ ■»< — a P„l let* — a ,-rtrt Itta . 2 .. -» .. M |,„1 Irtt . S ,. -- ., ;,t,t m i .. m .. v r «1 n■»«»" i« tw«v*MlM j-iu rt«!"«"«1 »'«" lilati) hiJnu it. HM. ±t. 27. "V Mari .bo i-u 4. junija 1868. O/.uniiil.i: Za imvatln.i IfMtoMM Tri*t«> **• i'titrnjf i! kr., fe natijiiii' I krat, .1 kr. t* i« Utla Umi 4 kr. It le tiiku Škrat-ftt* pumi'iik* M l'l.i' ii Za riak |Im| j.- pU.-ali kolek |Htriii|x>lj) ta :tu k. It..k.i|ii-i up uh vraćaju, ilopisi naj a.' Mai;»voljii" frankujejo. Te6aJ i. Donesek slovenski zgodovini, državnemu pravu itd. Laški minister Cavour je svojim po svobodi in ml hijeni Itnliji hrepenečim rojakom nekdaj rekel: Signori, se vuolete libertii, bisogna pagare (Gospoda, če hočete svobode, treba da plačate). Ali so si Italijani ta izrek k srcu vzeli, tega nam zgodovina ne pripoveduje; da se pa ni izgubil iz sveta, kaže nam sledeči plačilni nalog, kterega je poslala o. k. okrožna sodnija eeljska gosp. dr. M. Prologu, vredniku „Slov. Gosp.", po §. 19. zahtevajočeinu, da se mu razsodba (tedaj izvirnik) v njegovi tiskovi pravdi izdela slovenski. Glasi se: 3. 2690 Str._ 3ln flerin Dr. SW. $ce(ofl Mtt uad>bciu.nute, an bo8 flefertigte ScjirfSflcridjt bimtcu 8 Jagen bet fottfKget (šrmition JU eutririjteiibc štrafaertcbtdfoftcii. ?lu6 betu ©ttafurtjjeiU bes f. f. ftreis* flcrichteg 6iflt, tlom 28/3.18G3. Gfelbfiraft . čtrafprojeftfiiften StnifuoHjUip3foftcn J ttcberfcfcuiifl j llrtbctleo tli cinjcln fl. i Fr jufomincn fl.'l fr." 10 10 Cmpfnti^bcftiiti' gnitji om 30. 9>?ai 1868. (Pečat.) (Podpis.) Brezova mast in ljubljanski nemskutarji. Kar so ljubljanske „turnarje", naše policije, državnega pravd-nika in samega cesarskega namestnika gosp. Conrada pl. Eybisfchla, prisrčne ljubljenčke, žilave kmečke pesti nad Ljubljano pri Jezici v beg zapodile, da so jim želodi opletali na klobučkih, od takrat zopet nemški, gnoj iu blato kidajoči, kupljivi časopisi nad vso mero predrzno in ostudno lajejo na vse, kar je narodnega na Kranjskem, a posebno na najhujši trn v svoji peti, na novi „Sokol". Nemšku-tarji ter njim prtpMeno krdelee Nemcev, starih sklučcnih penzijo-nistov, ubogih uradnikov, ki v potu svojega obraza in v trepetu svojega srca/lirobijo trdo skorjo cesarskega hlebčka, najprvo do brezumnosti pijani od omotice zaradi zmage pri zadnjih mestnih volitvah, in zdaj do strupene sline razkačeni in tako nepopisno srditi, da s zobmi iskre krešejo zaradi skelečih, malo slavnih palic, ki so jim padale po plemenitem zadnjem delu hlač, sami več ne vedo, kaj počenjajo v svoji vrtoglavici. IMi nikoli nismo zagovarjali, ne zagovarjamo zdaj, ter nikoli ne bodemo zagovarjali tacega ponočnega tepeža in tacega dokaza-vanja s kolom v roci, ker se s tem nič ne pečamo; vendar se moramo ustaviti početju naših lažnjivih nasprotnikov, ki po nemških, jako postrežnih časnikih na ves glas kriče7: Sokolci, narodnjaki in kaplani so kmete s koli v roci, s kamenjem v pestdh razpostavili po žitu ob dunajski cesti iu položili po prekopih, od koder so potem planili na turnarje. Mi brezovo mast in koristi, ktere se iz nje cede, prepuščamo našim nesramnim nasprotnikom, ki so podobni dr. Zarnikovemu spekulantu v njegovih ..originalih", ki je iz najguus-nejših kebrov inunčezne nesnage ožćmal mastno, če tudi ostudno olje v nesnažni lonec svoje umazane koristi. Kakor se iz najgrših odpadkov človeškega telesa naposled še nareja žgana pijača za drhal, ki v noči po klopćh ob cestah in v mestnih drevoredih spi, tako tudi slovenski renegati, ktere je narod krstil za nemškutarje, in ž njimi drhal njihovih privržencev z razustnim kričanjem iu lažnji-vhn klevetanjem iz tepežev ter enacih najzaničljivejših stvari sebi in svoji stranki žge in vari pijačo obnorele zlobe in peklenskega divjanja. Varila je notri do včeraj slovenskemu narodu strup iz zabavljanja iu potem strahopetnega bega starega vojaka Tambornina; a še mnogo zagatnejši strup je zdaj začela čvariti iz pretepa pri Jezici. Tri leta bodemo vsak teden brali zdaj v tem, zdaj v tem časopisu o tej ponoćni rvanki, Če tudi ni dokazano ter se ne bode moglo dokazati nobenemu slovenskemu društvu, nobenemu slovenskemu posameznemu narodnjaku, da je kmete podkuril ali v red postavljal. In ko bi se ktereinu posamezniku tudi dokazalo, česar se gotovo nikakor ni bati: ali je pa vsako društvo res odgovorno za vsako početje vsaeega svojih družabnikov? Kedar g. Dcžman kaki lisici drob pregleduje, ali se takrat z narovoslovskim preiska-vanjem ukvarjajo tudi vsa nemška društva, kterim je Dežman ud V Komaj se je v Ljubljani zaslišalo, da so kmetje zopet na- JLfetoJL V Mariboru, 1. junija. Svojega listkarja ima prepisana Ljubljana, megleno Celje, celo mrzlice polne Brežice, zakaj ne bi ga imel tudi dvestrančni Maribor, v kterem „Slovenski Narod" na svitlo izhaja? Službo to nehvaležno prevzamem vsaj za donos jaz brez vsega plačila, ker v srebru mi lastniki listovi ne morejo člankov plačevati, papirnatih, razcapanih in razmazanih „Miinzsclieinov" po slovenski: na videz denarjev, pa nočem, da si ravno Italijan dobro pravi: „11 denaro h un compendio del poter umano". Bilo bi srebro, — c valja! ker ni laž, kar Francoz rečo: Un homme sans argent est un pen moins que rien. Tudi še naš časnik v gmotnem oziru preslabo stoji, ko da bi mogel plačevati vsako listje iz mojega vrbovega koša, zraven tega sem jaz še tudi domoljub, kteri kaj žrtvovati zamore, ne pa kakor založnik necega slovenskega časopisa, ki si je dobro plačati dal vabila k naročbi na „Slov. Narod", ktere je kot doklado svojemu časopisu priložil, pa prav je imel, ker „beata la citta che ha — stampatore*), che sa". Pa s čem bi začel mariborski listkar? Naj poprej ponižno vpraša: jeli letos nc bodo izhajale „Slomšekove Drobtinice"? in od Pohorja čujem odglas mogočen: Ne — Ne — Ne!! Zakaj ne? Ker se si neumnice izbrale napis: „Slomšo ko ve". Sicer seje že nabiualo gradivo, ali ni najti pravega vrednika, kteri bi skrbel, da bi bile „Slomšekove Drobtinice" organ „gvišnega gospoda", kteri se je prestrašil, kakor jaz enkrat pred volkom, ko je prebral nekakov rokopis za Drobtinici: namenjen, v kterem je pošten spisovatel zagovarjal tudi slovensko narodnost. *) Gosp, listkar nu Btnoto textov kvariti, dnigaćo pride g, Carneri z originalom, t'am stoji „principe", no pa stampatoro, Vrod. Pa nepolitičen listkar, kaj zopet žlabraš, ali ne čuješ, kako križani gospodje v naši sosedni cerkvi molijo : Pone OUStodiam ori pieo, et ostium circunstiin-tiac labiis meis. Kakor so „Slomšekove Drobtinice" odložene ,,ad graceas calondas", tako menda tudi Sloinšckov spominek. Nič ne čujemo o njem, dasiravno ima slovenski narod pravico vprašati, kaj bode / denarji. Slišali smo praviti, pa ne verjamemo, da je neki gospod, kteri nosi dolge „dependence", rekel: V mojih očeh Slomšek ne zasluži spominka. O arroganee! L'arroganco est un vico oxtr£me, Qui 1'iiit nićpriser en tous lieux L' homme dont 1'esprit orgueilleiuc S'eleve an — dessus de Boi-mdmo. Prav si pel starolVancoski poet! Narod slovenski in katoliško slovensko duhovuištvo pa sta z obilnimi prinesla izrekla: Slomšek je Vreden spominka i/, samega Buhega zlata. Pa pojdimo na druge stvari. Jaz bi rad vedel, koliko oseb na Kranjskem hode bralo te listkovo vrstice, in pove mi slavna administracija „Slov. Naroda", da samo 120*). O zaspanost dežele, v kteri so so narodih slovenski prvaki. Ni nobenega akcionarja doslej iz Kranjskega za naš narodni zavod, zraven tega pa tudi le 120 naročnikov! Ali bolje rastejo narodni reakeonarji posebno v prepisani Ljubljani iu odpadniki, vzlasti od onega časa, kar so ježasti ježki fantje tako hudo nemški: „eultureleinont" stepli. Pa zakaj gre narodna stvarna Kranjskem lako rakovo pot? Čujte I Tria sinit, quae evertunt ronipublicuni: iium.ituimuii consilium, proprium com-niodum, ct occultiun odiiuii. Ali kdo bode takošne žalostne prikazni prežvekoval? Poglejmo rajie n IrUŽbinsko življenje v .Mariboru, in tukaj nas zanimiva posebno on To fltovilke ne vomo potrditi. Administracija, pri kteri smo hoteli pozvedati, Opomni ' nan jo novficino, da ona ni odgovorim ni vreduiUvn, ni postavi, ni oličinslvu, i • - l. jI carju. Vredn. novo poslopje — narodno gledišče. V nožji sodi praded Čeh, bogoslavjaje novo poslopje, če^ki narod in njegovo muzo. - Radostna pohvala in slata-klici zadonijo po celi hiši. Po tem se je igrala nova spevoigra, ktera ni bila manj pohvaljena, in to po pravici. Skladatelja so klicali po vsakem prizoru ua oder. Tudi ta del slavnosti so sme k najkrasnejšiin šteti. V vednem spominu ostane Ki. maj našim bratom Cehom; pa tudi nam naj bo ta dan vedno v spominu, naj nas misel nanj spodbuja, posnemati naše brate, in vedno neutrudljivo delati za blagor naroda našega in v prid lepe naše domovine. Drugi dan 17. maja je našlo sobice Prago še zmiraj v krasni obleki, gostje so si ogledavali mesto dopoldne, in ob poldne so se podali v novomeško gledišče v akademijo vseh pevskih društev. Ob pol dvanajstih so šla pevska društva po svoje zastave na žofin-ski otok, kjer so jih prejšnji dan shranila, in z godbo so se podala v novomeško