® URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE števiikci 32 Ljubljana, petek 15. avgusta 1986 1608. Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skup ščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85) in 110. člena v zvezi z 236. členom zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 22/83) izdaja republiški sekretar za ljudsko obrambo NAVODILO o evidenci, razporejanju, knjižici in osebni izkaznici pripadnikov civilne zaščite I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem navodilom se določa način in postopek vodenja evidenc pripadnikov civilne zaščite, ki šo razporejeni v štabe, enote ali druge dolžnosti v civilni zaščiti (v nadaljnjem besedilu: pripadniki civilne zaščite), razporejanje pripadnikov civilne zaščite ter vsebina in način izdajanja knjižic in osebnih izkaznic pripadnikov civilne zaščite. II. EVIDENCA PRIPADNIKOV CIVILNE ZAŠČITE 2. člen O osebah, razporejenih v štabe, enote ali druge dolžnosti v civilni zaščiti se vodi evidenca pripadnikov ' civilne zaščite. Evidenca se vodi na dokumentih, ki so predpisani s tem navodilom. 3. člen Evidenco pripadnikov civilne zaščite vodijo: 1. občinski upravni organi, pristojni za zadeve ljudske obrambe (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi); 2. organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti; 3. krajevne skupnosti; 4. hišni sveti. Občinski upravni organi vodijo evidenco vseh pripadnikov civilne zaščite, ki imajo stalno prebivališče na območju občine. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti vodijo evidenco pripadnikov civilne zaščite, ki so razporejeni v štabe ali enote teh organizacij oziroma skupnosti. Evidenco vodijo organi oziroma strokovne službe določene s samoupravnimi splošnimi akti. Krajevne skupnosti vodijo evidenco pripadnikov civilne zaščite, ki so razporejeni v štabe ali enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih. Evidenco vodijo sveti krajevnih skupnosti. Cena 500 dinarjev Leto XLIII lišni sveti vodijo evidenco pripadnikov civilne žari so razporejeni v štabe ali enote stanovanjskih igih stavb. 4. člen Osnovni dokument evidence je karton pripadnika civilne zaščite (ECZ-2), ki je svetlo-zelene barve, velikosti 150 X 210 mm, in je tiskan na obe strani. Obrazec tega kartona je sestavni del tega navodila in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 1). 5. člen Dopolnilni dokument je abecedni karton (ECZ-1), ki je svetlo-zelene barve, velikosti 75 X 105 mm. Obrazec abecednega kartona je sestavni del tega navodila in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 2). 6. člen Občinski upravni organi in krajevne skupnosti vodijo in hranijo kartone pripadnikov civilne zaščite po ustanoviteljih štabov in enot civilne zaščite, organi oziroma strokovne službe iz 3. odstavka 3. člena tega navodila ter hišni sveti pa po abecednem redu. 7. člen Poziv (ECZ-4), velikosti 150 X 210 mm, je tiskan na belem papirju na obeh straneh. Obrazec poziva je sestavni del tega navodila in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 3). III. RAZPOREJANJE PRIPADNIKOV CIVILNE ZAŠČITE 8. člen Pripadnike civilne zaščite razporejajo v štabe, enote in druge dolžnosti v civilni zaščiti: — občinski upravni organi v štabe in enote civilne zaščite družbenopolitičnih skupnosti; — organi oziroma strokovne službe organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organih in skupnostih v štabe in enote civilne zaščite teh organizacij oziroma skupnosti; — organi krajevnih skupnosti v štabe in enote civilne zaščite, ki se organizirajo na območju krajevne skupnosti; — hišni sveti razporejajo v štabe in enote civDee zaščite stanovanjskih ali drugih stavb. Vojaške obveznike razporejajo v štabe in enote civilne zaščite občinski upravni organi v skladu s predpisi. 9. člen Organi iz 2., 3. in 4. atinee prvega odstavka prejšnjega člena lahko razporedijo pripadnika v štab ati enoto civilne zaščite po predhodni ugotovitvi občinskega upravnega organa, da je pripadnik lahko razporejen v civilno zaščito. 10. člen Organi iz prejšnjega člena, pb opravljenem razgovoru z osebo, ki se predlaga v štab ali enoto civilne zaščite, izpolni karton pripadnika civilne zaščite iz četrtega člena tega navodila in ga pošljejo občinskemu upravnemu organu. Izpolnjenemu kartonu priložijo sliko predlagane osebe v velikosti 30 X 35 mm. 11. člen Občinski upravni organ uvede v svojo evidenco predlagane osebe, ki izpolnjujejo pogoje za razporeditev, kartone pripadnikov civilne zaščite pa skupaj z izpolnjenimi in potrjenimi knjižicami in osebnimi izkaznicami pripadnikov civilne zaščte vrne predlagateljem. Vključene pripadnike civilne zaščite v štabe in enote civilne zaščite predlagatelji seznanijo z razporeditvijo in jim vročijo knjižice in osebne izkaznice pripadnikov civilne zaščite. IV. KNJIŽICA IN OSEBNA IZKAZNICA PRIPADNIKA CIVILNE ZAŠČITE 12. člen Knjižica pripadnika civilne zaščite in osebna izkaznica pripadnika civilne zaščite sta identifikacijska dokumenta pripadnika civilne zaščite. 13. člen Knjižica pripadnika civilne zaščite (ECZ-3) je modre barve topnjo — v 0.70, stolpcu 13 stopnja 0.44 nadomesti S stopnjo — v 0,77, stolpcu 14 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo — v U5, stolpcu 15 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 0,30, 16 stopnja 0,82 nadomesti s stopnjo — v 15,03, stolpcu 18 stopnja 13,72 nadomesti s stopnjo — v 16,91. stolpcu 19 stopnja 17,40 nadomesti s stopnjo — v 13,68. stolpcu 20 stopnja 12,37 nadomesti s stopnjo 2. Pr strica: i zaporedni številki 12 občina Ilirska Bi- — v 1,28, stolpcu 9 stopnja 1,33 nadomesti s stopnjo — v 2,39, stolpcu 10 stopnja 3,02 nadomesti s stopnjo — v 6,34, stolpcu 11 stopnja 6,43 nadomesti s stopnjo — v 0,32, stolpcu 13 stopnja 0,39 nadomesti s stopnjo — v 0,21, stolpcu 14 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo — v 1,38, stolpcu 15 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 16 stopnja 0,70 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 18 stopnja 13,92 nadomesti s stopnjo 13.43, — v stolpcu 19 stopnja 17,42 nadomesti s stopnjo 16.43, — v stolpcu 20 stopnja 12,57 nadomesti s stopnjo 12,08. II. V tabeli II. po Aa), b) in c) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina: — v stolpcu 3 stopnja 12,27 nadomesti s stopnjo 13,06, — v stolpcu 6 stopnja 16,15 nadomesti s stopnjo 16,94. 2. Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica: — v stolpcu 3 stopnja 11,43 nadomesti s stopnjo 11,58, — v stolpcu 4 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo 0,28, — v stolpcu 6 stopnja 15,34 nadomesti s stopnjo 15,46. III. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-12/85 Ljubljana, dne 8. avgusta 1986. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1610. Na podlagi 7., 58.. 59., 60 in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18 84) dogo-o usklajevanju meril za določanje območij, na e h se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega ,;šča in meril za določanje višine tega nadome-..uta (Uradni list SRS, št.19/86) 55., 92. in 95. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 13/86) je .Skupščina mesta Ljubljane na' 3 -ev 'b.:.i združenega dela dne 17. julija 1986 in na 3. seji zbora občin dne 17. julija 1986 sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča I. SPLOŠNA DOLOČBA 1 člen V ljubljanskih občinah se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo). II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO 2. člen Območja, kjer se plačuje nadomestilo so: I. Območje — mestno središče II. Območje — centralne površine ob mestnih vpadnicah in obvoznicah — pomembnejša območja strnjenega mesta — preskrbovalna sred;šča določenih območij III. Območje pretežno zazidana stavbna zemljišča izven območja strnjenega mesta ter stavbno zemljišče predvideno za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v ureditvenem območju mesta Ljubljane in v naseljih mestnega značaja: Vodice, Horjul, Ig, Polhov Gradec, Preserje-Kamnik-Podpeč, Velike Lašče (pomembnejša lokalna središča). IV. Območje ostala stavbna zemljišča na območju ljubljanskih občin. 3. člen Popis mej območij se objavi v Uradnem listu SRS. Območja iz prejšnjega člena tega odloka so vrisana na grafičnih kartah in so na vpogled pri mestnem upravnem organu za stavbnožemljiško gospodar-stvb, Mestni geodetski upravi in občinskih upravnih organih pristojnih za družbene prihodke. III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 4. člen Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: 1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave; 2. lega in namembnost ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča; 3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. 5. člen Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in dejanske možnosti priključka na te objekte in naprave, se ovrednoti z naslednjimi toč- kami: točk 1. ceste s pripadajočo opremo 20 2. urejena parkirišča 20 3. urejene zelene in rekreacijske površine 15 ■ 4. kanalizacija 20 5. vodovod 15 6. plinovod 15 7. vročevod (toplovod) 35 8. elektrika 10 9. PTT 10 10. javni mestni promet 20 Po 10. točki prvega odstavka tega člena se ovrednoti le stavbno zemljišče, ki je v zračni razdalji do 500 m od avtobusnega postajališča. 6. člen Vrste dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego stavbnega zemljišča v L, II., III. ali IV. območju in se jim dotoči naslednje število točk: Stran 2254 URADNI LIST SRS St. 32 — 15. VIII. 1986 ' EKD* Vrste dejavnosti oziroma namen uporabe Lega stavbnega zemljišča L območje II. območje III. območje IV. območje A. Vrste dejavnosti 1. 0111 Pridobivanje nekovinskih rudnin 0112 Predelava nekovinskih rudnin 0118 Proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov 0127 Proizvodnja usnja in krzna 0109 Proizvodnja barvastih kovin 0110 Predelava barvnih kovin 0119 Predelava kemičnih izdelkov 0105 Proizvodnja naftnih derivatov 0107 Črna metalurgija 1000 2. 0120 Proizvodnja kamna, peska in gramoza 0121 Proizvodnja gradbenega materiala 0122 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 0300 Gozdarstvo 0501 Visoka gradnja 0502 Nizka gradnja in hidrogradnja 900 3. 0113 Kovinsko-predelovalna dejavnost 0114 Strojna industrija 0115 Proizvodnja prometnih sredstev 0133 Proizvodnja in predelava tobaka 0134 Grafična defavnost 0131 Proizvodnja pijač 0703 Zunanja trgovina 0124 Proizvodnja in predelava papirja 1103 Storitve na področju prometa 1105 Geološka raziskovalna dejavnost 1109 Poslovne storitve 800 500 500 500 200 100 200 100 50 100 4. 0101 Elektrogospodarstvo 0123 Proizvodnja končnih lesenih izdelkov 0117 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 0132 Proizvodnja krmil 0503 Instalacijska in zaključna dela 0608 Prekladalne storitve 0125 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 0126 Proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izdelkov 0128 Proizvodnja usnjene obutve in galanterije 1104 Projektiranje in sorodne tehnične storitve 0139 Proizvodnja raznovrstnih izdelkov 0605 Cestni promet 0801 Gostinstvo 1101 Bančništvo 1102 Premoženjsko in osebno zavarovanje 600 400 200 100 5. 0802 Turistično posredovanje 0702 Trgovina na debelo 0901 Obrtne storitve in popravila 0202 Kmetijske storitve 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 500 300 200 50 6. 0201 Kmetijska proizvodnja 0203 Ribištvo 0400 Vodno gospodarstvo 0601 Železniški promet 0606 Mestni promet 0607 Cevovodni, transport 0609 PTT storitve 1106 Raziskovalno-razvojno delo 0701 Trgovina na drobno 1003 Komunalna dejavnost 0602 Pomorski promet 0603 Rečni in jezerski promet 300 200 100 50 7. 1001 0902 Urejanje naselij in prostora Osebne štor. in štor. v gospodinjstvu 200 150 100 50 EKD^ Vrste dejavnosti oziroma namen uporabe Lega stavbnega zemljišča I. območje II. območie III. območje IV. območje 8. 1401 Organi družbenopolitičnih skupnosti 1402 Samoupravne interesne skupnosti 1403 Združenja organizacij združ. dela 1404 Družbenopolitične in družbene organizacije in društva 150 130 100 50 9. 1201 Izobraževanje 1202 Znanstvenoraziskovalna dejavnost 1203 Kultura, umetnost in informacije 1204 Telesna kultura, šport in rekreacija 1301 Zdravstveno varstvo 1302 Družbeno vaAtvo otrok in mladine in socialno varstvo 100 100 80 50 B. Namen uporabe: Za stanovanja 40 30 20 10 Za počitniške objekte 80 60 40 20 Za nezazidana stavbna zemljišča, za katera še ni znana vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe (EKD) po toč?ki A. tega člena 500 400 300 200 * Enotna klasifikacija dejavnosti. 7. člen stranske vse hišne številke navedenih cest in ulic. Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, kampi, teniška igrišča in odprti bazeni, so po tem odloku poslovne površine in se jih točkuje po vrsti dejavnosti oziroma namer • uporabe, kot določa prejšnji člen tega odloka. 8. člen Smotrna uporaba stavbnega zemljišča se meri : faktorjem izkoriščenosti zemljišča, ki predstavlja razmerje med bruto zazidano etažno površino obstoječih objektov in površino območja ter se točkuje po naslednji tabeli: Faktor izkoriščenosti zemljišča I. območje n. območje III območje IV. območje 0,2 120 60 30 10 0,4 60 30 15 5 0,6 30 15 — — 0,8 15 — — — nad 0,8 — — — — Meja nato nadaljuje po južni strani Trga OF do Titove ceste ter naprej po vzhodni strani Titove ceste do Vilharjeve ceste. Pri Vilharjevi cesti meja obkroži kompleks Gospodarskega razstavišča in kompleks Slovenijalesa do Linhartove ceste, jo prečka in nadaljuje po delu Peričeve ulice in Kržičeve ulice tako, da zajame ie hišne številke, ki so na zah' dni oziroma južni strani navedenih uli'’. Pri presečišču Kržičeve ulice in Titove ceste meja zavije po zahodni strani Titove ceste tako. da zajame obojestransko vse hišne številke na tem odseku do Ceste VII korpusa Nato meja poteka po osi Ceste Vil. korpusa do priključka Prešernove ceste in nadaljuje po Prešernovi cesti in Aškerčevi cesti do izhodišča na Šentjakobskem mostu in sicer tako, da vključuje le hišne številke na jugovzhodni oziroma jugozahodni strani omenjenih cest. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunajo za naslednje vrste dejavnosti: 9. člen V posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. ki je posledica izjemno ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so na stavbnih zemljiščih znotraj območja: meja prične pri Šentjakobskem mostu na Ljubljanici ter od tod poteka po Karlovški cesti do Rožne ulice. Nato meia poteka po Rožni ulici. Gornjem trgu. Starem trgu. M eri nem trgu, Ciril-Metodovem trgu. Resljevi cesti do Trga OF. pri tem pa zajame oboje- Šifra EKD Vrsta dejavnosti Število točk 1. 0703 Zunanja trgovina 0802 Bančništvo 1109 P oslovne storitve 300 2. 0702 Trgovina na debelo 0801 Gostinske storitve 0802 Turistično posredovanje 200 3 0701 Trgovina na drobno 0901 Obrtne storitve in popravila 0902 Osebne storitve in storitve v gospodinjstvu 100 10. člen Nadomestilo se obračuna tudi za uporabo javnih površin za namene določene s tabelo in se ovrednoti z naslednjim številom točk: Namen uporabe javnih površin 1. Točilnice na prostem 2. Gospodarske in zabavne prireditve 3. Kioski — za čas postavitve do 1 leta — za čas postavitve nad 1 leto 4. Stojnice 5. Začasna skladišča 6. Obveščanje (reklame, napisi, panoji, plakati) 7. Postavitev fasadnih odrov 8. Gostinski vrtovi 9. Razstavljanje predmetov v gospodarske namene Nadomestilo za uporabo javnih površin se določi tako, da se prišteje številu točk iz prejšnjega odstavka tega člena še število točk za komunalno opremljenost iz 5. člena tega odloka. Ta vsota se pomnoži s številom dni uporabe, z vrednostjo točke za izračun nadomestila, ki jo določi Skupščina mesta Ljubljane s sklepom v skladu z 12. členom tega odloka in z m2 zasedene javne površine oziroma število kosov (panoji, reklame itd.). Nadomestilo za uporabo javnih površin za obveščanje i 6. točke prvega odstavka ne plačujejo družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, družbenopolitične organizacije in jugoslovanska ljudska armada ter društva s področja humanitarnih, turističnih in amaterskih športnih dejavnosti. IV. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA 11. člen Poleg primerov navedenih v prvem in drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč. Delno so oproščeni plačila nadomestila občani, če izpolnjujejo pogoje in merila iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic, določena za delno nadomestitev stanarine (Uradni list SRS. št. 26'84) " • Občinski upravni organ pristojen za družbene prihodke lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost, itd.) skladno z zakonom o davkih občanov oprosti zavezance plačevanja nadomestila, če ugotovi da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine O oprostitvi odloča na podlagi zahtevka zavezanca občinski upravni organ pristojen za družbene prihodke. V DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTITA 12. člen Mesečna višina nadomestila po merilih iz 5., 6„ 7., 8. in 9. člena tega odloka se določi tako. da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila. 13. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih I. območje II. območje III. območje IV. območje 1000 700 400 200 1000 800 700 500 800 600 300 150 500 300 100 50 800 500 200 100 800 600 200 100 600 500 — 200 150 100 — 300 200 100 50 400 200 100 50 * občin določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Skupščina mesta Ljubljane, na predlog sklada stavbnih zemljišč. 14. člen Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti spremembo vrste dejavnosti,« spremembo poslovne ali stanovanjske površine. Podatke zagotavljajo občinskemu upravnemu organu pristojnemu za družbene prihodke organizacije oziroma organi ki jih pooblasti upravni odbor sklada stavbnih zemljišč Na zahtevo občinskega upravnega organa pristojnega za družbene prihodke so zavezanci dolžni sporočiti vse zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE . 15. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 35/79), razen 11., 12. in 13. člen. 16 člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1987. St. 352-5/86 Ljubljana, dne 18. julija 1986. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan 1. r. OPIS MEJ OBMOČIJ IZ 2 ČLENA ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V I. območju se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v naslednjih mejah: a) V občini Ljubljana Bežigrad Meja območja prične v stiku osi Drenikove in Samove ulice na občinski meji med Sob Bežigrad in Sob Šiška, odnosno na katastrski meji med k. o. Bežigrad in k. o. Sp. Šiška. Od tu poteka meja proti vzhodu in severovzhodu po osi Samove ulice do Titove ceste, prečka Titove cesto, nadaljuie proti jugovzhodu po osi Topniške ulice, prtička Vojkovo ulico in Linhartovo cesto in na meji s Smartinsko cesto preide v isto. Nato poteka proti jugu po osi Smar-tinske ceste v k. o. Šentpeter, odnosno Sob Center. b) V občini Ljubljana Center Od presečišča osi Smartinske ceste s katastrsko mejo med k. o. Bežigrad in k. o. Šentpeter poteka meja območja proti jugu in jugozapadu v k. o. Sent-peter po osi Smartinske ceste do presečišča osi Smartinske ceste, Masarykove ceste in Jenkove ulice. V tem presečišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po osi Jenkove ulice do njene vzhodne meje ob Korytkoyi ulici. Tu se usmeri proti jugozapadu do jugozapadnega oglišča Korytkove ulice. Nato nadaljuje proti jugovzhodu po severovzhodni meji parcele št. 216/1 do njenega severovzhodnega oglišča. Tu se meja usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcel št. 216/1 in 216/2 do presečišča vzhodne meje parcele št. 216/2 z osjo Bohoričeve ulice. V tem presečišču se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po osi Bohoričeve ulice ter nadaljuje po osi ulice Vodmatski trg in osi Malenškove ulice do presečišča z osjo Zaloške ceste. V presečišču osi Zaloške in Malenškove ulice se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po osi Zaloške ceste ca. 315 m, nato se usmeri proti jugovzhodu, poteka po osi poti—parcela št 380 in prečka reko Ljubljanico do presečišča z osjo ulice -Poljanski nasip« v k o. Poljansko predmestje V tem presečišču se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po osi ulice Poljanski nasip do presečišča z osjo Zivinozdravske ulice. V tem presečišču se meja usmeri proti jugu m poteka po osi Zivinozdravske ulice, prečka Poljansko cesto in preide v os Roške ceste, po kateri po teka do presečišča z osjo Streliške ceste. Tu se usmeri proti severozapadu in poteka do meje med Streliško ulico in Roško cesto, nato se usmeri proti jugozapadu in poteka po jugovzhodni meji parcele št. 520 do njenega južnega oglišča. ki se nahaja na.- katastrski meji med k. o. Prule in k o. Poljansko predmestje; tu se usmeri proti severozapadu in poteka po jugo-zapadni meji parcel št. 520 in 522. odnosno katastrski meji med k. o. Prule in k. o. Poljansko predmestje. V zapadnem oglišču parcele št 522 se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka v k. o Poljansko predmestje. Prečka parcelo št. 519 do južnega oglišča parcele št. 518 in nadaljuje po jugozapadni meji iste parcele. V njenem jugozapadnem oglišču preide v parcelo št. 469/3 — pot, jo prečka v premi z jugoza-padno mejo parcele št. 518 in se na jugozapadni meji parcele št. 469/3 usmeri proti severozapadu. V tej smeri poteka po jugozapadni meji parcele št. 469/3 — pot do južnega oglišča parcele 469/2 — pot. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugu in v tej smeri poteka v parceli št. 474/1 ca. 75 m. Tu se usmeri proti jugozapadu in v tej smeri poteka ca. 40 m do presečišča s podaljškom severovzhodne meje parcele št. 472, ki je ca. 10 m jugovzhodno od njenega severovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti severozapadu, poteka v premi do severovzhodnega oglišča parcele št. 472 in nadaljuje po njeni severovzhodni meji. V severozapadnem oglišču parcele št. 472 se usmeri proti južnemu oglišču parcele št. 475/1. prečka parcelo št. 474/1 in nadaljuje v severozapadni smeri po jugozapadnih mejah parcel št. 475/1, 475/2. 499. 497. 404 in 492 do severo-zapadnega oglišča parcele št. 492. V jugozapadnem oglišču parcele št. 492 se meja območja usmeri proti severozapadu, prečka parcelo št. 489 do tromeje pare. št. 482, 483 in 489. Meja poteka dalje v isti smeri, prečka parcelo št. 482 in nadaljuje po južni meji parcele št. 481 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 6, ki se nahaja v k. o. Ljubljana mesto. Meja območja prečka katastrsko mejo med k. o. Poljansko predmestje in k. o. Ljubljana mesto ter poteka dalje v k. o. Ljubljana mesto. V tej smeri poteka po južni meji parcele št. 6 in se v njenem jugozapadnem oglišču usmeri proti zapadu. V tej smeri prečka parcelo št. 49/2 in 58/6 ulico Za ograjami. Na zapadni meji ulice Za ograjami se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po zapadni meji ulice »Za ograjami« do jugovzhodnega oglišča parcele št. 22/3. V tem oglišču se usmeri proti severovzhodnem oglišču parcele št. 27 in prečka parcele št 47/10, 47/9, 47/8, 47/7 in 47/6. Od severovzhodnega oglišča parcele št. 27 poteka meja območja dalje po vzhodnih mejah pare. št. 27, 31/1 in 32/1. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 32/1 se meja območja usmeri proti jugovzhodu, prečka parceli št. 33 in 34/1 ter v severozapadnem oglišču parcele št. 36/2 preide na njeno severno mejo po kateri poteka do njenega severovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti severnemu oglišču parcele 46/2 in prečka parcelo št 36/1; ter v isti premi prečka še parcelo št. 46/1 in 58/4 — Mačja steza. Na vzhodni meji poti Mačja steza se meja območja usmeri proti jugu in poteka pa njeni vzhodni meji do tromeje Mačja steza, Osojna pot in Ulica na grad. V tej tromeji se meja območja usmeri .proti vzhodu in poteka po severni meji Osojne poti do jugozapadnega oglišča parcele št. stp. 53. Od tu poteka meja območja po zapa hu, severni in vzhodni meji parcele Sip 63. ter v premi vzhodne meje prečka parcelo št. V.V2 — Mačja pot in se na njeni južni meji usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka do severovzhodnega oglišča parcele št. 74/4, nakar se usmeri proti jugovzhodu in poteka po vzhodnih mejah parcel št. 74/4, 73 in 72. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 72 se meja območja usmeri proti vzhodu in jugovzhodu ter poteka po severovzhodni meji parcele št. 153/27 — Sodarska steza in nadaljuje po vzhodnih mejah parcel Stp 64/1, Stp 64/2 in 68/1 V jugovzhodnem oglišču parcele št. 63/1 se usmeri proti severovzhodu do severnega oglišča parcele št. 96. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po severovzhodni meji parcele št. 96 do njenega jugovzhodnega oglišča. ki je na katastrski meji med k. o. Ljubljana mesto in k o. Prule. Meja območja poteka v k. o. Prule v parceli št. 48 ca. 16 m do presečišča z osjo odcepa Karlovške ceste v tunel pod grajskim hribom, nakar se v tem presečišču usmeri proti jugozapadu. V tej smeri prečka parcele št. 48, Stp 1/2 in 46, ter nadaljuje po osi odcepa Karlovške ceste v tunel do osi Karlovške ceste. Tu se usmeri proti severozapadu in poteka po osi Karlovške ceste, po ca. 55 m prečka katastrsko mejo med k. o. Prule in k. o. Ljubljana mesto, ter nadaljuje v k. o. Ljubljana mesto po osi Karlovške ceste, parcela št. 153/2. V preseku osi Karlovške ceste in Grudnovega nabrežja se meja območja usmeri proti jugu in jugovzhodu in poteka po osi Grudnovega nabrežja, prečka katastrsko mejo med k. o. Ljubljana mesto in k. o. Prule. Nato nadaljuje v k. o. Prule po osi ulice -Prule« ca. 143 m, nakar se pod ca. kotom 90° usmeri proti jugozapadu. V tej smeri preide v k. o. Trnovsko predmestje, prečka Ljubljanico in preide v Sob Vič-Rudoil' c) V občini Ljubljana Vič-Rudnik Meja območja poteka v k. o. Trnovsko predmestje v jugozapadni smeri, prečka ulico Trnovski pristan in nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št. 83/1 do osi Borsetove ulice. V osi Borsetove ulice se meja območja usmeri proti severozapadu, poteka po osi Borsetove ulice do osi Ziherlove ulice. V osi Ziherlove ulice se meja območja usmeri proti jugozapadu, poteka po osi Ziherlove ulice do presečišča z osjo Jeranove ulice, nakar preide v os ulice Mivka, poteka po njej proti jugozapadu do severovzhodnega oglišča parcele št. 142/23. Od severovzhodnega ogllšča parcele št. 142/23, poteka meja območja proti jugozapadu po severni meji pare. št. 142/23 in še ca. 12 m po severni meji parcele št. 139/2, nakar se usmeri proti jugovzhodu. V tej smeri prečka parcelo št. 139/2 in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 139/1, po vzhodni in južni meji parcele št. 142/11 in vzhodni meji parcel št. 142/38 in stp. 766 do osi Staretove ulice. V osi Staretove ulice se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po osi ca. 113 m, nakar se usmeri proti jugu. V smeri proti jugu poteka meja območja ca. 75 m in prečka parcele št. stp. 467, 142/25 in 1696/4 Cesta na Loko. V parceli št. 244/2 se mejp območja usmeri proti zapadu in v tej smeri poteka do osi Zelena pot, ter prečka parcele št. 244/2, 1696/3, 244/1 in 242/1. V osi Zelena pot se meja območja usmeri proti severu in poteka po osi Zelena pot do presečišča z osjo Devinske ulice. V tem presečišču se usmeri proti severovzhodu in poteka po osi Devinske ulice do presečišča z osjo Riharjeve ulice, kjer se usmeri proti severozapadu, poteka po osi Riharjeve ulice do osi potoka Gradaščica. V osi potoka Gradaščica se meja območja usmeri proti jugozapadu in zapadu, ter poteka po osi potoka Gradaščica do preseka z osjo Jadranske ulice v k. o. Vič. V tem preseku se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po osi Jadranske ulice do presečišča z osjo Tržaške ceste. V presečišču osi Jadranske ulice in Tržaške ceste se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po osi Tržaške ceste v k. o. Gradišče do presečišča z osjo Oražnove ulice. V presečišču osi Tržaške ceste in Oražnove ulice se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po osi Oražnove ulice do južne meje železniške parcele št. 99/4. Na tej meji se meja območja usmeri proti severovzhodu in v tej smeri poteka po njej do njenega severovzhodnega oglišča, ki se nahaja na katastrski meji med k. o. Gradišče in k. o. Kapucinsko predmestje, odnosno na občinski meji med občino Ljubljana Vič-Rudnik in občino Ljubljana Center. Od tu poteka meja območja v smeri severovzhod po osi Ceste VII. Korpusa v k. o. Kapucinsko predmestje, odnosno v občino Ljubljana Center do presečišča z osjo Gosposvetske ceste. V tem presečišču se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po osi Celovške ceste, ter preide v k. o. Sp. Šiška, odnosno v občino Ljubljana Šiška. d) V občini Ljubljana Šiška Meja območja poteka v smeri severozapada po osi Celovške ceste do preseka osi s podaljškom severne meje parcele št. 1336 k. o. Sp. Šiška. V tem preseku se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcele št. 1336 do osi Vodnikove ceste odnosno poti Pod gozdom. V tem presečišču se meja območja usmeri po osi Vtadmkaoaie ceste in poteka po njej do presečišča z osjo Tržne ulice. Tu se usmeri po osi Tržne ulice proti vzhodu, prečka Celovško cesto in nadaljuje po osi Gasilske ulice do presečišča z osjo Stefanove ulice. V tem presečišču se usmeri proti severovzhodu in poteka po osi Stefanove ulice do presečišča z osjo Drenikove ulice, kjer se usmeri proti vzhodu, poteka po osi Drenikove ulice do katastrske meje med k. o. Sp. Šiška in k. o. Bežigrad odnosno meje med SOb Ljubljana Bežigrad in SOb Ljubljana Šiška, ki je izhodišče opisa poteka meje območja. V II. območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v naslednjih mejah in, ki niso uvrščena v I. območje: A. Strnjeno mesto a) V občini Ljubljana Moste-Polje Meja prične na občinski meji med občino Bežigrad in občino Moste-Polje, to je na katastrski meji med k. o. Nove Jarše in k. o. Stožice na vzhodni meji parcele št. 1590/2 k. o. Stožice, odnosno zapadni meji Jarške ceste. Od tu se usmeri proti severovzhodu, poteka po zapadni meji Jarške ceste do presečišča s severno mejo Clevelandske ulice. Tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po severni meji Clevelandske ulice, ki je katastrska meja imed k. o. Nove Jarše, k. o. Stožice in k. o. Šmartno fob Savi, do Smartinske ceste. Nato prečka Smartinsko cesto in nadaljuje proti jugovzhodu po katastrski meji med k. o. Moste in k. o. Šmartno ob Savi. Na jugozapadni meji parcele št. 640/1 k. o. Šmartno ob Savi, ca. 5 m severno od njenega jugozapadnega oglišča se usmeri proti severovzhodu, v k. o. Šmartno. V tej smeri prečka parceli št. 640/1 in 640/4, nakar se v parceli št. 490/2, ca. 20 m vzhodno od njene jugo-zapadne meje usmeri proti jugovzhodu in v loku prečka parcele št. 490/2, 492, 493, 494, 1255 — pot, 635, 634, 604, 605/2, 605/1, 1288/1, 1289/1, 608/2, 608/1, 609 in 1256 — pot. Na vzhodni meji parcele št. 597/1, ca. 3 m južno od njenega severozapadnega oglišča preide v premo in v premi poteka proti vzhodu, ter prečka parcele št. 597/1, 587/1, 586/2, 586/1, 585, 584, 582, 1291/1, 676/1, 678/1, 680, 682/1, 693, 698, 703/2, 704/2 704/1, 706, 1268/1 — pot, 724, 723, 721/1 in 719/1, nakar prečka katastrsko mejo med k. o. Šmartno ob Savi in k. o. Zadobrova ca. 15 m južno od severovzhodnega oglišča parcele št. 719/1 in nadaljuje v isti premi v k. o. Zadobrova. V tej smeri prečka parcele št. 1451/1 — pot, 653/3, 647, 648/2, 649/1, 650/1, 1452/1 — pot, 371/1, 371/2, 372/2 in 372/1, nakar se v parceli št. 372/1 ca. 10 m zapadno od njene vzhodne meje in ca. 10 m južno od njene severne meje usmeri proti severu. V tej smeri prečka parcele št. 372/1, 372/2, 371/2, 370/2, 369/3, pot, 349, 350 352/1, 351, 347/2 in 346, nakar se v parceli 347/1 ca 25 m severno od njene južne meje usmeri proti severovzhodu. V tej smeri prečka parcele št. 347/1, 346, 345/2, 345/3, 345/6, 344, 340/3, 340/5, 335/2, 335/4 335/3 in 1460 — pot. Na vzhodni meji parcele št. 1460, ca. 20 m severno od jugozapadnega oglišča parcele št. 407 se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka v smeri severovzhodnega oglišča parcele št. 429/1 in prečka parcele št. 407, 408/3. 1511/1 — Zadobrovška cesta, 408/2, 414/2, 415/1, 421/6, 422/2 in 429/1. V isti smeri prečka pot parcela št. 1514/2 in na njeni severni meji nadaljuje proti vzl\odu, nakar se na južni meji parcele št. 305/1, ca. 3 m zapadno od njenega jugovzhodnega oglišča usmeri proti jugu. V tej smeri prečka parcelo št. 1514/5 — Sončna pot in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 445/3,' 445/2 in 445/11 nato po zapadni meji parcel št. 451/2 in 451/1. Na zapadni meji parcele št. 451/1 ca. 4 m severno od njenega jugozapadnega oglišča se meja območja usmeri proti vzhodu, prečka parcelo št. 451/1 in nadaljuje po severnih mejah parcel št. 453/4. 456/9, 460/9. 462/4, 462/3 in 462/2. Na vzhodni meji parcele št. 462/2 ca. 3 m južno od njenega severovzhodnega oglišča se meja območja usmeri v parcelo št. 462/1, jo prečka in nadaljuje v parceli št. 466/3 do presečišča z njeno vzhodno mejo, ki je ca. 15 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča. Od tu prečka parcelo št. 1486/2 — Cesta XVI in nadaljuje po severni meji parcel št. 468/3 in 470/2. V severovzhodnem oglišču parcele št.- 470/2 se meja območja usmeri proti jugu, poteka v parceli št. 483/4 ca 7 m nato se pod ca. pravim kotom usmeri proti vzhodu, prečka parcelo št. 483/4 in v parceli št. 483/2 ca. 12 m vzhodno od njene zapadne meje se meja območja usmeri proti jugu. V tej smeri poteka v parceli št. 483/2 in nadaljuje po zapadni meji parcele št. 486, prečka pot parcela št. 1489/1. Na južni meji parcele št. 1489/1 se usmeri proti zapadu do severovzhodnega oglišča parcele št. 549/1. Tu se usmeri proti jugu, poteka po zapadni meji parcele št. 548/3 nakar se v njenem jugozapadnem oglišču usmeri proti vzhodu in poteka po južnih mejah parcel št. 548/3. 548/1 in 548/2. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 548/2 se meja območja usmeri proti severu, poteka po vzhodni meji parcele št. 548/2 do južne meje poti, parcela št. 1489/1, nato se usmeri proti vzhodu in poteka po južni meji poti, parcela št. 1489/1 do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po zapadni meji poti, parcela št. 1490 in presečišča s podaljškom severne meje parcele št. 516/2. Nato se usmeri proti vzhodu, prečka pot in poteka po severni meji parcele št. 516/2 do njenega severovzhodnega oglišča. Nato poteka po njeni vzhodni in nato proti zapadu po južni meji, prečka pot parcela št. 1490, ter se na njeni zapadni meji usmeri proti jugu. V tej smeri poteka do presečišča s podaljškom severne meje parcele št. 519/3, nato se usmeri proti vzhodu, prečka pot — . 1490 in nadaljuje po severni meji parcel št. 519/3, 519/5 in 519/4. V severovzhodnem oglišču parcele št. 519/4 se meja območja usmeri proti jugu, poteka po zapadni meji parcele št. 519/1, ter v isti premi prečka parceli št. 520/1 in 520/3. Na južni meji parcele št. 520/3 se usmeri proti zapadu, poteka po južni meji parcel št. 520/3 in 520/2 do presečišča s podaljškom zapadne meje parcele št. 524/1. V tem presečišču se usmeri proti jugu, prečka parceli št. 521/1 in 523, ter nadaljuje po zapadni meji parcel št. 524/1 in 526/6 in v isti premi prečka parcelo št. 527/1 do njene južne meje, ki je na katastrski meji med k. o. Slape in k. o. Zadobrova. Tu meja območja prečka katastrsko mejo in nadaljuje v k. o. Slape po severni meji parcele št. 80/2 do severovzhodnega oglišča iste parcele, nato proti jugu po njeni vzhodni meji in vzhodni meji parcele št. 80/3 do njenega jugovzhodnega oglišča. Nato se usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št. 83/1 in .82 do presečišča s podaljškom vzhodne meje parcele št. 104. V tem presečišču se meja območja usmeri proti jugu, prečka parceli št. 82 in 91 — Cesta IX., ter nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 104 ca. 17 m. Nato se pod kotom 90° usmeri proti zapadu, prečka parcelo št. 104 in se na njeni zapadni meji usmeri proti jugu. V tej smeri poteka po vzhodni meji parcele št. 103 in v isti premi prečka parcele št. 112, 113/1, 114/1, 115/1, 116/1, 119/1 in 120/1 do presečišča s severno mejo parcele št. 121/1, ki je ca. 10 m vzhodno od njenega severozapadnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcele št. 121/1 do njenega severovzhodnega oglišča, kjer se usmeri proti jugozapadu, poteka po vzhodnih mejah parcel št. 121/1, 130/1 in 130/2. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 130/2 se meja območja usmeri proti jugu, prečka cesto Novo Polje—Cesta III. in parcelo št. 63/1. ter nadaljuje po vzhodni meji parcel št. 63/2, 61/3, 60/3 in 59/3. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 59/3 se meja območja usmeri proti jugovzhodu pod kotom ca. 158<>, prečka parcele št. 59/1, 62, 54 in 1533, ter na južni meji parcele št. 1533 preide v k. o. Kašelj. V k. o. Kašelj poteka še v isti smeri, prečka parcele št. 2479/1, 765, 775/2 nakar se v parceli št 775/1 ca. 7 m južno od njene severne meje usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka v premi vse do severovzhodnega oglišča parcele št 778 in prečka parcele št. 775/1, 780/1* 783, 784 in 779/1, ter nadaljuje po severni meji parcele št. 778 do njenega severovzhodnega oglišča. Nato se usmeri proti, jugu in poteka po vzhodnih mejah parcel št. 778. 795, 793, 792, 791, 790, 789/1, 789/2, 788/2. 787, 786, prečka parcelo št. 2466 — pot in nadaljuje po vzhodnih mejah parcel št. 1501, 1500, 1499, 1496, 1495, 1494 in# 1493. Nato v isti smeri prečka Zaloško cesto, parcela št. 2476. nakar se v severovzhodnem oglišču parcele št. 1557 usmeri proti severovzhodu. V tej smeri poteka meja območja po južni meji Za- loške ceste, parcela št. 2476, do preseka te meje s podaljškom vzhodne meje parcele št. 1409/2. V tem preseku se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po zapadni h mejah parcel št. 1409/3, 1409/6, 1407/2 in 1412/3 V južnem oglišču parcele št. 1412/3 preide v parcelo št. 1411/1 in poteka v njej proti jugovzhodu ca 67 m, nakar se usmeri proti vzhodu in v premi poteka do loma na vzhodni meji parcele št. 1375. ki je ca 30 m južno od njenega severovzhodnega oglišča. Na tej smeri prečka parcele št. 1411/1, 1410/1, 1407/1. 1406, 1404/1. 1402/1, 1403/1, 1402/2, 1397/2, 1396, 1394, 1393, 1392, 1387, 1386, 1384/1, 1333 in 1375. V lomu na vzhodni meji parcele št. 1375 se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka v premi do parcele št. 1317, v kateri poteka ca. 16 m proti vzhodu od njene zapadne meje in ca. 108 m južno od njene severne meje. V tej smeri meja območja prečka parcele št. 2469 — Cesta Španskih borcev, 1365, 1366, 1354, 1355, 1344/1, 1344/2, 1335, 1330/1, 1327, 1323 in 1320. V parceli št. 1317 se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka v premi do severovzhodnega oglišča parcele št. 2082/3. V tej smeri prečka parcele št. 1316, 1304, 1303, 1293, 2475 — Kašeljska cesta. 1966, 1968/2, 1968/1, 1975/1, 1975/2, 1980, 1979, 1984, 1991/11, 1995/1, 2079, 2080/1, poteka PO vzhodni meji parcele št. 2082/2, prečka parcelo št. 2083/1, do severovzhodnega oglišča parcele št. 2082/3. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugozapadu, prečka parcele št. 2082/1, 2086 — pot, 2088/1, 2089/1 — pot, 2089/2, 2089/3, 2520 — potok, 2097, 2096, 2101/4, 2473/1 '— Krničeva ulica, 1931 in ponovno Krnčevo ulico. V severnem oglišču parcele št. 2104/2 se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnih mejah parcel št. 2104/2, 2101/10 in 2101/8. Dalje poteka po vzhodni meji parcele št. 2368/4, jugovzhodni meji parcel št. 2102/3. 2362/3 in 2364/2 nato po južni meji parcel št. 2363'2 in 2362/4, * južni in jugozapadni meji parcele št. 2361/10 in zapadni meji parcel št. 2361/11, 2101/9. 2101/8 in 2106/5. Meja območja nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št. 2106/3, prečka parcelo št. 2473 8 in v njenem severovzhodnem oglišču zavije proti zapadu V tej smeri poteka meja območja po severni meji parcel št. 2473/8 in 2108/3, ter južni meji parcele št 1875/3, prečka parceli št. 1874/2 in 1874/1 na njunem južnem delu. V jugozapadnem oglišču parcele št. 1874 1 preide v pot — parcela št. 2473/6, jo prečka in poteka dalje po severnem delu parcel št. 2109/6, 2109/10, 2109/4, 2109/3 in 2109/2. Nato meja območja prečka severno oglišče parcele št. 2130 in preide v parcelo št. 2131, jo prečka in na njeni severni meji, ca. 30 m zapadno od njenega severovzhodnega oglišča preide v parcelo št. 2473/2 jo prečka in nadaljuje po južni meji parcele št. 2142. V jugozapadnem oglišču parcele št. 2142 preide v parcelo št. 2473/4, jo prečka in poteka dalje proti zapadu po severni meji parcel št. 2127 in 2126/2. , V severozapadnem oglišču parcele št. 2126/2 in v smeri proti zahodu prečka parcele št. 2126/1, 2339/3, 2339/2 in 2339/1. Na severni meji parcele št. 2339/1, ca. 5 m vzhodno od njenega severozapadnega oglišča preide v parcelo št. 2472/11 — pot, jo prečka in nadaljuje po južnih mejah parcel št. 2210/1, 2209, 2208 in 2212/3.' V jugozapadnem oglišču parcele št. 2229 preide meja območja v parcelo št. 2228, jo prečka in nadaljuje proti zapadu. V tej smeri prečka parcele št. 2227, 2226, 2231, 2230/1 in 2233. V jugozapadnem oglišču parcele št. 2233 preide meja območja v parcelo št. 2472/11 — pot, jo prečka, nato še severozapadni del parcele št. 2334 in južni del parcele št. 2471, ter poteka do osi industrijskega tira, odnosno do južne meje parcele št. 2478/1. Tu se meja območja usmeri proti jugu, prečka reko Ljubljanico po osi železniškega mostu in nadaljuje proti jugovzhodu. V tej smeri prečka parcelo št. 2540 in poteka dalje po osi ceste »Pot heroja Trtnika«, parcela št. 2539 do katastrske meje med k. o. Dobrunje in k. o. Kašelj. Od tu poteka meja območja v k. o. Dobrunje proti jugovzhodu po osi ceste »Pot heroja Trtnika do jugovzhodnega oglišča parcele št. 432/6, kjer se usmeri proti jugu in v tej smeri poteka po zapadni meji ceste »Pot heroja Trtnika« do ca. 120 m južno od jugovzhodnega oglišča parcele št. 432/6. Tu se meja območja usmeri proti zapadu in poteka v premi vse do jugozapadnega oglišča parcele št. 682/4. V tej smeri prečka parcele št. 431/1, 429/1, 426/2, 413/4, 600/1, 601/1, 609/1, 610/2, 611/3, 618/5, 1946/1, 638/3, 638/6, 639/2, 646/2, 647/2, 659/2, 660/2, 661/2, 670/3, 670/2, 679/2, 693/3, .680/2, 706/5, 1942, 707/2, 1837/3, 708/2, 693/1 in 682/4. Od severozapadnega oglišča parcele št. 682/4 poteka meja območja proti jugozapadu po južni meji parcele št. 1838 — pot do severovzhodnega oglišča parcele št. 713/2, nakar se usmeri proti jugu. V tej smeri prečka parcele št. 713/2, 732/1 in 733/1. Na zapadni meji parcele št. 733/1, ca. 30 m severno od njenega jugozapadnega oglišča preide meja območja na njeno zapadno mejo, poteka po njej, ter nadaljuje po zapadni meji parcele št. 733/2. Nato prečka parcelo št. 1840/2 — Litijska cesta in se na njeni južni meji usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka ca. 45 m, nakar se usmeri proti severo-zapadu, prečka parcele št. 1840/2, 756/2, 1945, 756/1, 763 in se v parceli št. 764, ca. 30 m severno od njene južne meje usmeri proti severu, prečka parcelo št. 764, ter v njenem severozapadnem oglišču preide v parcelo št. 1854/3; jo prečka in nadaljuje do om parcele št. 1854/1 — reka Ljubljanica, ki je katastrska meja med k o. Dobrunje in k. o. Slape Tu se meja usmeri proti severozapadu in zapadu. ter poteka po osi reke Ljubljanice, odnosno po katastrski meji med k. o. Dobrunje in k o. Slape do' presečišča z osio vzhodne obvoznice. Od tega presečišča se meja območja usmeri proti jugu, poteka po osi vzhodne obvoznice v k. o. Dobrunje in prečka parcele št 1036 1. 1342 — pot, 1036/2. 1031. 1853 — pot. 1947. 1028, Litijsko cesto, 1079. 1077/2. 1847 — pot. 1077'1. 1073/2. 1073/1, 1069, 1068/1 in 1067/1. V presečišču z zapadno mejo parcele št 1067/1, ki je ca. 90 m severno od njenega, jugozapadnega oglišča meja območja preide v k. o. Bizovik. V k. o. Bizoviku poteka meja območja dalje proti jugozapadu po osi vzhodne obvoznice in prečka parcele št. 5, 26 2, 1044 — pot, 26 3, 26/4. Dobrunjsko cesto, 31/1, 33'2 51/1. 52. 70. 1047 1 — pot. 525/1, 523. 522. 1047 2. 526 3. 523/6. 526/1 514 1, 514/2, 528, 537, 539/1. 539'2, 1048, 540/9, 540/1, 544 3, 551/1, 555/1. 555:2, 562, 565. 567, 566, 571, 582, 1049 1, 583, 678. 726, 725. 724. 728/3 in 1069 — pot. ki je katastrska meja med k. o Bizovik in k. o. Rudnik, oziroma občinska meja med občinama Ljubljana Mo-ste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik. b) V občini Ljubljana Vič-Rudnik Meja območja prične na občinski meji med občino Ljubljana Moste-Polje in občino Ljubljana Vič-Rud-nik, oziroma na katastrski meji med k. o. Bizovik in k. o. Rudnik v severovzhodnem oglišču parcele št. 299 k. o. Rudnik. Od tu poteka meja območja proti iugo-zapadu v loku po osi vzhodne ibvuznice do jugozapadnega oglišča parcele št. 1654. V tem oglišču se usmeri proti zapadu, poteka v premi po osi vzhodne obvoznice od osi Dolenjske ceste V osi Dolenjske ceste se usmeri proti jugu in v tej smeri poteka do južne meje južne obvoznice, nakar se usmeri proti severozapadu in poteka v tej smeri do katastrske meje med k. o. Rudnik in k. o. Karlovško predmestje do severovzhodnega oglišča parcele št. 248/1 k. o. Karlčvško predmestje. Od katastrske meje med k. o. Rudnik in k. o. Karlovško predmestje oziroma od severovzhodnega oglišča parcele št. 243/21 poteka meja območja proti severozapadu v k. o. Karlovško predmestje po južni meji južne obvoznice in prečka parcele št. 248/20, 248/19, 248/18, 248/17. 248/16, 248 15, 248/14, 248/13, 248/12, 248/11, 248/10, 248/9, 248/8, 248/7, 248/6, 248/5, 248/4, 248/3, 627/3 — Rudniško pot. 247/2, 247/1, 246/20, 246/19, 246/18, 24V/17, 246/16, 246/15, 246/14, 246/12, 246/11, 246/21, 246/10, 246/22, 246 9, 246/8, 246/7, 246/6, 246/5, 246/2, 246/1, 626/8 — pot »Na Požaru«, 350/213, 350/214, 350/1, 350/204, 350/205, 350/239, 350/63, 350/64, 350/65, 627/2 — Lahov štradon, 592/12 in 592/10. Nato se meja v parceli št. 592/7 usmeri proti jugozapadu, poteka v njej ca. 100 m nakar še usmeri proti zapadu in poteka v tej smeri do presečišča s severozapadno mejo parcele št. 589/2, ki je ca. 45 m severovzhodno od njenega severozapadnega oglišča. V tej smeti prečka parcele št. 592/7, 592/6, 592/4, 591/3, 591/2, 500/2 in 589/2. Nato se meja območja usmeri proti severovzhodu, prečka parcele št. 588/2, 587/4, 587/1 in 586/1, v kateri se ca. 30 m južno od njene severovzhodne meje usmeri proti severozapadu. V tej smeri poteka meja območja po južni meji južne obvoznice do presečišča s katastrsko mejo med k. o. Karlovško predmestje in k. o. Trnovsko predmestje, ki je severno oglišče C parcele št. 1515 k. O. - Trnovsko ' predmestje. V tej smeri prečka parcele št. 586 1, 626/9. — Peruzzijeva cesta, 584/4, 584/2, 583/1, 582/4, 582/2, 581/2, 580/2, 579/2, 578/2, 577/4, 577/1, 576/4, 576/2, 575/2, 574/2, 573/2, 572/3, 572/2, 571/3, 571/2, 569/1, 567/3, 567/2, 566 2, 565/4, 565/1, 564/1, 563/1, 562/2, 560/2, 559/2, 558/2* 557/2, 556/2, 555/2, 554/2, 553/2, 635 — Lahov graben, 536/5, 536/6, 536/3, 536/12, 536/17, 536/18, 535/18, 535/19, 535/17, 535/5, 535/16, 638 — pot, 542/1, 623/8 — Ižanska cesta, 541/3, 541/2. 