gledišče. Hiša je bila prenapolnjena. Pevci so bili pri vsaki pesmi z živo pohvalo sprejeti. Popoldne 17. maja je bil na žotinjskem otoku veliki banket, pri kterem so bili vsi češki prvaki, kakor tudi moravski, ruski, srbski, hrvaški in slovenski gostje. Pilo jih je čez 400. Imenujem le: Palacky, Dr. Rieger, Clam-Martinic. grof Ilarrach, Subotič (Hrvat), grof Kiselev (Rus), prof. La-manskj' (Rus), Rubin (Rus), Dzicduszycki, P. Kačala (Rusin), prof. Narano-vovič (Rus, v ruski narodni obleki). Dr. Pražak z Moravč, Urbanek (Ceh), župan dr. Klaudy, Pavvlevič iz Dvora, dr. Braunor, Sladkovsky, Mrazovič (Hrvat), Čakra (Srb), Kostič in Gersić (Srba), dr. Vošnjak, dr. Kopač (Slovenec, iz Zagreba) iu drugi Hrvatje in Srbi, potom P, Hurban (Slovak), P. llornik (Lužičan) i. t. d. (Daljo prih. V Belemgradu 25. maja 1868. Dobili smo vesti iz Bosne, ktere potrjujejo glasove, da se je tešanjsko okrožje spuntalo. Čeravno ta glas ni nenaden, ker se tam obče nezadovoljstvo vso bolj širi, vendar je v svojih nasledkih zelo važen. Dozdaj je bil vsak punt, dogodivši se v carstvu turškem boj krsta s poluuisecem; krst in poluiiieseev sta bila jedcu drugomu v glavi, in zavoljo tega se je tako dolgo držalo osmansko carstvo. To jo bil vzrok , da je Bosna pri vsakem punta podlegla, Ali nazadnje se je to studilo samim Turkom (oni so Srbi, samo poturčeni), da so se zjedinili s kršćani zavoljo velikega davka. Osman Pašu čuvši o tem, došel je sam tje, in razgnal narod. Take prikazni, ako ravno se jim še ne more pripisavati znamenje občega vstanka, imajo vendar toliko upliva, da se mi kot Slovani temu le radovati moramo. Da se kedaj reši slovanstvo v Turčiji, treba mu je najpred sloge in slovanskega čustva, a do tega skoraj niso mogli dospeti. Tam jo ostal narod gluh za idejo slovanske vzajemnosti, samo nadloge in trpljenja so ga primorale, da se je kedaj lotil orožja. — Premnoge nadloge so konečno vzročile , da so zdaj zjedinjuje Mohamedanec s pravoslavnim in katolikom. Manovri so so povsod pričeli po Srbiji — in trajali bodo vsi do konca tega tedna. — Narodna vojska leži v šatorih, in tu so obučava, kako bi trebalo pred neprijateljem postopati. Beligradsko okrožje je vmeščeno na Topčiderskem brdu četvrt ure od Belega grada. Posetivši včeraj tabor, vi del sem vse veselo, vojna banda svirala je, a vse je plesalo — Kolo -Mačvanko itd. Sveta je bilo vrlo mnogo tam. V saboto je bil tudi knjez tam, kjer ga je narodna vojska s navdušenjem sprejela. Včeraj pak jih je častil t. j., poslal jim je svojega vina in jela. zavoljo kterega se je bilo vojske bati in da so povsodi, s tako naglico k vojski pripravljajo, kakor da bi se imel že jutri boj vneti. Crnogorski knjez jo izročil gospodarstvo deželnega denarstva v roke senatove, sebi je pri držal 6000 cekinov letnega dohodka. ..Rus. Inv." pravi, da se je Busija odpovedala svoji konservativni politiki ni da si šteje \ STOJO nalogu, postaviti se na celo po krvi iu duhu jej soradnih plemen, da jim je izgled njihovega vedenja in da jim v njihovih silah ne bo odrekala svoje pomoči. Poljski grb ima izginiti iz uradnih pečatov na Poljskem, ua njegovo mesto pride ruski in ruski napis. „Const." pravi v prestolnem govoru pruskega kralja: Govornima nobene besedice, ktera bi mogla Francijo žaliti, pa tudi nobene, ki bi ne izrekala žaganja proti njej. /daj se poroča tudi v nemiru na otoku Malta. Otočani bi se radi znebili anglijske vlade. Iz Newyorka se poroča, da je upor v Mehiki potlačen in da Jua-rez glavnega mesta ni bil nikdar zapustil. Tožba proti Johnson u ne bo imela tako hudega izida, kakor je bilo videti. Johnson se je zdaj že v 3 tožnih zadevah nedolžnega spoznal. i ko: Javne dražbe 2. juniju II. iz v. dr. Orešnikovo pos. št. 02 pri okr. ur. v Trebim Politični razgled. V 117. seji zbornice poslancev je vsled necega dogodka med vrednikoin Šarfom in dvema častnikoma stavil poslanec Šindlor do minister stva vprašanje, kaj hoče ono storiti, da se zavaruje neobroženo ljudstvo proti nesramnim žalitvam obroženih častnikov. — Postava o železničnih tarifi h in nadzorništvu železnične vožnje se je po drugem in tretjem branji sprejela Pri sledečem posvetovanji postave o vredjenji kupčijskib in obrtnijskih zbornic (gl. »Slov. Nar." št. 16 in 17) je hotel rešiti Krzeczunovvicz. podpisan tudi po dr. Toman-u, nekoliko pravic deželnih zborov, pa zastonj. Tudi Ljubiša je v Srbskem govoru brez vspeba tirjal še četrto zbornico za Dalmacijo. Postava se je po dolgem besedovanji skoraj nespremenjena po osnovi sprejela. Zdaj je hotel predsednik glavno poročilo proračunskega odbora na dnevni red postaviti, vlada in 62 poslancev je bilo s tem zadovoljnih. Levica pa je s 71 glasovi po nasvetu dr. G rosa skleuila, da pride to še le v prvi seji po binkoštih v pretres. Vladin predlog o prenaredbi pravil narodne banke se je predal tinanč-nemu odboru v pretres. Brestel priporoča vladin predlog in pravi, da bo banki, kakor vladi koristilo, če se razširi delokrog bankin. Ljudski minister je pozabil imenovati ljudstvo in njegovo korist. Više oseb o visokih službah se hoče peljati iz Dunaja v Beligrad, pravijo zato, da si ogledajo zemeljsko površnino, kjer bi se dala združiti drž. železnica s Srbijo in vojaško granico. Vladini listi že trdijo, da vlada ne odstopi, če bi tudi pri reševanji finančnih predlogov njena ne obveljala. Beust se je obrnil do pruske vlade zavoljo pomote v kupčijski pogodbi, kjer ni Ogerska dostojno imenovana. Sicer Pruska še ni odgovorila; to pa oger. min. Gorovoja ni motilo, da ne bi bil zbornici naznanil, da je vse v najboljem redu. 60 poslancev se je sešlo, da bi se posvetovali o finančnih predlogih iu o porazumljenji z vlado — pa so se zopet razišli. Naj si kdo misli o vojski, kar hoče in naj govore vlade in časniki, 'kakor jim drago J to ji; gotovo, da so ni še rešilo nobeno vprašanje, Kranj i cena 600 gl. I. izv. dr. Zigmanovo pos. urb. št. 1, 2 in 8 Prem pri okr. uradu v Postojni zar. G3 gl. 72 n., cena 2853 gl. 40 n. I. izv. dr. pos. Ivana Skula zem kr. gosposka Auersperg urb. št. )6 rktf. št. 669, urb. št. 803, rektf. št. 075/14 pri okr. ur. v velikih Laščah zar. 210 gl., cena 2731 gl. 60 n. Sop. izv. dr. pos. Ivana Mikliča v Zagorici hiš. št. 5 rktf. št. 33, ad Pfarrgilt Gutenfeld pri okr. ur, v Velikih Laščah zar. 200 gl., cena 1171 gl. Pon. III. izv. dr. Sušteršičevo pos. v Vrhu urb. št. 219 ad Ruperts-hof pri okr. ur. v Novomestu zar. 185 gl. '25 n., cena 680 gl. II. izv. dr. pos. obč. Ubelske urb. št. 22/17 ad Prcvalju, zar. 1300 gl., cena 1670 gl. pri okr. ur. v Postojni. I. izv. dr. pos. Vilj. Labajnerja v Koniuci, hiš. št. 6 pri okr. ur. v Zužembergu zar. 833 gl. 99 n., cena 749 gl. 90 u. Štajersko: II. iz. dražba Tabornikovega posestva, urb. štev. 102 pri Spielfeldu; cena 6598 gl. o. u. Maribor. II. izv. dražba pos. urb. št. 22 pri Pesnizhofen, pol. hu. Kronabetter-a, cena 3816 gl. o. u. Maribor. I. izv. dr. pos. Šini. Purgaja urb. št. 41 ad St. Jakob pri okr. ur. v Mariboru zar. 3010 gl, cena 6294 gl. I. izv. dr. pos. Mat. Pachlerja dom. št. 12 ad Rot\voin, in urb. št. ■/. ad Oborrottvvein pri okr. ur. v Mariboru zar. 106 gl., cena 2207 gl. in 368 gl. I. izv. dr. pos. Hajdenekova urb. št. 22 ad Mag. Rann pr. 4210 gl. ngt. št. 88, vr. 450 gl., ngt. st. 115 in 1428 vr. 150 gl. urb. št. 201 vr. 100 gl. urb. št. 132 in 133 vr. 1300 gl. urb. številke 237 in 238 vr. 100 gl. urb št. 371 pr. 1200 gl., iu urb. št. 23 ad Mag. Rann vr. 1550 gl pri okr. ur. v Brežoah. 30. maja III. izv. dr, pos. Mart. Repenšeka urb. št. 698, 700, 708 in dom. št. 51 ad Gornjigrad c. 7141 gl. pri okr. ur. v Gornjemgradu. 3. junija. Kranjsko: II. izv. dražba tirjatve Marije Zabukovec ua štev. 453, zar. 210 gl. vrednosti pri okr. ur. Ljubljanskem. II. izv. dražba pos. Fr. Oražem-a v Maliloki, št. 11 pri okr. uradu Ribniškem; cena 732 gl. III. izv. dražba Permetovega posestva v Vinu, v okr. ur. v Ljubljani. II. izv. dražba posestva Marije Koncilije, urb. štev. 68, pri okr. ur. v Brdu; cena lbO gl. 20 kr. Pon. 3. izv. dražba llabjanovo posestvo, urb. št. 163 l/I ad ad Lack pri okr. uradu v Loki, zar. 131 gl. 25 n.; cena 152 gl., in urb. št. 4 ad Hališe, zar. 183 gl. 75 n., cena 660 gl. I. izv. dražba pos. Štef. Peterlina, št. 20 Grosspolland zar. 200 gl, cena 1507 gl. pri okr. ur. v Ribnici. I. izv. dr. pos. Marije Kmnp, zein. kn. Kočevje , toni. 34, fol. 208, zarad 100 gl, cena 150 gl. I. izv. dražlia premakljine Jož. 1'lantariča v Mokronogu. Štajersko: I. izv. dražba Kostoniajevo posestvo, urb. št. 127 pri Teharjah, okr. uradu v Celji; cena 4250 gl. I. izv. dražba Ratejeva posestva urb. št. (i '/„ in kurr. št. 703 '/a ad Neucilli pri okr. ur. v Celji, oena 870 gl. I. izv. dražba posestev Jurja in Helene Rosman v Gorici, urb. št. 2 in tlom. št. 1 ad Maierberg pri okr. ur. v Celji. cena 1310 gl. I. izv. dražba pos. Mih. Slatenšeka urb. št. 153 ad Oplotniz v gor. njih Lužicah pri okr. ur. v Slov. Bistrici zar. 100 gl, c. 2200 gl. I. izv. dr. pos. Ane Tramšak v spodnjih Lužicah urb. št. 180 ad Oplotnitz pri okr. ur. v Slov. Bistrici, zar. 50 gl. c. 670 gl. I. izv. dr. pos. Jož. in Marije Zemljak v Pretrešji, urb. št. 105 in 105'/4 ml Studenitz, pri okr. ur. v Slov. Bistrici zar. 163 gl. 96 n., c. 2700 gl I. izv. dražba pos. Jož. Hlačarja v Levi, urb. št. 25 kur. št. 424 ad Neucilli, St. Magdalena, pri okr. ur. v Celji, cena 4480 gl. I. izv. dražba pos. Florjana in Marije Habjanič, urb. št. 51, 5lV4 ad Minor. Pottau in gor. št. 430 in 430'/j ad Ankenstein, pri okr. ur. v Ptuji, zar. 500 gl, cena 1150 gl. in 500 gl 2)^*" zavoljo visoeili pi-aznikov bomo izdali prihodnji lisst še lo v ooti'toifc. 