539/2, 539/1 in 667 — potok Išca. Od presečišča s katastrsko mejo med k. o. Karlovško predmestje jn k. o. Trnovsko predmestje poteka meja območja še proti severo-zapadu v k. o. Trnovsko predmestje, prečka reko Ljubljanico in parcele št. 999/1, 998, 997, 996/2, nakar se v parceli št. 996/1, ca. 150 m zapadno od njene vzhodne meje usmeri proti jugu. V tej smeri poteka po zunaijji meji območja centralnih mestnih dejavnosti in to od oglišča v parceli št. 996/1 do presečišča s severno mejo parcele št - 1024, ki je ca. 35 m zapadno od njenega 'severovzhodnega oglišča v premi in prečka parcele št. 996/2. 997, 998, 999/1, 999/2, 1000. 1001/10. 1002, 1003. 1005, 1006, 1008/1, 1008 2, 1008/3, 1003 4. 1008/5. 1009. 1011. 1013, 1014 m 1701/1 — pot. Nato meja območja preide v lok in poteka v loku proti jugozapadu, zapadu, severozapadu in severu do presečišča z lužno mejo parcele št. 763 in prečka narcele št. 1024, .1032, 1037, 1038 1. 1038/2, 1040, 1041. ,042, 1043, 1047, 1048, 1049, 1051, 1052, 1053, 1055, 1057, 1058, 1060,. 1061, 1032/1, 1062/2, 1063, 1064. 1065, 1066. 1067, 1068, 1069'1. 1070, 1071, 1072, 1973. 1712/5 — Pot v Rakovo Jelšo, IOSO'24, 1080/23. 1080/22, 1080/21. 1080/20. 1080/19. 1080/18, 1080/17, 1080/15, 1080/14, 1080/12, 1080/11, 1080/10, 1080/9, -1080/8. 1080/56, 1080/104. 1030/105. 1080/106. 1080/105 in 1701/3 — Lahov graben. Na južni meji parcele št. 763 preide meja območja v premo, poteka proti -severovzhodu, prečka parcele št. 763, 768, 773 in 777. Na vzhodni meji parcel št. 777 ca 100 m južno od njenega severovzhodnega oglišča preide meja območja na njeno vzhodno mejo, poteka po njej proti severu, prečka parcelo št. 1709/2 — potok Cornovec in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 778 ca 50 m. Tu se meja območja usmeri proti severozahodu, poteka po južni meji južne obvoznice do presečišča iste s katastrsko mejo med k. o. Vič in k. o. Ti-novsko predmestje. V tej smeri prečka parcela št. 778, 772, 730, 743/2, 691, 688, 683, 683, 680, 675, 672, 667, 664, 659, 656, 650, 647/1, 642, .639, 633, 625, 662/1, 616, 613, 608, 605, 600/2, 600/1, 597, 592, 589, 583, 583, 580, 576, 573, 570, 567, 564, 561, 558, 555, 552, 546, 543, 540. 537, 534, 531, 530, 527, 523, 519/1, 518/1, 511/1, 510/1, 507/1, in 506/1 nato nadaljuje v k. o. Vič. Vič poteka meja območja po južni meji južne obvoznice do katastrske meje med k. o. Vič in k. o. Dobrova, Id je v osi poteka Mali Graben. V presečišču meje območja z osjo Malega Grabna, ki je ca 55 m severno od osi železniške proge Ljubljana Trst, preide meja območja v k. o. Dobrova. V k. o. Dobrova poteka meja območja po južni meji južne obvoznice proti severozahodu od katastrske meje med k. o. Vič in k. o. Dobrova ca 320 m nakar se v loku usmeri proti severu in poteka po osi priključne ceste na avtocesto Ljubljana—Razdrto, ter se ca 100 m jugovzhodno od prehoda v os avtoceste Ljubljana—Razdrto usmeri proti jugozahodu. V tej smeri prečka avtocesto do njene zapadne meje, kjer se usmeri proti severu In poteka po zapadni meji Ljubljana—Razdrto. V tej smeri poteka do osi poteka Gradaščice, ki je katastrska meja med k. o. Dobrova in k. o. Šujica* Tu se meja območja usmeri proti se- verovzhodu po zapadni meji avtoceste Ljubljana— Razdrto, poteka v k. o. Šujica do presečišča s katastrsko mejo k. o. Brdo in k. o. Šujica, ki je ca 20 m severozapadno od jugovzhodnega oglišča parcele št. 305/4 k. o. Šujica. Tu meja območja preide v k. o. Brdo, poteka proti severovzhodu po zapadni meji avtoceste Ljubljana—Razdrto v k. o Brdo, do presečišča s katastrsko mejo med k. o. Brdo m k. o. Grič, ki je os poti, parcela št. 1241/2. Tu meja območja preide v k o. Grič, prečka parcelo št. 880/2 k. o. Grič, ter na presečišču z njeno severovzhodno mejo, ki je ca 20 m severozapadno do njenega severovzhodnega oglišča prečka katastrsko mejo med k. o. Grič in k. o. Dravlje, oziroma, občinsko mejo med občino Ljubljana Vič-Rudnik in občirto Ljubljana Šiška, ter nadaljuje proti severovzhodu v občini Ljubljana Šiška in poteka v k. o. Dravlje. c) V občini Ljubljana Siska V občini Ljubljana Šiška poteka meja območja dalje proti severovzhodu po zapadni meji, avtoceste Ljubljana—Razdrto v k. o. Dravlje do presečišča z osjo potoka Pržanca. Tu sa usmeri proti severu in poteka po osi potoka Pržanca do severozapadne meje Plešičeve ulice. Nato poteka po severozapadni meji Plešičeve ulice do jugozapadnega oglišča parcele št. 1204/2, nato nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 1205/1, prečka Kamnogoriško ulico, nato parcele št. 1175/2, 1175/4 in 1175/2 In nadaljuje po jugovzhodnih mejah parcel št. 1172/1. 1173/1 in 1149/1. Nato v isti premi z jugovzhodno mejo parcele št. 1149/1 prečka parcele št. 1148/1. 1147. ISeT in Zapuško cesto, ki je na katastrski meji k. o. Dravlje in k. o. Šentvid. V k. o. Šentvid poteka meja po parceli št. 1088, 1087/1 in 1087/3, prečka Regentovo cesto in na njeni severni meji ponovno preide v k. o. Dravlje. Tu poteka meja območja dalje proti severovzhodu po severozapadnih mejah parcel št. 1660/4, 120/6, 120/4, 134/2, 119/3, 109/5 do njenega severozapadnega oglišča. Nato se usmeri proti severozapadu in poteka po jugozapadni meji parcele št. 104/2 do katastrske meje med k. o. Dravlje in k. o. Šentvid. Nato se usmeri proti jugozapadu, severozapadu in jugozapadu, ter poteka po katastrski meji med k. o. Dravlje in k. o. Šentvid do severovzhodnega oglišča parcele št. 114 k. o. Dravlje. Od tu poteka meja območja po severovzhodni, južni in jugozapadni meji parcele št. 114 k. o. Dravlje, nakar nadaljuje proti jugozapadu po katastrski meji med k. o. Dravlje in k. o. Šentvid do jugozapadnega oglišča parcele št. 1039 — pot k. o. Šentvid. Tu se meja območja usmeri proti severu, poteka v k. o. Šentvid po zapadni meji parcele št. 1039 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1042/1, kjer se usmeri proti zapadu, ter poteka po njeni severni meji. V severozapadnem oglišču parcele št. 1042/1 se usmeri proti jugu, poteka po njeni zapadni meji do severne meje parcele št. 1052/2. Tu se usmeri proti jugozapadu m poteka po severnih mejah parcel št. 1052/2, 1051, 1052/1 in 1050/1 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1050/3. Nato poteka po vzhodni meji parcele št. 1050/3 do njenega jugovzhodnega oglišča, kjer se usmeri proti zapadu, ter poteka po južni meji parcel št. 1050/3 in 1050/2 do vzhodne meje Regentove ceste. Tu se usmeri proti severozapadu, prečka Regentovo cesto in poteka dalje po južni meji parcele št. 1066/1 in nadaljuje proti zapadu po južnih mejah parcel št. 1099/2, 1099/28, 1099/29, 1099/30, 1099/31, 1099/32 in 1101/4. V jugo-zapadnem oglišču parcele št. 1101/4 se meja območja usmeri proti severu in poteka po zapadnih mejah parcel št. 1101/4, 1101/3, 1101/2 in 1100/2, prečka parcelo št. 1100/1 do južne meje ceste Andreja Bitenca. Tu se usmeri proti zapadu in poteka po južni meji ceste Andreja Bitenca do preseka z Zapadno mejo ceste v Iskro — Pržanj, parcela št. 1938. V tem preseku se usmeri proti severozapadu, poteka po zapadni in jugozapadni meji ceste v Iskro — Pržanj, parcela št. 1938 in 1937. Ca 20 m vzhodno od severozapadnega oglišča parcele št. 1715 se meja usmeri proti jugu, poteka v parceli št. 1715 ca 35 m, nato se usmeri proti zapadu, prečka parceli št. 1715 in 1714/1, do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1765/1. Od tega oglišča dalje proti zapadu poteka meja območja po južnih mejah parcel št. 1765/1, 1712/1, 1712/2 in 1711/2. V ju-gozapadnem oglišču parcele št. 1711/2 se meja območja usmeri proti severu, poteka po zapadni meji parcele št. 1711/2 in jugozapadni meji parcele št. 1767/1 ca 10 m proti severozapadu. Nato se usmeri proti severu, poteka v parceli št. 1767/1 ca 90 m, nato se pod pravim kotom usmeri proti vzhodu. V tej smeri prečka parcele št. 1767/1, 1936 — pot, 1768, 1769, nakar se v parceli št. 1770 ca 30 m vzhodno od njene zapadne meje usmeri proti severu. V tej smeri poteka v parceli št. 1770 do njene severne meje, kjer se usmeri proti severozapadu in poteka po severnih mejah parcel št. 1770, 1769, 1768 in ca 20 m po severni meji parcele št. 1773. Nato se meja območja usmeri proti severu, prečka pot in nadaljuje po zapadni meji parcele št. 1772/1 do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti jugovzhodu, poteka po meji med parcelami št. 1772/1 in 1354. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 1354 se meja območja usmeri proti severovzhodu, poteka po jugovzhodni meji parcele št. 1354 ca 30 m, nato se usmeri proti jugovzhodu. V tej smeri poteka do presečišča z vzhodno mejo parcele št. 1351/2, ki je ca 10 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča in prečka parcele št. 1353, 1352 in 1351/2. V presečišču z vzhodno mejo parcele št. 1351/2 se meja območja usmeri proti vzhodu, prečka parceli št. 1351 in 1350, nato nadaljuje po južni meji parcel št. 1763/1 in 1761 nato po severovzhodni in vzhodni meji parcele št. 1763/2. Dalje proti jugovzhodu poteka meja območja po jugozapadni meji parcel št. 1762 in 1760/1, 1760/2, 1758 in 1759, nato po južni meji parcel št. 1757 in 1756/1. V jugozapadnem oglišču parcele št. 1756/2 se meja območja usmeri proti severozapadu, poteka po njeni zapadni meji, nadaljuje po severni meji parcel št. 1756/2 in 1756/3 nato po vzhodni meji parcele št. 1756/3 do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti severovzhodu in poteka po severozapadni meji parcel št. 1738 — pot, 1742 in 1744. V jugozapadnem oglišču parcele št. 1749 se meja usmeri proti severu, poteka po zapadni meji parcele št. 1749, nato še po njeni severni meji do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu, prečka parceli št. 1246 in 1245, nakar se v presečišču z jugovzhodno mejo parcele št. 1245, ki je ca 30 m zapadno od njenega jugovzhodnega oglišča usmeri proti severovzhodu. V tej smeri poteka po jugovzhodnih mejah parcel št. 1245, 1244 in 1239/2 in v isti premi nadaljuje V parcelah št. 1239/1, 1238 do presečišča s severovzhodno mejo parcele št. 1238, ki je ca 30 m severozapadno od njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po severovzhodni meji parcele št. 1238 do ceste Andreja Bitenca. Tu se meja usmeri proti severu, poteka po zapadni meji ceste Andreja Bitenca ca 60 m nakar se pravokotno usmeri proti zapadu v parcelo št. 1247, nato se po 30 metrih poteka pod pravim kotom usmeri proti severu, prečka parcelo št. 1247 in nadaljuje po zapadni meji parcel št. 1234 in 1231/2. V severozapadnem oglišču parcele št. 1231/2 se meja območja usmeri proti severu, poteka v tej smeri ca 25 m v parceli št. 1231/1 paralelno z njeno vzhodno mejo, nato se usmeri proti vzhodu in poteka do vzhodne meje parcele št. 1231/1. Tu se usmeri proti Severu in poteka po vzhodni meji parcel št. 1231/1 in 1229 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1229. V tem oglišču se usmeri proti zapadu, ter poteka po severni meji parcele št. 1229 in ca 25 m po verni meji parcele št. 1228. Nato se usmeri proti severu, prečka parcelo št. 1252/1 in nadaljuje po zapadni meji parcele št. 1253 do njenega severozapadnega oglišča. Tu se usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcele št. 1253 do zapadne meje poti — Podgorska cesta. Od tu poteka po zapadni meji Podgorske ceste do južnega oglišča parcele št. 1210. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji parcele št. 1677 — pot, prečka pot parcela št. 1679, ter nadaljuje proti severozapadu po vzhodni meji poti, parcela št. 1679 do severozapadnega oglišča parcele št. 1220. V tem oglišču meja območja prečka pot, parcela št. 1679 in nadaljuje proti severozapadu po jugozapadni, severozapadni in zapadni meji parcele št. 1264 do njenega severozapadnega oglišča. Tu se usmeri proti zapadu in poteka po južni meji parcele št. 1200 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu, poteka po vzhodnih mejah parcel št. 1271 in 1201 do presečišča vzhodne meje parcele št. 1201 z jugovzhodno mejo parcele št. 1203. V tem presečišču se meja usmeri proti jugozapadu, prečka parcelo št. 1201 in nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št. 1203 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po zapadnih mejah parcel št. 1203, 1277. 1276 in 314, ter nadaljuje po jugozapadnih mejah parcel št. 312 — pot, 299 in 300/1. V jugozapadnem oglišču parcele št. 300/1 se. meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po severozapadni meji parcele št. 300/1 do ju-gozapadne meje Celovške ceste. Tu se usmeri proti severozapadu, poteka po jugozapadni meji Celovške ceste do katastrske meje med k. o. Šentvid in k. o. Vižmarje, to je do severozapadnega oglišča parcele št. 294. V tem oglišču se meja usmeri proti jugozapadu in poteka po katastrski meji med k. o. Šentvid in k. o. Vižmarje oziroma zapadni meji parcel št. 294 in 1284 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1763 — pot k. o. Vižmarje. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu, poteka v k. o. Vižmarje po severni meji parcele št. 2037 — pot in južnih mejah parcel št. 1743, 1742, 1724 in 1723 do jugozapadnega oglišča parcele št. 1724, ki je na katastrski meji med k. o. Vižmarje in k. o. Stanežiče. Od tega Oglišča dalje poteka meja območja po katastrski meji med k. o. Vižmarje in k. o. Stanežiče do jugozapadnega oglišča parcele št. 346. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka dalje v k. o. Stanežiče. V tej smeri v premi prečka parcele št. 347, 350 in 352/1. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 352/8 se meja območja usmeri proti zapadu in prečka parcele št. 354, 355/1 in 358. Od jugozapadnega oglišča parcele št. 358 poteka meja proti zapadu po južnih mejah parcel št. 359, 361/5, 362/7, 364. 365, 368/1 in 371. Od jugozapadnega oglišča parcele št. 371, ki je ob poti, parcela št. 1614/2, še meja območja usmeri proti severozapadu in poteka- po severovzhodni meji parcele št. 1614/2 — pot do njenega severnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po jugovzhodni meji parcel št. 1611/2 in 1618/2 do severnega oglišča parcele št. 428/2. Tu prečka pot, parcela št. 1618/2 in nadaljuje po južni in zapadni meji parcele št. 426/2, ter v isti premi z zapadno niejo parcele št. 426/2 prečka parcelo št. 424. Na njeni severni meji se usmeri proti zapadu, ter poteka po njej do jugozapadnega oglišča 422/2, nato proti severu po zapadni meji parcele št. 422/2 in proti zapadu po južni meji parcele št. 417/2 do njenega jugozapadnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti severu, poteka po zapadni meji parcel^ št. 417/2, prečka pot — parcela št. 1619/3, nakar se na severni meji poti, parcela št. 1619/3 usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka po severni meji poti, parcela št. 1619/3 do jugozapadnega oglišča parcele št. 240/3. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severovzhodu, poteka po zapadni meji parcele št. 240'3, nato preide na vzhodno mejo ceste parcela št. 1679, poteka po njej do njene severovzhodne meje. Tu se usmeri proti jugovzhodu, poteka po severovzhodni meji ceste, parcela št. 1679 in nadaljuje proti severovzhodu po meji iste parcele do severozapadne meje parcele št. 297. Tu se meja območja usmeri proti severovzhodu, poteka po severozapadni meji parcele št. 297 in v isti" premi prečka Celovško cesto, parcela št. 1589/8, do njene severovzhodne meje, ki je katastrska meja med k. o. Stanežiče in k. o. Vižmarje. Tu se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po severovzhodni meji Celovške ceste oziroma katastrski meji med k. o. Stanežiče in k. o. Vižmarje. V tej smeri poteka meja območja do jugozapadnega oglišča parcele št. 910. Tu se usmeri proti severovzhodu, preide v k. o. Vižmarje in poteka po severozapadni meji parcele št. 910. Nato v isti premi prečka železniško progo Jesenice—Ljubljana, nadaljuje po severozapadni meji parcele št. 908, prečka Medensko cesto in nadaljuje po »jugovzhodni meji parcele št. 868 do'njenega severovzhodnega oglišča. Od tega oglišča poteka meja območja proti severovzhodu po severozapadnih mejah parcel št. 869, 874/1. 877 — pot in 879'10 ca 25 m. nakar se usmeri proti jugovzhodu. V tei smeri prečka parcele št. 879/1, 879/2 in delno 879/3. Nato nadaljuje po severovzhodnih mejah parcel št. 879/3, 879/4, 879/5, 876/6, 879/7, 879/8, 1121, 1120/1. 1120/2 in 1120/3. Nato v isti premi prečka parcelo št. 1104, nakar preide na njeno severno mejo in poteka po njej do presečišča s podaljškom zapadne meje parcele št. 1116. V tem presečišču se meja območja usmeri proti severu, prečka parcele št. 1105, 1110 — pot in 1114, nakar preide na zapadni meji parcel št. 1116 in 1115. Meia območja nadaljuje proti severu po zaoadni meji parcel št 1112/2 in 1122 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1112/1. V tem oglišču se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južni meji poti. parcela št. 1129 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu in severu, ter poteka po vzhodni meji parcel št. 764, 763/1 in 763/10, ter zapadni meh parcele št. 763/2 in v isti premi prečka parcelo št 783'2 do presečišča z južno mejo poti. parcela št. 782. V tem presečišču se'meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po jugovzhodni meii poti. parcela št. 782. V njenem jugovzhodnem osrlišču se usmeri proti severozapadnem oglišču parcele št. 110/3 in prečka parcele št. 2044 — pot. 110/5 in 110'4. V severozapadnem oglišču parcele št. 110'3 se usmeri proti vzhodu, poteka po se- vernih mejah parcel št. 110/3, 111/1 in 110/2, nato se usmeri proti severovzhodu, ter poteka po jugovzhodni meji parcele št. 110/4 do njenega jugovzhodnega • oglišča. Tu se meja območja usmeri proti severu, ter poteka po zapadnih mejah parcel št. 687/2, 688/2, 688/1, 693, 694/1, 701/1, 702 — pot in ca 10 m po zapadni meji parcele št. 113. Nato se meja usmeri proti severozapadu, prečka parceli št. 126 in 128, nakar se na zapadni meji parcele št. 128,' ca 15 m severno od njenega jugpzapadnega oglišča usmeri proti severu. V tej smeri poteka po zapadni meji parcel št. 128 in 125, nadaljuje v isti premi do južne meje kanala k elektrarni, parcela št. 137 in prečka parcele št. 1800/1 — pot, 145/1 in 146. Na južni meji kanala k elektrarni se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po tej meji do severovzhodnega oglišča parcele št. 145/3. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu, prečka kanal k elektrarni in parcelo št. 140, nakar se v osi reke Save, ki je katastrska meja med k. o. Vižmarje in k. o. Tacen usmeri po osi reke Save proti vzhodu V tej smeri poteka meja območja do presečišča osi reke Save s podaljškom vzhodne meje parcele št. 313 4. V tem presečišču se meja usmeri proti jugu, prečka reko Savo in parceli št. 313/1 in 314 nakar preide v Vzhodno mejo parcele št. 313/4 poteka po njej do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu ter ' poteka po jugovzhodni meji poti -Na Gmajni« do severozapadnega oglišča parcele št. 533. V tem oglišču se meja qbmočja usmeri proti jugovzhodu in poteka po jugozapadnih mejah parcel št. 533 in 534. V isti premi prečka pot, parcela št. 523. ter se na njeni južni meji usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka meja območja po južni meji poti. parcela št. 523 do presečišča s severno mejo parcele št. 514, ki je ca 10 m vzhodno od njenega severozapadnega oglišča. V tem presečišču se meja usmeri proti jugovzhodu, prečka parcele' št. 514, 489/2, 493, nakar se v parceli št. 492 ca 5 m južno od njene severozapadne in ca 25 m zapadno od njene severovzhodne meje usmeri proti jugozapadu, V tej smeri prečka parcele št. 492, 493 in 494'1. Na severovzhodni meji parcele št. 495/1 se meja območja usmeri proti severozapadu, poteka po severovzhodni meji parcele št. 495/1 in 495/2, nato po severni meji parcele št. 495/2. V tej smeri prečka parcelo št. 495/2 do severovzhodnega oglišča parcele št. 496/2 in nadaljuje po severozapadni meji parcele št. 496'2. V severozapadnem oglišču parcele št.’ 496/2 se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po jugozapadni meji parcele št. 495/2, 510 in 508 do jugozapadne meje poti, parcela št. 523. Na tej meji se meja območja usmeri proti jugozapadu, poteka po jugozapadni meji poti do severozapadnega oglišča parcele št. 498. Tu se usmeri proti jugu, poteka po zapadni meji parcele št. 498, prečka pot parcela št. 1807/1 in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 1135, nato po njeni južni meji do severovzhodnega oglišča parcele št. 1141. Tu se meja območja usmeri proti jugu. poteka po vzhodni meji parcel št. 1141 in 1140. Nato se meja območja v jugovzhodnem oglišču parcele št. 1140 usmeri proti zapadu, poteka po južnih mejah parcel št. 1140 in 1133, ter v isti premi prečka parcelo št. 1132 3. Na vzhodni meji Tacenske ceste se usmeri proti jugu, poteka po njej do severozapadnega oglišča parcele št. 1185. Tu se usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcel št. 1185, nato po nieni vzhodm meii in v isti premi prečka parcelo št 1186 do presečišča s podaljškom severne meje parcel0 št. 1188, kjer se usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka po severni meji parcele št. 1188 in v isti premi prečka Tacensko cesto. Na zapadni meji Tacenske ceste, se meja območja usmeri proti jugu in jugovzhodu ter poteka po zapadni in jugozapadni meji Tacenske ceste, jo med parcelama št. 1014/1 in 1394 prečka, ter nadaljuje proti vzhodu po južni meji Miheličeve ceste do za-padne meje avtoceste Ljubljana—Kranj. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po zapadni meji avtoceste Ljubljana—Kranj do meje z železniško progo Jesenice—Ljubljana. Tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po jugozapadni h mejah parcel št. 1426/1, 1463, 1464 in ca 5 m po meji parcele št. 1467. Nato se meja usmeri proti jugozapadu, prečka železniško progo Jesenice— Ljubljana, nakar se ca 65 m jugozapadno od jugo-zapadne meje parcele št. 1467 usmeri proti jugovzhodu. V tej smeri poteka do katastrske meje med k. o. Vižmarje in k. o. Šentvid, ki je jugovzhodno oglišče železniške parcele št. 1774. V tem oglišču preide meja območja v k. o. Šentvid in poteka dalje proti jugovzhodu po jugozapadni meji železniške parcele št. 1181/1 do severovzhodnega oglišča parcele št. 849/3. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severovzhodu, prečka železniško progo Jesenice— Ljubljana in poteka po jugovzhodni meji poti, parcela št. 1193 — Ulica Jožeta Jame do severovzhodnega oglišča parcele št. 838. Tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu, poteka v premi do katastrske meje med k. o. Šentvid in k. o. Dravlje, do presečišča z jugovzhodno mejo parcele št. 843/1, ki je ca 20 m jugozapadno od njenega jugovzhodnega oglišča in prečka parcele št. 838, 839, 840, 841, 842/1 in 843/1, nato meja območja v isti premi nadaljuje v k. o. Dravlje. V k. o. Dravlje poteka meja območja od presečišča na katastrski meji med k. o. Dravlje in k. o. Šentvid v premi proti jugovzhodu, prečka parcele št. 58/1, 57 in 56/2 nakar nadaljuje po severovzhodni meji parcele št. 1713/35. Tu se usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št. 1713/35, nato po severovzhodni meji iste parcele do presečišča s severno mejo severne obvoznice. V tem presečišču se meja območja usmeri proti severovzhodu m poteka po severni meji Severne obvoznice. V tej smeri prečka parcele št. 501/2, 1061/4 — pot, 735, 517/2. 518/1, 519/1, 520, 522/3, 522/2, 523/1, 524/1, 525/1, 526. 527, 528 — pot, 531, 530 in 529 ter na jugovzhodni meji parcele št. 529 preide v k. o. Zg. Šiška. V k. o. Zg. Šiška poteka meja območja dalje proti vzhodu po severni meji severne obvoznice n prečka parcele št. 1, 2 in pot, parcelo št. 8, nakar na severovzhodni meji poti preide meja območja ponovno v k. o. Dravlje. Tu poteka meja območja dalje po severni meji severne obvoznice in prečka parcele št. 566/1, 567/1, 568/1, 570/1, 571, 574. 575, 1645 — pot, 578, 1644 — Vodovodna cesta, 598, 600 — pot in 618. V presečišču meje območja s severno mejo parcele št. 618, ki je ca 40 m vzhodno od njenega severozapadnega oglišča se meja območja usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka v premi po severni meji parcele št. 618, prečka parceli št. 617 in 619 — pot, ter nadaljuje po severni meji parcele št. 644. Nato v isti premi prečka parcelo št. 639 — pot in nadaljuje po severni meji parcele št. 643 do osi železniške proge Ljubljana—Kamnik. Tu se meja območja usmeri proti severu in poteka po osi železniške proge Ljubljana—Kamnik do katastrske meje med k. o. Dravlje in k. o. Ježica, ki je občinska meja med občino Ljubljana Bežigrad in občino Ljubljana Šiška. d) V občini Ljubljana Bežigrad Od katastrske meje med k. o, Dravlje in k. o. • Ježica, odnosno občinske meje med občino Ljubljana Šiška in občino Ljubljana Bežigrad poteka meja območja dalje proti severu v k. o. Ježica, po osi železniške proge Ljubljana—Kamnik do loma na osi proge, ki je ca 20 m severno od severovzhodnega oglišča parcele št. 983/1. V tem lomu se meja območja usmeri proti zapadu in v premi do severovzhodnega oglišča parcele št. 967/5 prečka parcele št. 1448/1 — železniško progo Ljubljana—Kamnik, 982, 977/1 — Ul. Pavle Jeromnove in 976. Nato meja območja nadaljuje proti zapadu po južni meji parcel št. 967/1 in 962 — Kregarjeva ulica do njenega jugo-zapadnega oglišča. Nato nadaljuje v isti premi, ter prečka parcele št. 915/9, 909 in 910 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 907/2 oziroma vzhodne meje Hiber-nikove ulice. Tu se meja območja usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji Hibernikove ulice do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti zapadu in poteka do severozapadnega oglišča parcele št. 1263/2 v katerem se usmeri proti jugu. V tej smeri poteka meja območja po zapadni meji parcel št. 1263/2, 1263/3, 1261/3 in 1263/1 do jugozapadnega oglišča parcele št. 1263/1 odnosno do severne meje poti parcela št. 1294. Od tega oglišča se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po severni meji poti, parcela št. 1294 do Saveljske ceste, kjer se usmeri proti severu. V tej smeri poteka po vzhodni meji Saveljske ceste do presečišča s podaljškom južne meje parcele št. 1342. V tem presečišču se usmeri proti zapadu, prečka Saveljsko cesto in nadaljuje po južni meji parcele št. 1324 in še ca 15_m po južni meji parcele št. 1343. Nato se meja območja usmeri proti severu, prečka parceli št. 1343 in 1346, ter nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 1349/2 do njenega severovzhodnega oglišča. Nato meja območja prečka pot, parcela št: 1353 in se na njeni severni meji usmeri proti zapadu in poteka po njej do jugovzhodnega oglišča poti. parcela št. 829. V tem oglišču se meja^ območja, usmeri.proti severu in poteka po vzhodni meji poti, parcela št. 829 do južne meje Selanove ulice. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po južni meji Selanove ulice do presečišča š podaljškom vzhodne meje parcele št. 813. V tem presečišču se meja območja usmeri proti severu, prečka Selanovo ulico in nadaljuje proti severu po vzhodnih mejah parcel št. 813, 805 in 804. nakar se na vzhodni meji parcele št. 804, ca 70 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka v premi do loma na vzhodni meji parcele št. 792, ki je ca 42 m južno od njenega severovzhodnega oglišča in prečka parcele št. 804, 802, 800/1, 800/2, 797 in 794/1. V lomu na vzhodni meji parcele št. 792 se meja območja usmeri proti severu, poteka po vzhodni meji parcele št. 792, v isti premi prečka Saveljsko cesto, ter nadaljuje po. zapadni meji parcele št. 766 in ca 11 m po zapadni meji parcele št. 767/1. Nato se meja območja usmeri proti vzhodu, prečka parcelo št. 767/1, nadaljuje po severni meji parcele št. 766, prečka parcelo št. 770 in nadaljuje po severni meji parcele št. 769 do njenega severovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 769 do njenega jugovzhodnega oglišča. Nato poteka po južni in vzhodni meji parcele št. 773 do severozapadnega oglišča parcele št. 772, kjer se usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka po severnih mejah parcel št. 772, 776/1 in 776/2 do severovzhodnega oglišča parcele št. 716/2, nato po njeni vzhodni meji do -severozapadnega oglišča parcele št. 778/2. Tu se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št. 778/2 in v isti premi prečka parceli št. 780 in 781 do jugozapadnega oglišča parcele št. 783/2. Tu se meja območja usmeri proti severu in poteka po zapadni meji parcel št. 783/2 in 783/3 do severozapadnega oglišča parcele št. 783/3. Nato se usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št. 783/3, v isti premi prečka parcelo št. 787 nakar se na njeni vzhodni meji usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 787 do severozapadnega oglišča parcele št. 788/2. Nato poteka proti vzhodu po severni meji parcele št. 788/2 in nadaljuje po njeni vzhodni meji do severozapadnega oglišča parcele št. 789/2. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št. 789/2 in v isti premi prečka parcele št. 1460 — pot, 845 in 843 nakar Se v stiku z zapadno mejo parcele št. 851, ki je ca 8 m severno od njenega jugozapadnega oglišča usmeri proti severu in poteka v tej smeri po zapadni meji parcel št. 851 ca 3 m. Nato se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka v premi do loma na zapadni meji parcele št. 857, ki je ca 12 m južno od njenega severozapadnega oglišča in prečka parcele št. 851, 853 in 856. Od tu poteka meja območja dalje proti vzhodu, v parceli št. 857 vzporedno z njeno sgverno mejo in ca 9 m južno od nje in nadaljuje po severni meji parcele št. 858/1. ter prečka parcelo št. 858/2 Nato poteka dalje po severni meji gospodarskega objekta na parceli št. 859/1 do severozapadnega oglišča parcele št. 860'2. kjer se usmeri na njeno severno mejo. poteka po njej in v isti premi prečka parceli št. 861 in 1456 1 — Saveljska cesta do severozapadnega oglišča parcele št. 927 Od tega oglišča dalje proti vzhodu poteka meja območja po južnih mejah parcel št. 928. 939/1. 939/2 in 940 nakar v premi južne meje parcele št. 940 prečka parcelo št. 941/1. V presečišču z. južno mejo parcele št. 941/1 oziroma severno mejo poti. parcela št. 1458/1, ki je ca 10 m zapadno od jugovzhodnega oglišča parc-cele št. 941/1 se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji poti, parcela št. 1458'1 do jugozapadnega oglišča parcele št. 336. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severovzhodu in v tej smeri poteka v loku do presečišča z zapadno mejo parcele št. 257, ki je ca 5 m južno od njenega severozapadnega oglišča, ter prečka parcele št. 336. 335. 334, 333, 331, 330, 327, 328, 320, 318. 310. 1449/15 — opuščena železniška proga, 253, 254/1 in 255 — pot. Od presečišča meje območja z zapadno mejo parcele št. 257 poteka meja območja proti severovzhodu v. premi do preseka osi železniške proge Ljubljana— Kamnik z zapadno mejo Titove ceste, ki je katastrska meja med k. o. Ježica in k. o. Stožice in prečka parcele št. 257, 256, 260, 262'2. 263'2. 264. 1449'3 in 1449/2. Nato poteka meja območja proti severovzhodu v k! o. Stožice po osi železniške proge Ljubljana—;Kamnik, prečka Tilovo cesto in nadaljuje do zapadne meje reke Save. Tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu poteka po zapadni meji reke Save ca 330 m, nakar se usmeri v os reke Save in poteka proti jugovzhodu po osi reke Save do osi severne vpadnice. Qd presečišča osi reke Save z osjo se\'erne vpadnice se meja območja usmeri proti jugozapadu. poteka po osi severne vpadnice, parcela št 2666 nato v isti premi' prečka parcele št. 1118, 1814 — pot, 1114, 1115. cesto Stožice—Tomačevo, 1091, 1092, 1093' in 1105/1 — pot nakar se v parceli št. 1046, ca 10 m južno od njene severne meje usmeri proti vzhodu. V tej smeri prečka parcele št. 1046, 1047, 1048 in 1049, nakar v severozapadnem oglišču parcele št. 1050 preide na severno mejo parcele št. 1050. Dalje proti vzhodu poteka meja območja po severni meji parcel št. 1050 in 1051, prečka pot parcela št. 1815 in nadaljuje po južni meji poti, parcela št. 1273/1 do severozapadnega oglišča parcele št. 1682/1. Od tu se v loku usmeri proti jugovzhbdu in v tej smeri poteka v parcelah št. 1269, 1271, 1274, 1277, 1275, 1278, 1281, 1279, 1285, 1284/2 in 1286. Nato v loku zavije proti vzhodu in poteka po parcelah št. 1287, 1291, 1288, 1295, 1293, 1296, 1299 in 1300. Nato se zopet v loku usmeri proti jugovzhodu in poteka po parcelah št. .1301, 1302/1, prečka parcelo št. 1810 — Tomačevska cesta in nadaljuje v parcelah št. 1587/1, 1586/1, 1588/1, 1589/1, 1594, 1590/1 in 1590/2 do vzhodne meje parcele 1590/2, ki se nahaja na katastrski meji med k. o. Stožice in k. o. Nove Jarše, ter je zapadna meja Jarške ceste in občinska meja med občinama Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje. B. Medvode Meja območja prične v jugozapadnem oglišču območja na že opisani meji III. območja in to v k. o. Preska v severovzhodnem oglišču parcele št. 919. Od tu se usmeri proti severu, prečka pot parcela št. 1293/1, nadaljuje po zapadni meji parcel št. 926/2 in 935/4, prečka cesto, parcela št. 1289/2. nato še parcele št. 934. 936/2 in 932. Na severni meji parcele št. 932. ki je katastrska meja med k o. Senica preide meja območja v k. o Senica. Meja območja poteka še v isti smeri do osi reke Sore. Tu se usmeri proti severoza-padu in poteka po osi reke Sore do preseka s podaljškom južne meje parcele št. 193. V tem preseku se meja območja usmeri proti severovzhodu, prečka reko Soro, nadaljuje po južni meji parcele št. 193, prečka pot parcela št 447/1.- Nato se usmeri proti severu, poteka po vzhodni meji parcele št. 366/2 in nadaljuje po severozapadni strani mostu ceste Senica—Goričane do osi železniške proge Jesenice—Ljubljana. V osi železniške proge se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka v tej smeri po osi železniške proge, prečka katastrsko mejo med k. o. Senica in k. o. Medvode, ter nadaljuje po osi železniške proge v k. o. Medvode do loma meje območja, ki je ca 15 m južno od jugozapadnega oglišča parcele št. 202/3. Tu se usmeri proti vzhodu, prečka cesto parcela št. 322/2 nakar se na zapadni meji parcele št. 177/5, ca 20 m severno od njenega jugozapadnega oglišča usmeri proti severu. V tej smeri poteka po vzhodni meji parcele št. 180 do njenega severovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti severozapadu in poteka po severovzhodni meji parcele št. 204/7 do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu, poteka po zapadni meji parcel št. 206/1 in 339/10 — pot, ter v isti premi prečka parceli št, 208/1 in 208/2, nato se v parceli št. 214, ca 16 m severno od njene južne meje usmeri proti vzhodu. V tej smeri prečka parcelo št. 214 in nadaljuje proti vzhodu po severni meji parcel št. 211/5 in 211/6. Nato prečka pot, parcela št. 326 in nadaljuje po severni meji parcel št. 210/3 in 210/1 do njenega severovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti severu, poteka po zapadni meji parcele št. 230/9. ter nadaljuje v parceli št. 227 do višine severne meje parcele št. 230/4. Nato se usmeri proti vzhodu, prečka parcelo št. 227, poteka po severni meji parcele št. 230/4, ter v isti premi nadaljuje v parceli št. 231 ca 30 m. , Tu se usmeri proti jugu, poteka v parceli št. 231 do njenega jugovzhodnega oglišča ob poti, parcela št. 323/1. Tu se meja območja usmeri proti jugo-zapadu in jugu, ter poteka po zapadni meji poti, parcela št. 323/1 do loma na vzhodni meji parcele št, 165/8, ki je ca 6 m severno od jugovzhodnega oglišča parcele št. 165/8. V tem lomu se meja območja usmeri proti vzhodu, prečka pot, parcela št. 323/1 in parcele št. 163, 162/1, 156, 157 — pot, 158, 152/1, 152/2 — pot, 152/3 in 141/1 do presečišča z njeno vzhodno mejo, ki je na 20 m severno od severovzhodnega oglišča parcele št. 144. Tu se meja območja usmeri proti severu, poteka po vzhodni meji parcele št. 141/1 in ca 10 m po vzhodni meji parcele št. 142/2. Nato se usmeri proti vzhodu, prečka parcelo št. 132/2 in nadaljuje po južni meji parcele št. 132/1 do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti severu, poteka po vzhodni meji parcele št. 132/1 ca 30 m, nato se usmeri proti jugovzhodu, prečka parcelo št. 131 in nadaljuje pO južnih mejah parcel št. 130/1, 129/1, 128/1, 275/1 in severni meji parcele št. 274/7 do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka v premi do severo-zapadnega oglišča parcele št. 276/9 in prečka parcele št. 274/2, 276/6, 276/1 in 276/7. Nato poteka po severni meji parcele št. 276/9 in v isti premi prečka parcelo št. 272/2 do zapadne meje parcele št. 277/1, kjer se usmeri proti jugu. V tej smeri poteka po zapadni meji parcele št. 277/1, nato po njeni južni meji in v isti premi prečka cesto Kranj—Ljubljana do njene vzhodne meje. Na vzhodni meji ceste Kranj—Ljubljana se usmeri proti severozaipadu, poteka po njeni vzhodni meji do loma, ki je ca 110 m severozapadno od jugozapadnega oglišča parcele št. 296/2. Tu se meja območja pravokotno usmeri v parcelo št. 296/2, jo prečka in se na njeni severovzhodni meji usmeri proti jugovzhodu. V tej smeri poteka po severovzhodni meji parcele št. 296/2, ter nadaljuje proti vzhodu po južni meji parcel št. 295/57, 296/46 in 296/45. Nato se usmeri proti severu, poteka po zapadni meji parcele št. 296/11, nakar se usmeri proti vzhodu in poteka po južni meji parcele št. 299/4, nato po njeni vzhodni meji in vzhodni meji parcele št. 299/3. V severovzhodnem oglišču parcele št. 299/3 se meja območja usmeri proti vzhodu, ter poteka po južni meji parcele št. 300/1 do zapadne meje ceste Medvode—Zbilje. Tu se meja območja usmeri proti jugu in poteka po zapadni meji ceste Medvode—Zbilje do jugovzhodnega oglišča parcele št. 295/26. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu, prečka cesto Medvode—Zbilje in parcele št. 294/4, 290/5 in 294/3 — pot nakar se v jugozapadnem oglišču parcele št. 290/17 usmeri proti severovzhodu in poteka po njeni severozapadni meji. V severnem oglišču parcele št. 290/17 se meja območja usmeri proti jugovzhodu, poteka po vzhodnih mejah parcel Št. 290/17, 290/6 in severovzhodni meji parcele št. 289/26 do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu, prečka Zbiljsko jezero in preide v k. o. Zg. Pirniče. V tej smeri poteka do preseka z zapadno mejo parcele št. 940/1 k. o. Zg. Pirniče, ki je ca. 60 m severno od njenega južnega oglišča. V tem preseku se meja območja usmeri proti jugu, poteka v k. o. Zg. Pirniče po zapadni meji parcele št. 940/1, nato po zapadni meji poti, parcela Št. 1019. Po zapadni meji poti poteka meja območja proti jugu ca 120 m od južnega oglišča parcele št. 940/1, nato se usmeri proti jugozapadu in poteka v tej smeri do osi reke Save, ki je katastrska meja med k. o. Medvode in k. o. Zg. Pirniče. V osi reke Save se meja območja usmeri proti jugovzhodu, ter poteka po njej do tromeje katastrskih občin k. o. Medvode, k. o. Preska in k. o. Zg. Pirniče. V tej tromeji se meja območja usmeri proti jugozapadu, poteka po katastrski meji med k. o. Medvode in k. o. Preska do jugozapadnega oglišča parcele št. 4/2 k. o. Medvode. Od tu poteka dalje proti jugozapadu, prečka parcele št. 4/2, 3/1, 3/5 in 318 nakar se v preseku z vzhodno mejo ceste Kranj—Ljubljana, ki je ca 95 m severozapadno od katastrske meje med k. o. Medvode in k. o. Preska usmeri proti severozapadu in poteka po vzhodni meji ceste Kranj—Ljubljana. V tej smeri poteka do loma na zapadni meji parcele št. 11, ki je ca 16 m severno od njenega jugozapadnega oglišča. V tem lomu se meja območja usmeri proti zapadu, prečka cesto Kranj—Ljubljana, parcele št. 411/1, 481 — pot, 411/2 in 464/1 železniško progo Jesenice—Ljubljana, ter na njeni zapadni meji, ki je katastrska meja med k. o. Medvode in k. o. Preska preide v k. o. Preska. Po prečkanju katastrske meje in prehodu meje območja v k. o. Preska se meja območja v severovzhodnem oglišču parcele št. 149/2 usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 149/2 in nadaljuje po vzhodni meji parcel št. 147/5 in 147/3. Nato v isti premi prečka stari del Škofjeloške ceste, parcela št. 1282/1 in nadaljuje po vzhodni meji parcele 'št. 211. Nato v isti premi prečka novo traso Škofjeloške ceste, nakar se na njeni južni meji psmeri proti jugovzhodu in poteka po njej ca. 100 m nato se usmeri proti jugozapadu. V tej smeri poteka v premi do preseka z vzhodno mejo parcele št. 196/1, ki je ca 10 m jugovzhodno od njenega severovzhodnega oglišča in prečka parcele št. 214/2, 214/1, 213, 212/1, 212/10, 212/2, 1298/4 — pot, 204/6, 205/6, 198, 200 — pot in 193/1. V presečišču z vzhodno mejo parcele št. 196/1 se meja območja usmeri proti severozapadu, poteka po vzhodni meji parcele št. 196/1, prečka parcelo št. 193/1 in nadaljuje po jugozapadni meji parcel št. 196/6 in 196/5. V severovzhodnem oglišču parcele št. 190/2 se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po njeni severni meji do njenega severoza-padnega oglišča. To se usmeri proti jugozapadu in poteka po zapadni meji parcele št. 190/2 in ca 10 m po zapadni meji parcele št. 193/1. Nato se meja območja usmeri v parcelo št. 193/1, poteka proti jugu ca 30 m, nato pod kotom ca. 1000 proti jugovzhodu, nakar se po 20 metrih zopet usmeri proti jugu. V tej smeri poteka ca 50 m nato se pod pravim kotom usmeri proti vzhodu, poteka ca 15 m in se nato usmeri proti jugozapadu. V tej smeri prečka parcelo št. 299/1 in 1279/2 — pot, nakar poteka dalje proti jugu po zapadni meji parcele št. 1279/2 in vzhodni meji parcele št. 299/2 do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu, poteka po jugovzhodni meji parcele št. 299/2, ter nadaljuje proti severozapadu po jugozapadnih mejah parcel št. 299/2, 299/3 in 301/1. Nato se meja območja v vzhodnem oglišču parcele št. 305/8 — potok usmeri proti zapadu, poteka po južni meji parcel št. 305/8 in 305/10. Nato se usmeri proti severozapadu in poteka po jugozapadnih mejah parcel št. 305/8, 305/9, 304/9 in 304/10 do jugozapadnega oglišča parcele št. 304/10. Tu se usmeri proti severu, ter poteka po zapadni meji parcel št. 304/4 in 304/8 do tromeje parcel št. 304/8, 315/1 in 316. y tej tromeji se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po jugovzhodni meji parcele št. 315/1 in vzhodnih mejah parcel št. 315/2, 331/4 — potok in 331/2 do južnega oglišča parcele št. 331/2. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severoza-padu in zapadu, ter poteka po že opisani meji III. območja. C. Območje Črnuč k. o. Črnuče in Stoži ce Meja se začne na vzhodnem koncu železniškega mostu čez Savo in poteka proti vzhodu po osi JZ Ljubljana—Kamnik do točke, ki je podaljšek vzhodne ograje Elektronabave proti železnici. Tu se obrne proti severozahodu in nadaljuje preko parcel 1035/2, 1012, 975/2 — cesta Ljubljana Maribor na jugozahodni vogal stanovanjskega objekta na pare. št. 167, nato poteka po zapadni fasadi omenjenega objekta do parcele 176/4 — Izletniška ulica, jo prečka in nadaljuje po zapadni meji parcele 168/1 dp severozahodnega vogala te parcele, zatem prečka parcele 178. 180/1. 190/2, 190/1. spet 190/2. 190/3 in 191/2 ter se dotakne severne meje te parcele v točki, ki je 50 m oddaljena od severozahodnega mejnika parcele 191/2, tu se obrne proti vzhodu, poteka naprej po severni meji parcele 191/2, preskoči na severno mejo parcele 191/1; poteka po njej do njenega severnega vogala, se nato obme proti jugovzhodu po isti meji na zapadni vogal parcele 184/2 ter se obrne spet proti severovzhodu in poteka po severni meji parcele 184/2 do njenega severnega vogala, kjer se ponovno obrne proti jugu in nadaljuje po vzhodni meji parcele 184/2 na severozahodni vogal parcele 182. Zatem se obrne na vzhod po parcelni meji parcele 182 na njen severovzhodni vogal, tu obrne na jug po vzhodni meji iste parcele do severnega vogala parcele 183/1, kjer se spet obrne proti jugovzhodu do parcele 128, jo prečka po zapadni strani dovozne ceste, ki spada pod isto parcelno številko, do severozahodnega vogala parcele 176/3. Tu se meja območja obrne proti vzhodu po severni meji pare. št. 176/3 do poti s pare. št. 989, jo prečka in nadaljuje po severnem robu poti na parceli 131 do zapadnega vogala parcele 129, poteka dalje po severnem robu poti do vzhodnega vogala parcele 129, kjer preide na severno mejo parcele 93/1 — pot in nadaljuje po njej do Pečarjeve ulice s pare. št. 92/5 ter poteka'naprej po njenem severnem robu do zapadne meje parcele št. 88. Tu se meja območja dotakne stanovanjske hiše na isti parceli, poteka po njenem severnem zidu do parcele št. 98, jo prečka in preide na severni rob stanovanjske ceste do vzhodnega roba nove ceste »Ceneta Stuparja«. Meja območja tu zavije proti severu po zapadnem robu ceste Ceneta Stuparja do odcepa gozdne poti proti severozahodu. Na južnem vogalu parcele št. 120/5 se meja obrne proti severozahodu, poteka po južnih mejah parcel 120/5, 120/6, 120/7 do meje s parcelo 121/1. Od tu dalje poteka meja območja po zapadni meji parcele 120/7 proti severu do servisne ceste- s pare. št. 121/6, nakar zavije proti zapadu po južnih mejah parcel 121/4, 121/3, 123/20, 123/11. Potem meja območja spet zavije proti jugu po vzhodni meji pare. št. 123/14, r^to proti zapadu do meje s parcelo 123/40. Dalje poteka meja območja po južni meji parcel 123/40, 123/12, 123/13 na vzhodno mejo parcele 125/3, pa spet po južnih mejah parcel 125/3, 125/2, 125/5, prečka gozdno pot št. pare. 989 in dalje po južnih mejah parcel 223/3, 213'5, 213/1, 214/1, do izvira na isti parceli, nato poteka preko parcele 214/1 na severozahodni vogal parcele št. 216/21. Od tu dalje zavije meja območja proti severovzhodu po severnih mejah parcel 216/21, 216/7, 216/8, 216/5, 216/23, 216/15, 216/16, 216/17, 216/18, nakar zavije proti severu paralelno z zapadno mejo parcele 218/2 v odmiku ca 10 m, do severne meje parcele 217. Tu meja območja zavije spet proti vzhodu po severnih mejah parcel 217, 218/2, 218/3, 218/6, 225/2, 225/3, 226/3 in 233/3 do zapadne meje parcele 234/1, nakar zavije po njej proti severu do stanovanjske ceste s pare. št. 990/1. Nato meja območja zavije proti zapadu po južni strani ceste s pare. št. 327/1, 328/2, 329/4 ter na zapadni strani ceste preide na severozahodno mejo parcel 330/4, 329/7 in 331/1. Na zapadnem vogalu parcele 331/1 se meja območja obrne proti vzhodu po severni meji parcele 331/1 do njenega severovzhodnega vogala, kjer se spet obrne proti severu na zapadno mejo parcele 332/2 do njenega zapadnega vogala, nakar obrne po njeni severni meji na vzhod do severovzhodnega vogala, se obrne proti jugu po njeni vzhodni meji do severovzhodnega vogala parcele 331/3. Tu meja območja spet zavije proti vzhodu preko parcel 325/1, 325/2, 325/3, 323/1 na zapadni vogal parcele 323/2, poteka po njeni meji do parcele 322/1, kjer se lomi proti severu do njenega severozahodnega vogala. Meja območja nato nadaljuje proti severovzhodu po severnih mejah parcel 327/1, 318. 