4. junija. Loterijiie srečke 27. moja. Iz Trsta: 24, 56, 46, 28,62. Dunajska borza od 29. maja. D70 metnlike 58 II. 96 kr. ■<"/„ mctalike r, obresti v maji in nov. rU nnrod. posojilo i'>'-' fl. 'M) kr. iHfill drž. posojilo 81 (I, 80 kr. Akcijo narodi banke 70 II. 40 kr. Kreditno akcijo 182 it. 80 kr. fl.80 London 110 ti. 05 kr. SrLd.ro 114 II. .ri0 kr. Cekini 5 (I. 6(1 kr. izduttdj in odgovorni vrednik Anion TuiumIč. Lastniki: Dr. Jože Y usnju k in dnini. Tinkar Uduard Jmi7.it-. mlatili turnarje. kteri vso dobo svojega obstanka Še nikoli nikamor čez ljubljansko mitnico .r)0<) korakov niso stopili, da bi ne bilo treba podplatov kazati ali hrbet nastaviti, česar so tudi lami mnogo krivi, ker njihovi revolverji, zabavljivo vprašanje fantom: ali imate korajžo? njihovo zaničljivo in ošabno nnmrdavanje. njihovo naprej zakrivljeno perje na klobncib, se kmečki mladini že samo ob sebi zdi razžaljivo klicanje na boj, zdi se jej bridka zabavljica mestnega oiabneža, podojdnega s krivim mlečkom površne puhle olizanosti, ktera se prodaja za Bnemško kulturo"; komaj so prisopihali prvi begunci razprhnenc turnnrske armade doli od sv. Krištofa, že so nem&kutarji raztrobili, da je dr, Bleiweis poprejšnji teden za berača preoblečen ob berglah lazil ob Savi, koder je kmetom 200 gld. potrosil, kakor pravi Antikrist, da bi nemškntarje pretepli. Kvasilo se je, da je dr. Gosta za kmečkega fanta preoblečen po krčmah za vino dajal in potem pri tepeži sam a kolom udrihal, akoravno je dokazano, da je taca« bil v Postojni. Znani opravljivec iz Ljubljane je v „Triesterico" naglo pisal, da so se narodni podpihuni in družabniki poprejšnjega „.Jnžnega Sokola" vse tisto popoldne, ko je potem bil pretep, klatili po krčmah, ob dunajski cesti, ker so za vino dajali, kmečke fante podpihovali, ter na Nemce vzdigavali Črno vojsko. Dunajski list „Presse" je 20. maja v uvodnem sestavku v Ljubljani skovanein brez okoliša rekel, da so kaplani in Soko-lovci (torej ne družabniki nekdanjega „Jnžnega Sokola") kmete peljali na turnarje, za kar se bode ta Časopis moral pred sodbo zagovarjati; kajti iz gotovih ust vemo, da odbor /.danjega „Sokola" dunajsko mater tolicih in tako pO gostem raztrosavanih laži, staro kačo „Presso" toži. Pa s tem še ni bilo opravljeno. Nemškutar-ska drhal spiše „promemorijo Nemcev proti Slovencem" ter v tem nesramnem zmazku svoje strupene srditosti od vlade zahteva: „llnj v Ljubljano pošlje civilnega in vojaškega governerja, ter naj vojake po deželi pomnoži in tako vso kranjsko zemljo dene v stan obsCde; naj razpodf zdanji deželni zbor, ker v njem ni nemške večine; naj za trdno odstavi zdanjega župana; naj zapre čitalnico in vsa slovenska društva ; naj odpravi trgovsko zbornico, ker vselej narodne poslance voli v deželni zbor; naj neinško-turnarsko in „Sokolovo" društvo razpodi, da bi tako nemško društvo, ki že del j Časa uborno životari, umrlo s Častno smrtjo, s seboj vred „Sokola" pokopavši; naj slovenske liste ustrahuje in s tiskovimi tožbami ubija ter jih celo brzda* s tistimi tiskarskimi, če tudi zdaj nikjer več veljavnimi zakoni, s kterimi je 1851. leta bil Bacil začel časopise bičati; naj službo vzame narodnim učiteljem ljudskih in srednjih učilnic, ako ne bodo hoteli v nemškutarski rog trobiti; naj popolnem ponemei učilnice in pisarnice, t. j. naj Slovence preganja, kakor koli more, ako se ne dade rado voljno ponemčiti". To ..promemorijo" je podpisalo 200 ljubljanskih meščanov, ki plačujejo največ davka, in nesli so jo cesarskemu namestniku g. Conradu, kteremu so na ravnost povedali, da mislijo s to prošnjo iti na Dunaj k niinistcrstvu. To je sad našega zadnjega poboja pri volitvah v mestni odbor. Če se našim prvakom Se zdaj niso oči odprle, kaj in kako imajo počenjati, potem jim ni več pomagati. " \asii prihodnost. ii. Ena naših najvećih nesreč je, da v političnem obziru nimamo nobene veljave. Temu se bode vsaj nekoliko prišlo v okom, kedar se bode uresničil program, ki si ga je „Slovenski Narod" na čelo in slovenski narod v srce zapisal. Druga naša reva je, da imamo še tako malo dušne hrane v domači obliki podati tistim, ki bi po njej segali. Tu nam je treba že v malo daljšo bodočnost pogledati. Ali bi mogel slovenski narod v slovstvu, umetnosti in vednosti toliko dušne hrane spraviti na dan, da bi zadostovala ogromnemu napredku sedanjih in prihodnjih Časov? Nikakor ne! Ne precenimo svojih moči, in se nikar ne primerjajmo Grkom, kterih razmere so bile vse drugačne. Ogromno nalogo glede* omike, zamore le ves slovanski narod z zedinjenimi močmi kot jedna slovstvena celota izvršiti. Tega edinstva si ni moči misliti brez skupnega jezika. Slovani bodo tedaj gotovo imeli nekdaj bvoj vseslovanski jezik. Kakošen ho ta vseslovanski jezik? Gotovo bo jezik kterega slovanskega plemena postal vsem Slovanom skupni jezik. Mešanice iz vseh narečij gotovo ne bodo nikdar kovali in varili. Take misli že imamo, hvala Bogu, za hrbtom! Ktero pleme nam ho dalo vseslovanski jezik? Naravni odgovor na to vprašanje je: tisto, ktero je po številu ali omiki najmogočniše in ima že precej razvito slovstvo. To bi bilo naravno razvijanje; zato se bo brž ko ne tudi tako godilo. Teže je odgovoriti na vprašanje: V kaki razmeri bo vseslovanski jezik k posameznim slovanskim narečjem v Jih bo izpodrinil? Mislim da nikdar ne. Spomnimo sc, da si je slovanski narod več ali manj splošno na svojo zastavo zapisal po-druževanje, ktero svobodo posameznih delov le toliko omejuje, kolikor je za splošni blagor neobhodno treba. To pridruževanje bo tudi glede* vseslovanskega jezika obveljalo. Narečja in njih slovstva bodo oBtuln poleg vseslovanskega jezika in vseslovanske literature. Tudi glede omike bi to bil velik korak naprej. Pri enih plemenih namreč bi, kar je naravna reč, vseslovanski jezik dolgo časa ostal le lastnina izobraženega sveta. Če bi se narečje in njegova literatura celo* zanemarila, pretrgala bi se s časom ona živa zveza med prostim ljudstvom in izobraženimi stanovi, ktera je neobhodno potrebna za zdrav razvitek vsega naroda. Ako se pa literatura vsakega plemena poleg vseslovanske v primeri s potrebami dotičnoga plemena razvija, je mogoče, da omika vsem stanovom brez vse sile v naj prijetnejši obliki dohaja. Pri dosedanjih kulturni!) narodih se ni za to skrbelo, da bi bila omika povsod i vsem stanovom enako lehko dostopna. Vsakemu je pustiti, da se po svoje razvija, manj ko je mogoče različne dele v ozke okove enoličnosti vklepati — to je zdravo načelo. Bog daj, da bi mu slovanstvo v vsem zvesto ostalo. psiček. Temu je, ker ji' tako ljube/njiva živnlica, že odločen poseben spominek /. napisom: Latratu fures excepi, mutua arnantes, Sic plačni minulo, sic planu minulo. Kdor ga hoče Bpoznati po gobcu in repu. naj se poda v hišo pod šl. 2222%« Kdno reč še moram omenili i/, javnega življenja mariborskega mesta, da se namreč ne bode trebalo za naprej poto/.evati: Quid faciunl Iege8, ubi Bola pecunia regnat, Atipie ubi paupertas vincero nulla potest? Te vrstice so mi na misel prišle, ko sem sc včeraj skoz ,,mauto" peljal, in mi ni trebalo več plačevati tn\e zaradi t:ix. / Bogom, častitljivi braveo ali bralec, kedar bodem sopei dobre volje, bodem sopet žolče mešal, ker lo je zdravo za one, ki imajo trda jetra. V Mariboru junija. Francoz ima dve izvrstni besedi, ktere se ne daste prav posloveniti, in te ste: nunpierie in railloric. V Mariboru bi človek imel vzroka dovolj „moipiirati se", zakaj smešnega je dosti — ali nar smešniša je knjiga, ki ima naslov. ..Personalstand des Histhums l.avant in Steierniark". Ker sem jat tudi katoličan in lavanl inski didcesan. in od mladih nog v Štajeru prebivam, sem si mislil: glej Kpibarnios, tvojega imena nisi še nikjer natiskanega videl, tukaj bodeš vendar Btal črn na belem. Kupim si knjigo črno žolto v znamenje, da sta izdat elj in bukvovez dobra Avstrijanca, dasiravno „deutsrh". Iščem svoje ime, a žabje masti! ne najdeni ga.