319/4, 319/5, 317/1 in 317/2 do severozahodnega vogala parcele 307/3, nato- nadaljuje proti vzhodu po njeni severni meji do severovzhodnega vogala in obrne proti jugu do vzhodnega vogala parcele 307/1. Tu meja območja spet zavije proti vzhodu do Ceste v Pečale, prečka parcelo 985/5 — cesta na severni rob dostopne ceste za vrstne hiše. poteka po njem proti vzhodu na severni vogal parcele 299/14, prečka parcelo 299/7 in 299/11 — Črnuščica in se dotakne parcele 297 v njenem zahodnem vogalu. Meja območja nato nadaljuje lomljeno po severni, zapadni meji parcele 297 do njenega severozahodnega vogala. Tu se obrne proti vzhodu po severni meji parcele 297, prečka parcelo 299/10 na severno mejo parcele 984/4 — pot, poteka dalje po njej v isti smeri, prečka parcelo 482 — pot in se na njeni vzhodni meji obrne proti severu. Poteka naprej po vzhodni meji parcele 482, se obrne proti severovzhodu, nadaljuje po južni meji parcele 482 do zapadnega vogala parcele 481/1. Nadaljuje po severozahodni meji parcele 481/1 in 481/2 do severnega vogala parcele 481/2. obrne proti vzhodu in poteka po severni meji parcele 481/2 do njenega vzhodnega vogala. Tu preide na pare. št. 480 ter se ob poti na tej parceli obrne proti jugu za 30 m, nakar se spet obrne proti jugovzhodu preko iste parcele do njenega vzhodnega vogala, prečka parcelo 492 v isti smeri in nadaljuje po severovzhodni meji parcele 493/3 do njenega vzhodnega vogala. Tu meja območja obrne proti jugu po vzhodnih mejah parcel 493/3, 493/4 na severni vogal pare. št. 499/13, nadaljuje zo severovzhodni meji parcele 499/13 do severozahodnega vogala parcele 504/1 in poteka po njeni severni meji do severovzhodnega vogala iste parcele. Tu meja območja obrne proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele 519/2 do njenega jugovzhodnega vogala, nakar ostro obrne proti severu po zapadni meji parcel 522/2, 522/10 do severnega vogala parcele 522/10. Zatem meja območja zavije proti jugovzhodu po severovzhodni meji parcele 522/10, 522/11 do njenega vzhodnega vogala, ponovno obrne proti zapadu po južnem robu parcele 522/11 — pot do severovzhodnega vogala parcele 544/4. Od tu dalje poteka proti jugu po vzhodnih mejah parcel 544/4, 544/5 do njenega jugovzhodnega vogala, se spet obme proti jugozapadu do južnega Vogala parcele 544/3, prečka cesto »Pot v Hrastovec-, St. 547/1 proti jugu in nadaljuje po vzhodni meji parcel št. 547/8. 547'6, 546'1 v isti smeri do vzhodnega vogala parcele 546/1. Tu meja območja nadaljuje proti jugovzhodu po jugovzhodni meji parcel 546/1, 547/7, 547/1 in severozapadni meji parcele 560'2 do severnega vogala parcele 567/1. Meja območja zatem obrne proti jugovzhodu po severni meji parcel 567/1, 559 do vzhodnega vogala parcele 559. kjer obrne proti jugu po vzhodni meji parcele 559 in nadaljuje po severni meji parcele 56711 do za-padnega vogala parcele 562. Tu meja območja zavije proti severovzhodu in poteka po severozahodni meji in severni meji parcele 562 do severovzhodnega vogala iste parcele. Potem meja območja obrne proti jugovzhodu. poteka preko parcele št. 564 ca 70 m, nakar se obrne na jug po isti parceli, seka parcelo št. 566/7 v isti smeri in se priključi na jugovzhodno mejo iste parcele. Tu se obrne po meji na jugozahod in poteka 20 m po njej do severnega vogala parcele 566/5, ko spet obrne proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnih mejah parcel 568/5, 566/6, 624/7, 624/5, 624/6 do vzhodnega vogala parcele 624 6. Od tu dalje se meja območja obrne proti severovzhodu po severozahodni meji parcele 624/3, prečka parcelo 624/1 v isti smeri, doseže pot v isti parceli in se tu obrne proti vzhodu, da prečka križišče dveh poti, nakar zavije na severovzhod po vzhodnem robu parcele 981/2 — pot do severozahodnega vogala parcele 625.6 Tu se obrne proti vzhodu in poteka po severni meji parcele 625'6. 626/3 do severnega vogala iste parcele, nakar se obrne proti jugovzhodu in poteka po severovzhodni meji iste parcele do poti v parceli 626/2. Meja območja se tu obrne po severnem robu poti proti .vzhodu do vzhodne meje parcele 626/2, kjer obrne proti jugu in poteka po vzhodni meji parcel 626/2, 626/8. 618/3 618 1 do parcele 628/1, kjer obrne proti vzhodu do poti na parcelah 627/3, 627/4, 627/5, 627/6, poteka po njenem južnem robu do parcele 627/10, nadaljuje po južnem robu parcel 627/10, 627/11 do zapadnega vogala pare. št. 633/33, poteka po severni meji parcele 633/33 do zapadnega vogala parcele 635/2 — pot. Tu se meja območja zasuka proti severu in poteka po zapadni, severni in vzhodni meji parcele 635/2, 634/10 do zapad-ne meje par cele št. 635/3 ter po njej v parcelo 1113 — Titova cesta. do njene cestne osi. Meja območja se tu obrne proti jugozahodu in poteka po osi obvoznice Črnuče vse do južne meje industrijske ceste v BP 10 Črnuče po parcelah št. 1113, 1112. Nato se obrne proti zapadu ter poteka po južnih mejah parcel 1112, 895/2, 974/320, 974/361. 974/354. 974/355, 974/346, 974/345, 974/343, preide v k. o. Stožice in poteka po severnih mejah parcel št. 1949/1, 1943/1, 1942/1, 1933/1, kjer se na severovzhodnem vogalu parcele 1932/1 obrne proti jugovzhodu. Od tu dalje poteka po jugovzhodni meji parcele 1932/1 60 m, nakar spremeni smer še bolj proti jugozahodu in prečka parcele 1932/1, 1920/1, 1921, 2473/1 — pot, 1918, 1904 in 1905 na vzhodno parcelno mejo Tovarne Elma Črnuče — vogal ograja ob proizvodni hali. Smer območja se ponovno obme proti jugu po vzhodni meji parcele 1106/1 — k. o. Črnuče do jugovzhodnega vogala iste parcele, kjer se usmeri proti vzhodu v parcelo 2211/2 k. o. Stožice-- in poteka v njej 240 m, se nato obrne proti severu in se dotakne jugozapadriega vogala parcele 1106/1 v k. o. Črnuče, nadaljuje v severozahodni smeri po njeni meji do ograje Črpalne naprave Črnuče. Tu preide spet v k. o. Stožice in nadaljuje po južni, zapadni in severni meji Črpalne naprave do vogala parcele 1855/1, po- teka po njeni severozahodni meji do jugozahodnega vogala parcele 1855/21, kjer se obrne na jugozahod na južni vogal parcele 1840/3. Od tu dalje poteka meja proti severozahodu po južnih mejah parcel 1840/3, 1839/10, 1838/7. 1835/8, 1834/6 do zapadnega vogala oarcele 1834/6. Meja območja se obrne točno proti zapadu in poteka čez parcele 1833/1, 1832/1, 1831/1, 1814/1. 1829/1. 1842, 1827/1, 1826/1. 1825, 1823. 1841 — pot do južnega vogala pare. št 1824. Tu meja območja ibrne proti severu in poteka po zapadni meji parcel 1824, 1822 1821 in 1818 na severovzhodni vogal par- cele 2280/2. kjer se obrne proti vzhodu in poteka po ;užni meji parcele 2394 — reka Sava do njenega jugovzhodnega vogala Od tu dalje se meja območja ■spet obrne proti severozahodu po zahodni meji parcele 1000, tu se konča na osi železniške proge Ljubljana— Kamnik oziroma na vzhodnem koncu železniškega m oslu Vez S vj. D. Zalog Meja območja prične v severozapadnem oglišču območja, ki se nahaja v k. o. Zadobrova na vzhodni meji parcele št, 1010/3 in ca 65 m severno od njenega jugovzhodnega oghšča. Od tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu, prečka parceli št. 1010/4 in 994, ter na jugovzhodni meji parcele št. ,994 preide v k. o. Kašelj. V tej smeri poteka v k. o Kašelj in prečka parcele št. 2558, 2559/2, 2561, 2562, 2563, 2568 in 2569, nakar preide na severno mejo parcele št. 2581 in poteka po njej do njenega severov;:l-odnega oglišča. Vu se meja območja usmeri proti jugu po vzhodni meji parcel št. 2581 in 2650/2, ter v isti premi prečka parcele št. 2665, 2664 in v parceli št. 2668/1, ca 60 m južno od njene severne meje se meja območja usmeri proti jugovzhodu V tej smeri poteka v premi do loma na severni meji parcele št. 148, ki je ca 4 m zapad-no od njenega severovzhodnega oglišča in prečka parcele št. 2667, 3702/1 -= pot, 2669, 2670, 2674, 2462, nato preide na .severno mejo parcele št. 148. Na severni meji parcele št. 148 se meja območja usmeri proti jugovzhodu, prečka parcele št. 148, 147, 146, 145, 144, 143/1 in nadaljuje po zapadni meji parcel št. 143/1 in 138/6. Meja nadaljuje proti jugovzhodu in prečka parcele št. 138/4, 137/4, 136/3, 135/5, 135/6, 2462/2 in 268/2 do severne meje Zaloške ceste. Tu se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po severni meji Zaloške ceste do jugovzhodnega oglišča Agrokombinat-ske ceste. Tu se meja območja usmeri proti zapadu v parcelo št. 3716 in poteka po osi parcele do jugovzhodnega oglišča parcele št. 630. Tu se meja. območja usmeri proti severozapadnem oglišču parcele št. 631, prečka parceli št. 630 in 631, ter nadaljuje proti zapadu po severni meji parcele št. 632. prečka parcele št. 606, 604/1 — pot, 2477/2 — industrijski tif, 582, 578 — pot in 567, nato na vzhodni meji parcele št. 570, ca 13 m in južno od njenega severovzhodnega oglišča preide meja območja v lok in poteka v loku proti severozapadu in severu do presečišča s severno mejo parcele št.' 564, ki je ca 5 vzhodno od njenega severo-zapadnega oglišča. V tej smeri prečka parcele št. 570, 571, 572, 565 in 564. y presečišču s severno mejo parcele št. 564 se meja območja usmeri proti severu in poteka v premi do presečišča k katastrsko mejo med k. o. Kašelj in k. o. Zadobrova, ki je ca 10 m južno od severovzhodnega oglišča parcele št. 192/2 k. o. Zadobrova. V tej smeri meja območja prečka parcele št. 558/1, 555 — pot, 537, 536, 535, 533, 2455 — pot, 446/2, 446/1, 445, 448 — pot, 444/1, 449, 443, 2454 — pot, 459, 28, 27, 26, 25, 24, 23, 22,•21, 20, 19 in 2453 — pot. Nato nadaljuje meja območja v isti premi v k. o. Zadobrova, prečka parcele št. 192/2, 191/4, 191/3, 1478 — pot, 190, 1475 — Snebersko cesto, prečka parcelo št. 2558 k. o. Kašelj, nakar na njeni severni meji ponovno preide v k. o. Zadobrova. Tu poteka v premi do presečišča z vzhodno mejo parcele št. 1010/3, kjer je izhodišče opisa poteka meje in prečka parceli št. 994 in 1010/3. E. Podutik Meja območja "prične v severovzhodnem delu na katastrski meji med k. o. G linče in k. o. Šentvid, v jugovzhodnem oglišču parcele št. 537/3 k. o. Glince, ki se nahaja na severni meji ceste Andreja Bitenca. Od tu poteka meja območja v k. o. Glince proti jugoza-padu, po severni meji ceste Andreja Bitenca do jugo-zapadnega oglišča parcele št. 536/1. Tu se usmeri proti jugu, prečka cesto Andreja Bitenca, nadaljuje po vzhodni meji parcele št.' 540, ter prečka parceli št. 548 547/4 do severozapadnega oglišča parcele št. 544/15. Nato nadaljuje po zapadni meji parcele št. 544/15 do njenega jugozapadnega oglišča, kjer se usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka po južni meji parcele št. 544/15 do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti jugu in poteka po zapadni meji parcele št. 549/1 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja otynočja usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcel št. 544/8 in 546 in v isti smeri prečka parcelo št. 562 do njene vzhodne meje. Tu se usmeri po vzhodni meji parcele št. 562 proti severovzhodu, poteka po njej in nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št. 550 do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji parcele št. 550 do preseka s podaljškom severne meje parcele št. 553/2. V tem presečišču se usmeri proti vzhodu, prečka pot parcela št. 1430, poteka po severni meji parcele št. 553/2 in v premi prečka parcelo št. 556 do njenega severovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti jugu, poteka v premi preko parcele št. 573/2 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 573/3 in nadaljuje v parceli št. 573/1 do presečišča z južno mejo poti, parcela št. 1431, ki je ca 30 m jugozapadno od jugovzhodnega oglišča parcele št. 573/1. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po južni meji poti, parcela št. 1431 do severozapadnega oglišča parcele št. 577/1. Tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu, poteka po zapadni meji parcele št. 577/1, 587/1 in 585/2 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 589/20. V tem oglišču se meja usmeri proti jugozapadu in poteka po južni meji parcel št. 589/20 in 589/12, nato se usmeri proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnih mejah parcel št. 589/14, 589/17, 589/18, 588 in 1434 — pot, ki je mejna pot med k. o. Dravlje in k. o. Glince. Tu se meja območja usmeri proti jugozahodu in preide v k. o. Dravlje. V k. o. Dravlje poteka meja območja v premi proti jugozapadu od presečišča z južno mejo poti. parcela št. 1290, ki je ca. 5 m vzhodno od severozapadnega oglišča parcele št. 1288 do jugozapadnega oglišča parcele št. 1310 — pot na katastrski meji med k. o. Dravlje m k. o. Glince in prečka parcele št. 1288, 1291, 1292, 1301, 1300, 1304 — pot, 1306/1, 1314, 1312, 1309 in 1308. Na zapadni meji parcele št. 1308, ki je katastrska meja med k. o. Dravlje in k. o. Glince, preide meja območja v k. o. Glince, poteka še v isti premi iz k. o. Dravlje in prečka parcele št. 648, 650, 651, nakar se v lomu v parceli št. 652, ki je ca 10 m južno od njene severne meje in ca 20 m zapadno od njene vzhodne meje usmeri proti jugu. V tej smeri prečka parcele št. 652, 655/1, 654/2, 654/3 in 654/4 k. o. Glince, nakar v presečišču z vzhodno mejo parcele št. 654/4, ki je ca 15 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča preide meja območja v k. o. Dravlje. V k. o. Dravlje poteka meja območja v isti premi proti jugu do zapadnega oglišča parcele št. 1333/2 in prečka parcele št. 1318/1, 1319, 1320, 1322, 1323 — pot in 1333/1. V zapadnem oglišču parcele št. 1333/2 se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po severni meji ceste v Podutik, parcela št. 1673 do severozapadnega oglišča parcele št. 1673, ki se nahaja na katastrski meji med k. o. Dravlje in k. o. Glince, nato se usmeri proti jugu in preide v k. o. Glince. V k. o. Glince poteka meja območja proti jugu po zapadnih mejah parcel št. 831/1, 832/1, 833/1, 833/3, 833/2, 834/1, 836/2 in 836/1 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 836/4. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po južni meji parcele št. 836/4 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele 843/8 do njenega jugovzhodnega oglišča, nato po njeni južni meji do severovzhodnega oglišča parcele št. 843/7. Tu se 'usmeri proti jugu, poteka po vzhodni meji parcele št. 843/7, nato proti zapadu po južni meji parcel št. 843/7 in št. 343/6 do poti, pare. št. 808/1. Tu se meja območja usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji poti, parcela št. 808/1 do presečišča s podaljškom južne meje parcele št 804/7. V tem presečišču se meja usmeri proti zapadu, prečka pot in parcelo št. 804/1, ter nadaljuje po južnih mejah parcel št. 804/7, 804/8, 804/9 in 804/3. Nato se usmeri proti severozapadu, poteka po jugozapadni meji parcele št. 804/3 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 797, nakar se usmeri v parcelo št. 797, jo prečka do njenega severozapadnega oglišča. Od tu poteka dalje po jugozapadni meji parcele št. 798, ter v isti premi prečka parceli št. 799 in 757/1. Na severni meji parcele št. 757/1 se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južnih mejah parcel št. 757/9, 757/7, 757/6 in 756/2 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti severu, poteka po zapadni meji parcele št. 756/2, v isti premi prečka pot. parcela št. 1441, nakar se na njeni severni meji usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka meja po severni meji parcele št. 756/1 ca 120 m do oglišča, kjer se ji meja usmeri proti severu in v tej smeri po njeni vzhodni meji do njenega severnega oglišča. Od tu se meja območja usmeri proti zapadaemu oglišču parcele št. 751/1 in prečka jugovzhodni krak parcele št. 755, nakar poteka dalje po severozapadni in zapadni meji parcele št. 751/1 do njenega severozapadnega oglišča. Od tu poteka meja dalje proti severu po zapadni meji parcele št. 736, v isti premi prečka parcelo št. 738/1 in nadaljuje po njeni zapadni meji. Nato v isti premi prečka pot, parcela št. 1440 in se na njeni severni meji usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka ca 45 m, nakar se usmeri v parcelo št. 739, jo prečka do loma na njeni severni meji, ki je ca 25 m vzhodno od njenega severozapadnega oglišča. V tem lomu se meja območja usmeri proti jugozapadu, poteka po severni meji parcele št. 739, prečka parcelo št. 729/1 in nadaljuje po južni meji parcele št. 731 do presečišča s podaljškom vzhodne meje parcele št. 732. V tem presečišču se usmeri proti severozapadu, prečka parcelo št. 731 in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 732 do »jeoega w verovzhodnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti severovzhodu in poteka po severni meji parcel št. 731, 730 in 729/1 do tromeje parcel št. 726/1, 727/1 in 729/1. V tej tromeji se usmeri proti severozapadu, poteka po jugozapadni meji parcele št. 727/1, ter v isti premi prečka parcelo št. 726/1 do presečišča z njeno zapadno mejo, ki je ca 8 m južno od njenega severozapadnega oglišča. V tem presečišču se usmeri v parcelo št. 1047, jo prečka in se na njeni jugozapadni meji usmeri proti severozapadu. V tej smeri poteka po jugozapadni meji parcele št. 1047, prečka potok in pot, ter se v jugozapadnem oglišču parcele št. 702/7 usmeri proti severozahodu. V tej smeri poteka po zapadni meji parcele št. 702/7. Nato se usmeri proti severozapadu, prečka pot in nadaljuje po jugozapadni meji parcele št. 701/2 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti severovzhodu in poteka po severozapadnih mejah parcel št. 701/2, 701/4 in 702/2 do severozapadnega oglišča parcele št. 702/2. V tem oglišču se usmeri proti severozapadu, poteka po jugozapadni meji parcele št. 1051/1 ca 40 m, nakar se usmeri v parcelo št. 1051/1, jo prečka do presečišča z njeno severno' mejo, ki je ca 10 m zapadno od njenega severovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka po južni meji Podutiške ceste, parcela št. 1437 do presečišča s podaljškom jugozapadne meje parcele št. 700. V tem presečišču se meja območja usmeri proti severozapadu, prečka Podutiško cesto in nadaljuje po jugozapadni meji parcele št. 700 do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti za-padu, prečka pot, parcela št. 1436 in potok, parcela št. 1484, ter nadaljuje po jugozapadni meji parcele št. 105 do njenega zapadnega oglišča. V tem oglišču se meja usmeri proti severovzhodu, ter poteka po se-verozapadni meji parcele št. 105 in severni meji parcele št. 104/2 do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugu, poteka po vzhodni meji parcele št. 104/2 in nadaljuje po severni meji parcele št. 103#2 do severozapadnega oglišča parcele št. 103/1. Tu se meja območja usmeri proti jugu, poteka po zapadni meji parcele št. 103 1, nakar se v njenem jugozapadnem oglišču usmeri proti severovzhodu, ter poteka po jugovzhodni meji parcele št. 103/1 do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu, prečka potok Glinščico in nadaljuje po zapadni meji parcele št. 436 do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št. 436 do njenega vzhodnega oglišča ob poti, parcela št. 1435. Tu se meja usmeri proti severovzhodu in poteka po severni meji poti, parcela št. 1435 do jugozapadnega oglišča parcele št. 629/5. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu in v tej smeri poteka po vzhodni meji Dolniške ceste, parcela št. 1428/2 do južne meje ceste Andreja Bitenca. Tu se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južni meji ceste Andreja Bitenca do loma, ki je ca 8 m vzhodno od severozapadnega oglišča parcele št. 82. V tem lomu se meja območja usmeri proti severovzhodu, prečka cesto Andreja Bitenca in parcele št. 15, 16, 1490 — pot, 17 in 19, ter nadaljuje po zapadni meji parcele št. 18/4. Nato preide v parcelo št. 20, v kateri poteka ca 55 m in se v lomu, ki je ca 20 m zapadno od njene vzhodne meje usmeri proti severovzhodu. V tej smeri poteka do loma v parceli št. 470, ki je ca 45 m vzhodno od njene zapadne meje in ca 100 m južno od njene severne meje in prečka parcele št. 21, 416 in 417/1. Od loma v parceli št. 470 se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka v parceli št. 470, prečka njeno vzhodno mejo ca 13 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča. Od presečišča z vzhodno mejo parcele št. 470 poteka meja dalje proti vzhodu, prečka parceli št. 467/1 in 484, ter nadaljuje po severni meji parcele št. 486 do zapadne meje poti, parcela št. 1426. Tu se usmeri proti severu in poteka po zapadni meji poti, parcela št. 1426 dd presečišča s podaljškom severne meje parcele št. 481/1. V tem presečišču se usmeri proti vzhodu, prečka pot in nadaljuje po severni meji parcele št. 481/1 do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti jugu, poteka po vzhodnih mejah parcel št. 481/1, 481/2 in 499 do severozapadnega oglišča parcele št. 505/2. V tem oglišču se usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcel št. 505/1, 1493 — pot in 502/2 do severovzhodnega oglišča parcele št. 502/2. V tem oglišču se usmeri proti jugovzhodu in poteka po zapadni meji parcele št. 500/2, nadaljuje po njeni južni in vzhodni meji do severozapadnega oglišča parcele št. 520/1. V tem oglišču se meja območja usmeri profi severovzhodu in poteka po severnih mejah parcel, št. 520/1, 520/3, 518/7, 518/6 in 525/4 do severozapadnega oglišča parcele št. 525/2. V tem oglišču se meja usmeri proti jugovzhodu in poteka po zapadni meji parcele št. 525/2 in jugozapadni meji parcele št. 526/2 do njenega južnega oglišča, kjer se usmeri proti severu in poteka po njeni vzhodni meji do severozapadnega oglišča parcele št. 528/1 V tem oglišču se meja usmeri proti severovzhodu in poteka po južni meji parcel št. 527 in 533 do severovzhodnega oglišča parcele št. 532. V tem oglišču se usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 532 do severozapadnega oglišča parcele št. 535/1. Tu se usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcele št. 535/1, nato se v njenem severovzhodnem oglišču usmeri proti severu in poteka po zapadni meji parcele št." 536/1 do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka v tej smeri po južni meji parcele št. 537/1 do severovzhodnega oglišča parcele št. 537/4. Tu se usmeri proti jugovzhodu, poteka po vzhodni meji parcel št. 537/4 in 537/3 ter zaključi v jugovzhodnem oglišču parcele št. 537/3, ki je izhodišče opisa poteka meje območja. V III. območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v naslednjih mejah in ki niso uvrščena v I. oziroma II. območje F. Na ureditvenem območju mesta Ljubljane a) V občini Ljubljana Moste-Polje Meja prične v tromeji občin Ljubljana Bežigrad, Domžale in Ljubljana Moste-Polje, ki je obenem tudi tromeja katastrskih občin k. o. Podgora, k. o. Miklavž in k. o. Vinje. Od te tromeje poteka meja proti jugovzhodu in jugu po občinski meji med občino Ljubljana Bežigrad in občino Ljubljana Moste-Polje oziroma katastrski meji med k. o. Podgora in k. o. Vinje ter k. o. Petelinje do jugozapadnega oglišča parcele št. 212 k. o. Petelinje. V tem oglišču se usmeri proti vzhodu, poteka v k. o. Petelinje po južni meji parcel št. 212 in 211 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 211. V tem oglišču se usmeri v premi proti jugozapadnemu oglišču parcele št. 242 — pot, ter prečka parcele št. 210/1, 183, 184 in 189. Od jugoza- padnega oglišča parcele št. 242 — pot, poteka proti vzhodu po južni meji parcele št. 242 do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu in poteka po zapadni meji parcele št. 237 — pot do severovzhodnega oglišča parcele št. 85. V tem oglišču se usmeri proti zapadu in poteka po južni meji parcele št. 79/2 do njenega jugozapad-nega oglišča. Tu se usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji parcele št. 79/1 do severozapadnega oglišča parcele št. 79/5. Tu se meja usmeri proti zapadu, prečka parceli št. 79/1 in 78 ter nadaljuje po južni meji parcele št. 76/6 in 76/1, nakar se v jugo-zapadnem oglišču parcele št. 76/1 usmeri proti severu in poteka po zapadni meji parcele št. 76/1 do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severovzhodu, poteka po severni meji parcele št. 76/1 in v isti premi nadaljuje preko parcel št. 237 — pot, 75, 73 in 74 do zapadne meje parcele št. 239 — potok. Nato se meja usmeri proti jugu in poteka po zapadni meji potoka do presečišča s podaljškom jugovzhodne meje parcele št. 40/4 — pot. V tem presečišču se usmeri proti severovzhodu, prečka potok in parcelo št. 41, nakar v jugozapad-nem oglišču parcele št. 40/4 preide na njeno jugovzhodno mejo, poteka po njej, prečka parcelo št. 235 — pot in nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št. 37/2 proti severovzhodu ca 20 m, nakar se usmeri proti vzhodu in prečka parcelo št. 36 do zapadne meje parcele št. 236 — pot. Na južni meji parcele št. 236 — pot se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po južni meji parcele št. 236 — pot do presečišča s podaljškom zapadne meje, parcele št. 28. V tem presečišču se usmeri proti severovzhodu, prečka pot parcele št. 236 in nadaljuje po zapadni meji parcel št. 28 in 27 do severozapadnega oglišča parcele št. 27. Tu se usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcel št. 27 in 9/2, prečka pot parcela št. 228/2 in se na njeni vzhodni meji usmeri proti severu. V tej smeri poteka do severozapadnega oglišča parcele št. 8, nadaljuje po severni meji parcel št. 8 in 7, nato se usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcel št. 7 in 6 do severne meje poti parcela št. 229/1 Tu se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji poti parcela št. 229/1, do katastrske meje med k. o. Petelinje in k. o. Dolsko, nakar preide v k. o. Dolsko. V katastrski občini Dolsko meja območja prične v jugozapadnem oglišču parcele št. 366 in poteka po njeni južni meji do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po jugo-zapadni meji parcel št. 385 in 384/1, južni meji parcele št. 390 in dalje po jugozapadnih mejah parcel št. 391, 394/2, 397, 398, 399/1, 400, 401 in 402 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 402. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugu in poteka v premi do severovzhodnega oglišča parcele št. 172/3 k. o Laze. V tej smeri prečka parcele št. 552 — Zasavska cesta, 350/42, 547, 546, 543/1 — reka Sava do osi v k. o. Dolsko, od osi reke Save, ki je katastrska meja še parcele št. 579/8. 172/2 in 172/1 v k. o. Laze. V k. o. Laze poteka meja območja dalje proti jugo-zapadu po vzhodni meji parcele št. 172/3. prečka parceli št. 549/5 — pot in 1.30/1 — železniško progo Ljubljana Zagreb in v severozapadnem oglišču parcele št. 179 preide na njeno zapadno mejo. Po tej meji ooteka do jugovzhodnega osVšča parcele št. 188. nakar se usmeri proti zapadu do severovzhodnega oglišča parcele št. 277/58. V tem oglišču se usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 277/58 ca 55 m, Nato se usmeri proti zapadu, prečka parcelo št, 277/58 in se na njeni zapadni meji usmeri proti severu do njenega severozapadnega oglišča, kjer se' usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcele št. 563 — pot. V severozapadnem oglišču parcele št. 563 preide meja območja na severno mejo parcele št. 277/32 in poteka po njej proti zapadu do severovzhodnega oglišča parcele št. 277/59. Tu se meja usmeri proti jugu, poteka po vzhodni meji parcele št. 277/59 in v premi prečka parcelo št. 277/32 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 277/61. V tem oglišču se usmeri proti zapadu in poteka po južni meji parcele št. 277/61 do njenega jugozapadnega oglišča. Nato se usmeri proti severu, poteka po zapadni meji parcele št. 277 61 in ca 20 m po zapadni meji parcele št. 277/62. Tu se usmeri proti zapadu, prečka parceli št. 277/63 in 277/25, nakar v jugovzhodnem oglišču parcele št. 283/2 preide na njeno južno mejo in poteka po njej do njenega jugozapadnega oglišča, nato po njeni zapadni meji do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južni meji parcele št. 549/9 — pot. V severovzhodnem oglišču parcele št. stp. 35/2 se usmeri proti jugu, poteka po njeni vzhodni meji, nato po južni in zapadni do južne meje parcele št. 549/9 po kateri poteka proti zapadu do njenega zapadnega oglišča. Od tu preide meja območja na južni tir železniške proge Ljubljana—Zagreb in poteka proti zapadu po južnem tiru železniške proge Ljubljana— Zagreb, prečka katastrsko mejo k. o. Laze in k. o. Kašelj. V k. o. Kašelj meja območja nadaljuje proti zapadu po južnem tiru železniške proge Ljubljana—Zagreb do vzhodne strani mostu preko potoka Gostinec, nato po vzhodni strani mostu do severozapadnega oglišča parcele št. 3080. Od tu se meja usmeri proti jugozapadu. prečka katastrsko mejo med k. o. Kašelj in k. o. Volavlje in nadaljuje v jugozapadni smeri v k. o. Volavlje po južni meji parcele št. 3914/3, zapadni meji parcele št. 3568 in južni meji parcele št. 3914/2, prečka njen zapadni del v premi, ki prične ca 155 m vzhodno od njenega jugozapadnega oglišča in zaključi na njeni severni meji ca 65 m vzhodno od njenega severozapadnega oglišča. Meja nadaljuje v isti premi do osi potoka, pare. št. 3707, ki je katastrska meja med k. o. Volavlje in k. o. Kašelj. Tu se meja usmeri proti jugozapadu in v tej smeri poteka po katastrski meji med k. o. Kašelj in k. o. Volavlje do tromeje med k. o. Kašelj, k. o. Volavlje in k. o. Javor. Od te tromeje meja območja poteka dalje po katastrski meji med k. o. Kašelj in k. o. Javor do tromeje katastrskih občin k. o. Kašelj, k. o. Javor in k. o. Sostro. Od te tromeje dalje poteka meja območja po katastrski meji med k. o. Javor in k. o. Sostfo do tromeje med k. o. Javor, k. o. Sostro in k. o. Lipoglav. Od te tromeje dalje poteka meja območja po katastrski meji med k. o. Sostro in k. o. Lipoglav do tromeje med k. o. Lipoglav, k. o. Podmolnik in k. o. Sostro. Od te tromeje dalje poteka meja območja proti jugozapadu po katastrski meji med k. o. Lipoglav in k. o. Podmolnik do tromeje katastrskih občin k. o. Lanišče, k. o. Lipoglav in k. o. Podmolnik. Od tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu, poteka po katastrski meji med k. o. Lanišče in k. o. Lipoglav, ki je obenem tudi meja me-i občino Ljubljana Moste-Polje in občino Ljubljana Vič-Rudnik do tro- meje občin Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik in Grosuplje. Od tu dalje poteka meja območju v občini Ljubljana Vič-Rudnik. b) V občini Ljubljana Vič-Rudnik Meja območja prične v tromeji občin Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik in Grosuplje, ki je tudi tromeja katastrskih občin k. o. Lanišče (Vič), k. o. Lipoglav (Moste) in k. o. Šmarje (Grosuplje). Od tu se meja območja usmeri proti jugu, zapadu, jugo-zapadu ter poteka po občinski meji med občinama Ljubljana Vič-Rudnik in Grosuplje, odnosno po meji katastrskih občin k. o. Lanišče ter k. o. Šmarje in k. o. Mali Vrh do jugovzhodnega oglišča parcele št. 2345 — pot iz k. o. Lanišče. To oglišče se nahaja na katastrski meji med k. o. Lanišče in k. o. Mali vrh. Od tu se meja območja usmeri proti severozapadu v k. o. Lanišče in poteka po jugovzhodni meji parcele št. 2345 — pot do njenega jugozapadnega oglišča. Od tu poteka dalje proti severozapadu po severni meji parcele št. 2341, nakar se ca 75 m severozapadno od jugovzhodnega oglišča parcele št. 1137/2 usmeri v parcelo št. 1138/1 do tromeje parcel št. 1137/1, 1138/1 in 1151/1. Tu se usmeri proti severozapadu, prečka parcelo št. 1138/1 nakar se v njenem severozapadnem oglišču usmeri proti zapadu. V tej smeri meja območja prečka parcelo št. 1151/1 in poteka dalje po južni meji parcele št. 11448. ter v premi prečka parcelo št. 1151/1 do severozapadnega oglišča parcele št. 1151/2 in v isti premi še pot parcele št. 2345. Na zapadni meji poti, parcela št. 2345 se meja območja usmeri proti severu in poteka po zapadni meji poti, parcele št. 2345 do severnega oglišča parcele št. 1164. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugo-zapadu in poteka po vzhodni meji poti, parcela št. 2344 do njenega jugovzhodnega oglišča, nato po njeni južni meji do njenega jugovzhodnega oglišča, nato po njeni južni meji do njenega jugozapadnega oglišča. Tu se usmeri proti jugozapadu. v premi prečka parcele št. 1292, 1297 in 1298, ter se v presečišču z južno mejo parcele’ št. 1298, ki je ca 5 m vzhodno od njenega severozapadnega oglišča usmeri proti jugu. V tej smeri prečka parceli št. 1298 in 1299/2, poteka v parceli št. 1299/1 ca 25 m v isti smeri nakar se usmeri proti jugovzhodu poteka ca 45 m, prečka parcelo št. 2343 — pot in se v parceli št. 1234 ca 25 m jugozapadno od njene severne meje usmeri proti zapadu. V tej smeri prečka parcelo št. 1237 in se v stiku z njeno zapadno mejo, ki je cca 45 m južno od njenega severozapadnega oglišča usmeri proti severu ca 15 m. Nato se usmeri proti zapadu. prečka parceli št. 1246 in 1247 in se na zapadni meji parcele št. 1247 usmeri proti jugu in poteka do severovzhodnega oglišča parcele št. 1249.3. V tem oglišču se usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcele št. 1249/3 do vzhodne meje poti, parcela št. 2355/1. Tu se usmeri proti jugu, poteka po vzhodni meji poti, parcela št. 2355/1, ca 75 m, nato proti severozapadu, prečka pot in nadaljuje po južni meji parcel 'št. 1394/7 in 1394/6 do severozapadnega oglišča parcele št. 1494. V tem oglišču se usmeri proti jugu in poteka po zapadni meji parcele št. 1494 in 1495/2. ter v isti premi prečka potok Podvin, parcela št. 2375 do njene južne meje. Na južni meji parcele št. 2375 se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južni meji potoka, parcela št. 2375 do mostu na cesti, parcela št. 2335/3, ki se nahaja na katastrski meji med k. o. Lanišče in k. o. Ig. Od tu poteka meja območja proti zapadu nato proti severozapadu po vzhodni meji potoka, parcela št. 2379/2, ki je mejni potok med k. o. Lanišče in k. o. Ig do tromeje med k. o. Lanišče, k. o. Ig in k. o. Rudnik. Od te tromeje poteka meja območja dalje proti severu" in severovzhodu po vzhodni meji kanala, parcela št. 2346 k. o. Rudnik, ki je katastrska meja med k. o. Ig in k. o. Rudnik do severovzhodnega oglišča parcele št. 1287 k. o. Ig. Tu se meja območja usmeri proti severu in v tej smeri poteka po katastrski meji med k. o. Ig in k. o. Rudnik do tromeje katastrskih občin k. o. Ig, k. o. Karlovško predmestje in k. o. Rudnik. V tej tromeji se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po osi kanala, parcela št. 2873, ki je mejna parcela med k. o. Ig in k. o. Karlovško predmestje, do osi potoka Ižica, odnosno tromeje med katastrskimi občinami k. o. Ig, k. o. Iška Loka in k. o. Karlovško predmestje. V tej tromeji se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po osi potoka Ižica, ki je ka tastrska meja med 'k. o. Iška Loka in k. o. Karlovško predmestje, do severne strani mostu Ceste na Haupt-manco. Tu se meja območja usmeri proti zapadu, pride v k. o. 'Iška Loka in poteka po severni meji Ceste na Hauptmanco, parcela št. 1709/2, v isti premi prečka Ižansko cesto in se na njeni zapadni meji usmeri proti severu. V tej smeri poteka meja območja po zapadni meji Ižanske ceste, in to od severovzhodnega oglišča parcele št. 1094 k. o. Iška Loka v k. o. Iška Loka, do severozapadnega oglišča parcele št. 2724 po katastrski meji med k. o. Iška Loka in k o. Tomršelj in od tega oglišča do severovzhodnega oglišča parcele št. 2726 k. o. Tomišelj pa po katastrski meji med k. o. Tomišelj in k. o. Trnovsko predmestje. V tem oglišču se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcele št. 2726 k. o. Tomišelj, ki je katastrska meja med k. o. Tomišelj in k. o. Trnovsko predme=tje. V tej srfieri poteka do severozapadnega oglišča parcele 2726, odnosno severovzhodnega oglišča parcele št. 2727 k. o. Tomišelj in nadaljuje proti zapadu po njeni severni meji, ki je katastrska meja med k. o. Tom'šelj in k. o. Trnovsko predmestje do1 vzhodne meje poti, parcela št. 2731/2 k. o. Tomišelj. Tu se meja območja usmeri proti severozapadu, poteka po vzhodni meji parcel št. 2731/2 — pot, 2782 — kanal in 2738 — Cesta v Črno vas., vse k. o. Tomišelj, ki tvorijo katastrsko mejo med k. o. Tomišelj in k. o. Trnovsko predmestje. V severovzhodnem oglišču parcele št. 2738 k. o. Tomišelj, nato preide meja območja v k. o. Trnovsko predmestje in poteka proti severozapadu po vzhodni meji parcele št. 1712/4 — jarek, ter v isti premi nadaljuje do osi reke Ljubljanice, kjer se usmeri proti jugozapadu. V tej smeri poteka po osi reke Ljubljanice do presečišča osi reke Ljubljanice s podaljškom vzhodne meje parcele št. 1123/2. V tem presečišču se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po vzhodni meji parcel št. 1123/2 in 1123/1 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1123/1, ki je na katastrski meji med k. o. Brezovica in k. o. Trnovsko predmestje. Tu prečka omenjeno katastrsko mejo, poteka v k. o. Brezovica po vzhodni meji parcele št. 1788, cca 40 m, nato se usmeri proti severovzhodu, prečka parcelo št. 3602 in nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št. 1787/1 k. o. Brezovica, ki je katastrska meja med k. o. Brezovica" in k. o. Trnovsko predmestje, do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču, ki je tromeja katastrskih občin k. o. Brezovica, k. o. Dobrova in k. o. Trnovsko predmestje, se meja območja usmeri proti severozapadu in zapadu, ter poteka po katastrski meji med k._ o. Brezovica in k. o. Dobrova do jugozapadnega oglišča parcele št. 2907 k. o. Dobrova, ki je jugozapadno oglišče katastrske občine Dobrova. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu in severozapadu, ter poteka po katastrski meji med k. o. Brezovica in k. o. Dobrova. Na severovzhodni meji parcele št. 476/1 k. o. Brezovica, odnosno jugozapadni meji parcele št. 2860/1 k. o. Dobrova, cca 50 m sev.erozapadno od jugovzhodnega oglišča parcele št. 476/1 se meja območja usmeri proti jugo-zapadu. V tej smeri poteka v premi v k. o. Brezovica do presečišča z vzhodno mejo parcele št. 516, ki je cca 55 m južno od njenega severovzhodnega oglišča in prečka parcele št. 476/1, 3540 — pot, 477, 478, 481, 3541 — pot, 461, 460/2, 460/1, 459, 458, 455, 454, 453, 448, 3679 — pot, 511, 512 in 513/2. V presečišču meje območja z vzhodno mejo parcele št. 516 se meja območja usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 516 do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcele št. 3576 — pot, ter v isti premi prečka pot, parcela št. 3583 do njene vzhodne meje, kjer se usmeri proti jugu. V tej smeri poteka po vzhodni meji parcele št. 3583 — pot do se-verozapadnega oglišča parcele št. 1469/2. Tu se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po severni in vzhodni meji parcele št. 1469/2 do jugozapadnega oglišča parcele št. 1465. V tem oglišču se meja usmeri proti severovzhodu, poteka po jugovzhodni meji parcele št. 1465 ca 40 m, nato se pravokotno usmeri proti jugovzhodu in prečka parceli št. 1469’1 in 1470/1. V presečišču z jugovzhodno mejo parcele št 1470'!, ki je ca 30 m vzhodno od njenega jugozapadnega ogljišča, se meja območja usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka po jugovzhodni meji parcele št. 1470/1 in cca 25 m po južni meji parcele št. 1469T. Nato se meja območja pod pravim kotom usmeri proti jugu, prečka parcele št. 1471/5, 1471/6 in 1471/1. V presečišču z južno mejo parcele št. 1471/1, ki je ca 15 m vzhodno od njenega jugozapadnega oglišča, se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po \južni meji parcel 1471/1 in 1471/3. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 1471/3 se meja območja usmeri proti jugoza-padu, poteka po severozapadni meji parcele št. 1473 do njenega severo-zapadnega ogljišča, se usmeri proti jugu v premi do severozapadnega oglišča parcele št. 147, prečka parceli št. 1473 in 1474/1 ter nadaljuje po zapadni meji parcele št. 1476 do njenega jugozapadnega oglišča, se nato usmeri proti jugozapadu in poteka po južni meji parcele št- 1475/1 in 1475/2 do njenega jugozapadnega oglišča. Tu se usmeri proti jugu in poteka po zapadnih mejah parcel št. 1479, 1480, 1481, 1432 in 1483. nato nadaljuje proti vzhodu po južni meji parcele št. 1483 ca 40 m in proti jugu, prečka parceli št. 3591 — pot in 14j-5. ter nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 1484. Nato prečka parcelo št. 1487 — pot, ter poteka proti/jugozapadu po vzhodni meji parcel št. 1443/2 in 1443/3 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1443/1. Tu se usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcel št. 1443/1 in 1442. V severozapadnem oglišču parcele št. 1442 se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po južni meji poti. parcela št. 3583 do presečišča s podaljškom zapadne mete parcele št 1168. V tem presečišču sc usmeri proti jugu, prečka parcelo št. 1167/1 in nadaljuje po zapadni meji parcele št. 1168 do njene južne meje. Tu se usmeri proti vzhodu poteka po južni meji parcele št. 1168 ra 40 m. nakar se usmeri proti jugu, prečka parcelo št. 3581 — pot in nadaljuje po vzhodni meji parcel št. 1182/2 in 1185/3. Nato poteka proti zapadu po južni meji parcele št. 1185/3 do njenega jugozapadnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu, poteka v premi do severozapadnega oglišča parcele št. 1358/1, ter prečka parcele št. 1185/1, 1186 in 1357/1. Dalje poteka meja po zapadni meji parcele št. 1358/1 in v isti premi prečka parcele št. 1359, 1360 in 1361/1, ter nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 1361/3 do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti jugozapadu, poteka po južni meji parcele št. 1361/3 in v isti premi prečka pot; parcela št. 3580. Na zapadni meji poti, parcela št. 3580 se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po zapadni meji poti do vzhodne meje parcele št. 1366. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu, poteka po vzhodni meji parcele št. 1366 in v isti premi nadaljuje v parceli št. 1355/1 ca 70 m, nakar se usmeri proti jugu do presečišča s severozapadno mejo parcele št. 1332, ki jo ca 55 m severovzhodno od njenega severozapadnega oglišča. V tem presečišču se meja območja usmeri proti zapadu, poteka v premi do južnega oglišča parcele št. 1354/1 in prečka parcele št. 1355/1, 1333 in 1334/1. Nato se usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 1153/4 do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti zapadu, poteka po južni meji parcele št. 1153/4, nato v premi od jugozapadnega oglišča parcele št. 1153/4 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1338/2 prečka parcele št. 1335/1, 1330 in 1357/1. Dalje poteka po južni meji parcele št. 1338/2 in v premi do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1351/3 prečka parcelo št. 1339. Nato poteka po južni meji parcele št. 1351/3, ter od jugozapadnega oglišča parcele št. 1351/3 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1350/2 prečka parcelo št. 1340/1. V severovzhodnem oglišču parcele št. 1350/2 se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po severovzhodni meji parcele št. 1350/1 do poti, parcela št. 3579 1 nakar se usmeri proti zapadu in poteka po južni meji poti do severovzhodnega oglišča parcele št. 1222/2 Tu se usmeri proti jugovzhodu in poteka po vzhodni mej: parcel št. 1222/2 in 1240/2 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1239/2. Tu se usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcele št. 1239/2. nakar se v njenem severozapadnem oglišču usmeri proti severovzhodu, ter poteka po vzhodni meji parcele št. 1287 do poti, parcela št. 3579/1. Tu se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južni meji poti, nakar se ca 30 m vzhodno od njenega jugozapadnega oglišča usmeri proti jugozapadu, prečka parcelo št. 1233/2 in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 1232 še ca 25 m. Nato se meja območja pravokotno usmeri proti zapadu. prečka parceli št. 1232 in 1231/1, ter nadaljuje po severni meji parcele št. 1231/1 do poti, parcela št. 3573/1.-Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po vzhodni meji poti, parceli št. 3573/1 in 3573/2 do severozapadnega oglišča parcele št. 2222/2. Tu sc meja območja usmeri proti jugovzhodu, prečka parcele št. 2222/2, 3099 — potok in 1252/1. V presečišču z vzhodno mejo parcele št. 1252/1, ki je ca 10 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po zapadni meji parcele št. 1253 do osi potoka Drobtinka, parcela št. 3099. Tu se usmeri proti jugovzhodu in v tej smeri poteka po osi potoka Drobtinka do presečišča osi potoka s podaljškom se-verozapadne meje parcele št. 2136/5. Od tega presečišča se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po severozapadnih mejah parcel št. 2136/5, 2134/4 in ca 10 m po severozapadni meji parcele št. 2136/1. Nato se meja območja usmeri proti jugovzhodu, v premi prečka parceli št. 2136/1 in 2135/1, ter nadaljuje po jugozapadni meji parcele št. 2134/3 do njenega jugozapadnega oglišča. Tu se usmeri proti severovzhodu in poteka ca 25 m po jugovzhodni meji parcele št. 2134/3, nato pa pod pravim kotom usmeri proti jugovzhodu do loma z jugovzhodno mejo parcele št. 2133/7 in prečka parcele št. 2134/2, 2134/10, 2133/1 in 2133/7. Od loma na jugovzhodni meji parcele št. 2133/7 poteka meja območja proti jugovzhodu vzporedno z vzhodnimi mejami parcel št. 2133/3, 2132/4, 2131/3 in 2130/4 in ca 13 m vzhodno od ryih in prečka parcele št. 2133/2, 2132/1, 2131/1, 2131/2, in 2130/2. V severovzhodnem oglišču parcele št. 2130/7 se meja območja usmeri po njeni vzhodni meji, prečka parcelo št. 2130/3 in se v parceli št. 2129/4, ca 15 m južno od njene severovzhodne meje usmeri proti severovzhodnemu oglišču parcele št. 2126/4, ter prečka parcele št. 2129/4, 2128/1, 2127/1 in 2120/2. Od tega oglišča poteka dalje proti jugovzhodu po vzhodni meji parcele št. 2126/4, v isti premi prečka parcelo št. 3673. Na jugovzhodni meji parcele št. 3673 se meja območja usmeri proti jugozapadu, poteka po jugovzhodni meji parcele št. 3673, prečka parcelo št. 3612 — pot in nadaljuje po južni meji parcele št. 3614 — pot ca 65 m. Vzhodno od jugozapadnega oglišča parcele št. 3614 se meja območja pravokotno usmeri proti jugu, prečka parcelo št. 2151 in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 2152/2 do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti zapadu, poteka po južni meji parcele št. 2152/2, prečka pot in nadaljuje po severni meji severovzhodnega kraka parcele št. 2208/2 cca 22 m nakar se pravokotno usmeri proti severu. V tej smeri prečka parceli št. 2208/1 in 2211/1 nakar se na južni meji parcele št. 2211/2 usmeri proti zapadu, poteka po južni meji parcele št. 2211/2, prečka parceli št. 2211/1 in 3677 — pot, nakar se v parceli št. 3512/2 — železniška proga Ljubljana—Postojna, v osi tira usmeri proti jugozapadu in poteka v tej smeri do presečišča osi tira z južno mejo parcele št. 2621/2. V tem presečišču se meja območja usmeri proti zapadu, poteka po severni meji parcele št. 3715 — potok Kušijanov graben do jugozapadnega oglišča parcele št. 3637 — pot, odnosno do severozapadnega oglišča mostu preko potoka. Tu se usmeri proti jugu ob zapadni strani mostu do južne meje potoka — Kušijanov graben. Tu se usmeri proti zapadu in poteka po južni meji potoka ca 570 m, nakar se usmeri proti severozapadu, prečka potok, parcelo št. 3715 in nadaljuje po severovzhodni in vzhodni meji parcele št. 3713 do njenega severovzhodnega oglišča, odnosno do severnega oglišča parcele št. 3032. Od tega oglišča pride meja območja v parcelo št. 3031/2 in nadaljuje v premi preko parcele št. 3031/3 do presečišča z njeno zapadno mejo, ki je cca 80 m južno od njenega severnega oglišča. Od tega presečišča, ki se nahaja na občinski meji med občino Ljubljana Vič-Rudnik in občino Vrhnika odnosno na katastrski meji med k. o. Brezovica (Vič) in k. o. Log (Vrhnika), se meja območja usmeri proti severu in severovzhodu, vzhodu, severozapadu, severu in severozapadu, ter vseskozi poteka po občinski meji med občino Ljubljana Vič-Rudnik in občino Vrhnika, odnosno katastrski meji med k. o. Brezovica (Vič) in k. o. Log (Vrhnika) do tromeje katastrskih občin k. o. Brezovica in k. o. Podsmreka (Vič) in k. o. Log (Vrhnika). V tej tromeji se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po katastrski meji med k. o. Brezovica in k. o. Podsmreka do jugovzhodnega. ngHšča parcele št. 507 k. o. Podsmreka, ki se nahaja na katastrski meji med k. o. Brezovica in k. o. Podsmreka. Tu meja območja pride v k. o. Podsmreka in poteka v k. o. Podsmreka v premi od jugovzhodnega oglišča parcela št. 507 do presečišča z vzhodno mejo parcele št. 411, ki je ca 30 m južno od njenega severovzhodnega oglišča. V tej smeri meja območja prečka parcele št. 506/4, 505, 503, 502, 501, 500, 499, 498, 497, 496, 495, 1030 — pot, 393, 1039 — pot, 392, 398, 397, 402, 410 in 411. V presečišču z vzhodno mejo parcele št. 411 se meja območja usmeri proti severu, poteka po vzhodni meji parcele št. 411 do njenega severovzhodnega oglišča v katerem se usmeri proti jugovzhodnemu oglišču parcele št. 370 in na tej poti prečka parcele št. 1043 — pot, 377, 378, pot in 371. Od jugovzhodnega oglišča parcele št. 370 poteka proti severu po njeni vzhodni meji do jugozapadnega oglišča parcele št. 362. V tem oglišču se usmeri proti vzhodu in poteka po južni meji parcele št. 362 do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po vzhodnih mejah parcel št. 362, 363. 