*) O ti neumni naslov knjige: „Personalstand des Bisthums Lavant", ki si me spravil ob 40 krajcarjev! Pa hvala Ungu, da me niso v knjigo postavili, ker Bog zna. kako bi bili moje grško ime 'EmxnQtio<;. Ako vse to pomislimo, se nam Slovencem ni treba bati, da bi morali kedaj naš jezik in našo literaturo vreči pod klop. Le razvijajmo jezik in množimo literaturo na vso moč. — Nas Slovencev razmere so pa že tudi take, da je izobražencem znanje srbščine skoro neobhodno potrebno. Ako dobimo po Matici dobro gramatiko in se bo na gimnazijah v prihodnje zvesto izpolnjeval oni paragraf nauCnega načrta, kteri zahteva, da se Slovenci tudi ilirskega" jezika uče*, sc bodo izobraženi Slovenci sčasoma precej navadili tega našemu toliko podobnega narečja slovanskega. — Naše slovensko slovstvo bi najlože pomnožili po prestavah najiz-vrstniših del iz drugih slovanskih narečij. Mi kot Slovani imamo nekako pravico do dušnih deM, ki so sc rodila pri drugih Slovanih; ni tako, kakor če bi iz tujih jezikov prestavljali. Kar je slo vansko, je tudi naše. Čas je že, da se do te vzajemnosti popnemo olikanostjo, ki je puhla v sredi, okoti strani je pa nič ni, se drznejo z naj-SUrOVejŠimi izrazi podtikati našim duhovnikom nerazsodnost in nevednost (poveri di špiriti) in narodno prenapetost, ki hrepeni po panslavjanskih utopijah t utopil' panslaristiche di poebi fanatici caporionl di eni ossi non tono ehe i eieelii e docili stroinenti). Treba bi mu bilo dokazati, kje je kak naš duhovnik nameraval izpeljavah panslavjansko idejo! Kje so zanjo Slovani de-monstrovali tako, kakor I.aboni brez prenehanja se napenjajo za vse zveličavno Italijo. Pa naj končam. Častita duhovščina naša se ne bo vstrašila grdih pesovavek laških dopisunov, ampak kakor dosedaj bo še bolj krepko napenjala svoje žile, da Slovanom napoči boljša, milejša prihodnost. Naša duhovščina dobro pozna svoj poklic; ta ni le za cerkev skrbeti (la loro missionc di noi e unicamente di attendere alla chiesa--) ampak pospeševati naroda vsestranski napredek. Zato naj se dovršijo sklenjeni nameni in isterske dekanije (25 jih) naj pokažejo pred svetom, kaka krivica se godi slovanski Istri. Zato častiti duhovščini vskliknem: Slava! Italijani in slovanska duhovščina v Istri. Iz Primorskega 24. maja. L. K. (Konec.) Italijani se nt jeze toliko za to, ker se obračamo po drugih neister-skih poslanih, ampak jeze se le za to, ker nočemo dalje biti podlaga tujčevi peti. Italijani se jeze, ker naši duhovniki brez izjeme, najsibodo rojeni Italijani ali pa k nam prišli kranjski bratje, složno branijo narodove pravice. Kakor da bi cela Istra že bila Italijanom izročena, po kteri bi radi samovoljno razsajali. Zato se hudujejo nad vsakim, ki ne trobi v njih kozji rog. (Unanimc fu lo sdegno — — neirudire, che degli stranieri si arrogano di prendire a danno nostro ingerenza nelle cose nostre . . .). Da bo italijanski protest zoper slovansko prošnjo in zoper Svetčeve zahteve naš deželni odbor živo podpiral (con t'ervoroza raccomaudazione) če je res napravljen iu mu iz: ročen, se je nadjati, ker v našem deželnem odboru veje čisto italijanski duh, kteremn je isterski Slovan hujši kakor Tink. Tudi vse dosedanje postopanje njegovo kaže, da deželna opravila opravlja le Italijanom na dobro, Slovane pa popolnoma zanemarja. Zadnji dnevi so to zopet očitno spričali. Koperska gimnazija je postala popolnoma laška; celo nemški jezik se je izbrisal kakor posebni predmet izmed učilnih predmetov. Na l'JO.000 Slovanov se dotični ukaz še niti ne spominja!! Dalje se dopisnu jezi, da so naši duhovniki namenili še druge prošnje zoper vnebovpijoče zatiranje Slovanov podpisavati. Kakor razupita laška peticija tudi on njim odreka pravico prošnje ukladati. Ker se tu nikakor ne morem ž njim prepirati o tej pravici, ga le zavrnem na 19. št. „Slov. Naroda"; vse ustavne države svojim državljanom djansko priznajo to pravico; ravno tako najslavniši pravo- in državoslovci brez izjemo očitno povdarjajo važnost te občno priznane pravice. Vsak, naj bo tujec ali domačin, zna sam ali z drugimi vred prositi ali sam zase, ali za druge za priznavo in izpeljavo te ali one pravice, za odvrnitev te ali one krivice, za to ali ono dobroto itd Čuditi se moram, da se dopisun drzno to pravico slednjega državljana in ne-državljana odrekati našim duhovnikom, da jim podtika črne nepoštene namere (i tenebrosi loro piani) in s silo vriva nevednost in neskušenost (per inespo rienza cd ignoranza cuduti). Nikoli se nebo vresničila njegova zvijačna ua mera duhovščino med seboj razdražiti! Ona predobro ve, da naši različni sovražniki, zlasti pa Italijani, ki bi jo z narodom našim radi v žlici vode vtopili, potem prežijo, kako bi po starem načelu „divide et impera" neslogo myd njo zasijali in potem vse skupoj tem lože tlačili! Sloga nas bo rešili) tujščine in teškega italijanskega jarma. Dalje se dopisun jezi mul duhovščino, da ni pristranska, dane zanemarja Slovanov iu ne streže samo Lahom in ne razširja laškega jezika. Kako sc duhovniki, ki bi jih (italijanska) omika oblizalu bila (— gente— - do vrebbe avere almeno un' ombra di coltura!) drznejo mešati se v naše (uain-reč isterske) zadeve, našo (ital.) narodnost napasti in nam predragemu laškemu jeziku se ustavljati (di attaccarci nel nostro sentimentu nazionale e diferin nel oulto dičio, eho ci e piu caro della ling. nostra italinna.) Prečudno za-litevanje! Duhovščina, ki le med narodom živi, le ž njim občuje, le jedina zanj dela, bi še ne smela odbijati očitnih in skritih napadov ljutih narodovih sovražnikov. Kaka neškrižnost! Dopisun priznava, da jc narodno čntje, da je narodni jezik Italijanu najdraža stvar in ob jednom ne pomisli, da tudi Slovenci niso iz marmorja ampak, da je tudi njim prirojeno slovansko narodno Čutje, da tudi mi v srcu gojimo ljubezen do narodnega jezika. Mi Slovani nikoli in nikjer ne vrivamo Italijanom našega jezika, oni pa nas z vso silo l'otujčiti nameravajo in--gorje milj kdor se njihovim nameram ustavi j — — sirovež je, omika ga še vrh las oblizala ni. Da pa naša častita duhovščina skrbi za očitno priznavo in izpeljavo narodnih pravic, skrbi le za razvitek slovanskega jezika, za povzdigo slovan ske omike , tako skrbi za domače nam najdraže stvari; kajti tuja nam je le italijanska olika, tuj le italijanski jezik (lingua e coltura straniera). Koliko smo dolžni našim duhovnikom, če pomislimo, da oni samo v Tržaški škotiji izmed vseh 94 ljudskih šol zdržujejo brez plačila 33 tako zvanih šol za po-ttfebo (vse slovanske), tedaj nad tretjino isterskih šol, ki spadajo k Tržaški škofiji! V enaki razmeri duhovščina oskrliljuje enake šole v Poreški iu Krški škofiji iz gole ljubezni do naroda, med kterim živi. Ne glede na drugi njih trud bomo že z ozirom na njih delovanje v šolali krepko zavrnili laškega do-pisuna in njegove: „costoro non comprenduno essere nera ingratitudine il com-portarsi in sifiutto modo verso coloro a carico dei quaH essi pure vivono, prosperano e si inipingiiano. Saj so ve da, ko bi Lahi o nas določevali, bi "ašim duhovnikom še slane vode no privoščiii! Ti Lahoni semtertje po Istri raztreseni sc šopirijo s svojo napihnjeno Narodno gospodarstvo, Odgovor g. S. glede na njegovo sporočilo v H>. St. ,,Slov. Naroda": ,,Ali Potablo ali Predel't" (Dalje.) Od naše strani se gotovo ne bo potegovala ne jedna niti vojaška niti nevojaška oblast za črto črez Potabelski prelaz, odkar so neke besede presvitlega cesarja (pri priliki izrečene 7. svečana 1.1.) naznanile njegovo željo, da princ Rudolfove železnice podaljšek do morja mora vsakakor le po avstrijski zemlji izpeljan biti. To so bo pa le spolnilo, če se poteza črez Predel sezida; kajti dolinska železnica od koroškega Kokavega črez (iorensko-Kranjsko do Ljubljane se ž njo nikakor primerjati ne more; 1'otabelska črta pa drži po tuji zemlji. Le Predelska črta ima za našo cesarstvo največo državno-vojaško važnost. Ker jo pred naglimi napadi že po svoji legi po večem zavarovana, bi bilo ob vojski po dveh železnicah — po princ - Rudolfovi Predelski in po sedanji južni železnici — v kratkem času mogoče iz srednjih in sevorno-za-hodnili dežel prestaviti močno vojsko na ravan ob spodnji Soči. Tako bi varovali pred tujini napadom naše Primorsko iu vse za njim ležeče dežele. Da bi le mimo Gorice slednjega sovražnika pot peljala črez Primorsko v srednje dežele našega cesarstva, Napoleonove vojske konec preteklega in v začetku tega stoletja neovržljivo spričujejo. Vse te važnosti nima le !>s/4 milje dolga pot od Kokavega črez Naborjct do Potabla tik italijanske meje. Tudi to kratko pot v malo urah lahko peš prekoraka vojaško krdelo, ki bi ozko bolsko dolino braniti ali od tam celo po furlanski ravnini razpostavljenemu sovražniku nagajati utegnilo. Napačno jc tudi, če Italijani (kakor beneška kupčijska zbornica) in nekteri njihovi privrženci v Trstu trdijo, da ste Avstrija in Italija po zadnjem pomnjenji (18(ifi) iu po lanski kupčijski pogodbi zarad izpeljave železnic jedna drugi roke zavezali. Rečeni pogodbi Avstriji nikakor ne nalagate dolžnosti vsako železnico, ki bi jo Italija do našo meje sozidala, tudi po svoji zemlji nadaljevati. Enako velja za Italijo. Pogodbi le govorite, da se hote državi pri takih razmerah jedna drugi pomagali, kolikor se bi s tem vjeuialo vsestranske koristi obeh držav. Iu to je prav pravično, kajti avstrijanski državni zbor bi krajcerja ne dovolil, da bi se kaka črta. ki polja po italijanski zemlji, zagotovila, kakor bi italijanski v enaki razmeri enako ravnal. V 11. iu deloma v 12. št. „Slov. Naroda" sem dokazal, da iz princ-Rudolfove železnice potegnjene črez Predel, ne bo samo Trst spravljal vsega dobička, ampak da bo ona na dobro celemu cesarstvu, zlasti pa našim primorskim deželam , našemil niornarstvu. Princ Rudolfova železnica bo velika žila, na kteri se bo kupčija med srednje vsliodnimi evropskimi deželami in Afriko iu prek Sueškega prekopa tudi tje du južne in vshodne Azijo pretakala. Moč slednje države, zlasti pa njena kupčijska si; primeroma razvija po daljšem ali krajšem morskem obrežji; Avstrija naj tedaj posebno gleda, kako bi krepko in vspešno podpirala domače mornarsko. To bo pa le dosegla, če se po avstrijski zemlji samostalna železnica črez Predel do morja podaljša. Naše brodovje jej bo privažaln in od nje odvažalo nezmerno množico raznoterega blaga. Se ve da bi Trst pri tej velikanski mednarodni, medsvetovni trgovini dobival dosti dobička. Na iztok princ-Rudolfove železnice postavljen je še lega našega mesta taka, da se ga rečena železnica nikakor ogibati ne more. „Lcj Btvarnica vno ti ponudi, Lo jemati od njo no zamudi. Lenega čaka slrgun rokav, Palcu bera.ška |>a prazen bokal" ; bi pri omenjenih razmerah z Vodnikom klical Tržačanom, kobi lastno bodočnost zanemarjali. Njim pa poganjanje za bolj cvetečo prihodnost za zlo jemati, jim zato sebičnost in novem še kake strasti podtikati, to je ravnanje, klerega nikakor ne razumem. Renctke že sedaj po Rrenerski železnici Trstu in Avstriji mnogo dobička jemljo, po narejeni Potabelski železnici bi jo pa še bolj tlačile. Po Predelski črti bi pa dotični dobiček ostajal naši državi in tudi S. ovi uzorni kupčiji bi bilo jako pomagano, ker bi po najkrajši poti prišla do morja in sicer do avstrijskega obrežja. Jako se pa g. S. moti misleč, da društvo južne železnice podpira Pre-dehko potezo, ker bi napravljena železnica črez PotabeNko sedlo popolnoma odpravila njegovo preveliko dobičkarijo. Kako napačno! Le Predelska črta bi v resnici spodrinila rečenoga društva .sebičnost. Le ta bi kot najkrajša pot od južne železnice popolnoma neodvisna bila in od Gorice sem bi jej prevzela vso vožnjo. Potabelska črta bi peljala do Vidina, in tako s privože-nim blagom le stregla južni železnici, ktero je bi za velik dobiček vozila v flonetke in Trst. So' * podaljšek« P ' .ske poteze iz Gli- 14 11 a 1 i j a n s k a v 1 a d a se hoče zopet s cerkvenim premoženjem okoristiti. Disraelija opozijonalci v obeh zbornicah neprenehoma napadajo, a on se ne zmeni vsaj na videz za opozicijo. Vse kakor še kje! Princ Napoleon se je odpravil na pot v južno Nemčijo, Dunaj in Carigrad. Nekoliko francoskih časnikarjev je odpotovalo v južno Nemčijo, da se prepričajo o ondotnem javnem mnenji, posebno pa, ali je res, kar je trdil neki pariški diplomat, da šteje Avstrija po nemškem Jugu več prijateljev, kakor se navadno misli. Cesar in cesarica francoska sta potovala k kmetijski razstavi v ltouen, kjer je Napoleon zopet govoril o ljubezni do Boga, do domovine in napredka. Poslanci iz Krete v grškem zboru hočejo, da jih vlada v tej lastnosti pripozna in dopušča v zbornico. To dela vladi zadrege, ker žuga turški poslanec z odpotovanjem, ko bi se kaj tacega zgodilo. Turškega poslanca podpirajo tudi drugi, razun ruskega. Na Poljskem se bolj in bolj odpirajo vrata ruskemu življu, in se zatira poljski. Iz Turške se poročajo o siromaščini, nasilstvu in turški prevzetnosti strašnejšo reči, kakor bi si jih mogla še tako živa domišlija izmisliti. „W. Z." razklada, da je vse, kar se je govorilo in pisalo o priprav-ljenji punta na poljski meji , gola iznajdba brez vsaktere resnične podlage. Boje se novega feničanskega vdarca proti Kanuado. Predsednik feničanskih bratovščin je razposlal poziv, v kterem svoje prijatelje opominja, naj na novo napno vse žile in sile, da se rešijo Irčani anglijskega jarma. dkr. ur. Planinskem; v Teržiču; c. 810 gl. ok. ur. Novomeškem; Tiskova svoboda. Časopis „Trentino" od 28. maja je policija pograbila in prepovedala zavoljo politične zdravice izrečene pri zboru delavcev v Roveredi. G. J. Goebl-Kopidlansky, nekdanji vrednik „Nard. list." je zavoljo zločina kalenja javnega miru obsojen na 8 mescev ječe, ktera se ima poostriti s postnim dnevom za vsakih 14 dni. Razun tega zapade 2000 gld. zaloge. Policija Olomuška ja pograbila „Olunuicke noviny" od27. maja zavoljo uvodnega članka: „Po delih jih hote spoznali", kteri je zakrivil po mislih državnega pravdnika zločin šuntanja. Beustova podoba prav po ceni. Deželno finančno vodstvo češko naznanja „Politiki", da ni res, kor je ona pravila v svojem listku št. 129, da se namreč dobivajo Beustove fotografije po 10 kr. pri davkariji v Roky-canu. Deželno vodstvo mora to voditi. Mi pa tudi vemo, da se je v Mariboru ponujala Beustova fotografija po srenjskem strežaji, ki je za vsako sliko zahteval 15 kr. toraj tudi ne preveč, da bi si je ne mogel omisliti, kdor hoče kaj storiti za Beustovo popularnost. Izpraznjene službe. Služba učitelja kužnoslovja in živinozdravilskega redarstva na zdravilsko-rano-celski stolici v Lvovu, 1. plača 045 gl., razun dotičnih predmetov treba znanjo kakega slovanskega narečja; prošnja do zadnjega junija pri c- k. gnliški namestniji. Služba zidarskega in tesarskega mojstra pri meščanski srenji v Velikovcu ; treba znanje slovenščine; prošnja do 20. junija pri Velikovškem meščanskem odboru. Služba srenjskega uradnika v Dobrlevasi na Koroškem; letna plača 400 gl., treba znanje slovenščine in sposobnost sostave; prošnja do 10. junija pri srenjskem predstojništvu v Dobrlevasi. Služba H. ranocelnika pri dež. dobrotni napravi v Celovcu; letna plačilo 800 gl. s prostim staniščem in kurjavo in IS funtov lojevinskih sveč; kdor zna slovensko ima prednost. Služba II. zdravnika v meščanski bolnišnici; 1. plača 315 gl. s staniščem, kurjavo in svečavo; treba znanje slovenščine, in celništva; prošnja do zadnj. junija pri kranjskem dež. odboru. Javne dražbe 5. juniju. II. izv. dražba Uršečevih posestev pop. št. 048 i 64S cena 3259 gl. II. izv. dražba Sova-novega posestva urb. št. 11 v okr. i II. izv. dražba Kastelic-evega posestva pop. št. 379 pri cena 4600 gl. II. izv. dr. Lunar-ovo posestvo pop. št. 7 pri okr. ur. vKidu (Egg-u); c. 1119gl. prest. III. izv. dr. Lesar-ovo pos. h. št. 49 pri okr. ur. v Hibnici zar. 030 gl. H. izv. dr. Urbasovo pos. št. 50 pri okr. ur. v Planini zar. 84 gl. cena 1060 gl. in 120 gl. II. izv. dr. Žigon-ovo pos. pop. št. 70 pri okr. ur. v Planini zar. 70 gl. 35 n. cena 2.190 gl. in urb. št. 9/1007 400 gl. prest. I. izv. dr. ps. Lorenca Ferme-a od Jelenk pri okr. ur. v Brdu zar. 230 gl. I. izv. d. pos. Ivana Zgovca urb. št. 608 ad Sonegg pri okr. ur. v Mokronogu zar. 118 gl. 10 n., cena 971 gl. II. izv. d. pos. Antona in Marjete Urbančič, št. 43 Urafeiibrunn pri okr. ur. v Bistrici zar. 107 gl. II. izv. d. pos. Jož. Marinčiča v Zagorji št. 45 pri okr. ur. v Bistrici zar. 100 gl. II. izv. d. pos. Mat. Opeke pri okr. ur. v Planini zar. 207 gl. 75 n. Izv. d. pos. Jedrto Lavrič urb. št. 127 ad Kliidnik pri okr. ur. v Kranji zar. 105 gl. cena 1245 gl. Štaj ersko: I. izv. d. pos. Jurja in Ane Drofenik v Kodrajnici, urb. št. 561 iu gor. št. 645 in 646 ad Obroitsch pri okr. ur. v Rogatci c. 5005 gl. O junija. II. izv. dražba tirjatve Jurja Žerovnika na urb. št. 22 zav., 1600 gl. vrednosti v okr. ur. Ljubljanskem. II. izv. d. Tratnik-ovega posestva pop. št. 410 pri okr. ur. v Idrii; c. 2100 gl. II. izv. d. PI090VO pos. v Vrhniku li. št. 14, urb. št. 107 Schneeberg pri okr. ur. v Ložah zar. 87 gl. 99 n. c. 1510 gl. I. izv. d. pos. Marka Višalja v Pregradi št. 16 rktf. št. 132 nd Pollnnd pri okr. ur. v Černemblju zar. 55 gl. cena 250 gl. I. izv. d. pos. And. Avseneka na Ljubnem, št. 55 rktf. št. 12 321 in 342 d ad Radmannsdorf pri okr. ur. v Radoljci zar. 900 gl. cena 310 in 50 gl. Sop. III. izv. d. pos. Štef. Ponikvara vi. št. 558 in 577 ad Sonegg pri okr. ur. v Ljubljani c. 1136 gl. Izv. d. Seršovo pos. v Izviru št. 6 pri okr. ur. v Krškem zar. 104 gl. I. izv. d. pos. Barbiča v Brezji gor. št. 193 Thurnamharf; okr. ur. Krško zar. 1 gl. 29 n. cena 522 gl. I. izv. d. pos. Mat. Barbariča v Brezji b. St. 5, gor. št. 199 ad Thurnainhart pri okr. ur. v Krškem zar. 81 gl. 29 n. cena 522 gl. Štajersko: II. izv. d. Godec-evega posestva urb. št. 281'/, pri okr. ur. Mariborskem, cena 3713 gl. II izv. d. Romer-ovega posestva urb. št. 342 v okr. ur. Mariborskem; c. 6019 gl. II. izv. Pečonikovo pos. urb. št. 55, 56 in 70 iu dom. št. 8 pri okr. ur. v Ma-renbergi zar. 200 gl. cena 1100 gl. I. izv. pos. na pol Habjaničevo urb. št. 144 ad Ebonsfeld s premakljino pri okr. ur. v Mariboru cena zem. 2232 gl. 35 n., c. prem. 515 gl. I. izv. d. iios. Antona in Jedrte Zupančič v I.obnici, urb. št. 62 ad Lombach pri okr. ur. v Mariboru zar. 800 gl. c. 9938 gl. II. izv. d. pos. Jož. Soviča v Ostrožnu ur5. št. 158 pri Konjicah c. 2680 gl. in gor. št. 245 pri Plankenštajnu c. 825 gl. pri ok. ur. v Jelšovcu zar. 232 gl. in 01 n. Koroško: II. izv. d. posestvo Trezo Scidler h. št. 4 pri okr. ur. v Pliberku zar. 350 gl.; cena 900 gl, II izv. d. Rodlerovo pos. zem. kn. velikovški Spital fol. 47 v malem Št. Vidu pri okr ur. v Velikovcu zar. 188 gl., cena 2910 gl. Dunajska borza od 3. Junija. 6% metalike 56 fl. 55 kr. Kreditno akcijo 184 (I. 10 kr. 5% metalike z obresti v maji in nov. 57 fl. 80 London 116 fl. 40 kr. 54/„ narod, posojilo 62 fl. 60 kr. Srebro 114 fl. ."0 kr. 1860 drž. posojilo 81 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 55 kr. Akcije narod, banke 70 fl. 40 kr. Knjigotržno naznanilo. Podpisani si dovoljuje p. n. občinstvu, posebno prečastitemu duhov-stvu naznanjati, da je v Gradca, na škofovem trgu (Bisohofplatz Nr. 153) odprl kupčijo z raznimi knjigami in časopisi, (tudi slovenskega slovstva), razun knjig cerkvi in državi nasprotnih. Dobivajo se tudi molitvene bukve in knjige za poduk, breviari itd. Prizadeval si bode častitim kupcem in odjem-nikom vrlo postreči, tedaj prosi za obilno naročbo lil rili Moser, (14) knjigotržec. (G) Oglasnik. Podpisani naznanja, da je s početkom prešlega mesca sam prevzel gostivnico v svoji hiši pri „S an d w i rtu", po domače pri „11 a n-zeku". Tedaj uljudno vabi vso gospodo, posebno pa deželane, ki dohajajo v Maribor, naj ga a svojim obiskom počaste*. Skrb mi ho za u h umio jed in dnino pijačo po nizki ceni in za snažne postelje in sobe, ter za dobro postrežbo sploh. Prostoren hlev za konje in veliko dvorišče za vozove je pripravljeno. Tudi kupujem in prodajam vino po vedrih in polovnjakih. ■lupo če v Janez, po domače llanzek, gostivničar. Mnogoletna prodajalnica pri Vsem kupovalcem in odjemnikom, ki so do zdaj kupovali sukno, platno, robce in drugo manufakturno blago v moji pro-dajalnici, ki že obstoji više od 40 let in je po domače znana pod hišnim imenom ,,pri tkalcu", v Graškem predmestji, naznanjam v obrambo kakih pomot, da stoji moja prodajalnica (žtacuna) na svojem dosedanjem mestu in dani v nikakor sni zvezi ali dotiki z novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki si jc prilastila moje hišno ime\ V Mariboru aprila mesca 18G8. Jo/H' \Y u n ilsam, (B>) kupec z manufakturnim blagom. »S* P. n. (3) Preselim svojo prodajalnico (štacuno) z dišečim, materialnim, barvenim, okusnim in raznim drobnim blagom, ktero sem 10 let v Dereani-ovi hiši v najemu imel, v nekdanjo Linin-ger'jevo, zdaj v hišo gospoda Hrusta Riipsehl-na. Pri tej priložnosti se vljudno zahvalujetn svojim častitim kupovalcem za zaupanje, ki so mi ga do zdaj skazovali. Prosim me še zanaprej z enakim zaupanjem počastiti, in jaz se bom tudi prihodnjič prizadeval vsakemu z dobrim blagom po nizki ceni pošteno postreči. S spoštovanjem V Celji mesca marca 1808. France Hapus. Icdnttlj in odgovorni rrednik Anion Toinilć. Lastniki.: Dr. Jote Vosujak In dragi. Tiskar hduard Jnn/.lč mone črez Kodrojpo v Benetke in mimo Vidma in Palnianove v Trst se bi pa poleg južni- zeleinice nikakor ne mogla zdrževati. Dotični državi — Avsrija in [talija bi bile vnajveći škodi, kor bi društvo princ- Rudolfove kot jasne lelesnice i velikim doneskom odikodovati morali. Zato sc mi popolnoma napačno zdi. da g. s. pravi: Joief Rlorporgo je zagovarjal zato Prtdektko črto, ker je zastopnik julne lelesnice » Trstu. V tem — mojem — zmislu je tudi K. ('(instaiitini v Cuninv della Venezia (18, maja) med drugim pisal: ../nam vas zagotoviti, da je preteklega prosenca neki arliiniandrit južne železnice zastopniku avstrijske vlade v Trstu rekel, da se ne bo na vse sile napenjal, da bi (avstrijska) vlada ne potrdilu železnice črez Predel. In popolnoma sem prepričan, da mogočni arbiinandrit svojih želja in namenov ni nikoli izrekel tako odkritosrčno kot pri tej priliki". „Kranjci" pravi dalje g. S. „bi morali tudi se poganjati le za Pota-belsko črto, ker le po tem se smejo muljati, da bodo za Kranjsko-Gorensko prevažnu železnico po savski dolini napravili". Tu bi bilo odveč povdarjati veliko važnost ..Dolinske Železnice" črez Gorensko-Kranjsko za ondešnje kraje in za jugovshodne avstrijske dežele; naj tu le omenim, kar se z našim prešanjem stika. Ker sc „dolinska železnica" izteka v Ljubljani v južno železnico, bi ona nikakor ne zverševala glavnih namenov princ Rudolfove železnice, ki so očitno oklicani v načrtu mesca septembra 1804 potrjenem (gl. „Slov. Narod" št. 8). Že po svoji legi bi nikakor ne zadostovala raznim potrebam velikanske srednje-evropejske kupčije. Posebno povdarjati pa moram, da bi ona le po dolgem ovinku blago do morja vozila in pri vsem tem posebno stregla društvu južne železnice, ktero bi iz svojih dolgih potez iz Ljubljane v Trst (19 V« m>lje) "h P11 v Iteko (17 '/3 milje) spravljalo preobilni dobiček. Ali se bi tako sebičnost južne železnice odstranila! Dajo državni zbor naj pred zaslišal predlog o tej „dolinski kranjski železnici" (kakor dan eš-nji telegram 1!). maja kaže), ter ga izročil doti'V.uniu narodarskemu odseku, iz tega še ne sledi, da bi Predelsk-i '"-.-.'a za večno pokopana bila in da se bo Potabelska gotovo izvolila Tadogodba le kaže kratkovidnost državnega zboru iu morebiti tudi posebno nemarnost Primorskih in zlasti Tržaških poslancev, da s«- bodo pred posvetovali o stranski kranjski črti kot o glavitni — ali Potabelski ali Predelski potezi. Zdi se mi tudi, da je g. S. kaj zvita glavica, ker je v svojem sporočilu med Kranjce in Primorce dolinsko črto zastavil, kot bi bil vergel med zastradane pse mastno svinjsko kost. A buon in-tenditore, poeho parole. U I) o p i s i. V Id ubijani 81. maja. (Izviren dopis.) Nemškutarji sistematično postopajo in zelo dosledno delajo. Svoj smoter (cilj) imajo trdno zmerom pred očmi, in proti njemu veslajo z lažjo, podpihovanjem, opravljanjem in nasilstvom. Na Jezuite se groze pri vsaki priliki, ker jim očitajo, da je njihovo zaničevanja vredno geslo bilo: „liamen posvečuje pripomočke"; a sami se tega načela drže, kakor se ga ni držal nikoli nobeden jezuit. Najhujši trn v peti renegatom je deželni zbor in „Sokol". Kakor Vam je že menda znano, slišim da so renegati v glasoviti promemoriji, vlado poleg drugih reči tudi prosili, naj razpodi ta deželni zbor in razpiše nove volitve. Nadejemo se , dit vlada teh nesramnih zahtevani ne usliši, če tudi je celo vladni list „Presse" v tem oziru podpiral naše nasprotnike, ki so tako razkačeni in jezo pihajoči na vse, kar je slovensko, da sovražnost brezo/.irno žene do boja z nožem. Po zmagah v mestni odbor, iz kterih izvira vsa našu zadnja nesreča, niso Dežmanovci kazali srditosti do Slovencev, nego celo govorili so: zdaj, ko ležite na tleh, vam podajamo roko mini in sprave, ter vas prijazno vabimo, da si z nami vred natlačite lulo mini; ali po tepožnjom dnevu pri Jezici so vse druge strune napeli. Kaj je resnica, teb ljudi nobeden več ne ve; kaj je poštenje, to so davno pozabili. Po časopisih rjo ve, da ne kličejo policije na pomoč, pa vendar so zmerom skriti pod njenimi varnimi perutnicami, kakor piščeta pod koklo. Kader se kam na kmete pe-ljajo: policaji spredaj, žandanni, časi celč. z vojaki vred, zadaj in betici na strani a nemška kultura v sredi, in tako, kakor je na strehi Ezopova koza volku zabavljala, oni kriče kmečki mladini: če imate kaj poguma, le sem pojtel Ako bi se razpodil ta deželni zbor, potem se je posebno po mestih in trgih bati, da pri novih volitvah nemškutarji zmagajo. Njihova delavnost je neutrudna. Dežinan po cele dneve ne je ne pije, po cele noči ne spi, kedar treba dopise kovati ali kaj druzega delati za svojo stranko, a pri nas se ziblje vse lepo in mimo počasno, kakor veliki zvon, ki ga je treba pol ure majati, predno udari. Nemškutarji so po izgledu naše „podpornc blagajnice" osnovali enako društvo, „obrtna banka" imenovano, ki jim jo pri volitvah mnogo koristilo. Vse leto poprej so meščanom od hišo do hiše ponujali iz nje denar na posodo, in potem so njihove glasove imeli za-se gotove. Naša podporna blagajnica je pri osnovi te banke mnogo izgubila, ker jo morala zaradi tega hranilnici vrniti nekoliko tisoč goldinarjev, ktere je poprej od nje imela, in kteri so se potem dali obrtni banki. Naši bogati narodnjaki v podporno hranilnico ne zalagajo ali nič ali pa po 100 gld., ktere pa tudi kmalu nazaj vzemo. Tudi sc je že prigo-dilo, da meščan, ki ni mogel v podporni blagajnici dobiti toliko na posodo, kolikor je želel, ni hotel več pri njej ostati, ampak je odstopil in šel k „banki", kjer so mu dali, kolikor je hotel, in pri volitvah je volil Nemce, akoravno besedice nemški ne zna. Ko bi se skrbelo, da bi podporna blagajnica dajala dovolj jemstva (garancije), potem bi tudi duhovniki mogli iz hranilnice vzeti ali namesto v hranilnico semkaj posojati svoj denar, od kte-rega se plačujejo enake obresti, kakor v hranilnici, in s tem bi se koristilo tudi narodni stranki in overalo nemškutarjem, v čegar rokah je hranilnica. Naši nasprotniki, da bi počasi zabrisali vso mejo med slovensko in nemško stranko, namerjajo daljo osnovati novo društvo: „constitutioneller Vercin", v ktero mislijo posebno poloviti „mlado Slovence". Da bodo pri tem društvu tudi Nemci, in da bode toraj ta „Verein" pod blagotvorno senco košatega policijskega doba, to se umejc samo ob sebi, kakor se tudi ume jo, da ne bodo v to mrežo mogli ujeti nobenega pravega Slovenca. Naše društvo ,.Sokol", akoravno je čisto, vendar razkačeni renegati vedno po časnikih z blatom cmokajo in lažejo o njem; slišati je, da je gospod javne službe župana na Viči pripravil, da „Sokola" toži, ker so pri zadnjem izgredu domu grede pred njim svetili kmečki fantje, iu ker so mu z mož-narji strelah, česar pa nihče ni bil poprej gosposki oznanil. Pa si Vi naši nasprotniki vendar upate pisati: „Wir perborresciren die polizeilicbe Kinmi-schung!" Sram vas bodi! Risati moram tudi o neki posebni prikazni, o kteri „Laibacherica" še nikoli ni zinila in „Novice" tudi ne dovolj. Celo Dežman se ne utegne ubijati s takimi rečmi zdaj, ko ima toliko političnega posla. Zgodilo se je namreč, da že nekoliko mesecev gora Krim nad ljubljanskim močvirjem čudne reči počenja. Dostikrat so v zemlji čuje bobnenje iu zemlja se stresa daleč okrog po ljubljanskem močvirji, notri do Borovnice. V Tomišlji slišimo, da je od tega zid počil v cerkvi in v druzih poslopjih. Kmetje pravijo, da je bil v starih časih neknk zmaj (lintver) v Krim zagnan, in da bode zdaj zopet iz njega izletel, pa da si goro odpira. To nima nič posebno učene podobe, ali drugačnega tolmačenja te prikazni uam do zdaj še nihče ni podal, akoravno je stvar gotovo jako važna, morda celo jako nevarna, posebno prebivalcem po obližji, če ne celo tudi Ljubljani. Iz Izubijane .'11. maja. A. (Seja mestnega odbora; pro-memoria nemškutarske stranke; tožba zoper staro „Presse.") V seji mestnega odbora dne 29. t. m. bile so potrjene vse letošnje volitve mestnih odbornikov, in sicer pri vsih izvoljenih za čas treh let; samo pri g. Marinšek-u, ki je bil voljen na mesto izstoplega Dr. Valente, za čas enega leta. Prihodnji petek je prva seja novega mestnega odbora in se bodo volil tudi županov namestnik za eno leto. Vsled zadnjih tnrnarskih homatij v okolici ljubljanski začeli so naši nemški liberalci zopet na vso sapo na pomoč klicati vlado, ter se pritožujejo,^ da jih še premalo podpira. Naredili so promemoria, obsegajoč neki 12 pol, ter ga podali pri e. k. deželnem predsestvu, enakoglasnega pa hočejo poslati po posebni deputaciji na Dunaj k ministerstvu. Kaj je vse v tem promemoria, si lehko mislimo, in kakor smo zvedili iz ptujih časopisov, v kterih se veliko trobi o tej stvari, dal bi se ves zadržaj na kratko izraziti takole: Nam nemškutarjem — ker pravih Nemcev je kaj malo — je narodno gibanje na Kranjskem jako nevšeč, narodni časopisi in narodna društva so nam na poti, vse to naj »e razruši, ker drugače mi ne moremo mogočno gospodovati, kakor poprej. Deželni zbor in kupčijska zbornica s svojimi narodnimi večinami naj se razpuste, sploh naj sc zaduši vse narodno življenje na Slovenskem, ker nam Veliko-Gernlancem ni to všeč. Tako na priliko bi bil sok iz slavnega tega meniorandum-a, s kterim si bodo neumrjočo slavo pridobili naši liberalci. Zoper nesramni vvodni članek stare „Presse" od dne 29. t. m. sklenil je odbor „Sokola" vložiti tiskarno tožbo, tudi gg. dr. Bleivveis in dr. Gosta, ki sta osebno na svoji časti žaljena, mislita tožiti ta list. Bes je, da smo krotki, ali kakor svinja z mehom ne bode nihče ravnal z nami. Kakor sem Ž6 zadnjič omenil, najdemo tudi mi pot do sodnije, ktera mora kaznovati tuke rogovileže, ki kradejo čast in dobro ime posamnim osebam in celim društvom. Čas je, da se enkrat v strah primejo taki literarni zakotniki, ter du se jim ostavi njih ostudno rokodelstvo. Od tacih izrastkov liberalizma in kulture obrača se vsak človek, ki ima še kaj poštenja v sebi, z gnjusom stran. Žalostna prikazen izobraženosti pa je za naše nasprotnike, da s takim orožjem mislijo zmagati, ter zatreti idejo, ki postaja od dne do dne čvrsteja in mogočneja. Iz Haloz. (Zidovi se selijo na slovensko Stirsko.) „Vsak državljan sme na državnem ozemlji kjerkoli bodi si izvoliti prebivališče in stannvališče, vsakovrstno nepremičnino pridobiti itd.", tako se glasi šesti člen državne osnovne postave, ki je povod in vzrok, ka se počinajo kazati in prijavljati, kakor jeseni črni kavrani, ter naseljevati zidovi na slovenskem Štir-skem, in sicer po Halozah in poinod. Ne mine teden, ka se ne bi prikazali pri tej ali oni župni crkvi iščoči in pogajajoči se za krčme in štacune. V Leskovci že krčmari in baranta Židov, pri sv. Barbari na Belem je pogojena ena krčma in mesarstvo, *) druga pa in štacun sta v pogajanji, imamo toraj krasno upanje na skorem se radovati blaženosti jibovega barata in prometa, zakaj pa ne? vsaj hrvaški duhovniki pravijo, kjer ni Židova pri župni crkvi, ondi je župnikovina siromaška, ker namreč niti Židov nima kaj več iz nje sisati, ki razume sok izsrkati do zadnje kapljice. Ljudstvo si v skrbi pravi, da ne bode nič več dobrega na svetu, če so že zidovi nastanjajo med nami, ter otožno poprašuje po pomočkih, s kte-rimi bi sc dala zabraniti tu kazen, toda ni več sredstva, ako ima veljavo omenjeni člen. Občina bi si vendar smela morebiti toliko samooblasti svo-jiti , da bi temu ali onemu sicer državljanu, pa ne ondi posestniku, nego samo zakupniku, smela naselba prepovedati v svojem poročji, če se vidi občinskemu zastopu nevaren in na kvar v t varnem oziru. Mi ne črtimo Židov zato, ker se drže Mojsejevik stavkov, to je, ker se od nas razlikujo v verstvu, že davno smo prekoračili brv, za ktero se godijo toliko nespametne nespretnosti ; kakor narodna, tako je potrebna v pravni državi ravnopravnost v verskih rečeh, kar vsak pravičen razumnik priznava in modro razvit um veleva, le strast in pohlepnost po navajeni vseoblastni prednosti in povlaščenji zamore delovati temu nasproti. Pravna država, veli prof. Rokitansky v svojem s pleskanjem sprevajanem govoru , ktero smo stvorih (?) z državnimi osnovnimi zakoni, ne priznaje se k nobeni veroizpuvesti, v nji ni državne, povlaščene crkve. **) *) Ravno kar so jo zgodilo, ka je posestnik zlieg. *♦) Kamo Breče, da niti ni povlaščene ali povlaščenih narodnosti; dokler je to, nikakor ne priznavamo, ka jo razklana Avstrija resnično pravna država, židovo sto učinili ravnopravno, 18 miljonov Slavenov pa ne I i > < > u i ;i 11 ;i 27. broju „Slov. Naroda" od 4. Junija 1868. Vzroki. znkaj nam je jako neugodna naselitev Abrahamovih potora-kov na slovenskem Štirskem, so ti le: a) ker zidovi niso ljudje poljedeljski, to je, pridelavni, nego samo trošilni, ter po takem redeči se iz vročega pota in krvavih žuljev prostega seljaka, baveći se kremami in trštvom, ki ljudi nekoliko zaostale v razboru in omiki, in sininasčeje vrste še bolje izuiolzejo; kako pa bi inači izhajali plačiijoči veliko zakupnino? Če postavimo obeća za hram pri sv. Barbari najemnine 600 gld., kako si more na den pridobiti blizo 2 gld. zakupnine, potem sebe rediti, družino plačevati in še vrh tega si priskrbeti nekoliko čistega dobička? vsaj vemo, da se malokdo hoče zastonj truditi, najmanje pa Hebrejee; b) zidovi so navadama širitelji iu pospeševalci tevtonskega življa, to je, nemčevanja iu strastni nasprotniki razvoju slovanskega ali slovenskega jezika, kar najusiejše priča bečko novinarstvo vršeče se v judovskih rokah : slovanstvo prezirajo in našega jezika se ne uče. Znane so židovske prikazni na Češkem, za najnovejše dobe v Zagrebu pri glasovanji. S. Stern pravi, v novi dobi se je židovski duh globoko in trdno prijel germanskih tel, v kterih je jihova posebna in nepremekljiva narava židovska našla najsrodnejše redivo: oba, namreč Nemec in Žid javljata močno nagnjenek povsodništvu, kar se po našem veli: s trebuhom za kruhom, čemur se nikakor ne čudimo, vsaj Židov nima domovine, nc narodnosti, nego se klati po vsem voljnem svetu, išče mastila, blage težnje pa nima; c) na prošnjo deželnih stanov je vojvoda štirski, cesar Maksimilijan dne 19. sušcu 149G leta izdal ukaz, vsled kterega so bili vsi zidovi pregnani iz Štirskega, Štirska pa je plačala svojemu vojvodi Maksimilijanu 38.000 goldinarjev ranjškili kakor zamenilo za judovsko dačo. Praočetje so se dakle odkupili ali resili te nadloge, kakor p. po 1848. letu so rešena ali sešorešn-jo zemljišča tlake, desetine, gorna, vrsnika, lokra in podobnih davkov tla-čečih posestnika; velja li ta rešitva, mora gotovo tudi ona veljati, in ako se mora raztrgati, povrni se konci rešnina. Za jihovo pregnanje listina navaja te razloge. „Velika nečast, bremena in sramota, ktere je mnogokrat storilo naše židovstvo v naših kneževinah in deželah presvetemu svetstvu; ka je mlado krščansko deco otožno mučilo, morilo, s sveta spravljalo, a krv od njih jemalo, ter rabilo za svoje skaženo in pogubljivo delo; — ka je krivičnimi pismi, pečati in drugimi rečmi ukanjevalo na razni način, ter mnogo veljakov in drugih plemičev s tem zrušilo v nesrečo in uboštvo". Najjukše sredstvo jih se rešiti bi edino to bilo, ka nikdor pri njih ne bi kupoval in trosil; toda za toliko odvažnost je treba stalnosti, železne doslednosti, ktere nc moremo zahtevati od siromaškega in menje omikanega ljudstva. Naše vrstne deželne poslance pa prosimo, naj poprašajo deželno vlado, kako stvari stoje zarad odkupnine. Iz Prage 27. maja. (SI a v no s t pokladanja temeljnega kamna na ro dn emu gle diš ču. — P rib od Nj. V eličans t v a v Prago. — Skupščina ljudstva.) Slavnost pokladanja so jo srečno dovršila, nje nasledki pa so bodo kazali na veke po ožji zvezi med Slovani, ako nam pomaga Rog in sreča junaška. Nečem obširno razlagati pomen te slavnosti za slovansko vzajemnost; kajti to strau je že vvaževala vsa slovanska neodvisna žurnalistika. Kar pa še noben češki časopis ni opazil, je to, da nemštvo v Pragi in sploh na Češkem zraven omikanega ter za materni jezik in za svojo zgodovinsko pravico vnetega naroda češkega zmirom bolj skrije se in skoraj že gine. Vsi slovanski gostje so se nad tem začudili in če ne bi se ftiror teutonicUB senitertje na kakih golih hišah značil, res bi moral misliti , da o Nemcih v Pragi ne more biti govora. Če kedaj Nemci čejo v Pragi napraviti demonstracijo za „grosses umi einiges Deutschland", morajo vse žile napeti, da le nekaj malega strobentajo. Treba bi bilo, da bi oblaki pokali in tresla se zemlja, da bi nekaj zahrumeli in besed o sebi napravili. Da sprožijo, kaj tacega, kar češki narod prostovoljno z žrtvoljubjem in navdušenostjo opravi, morajo se nemški matadori vse preveč truditi in denar potrositi. Zato se pa tudi po vsaki taki skazi dosti pripoveduje, koliko je moral Dozauer, Dormitzer i. d. privreči, da bi ne bila stvarca preli Taška. Lahko si mislite, kako muho so v jeli ti pangermani, ko so zadnjič nakanili vštric češke svečanosti napraviti tudi nemški izgred v Litomerice. Seveda je nemško mestice delalo velikih priprav, da bi po nemškutarski sprejelo in dostojno postreglo „ljube Pražnne". Gotovo so se bili Litomerčani nadjali, da se bo preselila najmanje polovica praških prebivalcev v Litomerice; pa kako jih je osupnilo zagledati na prišedšem parobrodu ogromno število 42, beri dva in štirdeset celih Pražanov (U buršev in 38 ljudi druge bazo). Kakor strela iz jasnega neba je ta zagled zadel čakajoče, zimica je spreletela kosti. Kar zaporedoma so zginila bundera, ktera so bila obilno nad hišami razstavljena; 17. maja, kteri dan so vendar še „ljubi Pražani„ tam preživeli, so že nobeden ni za njo zmenil. Nemcem, ki so v Pragi ostali, ni treba biti žal; mnogim sc je razjasnilo, o čemur se jim poored še ni sanjalo. Poznam dosluženega častnika, ki ni bil nikdar piijazen Čehom; po svečanosti pa se je v priči veljavne gospode pridušil, da ga smejo zvati cigana, ako bi še kedaj počel obirati Čehe. Ceska svečanost, ki se je zastran reda jako odlikovala, je tudi v odločivnih krogih vtisnila dobro misel. Iz zanesljivega vira vam lahko priobčim, da je vlada volje, s Čehi se pogajati, in sicer na povelje Nj. veličanstva. Češki kralj, namestnik bar. Kellersperg je že pred svečanostjo poskušal v pogovorih z našimi prvaki pozvedeti, kako bi zado-volila vlada češkemu narodu; pa razprave so se pretrgale, ker se je balo demonstracij zoper Avstrijo in Nemčijo. Ker je pa vse tako srečno šlo izpod rok, prizadeva si vlada kazati Čehom, da jih neče več pritiskati na steno. Tudi oficijelna Pragurica je začela tipavnice raztegovati zavračaje dunajsko časnikarstvo zarad grdega obnašanja nasproti Čehom. Ali češki časniki so ■pominjaje se Virgiljevega pregovora „timeo Danaos et dona ferrentes" s kratkimi in odločnimi besedami odpravili ofiejelno zagovornico. Ako pride Nj. veličanstvo v Prago, bodi Vam to porok, da jo vse pri dobrom, ako pa oBtano na Dunaji ali pa gre v Pešto, lahko sklepato iz tega, da češkemu narodu no moro zudostovati, kar so mu obljubujo. Tako in no drugače. Omenili ste že v Vašem listu o oni skupščini na podnožji gore Rip pri Rudnicah, kjer se je 20,000 ljudi zbralo. Drugo in mogoče še večo skupščino razpisujejo zdaj zaupniki šesterih sosednih okrajev za 7. junija na goro Visoko pri Kutni hori. Ako bode ugodno vreme, se bode tamkaj tako število ljudstva sošlo protestirat zoper dosedanjo sistemo, da se bo dualistom začelo motiti in glava vrteti. Ti šesteri okraji: Kolinsky, Kutnohorsky, Čas-lavsky, Podebradskv, Kourimsky in Českobrodsky, so jako ljudnati in olikani; gotovo bodo tudi naj drznejše pričakovanje še prekosili. Dunajski liberalci se morajo še pred izšolati pri naših kmetih, da se pri njih uče ljubezni do domovine in do maternega jezika. Novi liberalizem ne bo pod-kopal našo stanovitnost in zadušil našo opozicijo. Vganite, kdo bo pred šel, češki narod - ali „burgerininisteriuiu". Politični razgled. Peticijski odbor je nasvetoval, naj se dovolijo kmetijstvu enaka zastopništva, kakor jih ima kupčija in obrtoija; vlada naj toraj skliče shod vseh kmetijskih društev (po posameznih poslancih) da se zaslišijo njihove želje iu potrebe. Potočki je z nasvetom zadovoljen, in zbornica ga sprejme. Včeraj so je pričel v zbornici poslancev razgovor o finančnih vladinih predlogih. Poslanci upajo, da bo posvetovanje do sabote dognano. 15, junija se ima potem razpustiti državni zbor in do 15. avgusta se bodo sklicali deželni zbori. Gosposka zbornica je sprejela postavo o eolnem samotržji, kakor jo je dobila iz zbornice poslancev. Ministerstvo uka imapolueroke posla z izvršilnimi postavami k verskim zakonom. Postava o šolskem nadzorništvu je že skoraj dodelana in se bo v potrjenje ponudila prihodnjim deželnim zborom. Med tem pa ima papežev poslanec že v rokah pravni protest proti verskim zakonom in ga bo tekoj vladi podal, ko dobi posebno zavkaz k temu; po drugih poročilih je protest že izročen. Skene očita v pismu na „Tgb. a. M." vladi in proračunskega odbora manjšini, da nameravate državni bankrot ali kant in pravi proti koncu: Od nekdaj že je bila avstrijskih ministrov navada, da so svoje oči le navzgor obračali, a malo marali za korist ljudstva. Zato je padel tudi Schmerling. Sindika borznih agentov v Parizu je poslala Brestelnu pismo, o kterem pravi, da bi v prihodnje vse avstrijske drž. papirje brez izjemka iz pariške borze izključila, ko bi se nadačila drž. posojila in tako škodovali priliki. Tudi „Siecle" pravi, da naj tudi države, kakor posamezni ljudje svoje dolgove plačujejo, a ne s ptujim denarjem. Ko bi se denarstvene zadeve avstrijske vravnale, kakor se zdaj namerava; avstrijski kredit bi se po vseh evropskih tržiščih smrtno zaskalil. Giskrov „Miihr. Korr." ve povedati, da se je v ministerskem sveto-valstvu pod predsedstvom cesarjevim sklenilo davek na premoženje opustiti, nikakor pa ne sprejeti nasveta zavoljo 25% obrestnega znižanja. Čuti je, da bode postal Ilalbhuber ces. namestnik v Moravski, v dolenji Avstriji pa sc bode, kakor si pripovedujejo deželni poslauci, vsel „parlamentarni namestnik na vladino klop v dež. zboru. Iz Dunaja se piše „Politiki". Sedanje ministerstvo živi v besede pravem pomenu le od danes do jutri in srdito rujovenje plačanih peresnih volkov že kaže, da ministerstvo ne more biti posebno na trdem. Ruski poslanec na avstrijskem dvoru gr, Stackelberg je dobil pri svojem odhodu veliki križ Leopoldovega reda. Nekteri državniki so si mnogo prizadevali pripraviti ga, da bi bil izročil po izgledu italijanskega poslanca svoje odzivno pismo v Pešti, čemur se je pa Stackelberg stanovitno vstavljal, češ da je poverjen le na avstrijskem dvoru. „Dz. Lw." piše o Čehih: Sedaj je vprašanje zavoljo popolne samostalnosti češke korone le še vprašanje časa, kedar dobi Češka svoje pravice nazaj, kedar bo stala Češka zopet na svojem zgodovinskem stališči, zgubili se bodo ruski strahovi iu ogersko-česki kralj bo nahajal v Pragi ravno tako vdanih podložnikov, kakor v Pešti; vsakako pa bodo mnogo darežljivejši in navdušenejši, nego so Dunajčani. Erdeljski Rum unci so se v javnem protestu vstavili sedanji vladariji in izrekli, da se hočejo trdno držati sklepov in načel izrečenih v postavnem občem zboru romunskega naroda od 15. maja 1848. Okrajni urad Dubski na Češkem ni dovolil ljudske skupščine naBez-deški gori, pri kteri bi se bilo posvetovalo o razmerah in potrebah naroda češkega, in to opravičuje s tem, da program ni dosti določen, sicer pa popolnoma proti sedanji ustavi. Kdo ne bi pritrdil učenjaku, ki pravi: Wir sind frei wie der Vogel im Kaffig; wh- konnen uns bevvegen innerhalb ge-vvisser Grenzen. Ministerstvo notranjih zadev ni dovolilo prošnje dr. Ed. Gregra, naj bi se smela vsa Sokolska in telovadska društva slovanska združiti v jedno glavno društvo, češ, da imajo slovanska telovadska društva politične namere. Kralj, hrvaško - sla VQ n s k a dvorna kancelarija je oklicala v Zagrebaškem, Varaždinskem in Sv. Kriškem komitatu in nekterih drugih mestih vojno sodbo za zločinstvo požiganja. Slovanski časniki poprek so popolnoma obsodili izdelke hrvaške regnikolame deputacije. Politika vse to razpravljanje naravnost imenuje „humbug." Ogerski zbor je potrdil spremenjeno tudi od pruske vlade sprejeto kupčijsko pogodbo. V Dreždanih je pohvalno kralj pripoznal pri razpuščanji deželnega zbora njegovo delovanje, po kterem je dobila Saksonija postavno podlago proti zvunajnim vlastim, dostojno mesto v severni zvezi in se je tudi notranja osnova primerila premenjenim okoliščinam. Kralj je povdarjul vgodne denarstvene razmere, novo vpeljane porotnico, odstranitev smrtne kazni, kar se najširjom krogom v izgled priporoča.