364 in 365, v isti premi prečka parcelo št. 624 in nadaljuje po jugozapadni meji parcele št. 625 do njenega severozapadnega oglišča. Od tu poteka v premi proti severozapadu do presečišča s severno mejo parcele št. 622, ki je ca 130 m zapadno od njenega severovzhodnega oglišča. V tem presečišču se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št. 622 in 629, prečka pot parcele št. 1044. Na vzhodni meji poti, parcela št. 1044 se meja območja usmeri proti severu, poteka po vzhodni meji poti do severozapadnega oglišča parcele št. 667/1. V tem oglišču se usmeri proti severovzhodu in poteka po severnih mejah parcel št. 667/1, 669/1 in 669/2. V severovzhodnem oglišču parcele št. 669/2 se meja območja usmeri proti severu, prečka parcelo št. 673 in nadaljuje po zapadni meji parcele št. 665 do njenega severozapadnega oglišča. V severozapadnem oglišču parcele št. 665 se meja območja usmeri proti zapadu, poteka po južni in zapadni meji parcele št. 761/2, ter južni meji parcele št. 762 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji poti, parcela št. 1044, do presečišča s podaljškom jugovzhodne meje parcele št. 787. V tem presečišču se usmeri proti jugozapadu, prečka pot parcela št. 1044 in nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št. 787 do njenega jugovzhodnega oglišča, nakar nadaljuje proti zapadu po njeni južni meji in južni meji poti, parcela št. 1074. V jugo-zapadnem oglišču poti, parcela št. 1074 se meja območja usmeri proti severu po zapadni meji poti in parcele št. 798 do njenega severozapadnega oglišča, nato proti vzhodu po njeni severni meji do jugozapadnega oglišča parcele št. 795. Tu se meja območja usmeri proti severu in vzhodu, ter poteka po zapadni in severni meji parcele št. 795 in severni meji parcele št. 793, prečka parcelo 799 do stika z južno mejo parcele št. 784/4, ki je ca 25 m vzhodno od njenega jugozapadnega oglišča. Od tu poteka proti vzhodu po južni meji parcele št. 784/4 ca 30 m nakar se usmeri proti severu in prečka parcelo št. 784/4 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 784/2. Tu se meja območja usmeri proti vzhodu in jugu in poteka po severni in vzhodni meji parcele št. 784/ do njenega jugovzhodnega oglišča do poti, parcela št. 1074, se usmeri proti vzhodu, poteka po jugovzhodni meji parcele št. 784/5 do tromeje parcel št. 784/6, 1074 in 1044. V tej točki se usmeri proti severozapadu ter v tej smeri poteka po vzhodnih mejah parcel št. 784/6, 784/5 in 784/1 do severozapadnega oglišča parcele št. 781. V tem oglišču se meja območja usmeri proti zapadu, poteka po južni meji parcele št. 782/2 nato po njeni jugozapadni meji proti severozapadu, ter v isti premi prečka parcelo št. 783 do njene severne meje. Na tej meji se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcele št. 783 do jugozapadnega oglišča parcele št. 850, se usmeri proti severozapadu in poteka po severovzhodni meji parcel št. 854, 872, 873 ih 1048 — pot, do severovzhodnega oglišča parcele št. 1048. Od tu poteka meja območja dalje po jugovzhodni, južni in zapadni meji parcele št. 875, nato po severni meji parcele št. 877 in severovzhodni meji parcel št. 878 in 850 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 879. Tu se meja območja usmeri proti zapadu, poteka po južni meji parcele št. 879, nadaljuje proti severu po njeni zapadni meji, nakar se v njenem severozapadnem oglišču usmeri proti zapadu in poteka v tej smeri do osi potoka Horjul-ščica, ki je katastrska meja med k. o. Podsmreka in k. o. Dobrova. Tp se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po osi potoka Horjulščica odnosno katastrski meji med k. o. Podsmreka in k. o. Dobrova do preseka osi potoka s severno mejo parcele 1062/2 k. o. Podsmreka. V tem presečišču se meja območja usmeri proti zapadu, poteka po severni meji parcele št. 1062/2 in na njenem severozapadnem og-Iršču ponovno preide v os potoka Horjulščica, ki je mejni potok med k. o. Podsmreka in k. o. Dobrova. Po katastrski meji poteka meja območja do jugozapadnega oglišča parcele št. 1144/1 k. o. Dobrova, nakar se usmeri proti severozapadu in poteka v k. o. Dobrova po severovzhodni meji parcele št. 945/1, prečka pot parcele št. 3062/1 in se na njeni severni meji usmeri proti severovzhodu ter v tej smeri poteka do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1125/6. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po severovzhodni meji parcele št. 1125/6 do severozapadnega oglišča parcele št. 1126. Tu se usmeri proti severu, poteka po vzhodni meji parcele št. 1125/4, prečka parcelo št. 1195 in v jugovzhodnem oglišču parcele št. 1197/1 preide na njeno vzhodno mejo, po kateri poteka do njenega severovzhodnega oglišča. Od tu preide v parcelo št. 1244, jo v premi prečka do vzhodnega oglišča na njeni zapadni meji, nakar nadaljuje po njeni zapadni meji do njenega severovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti severu, prečka pot parcele št. 3072 in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 1242 do njenega severovzhodnega oglišča, se usmeri proti zapadu, poteka po južni meji parcele št. 1252, nato po njeni zapadni meji in zapadni meji parcele št. 1251 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1261/2. Tu se meja območja usmeri proti zapadu, poteka po južni meji parcele št. 1261/2, nato po njeni jugozapadni meji in nadaljuje proti zapadu po jugozapadni in južni meji parcele št. 1266/1 do njenega zapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severovzhodu, poteka po severozapadni meji parcele št. 1266/1 ca 185 m, nakar se usmeri proti severu, prečka parcelo št. 1202/1 in se na južni meji parcele št. 1264 usmeri proti jugozapadu. V tej smeri poteka po južni meji parcele št. 1264, ter jugovzhodni meji parcel št. 1262 in 1263, nato po jugozapadni meji parcele št. 1263, ki se nahaja na katastrski meji med k. o. Dobrova in k. o. Šujica. Nato se meja območja usmeri proti severovzhodu, poteka po katastrski meji med k. o. Dobrova in k. o. Šujica, jugovzhodna meja poti. parcela št. 2157, do presečišča s podaljškom jugozapadne meje parcele št. 1162. Tu se meja območja usmeri proti severozapadu preide v k. o. Šujica, prečka pot parcela št. 2157 in nadaljuje po jugozapadni meji parcelo št. 1162 cca 40 m. Nato se meja usmeri proti severovzhodu, prečka parcelo št. 1162 in nadaljuje po severozapadnih mejah parcel št. 1161, 1160, 1157, 1156, 1154, 1152 in 1149 do severozapadnega oglišča parcele št. 1149, nato poteka dalje po severni meji parcele št. 1149 do njenega severovzhodnega oglišča, ob zapadni meji poti, parcele št. 2157. Tu se meja območja usmeri proti severu, poteka po zapadni meji poti, parcela št. 2157, nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 1146 do njenega severovzhodnega oglišča, se usmeri proti jugozapadu, ter poteka po jugovzhodni, južni in severozapadni meji parcele št. 1145, prečka parcelo št. 1146 in nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št. 1144/1 in 1250/2 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1249/3. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po jugovzhodnih mejah parcel št. 1249/3, 1249/4, 1249/5 n 1249/6 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po zapadni meji parcele št. 1249/6 in severozapadni meji poti, parcela št. 1249/1 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1248/2. Tu se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po jugozapadnih mejah parcel št. I25Q/1, 1252, 1262 in 1261 do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu, poteka v premi do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1279 in prečka parcele št. 1259, 2149 — pot in 1266. Dalje poteka meja območja po vzhodni meji parcel št. 1279 in 1272 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1272, kjer se usmeri proti jugozapadu in poteka po južni meji parcel št. 1336 in 1335 do jugozapadnega oglišča parcele št. 1335. Od tu poteka meja območja dalje po zapadni meji parcele št. 1335. nato proti severovzhodu po jugovzhodnih mejah parcel št. 1334 in 1341 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1341. V tem oglišču se usmeri proti severozapadu in poteka po severovzhodnih mejah parcel št. 1341, 1342, 1343, 1344 in 1345 do severnega oglišča parcele št. 1345. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu, prečka parcelo št. 1362/1 do stika z njeno severno mejo, ki je ca 30 m vzhodno od njenega severozapadnega oglišča. V tem stiku se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcele št. 1362/1, severni in severozapadni meji parcele št. 1363, ter severovzhodni meji parcele št. 1364 in vzhodni meji parcele št. 1461/1 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1461/1. V tem oglišču se meja območja usmeri proti zapadu, poteka po severni meji parcele št. 1461/1 do jugozapadnega oglišča parcele št. 1376. Od tu poteka proti severozapadu po jugozapadnih mejah parcel št. 1376, 1378/1, 1378/2, 1460/1, 1459 in 2132 — pot, ter v isti premi prečka parcelo št. 1377 do njene severozapadne meje, tu se usmeri proti jugozapadu, poteka po severozapadni meji parcele št. 1377 do presečišča s podaljškom .vzhodne meje parcele št. 1456/1. V tem presečišču se meja območja usmeri proti severu, prečka pot parcele št. 2132, nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 1456/, v isti premi prečka pot in se na južni meji parcele št. 1456/2 usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka po južni meji parcfele št. 1456/2 do njenega jugovzhodnega oglišča, nakar se usmeri proti severozapadu in poteka po severovzhodni meji parcele št. 1456/2 do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti zapadu, ter poteka po severnih mejah parcel št. 1456/2, 1472/2, 1481 in 1482, vzhodni, severni in zapadni meji parcele št. 1667 do njenega jugozapadnega oglišča. Od tu dalje proti zapadu poteka meja območja po južni in zapadni meji parcele št. 1665 do tromeje parcel št. 1655/1, 1656/2 in 1665. Od te tromeje dalje proti zapadu poteka meja območja po severozapadni meji parcele št. 1656/2, v isti premi prečka parcelo št. 1654/1 in nadaljuje po jugovzhodni meji parcel št. 1653 in 2131/2 — pot. Od jugovzhodnega oglišča parcele št. 2131/2 se meja območja usmeri proti jugovzhodu, poteka po severovzhodni meji parcele št. 1569 do njenega severovzhodnega oglišča, nakar se usmeri proti jugozapadu in poteka po njeni jugovzhodni meji, nato po njeni jugozapadni meji do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po jugovzhodni meji parcel št. 1567/1 in 1514 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1514. Nato se usmeri proti zapadu in poteka po južni meji parcele št. 1514 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu, ter poteka po zapadnih mejah parcel št. 1514 in 1517 do severoza-padnega oglišča parcele št. 1517 v katerem se usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka po severni meji parcele št. 1518 do tromeje parcel št. 1518, 1519 in 1555/2. Od tromeje dalje proti zapadu poteka meja območja po južni in zapadni meji parcele št. 1555/2, nadaljuje po zapadni meji parcele št. 1552 do jugovzhodnega, oglišča parcele št. 1543. Nato poteka proti zapadu po južni meji parcele št. 1543 do tromeje parcel št. 1519, 1542 in 1543. Tu se usmeri proti jugovzhodu in poteka po severovzhodni meji parcele 1542 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1540, kjer se usmeri proti zapadu in v tej smeri poteka po severni meji parcele št. 1540 do njenega severozapadnega ogliššča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu, poteka po zapadnih mejah parcel št. 1542 in 1543, ter v isti premi prečka pot. parcela št. 2128. Na severni meji poti se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji poti do južnega oglišča parcele št. 1546. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji parcele št. 1546 do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti severovzhodu, poteka po severozapadni meji parcele št. 1545, ter v isti premi prečka parcelo št. 1549 do oglišča parcele št. 1550. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu, poteka po parceli št. 1549 do presečišča z njeno severno mejo ca 50 m vzhodno od njenega severozapadnega oglišča, ki je katastrska meja med k. o. Babna gora in k. o. Šujica. Od tega presečišča poteka meja območja dalje proti severovzhodu po katastrski meji med k. o. Babna gora in k. o. Šujica do jugozapadnega oglišča parcele št. 863/2 k. o. Babna gora, po njeni zapadni meji do njenega severozapadnega oglišča, nato ponovno nadaljuje proti zapadu in severu po katastrski meji med k. o. Babna gora in k. o. Šujica. Na zapadni meji parcele št. 1924/2, ki je na katastrski meji med k. o. Babna' gora in k. o. Šujica, se meja območja ca 60 m severno od njenega jugozapadnega oglišča usmeri proti vzhodu v k. o. Šujica. V tej smeri poteka v premi do severnega oglišča parcele št. 1895/2, ter prečka parcele št. 1924/2, 1899, 1898, 2119, 1891, 2174 — potok Žerovnikov graben, 1393/2, 2121 — pot, 1895/1 in 1897/2. V severnem oglišču parcele št. 1895/2 se meja območja usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcel št. 1895/2 in 1897/1, do ceste, parcela št. 2123/3. Tu se usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji ceste ca 35-m, nato se pod pravtrn kotom usmeri proti severu, prečka parcelo št., 1882/1 in nadaljuje po zapadni meji parcele št. 1910. V se-verozapadnern oglišču parcele št. 1910 se usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcele št. 1910 do jugozapadnega oglišča parcele št. 1911. nato po njeni zapadni meji do njenega severnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu in v tej smeri poteka po severnih mejah parcel št. 1912/1, 1914; 1353, 1352 in 185.1/1 do severovzhodnega oglišča parcele št. 1851T. V tem oglišču .se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po vzhodni meji parcel št. 1851/1, 1849. 1847 in 1846 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1846, do ceste parcela št. 2123/3. Tu se meja območja usmeri proti vzhodu, ter v tej smeri poteka po severni meji ceste, parcela št. 2123/3 do jugozapadnega oglišča parcele št. 998/3. V tem oglišču se usmeri proti severu in poteka po zapadnih mejah parcel št. 998'3, 998/5 in 998/2 do severozapadnega oglišča parcele št. 998/2, se usmeri proti jugovzhodu, poteka po severni meji parcele št. 998'2, prečka parcelo št. 999 od severovzhodnega oglišča parcele št. 993/2 do severozapadnega oglišča parcele št. • 1003/1 Od severozapadnega oglišča parcele št. 1003/1 poteka meja območja dalje proti jugovzhodu po severovzhodnih mejah parcel št. 1003/1, 1003/2, 1014/2 in 1014/3, ter jugovzhodnih mejah parcel št. 1014 4, 1016 in 1019 do južnega oglišča parcele št. 1019, Od tu poteka dalje proti jugovzhodu po jugozapadni meji parcel št. 863/2 m 931 do jugozapaInega oglišča parcele št. 932/2, ter od tega oglišča dalje po zapadni in severni meji parcele št. 932/2 do njenega severovzhodnega oglišča. prečka parcelo št. 933 in nadaljuje po severni meji parcel št. 930 in 928 1 do severovzhodnega oglišča parcele št. 928/1. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapad-nemu oglišču parcele št. 893, prečka parcelo št. 891, ter nadaljuje po severni meji parcele št. 893 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 891. V tem oglišču se usmeri proti severozapadu in poteka po vzhodni meji parcele št. 891, nato se v njenem severovzhodnerii oglišču usmeri proti vzhodu, poteka po južni meji parcele št. '872 do njenega jugovzhodnega oglišča V tem oglišču se meja območja usmeri proti severovzhodu, poteka po vzhodni meji parcele št. 872 do poti parcela št. 2136, kjer se usmeri proti jugovzhodu. V tej smeri poteka meja območja po južni meji poti, parcele št. 2136, ter v isti premi prečka pot, parcele št. 2138 do njene vzhodne meje. Na vzhodni meji poti se meja območja usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji poti do severozapadnega oglišča parcele št. 883/3. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu, poteka po severni meji parcele št. 883/3 ca 35 m nakar se usmeri proti jugu, prečka parcelo št. 883/3 in se v presečišču z njeno južno mejo, ki se ca 25 m vzhodno od njenega jugozapadnega oglišča usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka po južni meji parcele št. 883/3 do severozapadnega oglišča parcele št. 883/1, kjer se usmeri proti jugu in poteka po zapadni meji parcele št. 883/1 do njenega jugozapadnega oglišča, nato proti vzhodu po njeni južni meji in v isti premi prečka pot, parcele št. 2139. Na vzhodni meji poti, parcele št. 2139 se meja območja usmeri proti jugu, poteka po vzhodni meji poti do severozapadnega oglišča poti, parcele št. 2142. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu, poteka po severni meji parcele št. 2142 ca 10 m, nato se usmeri proti jugu, prečka pot in nadaljuje po vzhodnih mejah parcel št. 915 917 in 922/1 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 922/1. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka po južni meji parcele št. 921 nato v_ premi od jugovzhodnega ogli-šča parcele št. 921 do jugozapadnega oglišča parcele št. G54/2 prečka parcele št. 773, 774, 775/1, 775/3 in 775/2. V jugozapadnem oglišču parcele št. 654/2 se meja območja usmeri proti severu, poteka po zapadni meji parcele št. 654/2 do njenega severozapadnega Oglišča. V tem oglišču se usmeri proti vzhodu, poteka v premi do presečišča z vzhodno mejo parcele št. 653, ki je ca 70 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča in prečka parceli št. 654/1 in 653. V tem presečišču se meja območja usmeri proti jugu in poteka v tej smeri ca 60 m. nato se usmeri proti vzhodu, prečka pot parcele št. 2144 in poteka po južni meji parcele št 653 do njenega jugovzhodnega ogljišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po jugovzhodni meji parcele št. 655 do njenega severovzhodnega oglišča, kjer se usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št. 667 nato proti jugovzhodu in potekata po severovzhodni meji parcele št. 667 do poti parcela št. 2146. Tu meja območja prečka pot do severozapadnega oglišča parcele št. 669'2, se usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji parcel št. 669/2, 669/1 in 670 do severovzhodnega oglišča parcele št. 670, v katerem se usmeri proti jugu. ter poteka po njeni vzhodni meji do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem oglišču se usnrri proti vzhodu, poteka po južni meji parcele št. 6.2 ca 90 m nakar se usmeri proti jugovzhoda, prečka parcelo št. 673 in se na njeni južni meji usmeri proti jugozapadu. poteka po njej do severovzhodnega oglišča parcele št. 676 Od tega oglišča dalje poteka meja območja po vzhodni in južni meji parcele št. 676. ter nadaljuje proti jugu po vzhodni meji parcel št. 677 690 in 689. ter v isti premi prečka parcelo št. 688 do poti. parcela št. 2162. Na severni meji poti. parcele št. 2162 se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po severni meji poti do jugovzhodnega Oglišča parcele št. 555/1. V tem oglišču se meja območja usmeri pr. ti severozapadu, poteka po zapadni meji parcele št. 555/1 90 m, nato se usmeri proti severovzhodu, prečka parcelo št. 555/1 in nadaljuje po severni meji parcel št. 555/2 in 553/2 do severovzhodnega oglišča parcele št. 553/2. V tem oglišču se meja usmeri proti jugovzhodu, poteka po vzhodni meji parcele št. 553/2 ca 30 m, nakar se usmeri proti severovzhodu prečka parceli št. 553/6 in 552, ter nadaljuje po severni meji parcele št. 550/2 do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po njeni vzhodni meji do severne meje poti, parcela št. 2161/1. Tu se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po severni meji poti, parcela št. 2161/1 do njenega severovzhodnega oglišča, ki se nahaja na katastrski meji med k. o. Šujica in k. o. Glince. Od tu se meja območja usmeri proti severu in poteka po katastrski meji med k. o. Glince in k. o. Šujica do tromeje katastrskih občin med k. o. Glince, k. o. Golo brdo in k. o. Šujica, ki se nahaja na občinski meji med občinama Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana Šiška. c) V občini Ljubljana Šiška Meja območja prične .v tromeji katastrskih občin k. o. Golo brdo in k o Glince iz občine Ljubljana Šiška ter k o. Šujica iz občine Ljubljana Vič-Rudnik, kar pomeni, da se tromeia nahaja na meji med občino Ljubljana Vič-Rudnik in občino Ljubljana Šiška. Od te tromeje se meja območja usmeri proti severu in poteka po katastrski meji med k. o. Golo brdo in k. o. Glince do tromeje katastrskih občin k. o. Golo brdo, k. o. Glince in k. o. Stanežiče Od tu poteka dalje proti severu po katastrski meji med k. o. Golo brdo in k. o. Stanežiče do vzhodne meje parcele št. 1221 — potok Zakonjščica. Tu se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po osi parcele št. 1221 — potok Zakonjščica v k. o. Golo brdo do katastrske meje med k. o. Golo brdo in k. o. Žlebe. Od tu poteka dalje proti zapadu po osi istega potoka — parcele št. 1222 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 106/1. Od tu se meja območja usmeri proti severovzhodu, poteka v k. o. Golo brdo po vzhodnih mejah parcel št. 106/1, 103 in 100/2, prečka parcelo št. 1244 — pot m poteka proti vzhodu po njeni severni meji. Na severovzhodnem oglišču parcele št. 1244 se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po severozapadni meji parcele 1175 — pot, ca. 15 m južno od jugovzhodnega oglišča parcele št. 126/2 se meja območja usmeri proti severozapadu, prečka parcelo št. 126/1 in 126/2 ter ponovno 126/1, nakar se v stiku z jugovzhodno mejo parcele št. 132, ki je ca. 50 m jugozapadno od njenega jugovzhodnega oglišča usmeri proti severovzhodu in poteka po jugovzhodni meji parcele št. 132 do njenega jugovzhodnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po severovzhodnih mejah parcel št. 132, 125, 124 in 138/2 do severnega oglišča parcele št. 138/2, ki se nahaja na katastrski meji med k. o. Golo brdo in k. o. Preska Tu se meja območja usmeri proti jugu, zapadu, severu in zapadu ter poteka po katastrski rheji med k. o. Golo brdo in k. o. Preska do severozapadnega oglišča paicele št 115 k. o. Golo brdo. Od tu poteka meja območja dalje v smeri severozapada v k. o. Preska po jugozapadnih mejah parcel št. 290/1, 291, severni meji parcele št. 324 in jugozapadnih mejah parcel št. 292, 322 in 316 do južnega oglišča 331/2. Od tu poteka meja dalje proti severozapadu po zapadni /beji parcele št. 331/2, 315/2 in 315/1 ca. 53 m, nakar se usmeri proti zapadu, prečka pot parcele št. 1278 in nadaljuje po južni meji parcele št. 336/6 do njenega jugozapadnega oglišča. Tu se meja usmeri proti severu in poteka po zapadnih mejah parcel št. 336/6, 336/10 in 335/6 in nadaljuje proti zapadu po severni meji parcele št. 336/5 do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu in v premi prečka parcele št. 335/2, 183/2, 183/1 in 1277/2 — pot, nato nadaljuje proti severu po zapadni meji poti, parcela št. 1277/2 do severovzhodnega oglišča parcele št. 28/3. V tem oglišču se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcele št. 28/3, severovzhodni meji parcele št. 28/1 severni meji parcel št. 26/4 in 26/1 do severozapadnega oglišča parcele št. 26/1. V tem oglišču se meja usmeri proti severozapadu, poteka po zapadni meji parcel št. 16/1, 1270/2 in 16/2 ter v isti premi prečka parcele št. 1298/4 — potok Prešnica, 63/1 1274/3 — Bergantova cesta, 63/2, 1272/2 in 5/2 do severovzhodnega oglišča parcele št. 5/4. Tu se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po zapadni meji parcele št. 61/1 ca 38 m, nakar se usmeri proti severozapadu, prečka parcelo št. 4 in nadaljuje po južni meji parcele št. 2 do vzhodne meje parcele št. 3. Tu se usmeri proti jugozapadu, poteka po vzhodni meji parcele št. 3 in nadaljuje v smeri severozapad po južni meji parcele št. 3 ter v isti premi poteka v parceli št. 4 ca. 15 m, nakar se usmeri proti severu. V tej smeri poteka v parceli št. 4, prečka parceli št. 1 hi 72/2, nakar se na severni meji parcele št. 72/2 usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka moja območja po se- vernih mejah parcel št. 438, 441, 442, 445, 446, 431, 430, 429 in 428/1 do severozapadnega oglišča parcele št. 428/1. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po severozapadnih mejah parcel 596/1, 427/1, 414/1, 413, 411 in 1272/1 — pot. V severovzhodnem oglišču parcele št. 410/2 preide meja območja na njeno jugovzhodno mejo, poteka po njej in nadaljuje po njeni jugozapadni meji odnosno severovzhodni meji parcele št. 410/1, 1296/1 in 607 do jugozapadnega oglišča parcele št. 606/1, kjer se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po jugovzhodni meji parcele št. 606/1 ca. 115 m, nakar se usmeri proti severu, prečka parcelo št. 606/1 in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 609 do njenega severnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti zapadu in poteka v tej smeri po severni meji parcele št. 611/3, 615 in 616. Meja območja se nadaljuje proti severozapadu in poteka po severovzhodni meji parcele št. 624 in severni meji parcele št. 812 do njenega severozapadnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po vzhodni meji parcele št. 811/1 in 817/16 do jugo-zapadne meje parcele št. 819/4. Tu se usmeri proti severozapadu, poteka po jugozapadni meji parcele št. 819/4, nato po severozapadni do jugozapadnega oglišča parcele št. 819/11. Tu se usmeri proti severozapadu in poteka po zapadnih mejah parcel št. 819/11, 819/7, 819/8 in 817/10, prečka pot in se na jugovzhodni meji parcele št. 829 usmeri proti severovzhodu in poteka po jugovzhodnih mejah parcel št. 829, 830 in 832/2 do južne meje Škofjeloške ceste, parcele št. 1289/2. Tu se meja območja usmeri proti severozapadu in poteka po jugozapadni meji Škofjeloške ceste do severnega oglišča parcele št. 827/1. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugu, poteka po zapadni meji parcel št. 827/1, 828/1 in ponovno po meji 827/1 ter 'v isti premi prečka parcelo št. 826/1 in nadaljuje proti jugu po njeni zapadni meji in zapadni meji parcele št. 826/2. Od jugozapadnega oglišča parcele št. 826/2 preide v parcelo št. 823, jo prečka in se v njenem jugovzhodnem oglišču usmeri proti zapadu in poteka po njeni južni meji ca. 20 m, nakar se usmeri proti jugozapadu, prečka parcelo št. 817/19 in na severozapadnem oglišču parcele 817/1 preide na njeno severozapadno mejo ter poteka po njej do oglišča. Tu se usmeri proti severozapadu in poteka po severni meji parcele št. 817/1 do poti, kjer se usmeri proti jugozapadu in poteka po jugovzhodni meji poti do presečišča z jugozapadno mejo parcele št. 822. V tem presečišču se meja območja usmeri proti severozapadu in severu ter poteka po jugozapadni in zapadni meji parcele št. 822, prečka pot do južne meje parcele št. 887/2, kjer se usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka po južni meji parcele št. 887/2 do presečišča s podaljškom zapadne meje parcele št. 887/4, nakar se v tem presečišču usmeri proti severozapadu, prečka parcelo št. 887/2 in preide na za-padno mejo parcele št. 887/4 in poteka po njej ter v isti smeri prečka parcelo št. 887/3 ter nadaljuje po vzhodni meji parcel št. 887/1, 889 in ca. 10 m po vzhodni meji parcele št. 882. Nato v smeri proti severu prečka parceli št. 882 in 881, nakar v jugovzhodnem oglišču parcele št. 880/1 preide na njeno vzhodno mejo, poteka po njej in nadaljuje po vzhodni in severni meji parcele št. 873 in v isti smeri proti severozapadu prečka parcelo št. 859 in se v presečišču z njeno severozapadno mejo usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka po delu severne meje parcele št. 859 in nadaljuje po severni meji parcele št. 894 do jugozapadnega oglišča parcele št. 909. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji par- cele št. 905 do njenega severovzhodnega oglišča, nakar se usmeri proti zapadu in poteka po njeni severni meji, prečka pot, parcela št. 1294/2 do severovzhodnega oglišča parcele št. 899. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po vzhodni meji parcele št. 899 do njenega južnega oglišča. Tu se usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji parcele št. 898/1 do njenega severovzhodnega oglišča, v kate-tem se usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcele št. 898/1 do njenega severozapadnega oglišča. Tu se usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji parcele št. 985/1 in v isti premi prečka poljsko pot nakar se na njeni severni meji usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka po severni meji poljske poti, poti parcela št. 916/7 in 1294/2 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 917, kjer se usmeri proti severu. V tej smeri poteka po vzhodni meji parcel št. 917 in 918/2 do severovzhodnega oglišča parcele št. 918/2, kjer se usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcele št. 918/2 do njenega severozapadnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti severu in poteka v tej smeri po zapadni meji parcele št. 922 do njenega severozapadnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po severni meji parcel št. 920/2, 919, 920/2 do severozapadnega oglišča parcele št. 920/2, kjer zavije proti jugu in poteka po zapadni meji parcele št. 919. V ju-gozapadnem oglišču parcele št. 920/2 se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južni meji parcele št. 978/2 in nadaljuje po severnih mejah parcel št. 917, 977, 979/1 in 979 2 do severozapadnega oglišča parcele št. 979/2, nakai v isti premi prečka parcelo št. 978 in nadaljuje proti jugozapadu in po jugovzhodni meji parcele št. 981/:l in vzhodni meji parcele št. 980/9 do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južnih mejah parcel št. 980/9, 981/7. 981/8, 981/4 in 981/2 do jugozapadnega oglišča parcele št. 681/2. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugu in poteka po zapadni meji parcele št. 983/1 ca 48 m, nakar se usmeri proti zapadu. V tej smeri meja območja v premi prečka parcele št. 983/5, 1170/3, 1106/5, 1167/5, pot — parcela 1153/4, 1166 nadaljuje po južni meji parcel št. 1165/5 in 1164/3 ter v isti premi prečka še parcele št. 1160/1, 1158/2, 1157/1, 1156/1, in 1154/4. Na presečišču z zapadno mejo parcele št. 1154/4, ki je 10 m severno od njenega jugozapadnega oglišča se meja območja usmeri proti jugozapadu do presečišča z južno mejo parcele št. 1146/1, ki je 18 m zapadno od njenega jugovzhodnega oglišča in v tej smeri prečka parcele št. 1153/1, 1150, 1147/1 in 1146/1. Na presečišču z južno mejo parcele št. 1146/1 se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južni meji parcel št. 1146/1 in 1145/2. V jugo-žapadnem oglišču parcele št. 1145/2 se meja območja usmeri proti severu in. poteka po zapadni meji parcel št. 1145/2, 1144/1, 1144/2 in jugozapadni meji parcele št. 1142/5 do njenega jugozapadnega oglišča. V tem oglišču se meja območja usmeri proti zapadu in poteka po južni meji parcele št. 1140 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1137, nato nadaljuje po južni meji parcele št. 1137 do severozapadnega oglišča parcele št. 1110. V tem oglišču se usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 1113/3 do njenega jugovzhodnega oglišča, v katerem se meja območja usmeri proti zapadu. V tej smeri poteka meja območja po južnih mejah parcel št. 1113/3, 1136, 1129, 1128/2, 1127, 1125 in 1119 V jugozapadnem oglišču parcele št. 1119 se meja območja usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 1100, prečka parcelo št. 1099 do severnega oglišča parcele št. 1098/2 in nadaljuje še ca 10 m po severozapadnl meji parcele št. 1098/2 nakar preide meja območja v k. o. Sora. V k. o. Sora poteka meja območja v parceli št. 96/1 v smeri od njenega severovzhodnega oglišča proti severovzhodnem oglišču parcele št. 94 ter poteka po vzhodni meji parcele št. 94 do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem 'oglišču se meja usmeri proti severo-zapadu, poteka po jugozapadni meji parcele št. 94 in v premi prečka parcele št. 96/1, 768 — potok Ločnica in 762 — pot ter se v jugovzhodnem oglišču parcele št. 709 usmeri proti severu. V tej smeri poteka po vzhodni meji parcel št. 709, 708/1 in 710 do njenega severovzhodnega oglišča. V tem oglišču se usmeri proti vzhodu in poteka po južni meji parcele št. 711 do njenega jugovzhodnega oglišča. V tem oglišču se meja usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji parcel št. 711 in 58 do severovzhodnega oglišča parcele št. 58. V tem oglišču se meja območja usmeri proti severozapadu, prečka parcelo št. 59 in njeno za-padno mejo ca 40 m severno od njenega jugozapadne-ga oglišča. Od presečišča z zapadno mejo parcele št. 59 poteka meja v premi do presečišča z zapadno mejo parcele št. 52/3, ki je ca 18 m severno od njenega jugo-zapadnega oglišča ter prečka parcele št. 56, 53/1 in 52/3. V presečišču z zapadno mejo parcele 52/3 se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po zapadni meji parcele št. 52/3 do jugovzhodnega oglišča parcele 32, v katerem se usmeri proti zapadu in poteka po njeni južni meji do severovzhodnega oglišča parcele št. 30. Dalje poteka meja območja proti zapadu po južni meji parcele št 30 do njenega zapadnega oglišča ob poti, parcela št. 763/3, nakar nadaljuje po južni meji te poti do severovzhodnega oglišča parcele št. 740/2. Tu se meja območja usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji parcele št. 3/2 do njenega severovzhodnega oglišča. kjer se usmeri proti- zapadu in nadaljuje po njem severni meji do njenega zapadnega oglišča Tu prečka pot parcela št. 763/2 in preide na zapadno mejo parcele št. 740/2, poteka po njej in nadaljuje po meji med parcelama 740/1 in 739/1 še ca 30 m, nakar se! pod ca pravim kotom usmeri v parcelo 739/1 in poteka ca 30 m. Nato se meja usmeri proti severu, poteka v parceli 739/1, prečka pot parcela 763/1 in preide v parcelo št. 9/1, poteka v tej smeri ca 10 m, nakar se usmeri proti vzhodu. V tej smeri meja območja prečka parcelo št. 9/2. tangira severozapadno oglišče parcele 10/2. prečka pot — parcele št. 737/1 in parcelo št. 10/1 ter poteka še ca 50 m v parceli št. 8/1. nakar se pod ostrim kotom usmeri proti severozapadu. V tej smeri poteka v premi do jugovzhodnega oglišča parcele št. 368/2 in prečka parcele št. 8/1, 10/1, 10/6 10/8. 10/10 in pot, parcele 757/1. Od jugovzhodnega oglišča parcele št. 368/2 poteka meja območja proti zapadu po severni meji parcele št. 367 do njenega se-verozapadnega oglišča. Tu se usmeri proti jugu in poteka po zapadni meji parcele št. 367 do njenega jugo-zapadnega oglišča. Od tu dalje poteka meja območja proti zapadu no južnih mejah parcel št. 300. 359. 353/2, 353/1, 346. 345, 339, 338, 333, 332 in 330 do jugozapad-nega oglišča parcele št. 330, ki se nahaja na katastrski meji med k o Sora in k o Draga, oziroma občinski meji med občino Ljubljana Šiška in občino Škofja Loka. Od tu se meja območja usmeri proti severu in vzhodu ter poteka po občinski meji med občino Ljubljana Šiška in občino Škofja Loka do ceste Ljubljana—Kranj pii Jeprci, oziroma po meji katastrskih občin k. o Sora, k o Preska in k. o Senica iz občine Ljubljana Šiška ter k o Draga in k o Reteče iz občine Škofja Loka. Od tromeje občin Ljubljana Šiška— Škofja Loka—Kranj, ki je pri Jeprci ob cesti Ljubljana—Kranj poteka meja območja dalje proti vzhodu do osi reke Save po občinski meji med občino Ljubljana Šiška in občino Kranj, oziroma po katastrski meji med k. o. Zbilje in k. o. Podreča. V osi reke Save se meja območja usmeri proti jugu in poteka po osi reke Save, ki je katastrska meja med k. o. Zbilje in k. o. Smlednik ca 800 m, nakar se usmeri proti vzhodu in preide v k. o. Smlednik. Od osi reke Save poteka meja proti vzhodu, prečka parcelo št. 1127 in se v južnem oglišču parcele št. 30 usmeri proti severovzhodu in poteka po vzhodnih mejah parcel št. 30, 1046 — pot. 15, 14 in 13/1 ca 50 m, nakar se pravokotno usmeri proti jugovzhodu, prečka parcelo št. 11/2 in se v presečišču z njeno vzhodno mejo, ki je ca 60 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča usmeri proti vzhodu. V tej smeri prečka parceli št. 7 in 6/2, nakar se v presečišču z vzhodno mejo parcele št 6/2, ki je ca 85 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča usmeri proti jugu, poteka po vzhodni meji parcele št. 6/2 in v isti premi nadaljuje v parceli št. 1031 ca 45 m, nakar se pravokotno usmeri proti vzhodu. V tej smeri poteka ca 35 m, prečka parcelo št. 76 in se v parceli št. 77, ca 5 m vzhodno od njene zapadne meje usmeri proti severu. V tej smeri poteka v parceli št 77, prečka parcelo št 76 in nadaljuje po vzhodni meji parcele št. 2/2 in 1 do severnega oglišča parcele št 1040 — pot. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po severovzhodni meji poti — parcela št 1040 ca 95 m, nakar preide v parcelo št. 72/J, jo v premi prečka m v severozapad-nem oglišču parcele št 79 preide na njeno zapadno mejo. Meja območja poteka po zapadni meji parcele št. 79 ca 45 m nakar se pravokotno usmeri proti severovzhodu. prečka parcelo št. 79 in poteka dalje po južni meji parcele št 80. nato po njeni vzhodni meji do severozapadnega oglišča parcele št 80. nato po njeni vzhodni meji do severozapadnega oglišča parcele št. 87/2. nakar se zopet usmeri proti severovzhodu V tej smeri poteka po severni meji parcele št 87/2 in južni meji paicele št 88 2 do njenega jugovzhodnega oglišča, v kalerem se usmeri proti severu m poteka po vzhodni meji parcele št 88/2 do severozapadnega oglišča parcele št. 1023/19. Tu se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po južnih mejah parcel št. 123. 120. 125 124 in 128 do jugovzhodnega oglišča parcele št 128 V tem oglišču se meja območja usmeri proti severovzhodu in poteka po vzhodni meji parcele št. 128, prečka pot parcele št. 1033/2 in parcelo št. 137, nakar v jugozapadnem oglišču parcele št. 638 preide na njeno zapadno mejo, po kateri poteka vse do njenega severozapadnega oglišča. Od tu nadaljuje po zapadni meji parcele.št 1193 — pot in zapadni meji parcele št. 639/16 do njenega severozapadnega oglišča, oziroma jugozapadnega oglišča parcele št. 631/2. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št 639/16 in v isti premi prečka parceli št. 639/16 in 639/17 do severovzhodnega oglišča parcele št. 639/17. V tem oglišču meja prečka pot parcele št. 1105 in nadaljuje proti vzhodu po severni meji poti, parcele št. 1105 do njenega severovzhodnega oglišča, ki je na katastrski meji med k. o. Smlednik in k. o. Hraše. Od tu poteka meja območja dalje proti vzhodu po katastrski meji med k. 6 Smlednik in k. o Hraše do tromeje katastrskih občin k. o. Hraše; k. o. Smlednik ni k. o. Zapoge. Od te tromeje poteka meja dalje proti vzhodu po katastrski meji med k o Smlednik in k. o Zapoge do tromeje katastrskih občin k. o. Smlednik, k. o. Repnje m k. o Zapoge. Od tu poteka dalje proti vzhodu po katastrski meji med k. o. Repnje in k. o. Zapoge. Na zapadni meji parcele št. 495 k. o. Repnje in ca 25 m severno od njenega ju-gozapadnega oglišča se meja območja usmeri proti severovzhodu in preide v k. o. Repnje. V tej smeri prečka parcelo št. 495 do jugozapadnega oglišča parcele št. 492. V tem oglišču se usmeri proti severu in poteka po zapadni meji parcele št. 492 do njenega se-verozapadnega oglišča. Tu se meja območja usmeri proti vzhodu, poteka po severni meji parcele št. 492, prečka pot, parcele št. 768 in v premi prečka parcelo št. 493 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 480. Od tu poteka do jugozapadnega oglišča parcele št. 482/4, nato se usmeri proti jugovzhodu in poteka po južni meji parcele št. 482/4, 482/1 in 482/5 do jugovzhodnega oglišča parcele št. 482/5. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugozapadu, prečka pot parcele št. 773 in poteka po vzhodni meji parcele št. 489/7, oziroma zapadni'meji poti parcele št. 757 ca 10 m južno od južnega oglišča parcele št. 489/7 meja pravokotno prečka pot parcele št. 757 in nadaljuje po jugozapadni meji parcele št. 733 do poti parcele št. 781. Tu se meja območja usmeri proti severovzhodu, v premi poteka do severozapadnega oglišča parcele št. 740 in prečka parcele št. 781 — pot, 733, 738, 737 in 740. Od severozapadnega oglišča parcele št. 740 poteka meja območja proti severu po zapadnih mejah parcel št. 741, 747, 748 in 755 do severozapadnega oglišča parcele št. 755, nakar se po njeni severni meji usmeri proti vzhodu in poteka po njej do njenega severovzhodnega oglišča. Tu se usmeri proti severozapadu, poteka po vzhodni meji parcele št. 756/3, prečka pot parcela št. 783 in se na njeni severni meji usmeri proti jugovzhodu ter poteka po njej ca 135 m. nato se usmeri proti jugu. V tej smeri prečka pot parcela št. 783 in nadaljuje pp vzhodni meji parcel št. 754/2 in 749 ter prečka parcelo št. 746 do severozapadnega oglišča parcele št. 742. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po severni meji parcele št. 742 ca 85 m, nakar pod pravim kotom prečka parcelo št. 645 ter se na njeni severni meji usmeri proti jugovzhodu. V tej smeri poteka po severni meji parcele št. 745 in ca 50 m po severni meji parcele št. 744. Tu se meja območja usmeri proti jugozapadu in poteka po vzhodni meji avtoceste' Ljubljana—Kranj. V tej smeri v premi prečka parcele št. 744, 743 in 739 do presečišča s katastrsko mejo med k. o. Repnje in k. o. Polje, ki je jugovzhodno oglišče parcele št 739 k. o. Repnje. Nato preide meja območja v k. o Polje, poteka v k. o Polje , po vzhodni meji avtoceste Ljubljana—Kranj v premi od presečišča s katastrsko mejo med k. o. Repnje in k. o. Polje do presečišča s katastrsko mejo med k. o. Polje in k o. Skaručna. V tej smeri prečka parcele št. 246, 247/3. 248. 249, 250, 251, 252, 253, 254, 257, 259, 260. 261, 266, 269, 270, 273, 283, 286, 295, 755 —- pot, 294, 293 in 292 do presečišča meje območja z južno mejo parcele št. 292, ki je ca 5 m Zapadno od njenega jugovzhodnega oglišča in se nahaja na katastrski meji med k. o. Polje in k. o. Skaručna. Od tu poteka meja območja dalje v premi proti jugozapadu v k. o. Skaručna ob vzhodni meji avtoceste Ljubljana—Kranj ter prečka parcele št. 294, 536 — pot, 297, 300, 311, 312, 318 pot, 319/1, 541 — pot, 320, tangira severovzhodno oglišče parcele št. 410 in dalje prečka parcele št. 410, 412, 541 — pot, 415, 414, 413, 416, 422, 423, 424, 425/2, 425/1, 426, 427/1, 427/2, 428 in 432/3. V presečišču meje območja z južno mejo parcele št. 432/3, ki je ca 15 m vzhodno od njenega jugozapadnega oglišča se meja območja usmeri proti jugu, prečka parcelo št. 432/1 ter v isti smeri poteka v parceli št. 447/4 še ca 85 m, nakar se usmeri proti jugovzhodu in poteka v tej smeri ca 50 m. Nato se zopet usmeri proti jugu, prečka parceli št. 448 in 449 ter se v presečišču z jugozapadno mejo parcele št. 449, ki je ca 30 m severno od njenega južnega oglišča meja območja usmeri proti jugovzhodu. V tej smeri poteka do presečišča z zapadno mejo parcele št. 520, ki je ca 75 m južno od njenega severozapadnega oglišča in prečka parcele št. 459, 457, 474, 471, 472 in 543 pot ter nadaljuje po zapadni meji parcele št. 520 do že opisanega presečišča. V tem presečišču se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka v premi do severovzhodnega oglišča parcele št. 518/9 in prečka parcele št. 520, 544/1, 519, 518/2, 534 — cesta in 518/9. V severovzhodnem oglišču parcele št. 518/9 se meja območja usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 518/9 do katastrske meje med k. o. Skaručna in k. o. Šmartno, oziroma tromeje med k. o. Skaručna, k. o. Šmartno in k. o. Gameljne. V tej tromeji se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po katastrski meji med k. o. Gameljne in k. o. Skaručna do tromeje med k. o. Gameljne, k. o. Rašica in k. o. Skaručna. Od te tromeje poteka meja območja dalje proti vzhodu po katastrski meji med k. o. Rašica in k. o. Skaručna do tromeje katastrskih občin k. o. Rašica, k. o. Skaručna in k. o. Vesca. Od tu poteka meja območja dalje proti vzhodu po katastrski meji med k. o. Rašica in k. o. Vesa do tromeje katastrskih občin k. o. Rašica, k. o. Vesca in k o. Mengeš oziroma do občinske meje med občino Ljubljana Šiška in občino Domžale. Od te tromeje se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po katastrski meji med k. o. Rašica, ter k. o. Mengeš, k. o. Dobeno in k. o. Trzin do tromeje katastrskih občin k. o. Črnuče, k. o. Rašica in k. o. Trzin. d) V občini Ljubljana Bežigrad Meja prične v tromeji občin Ljubljana Bežigrad, Domžale in Ljubljana Šiška, ki je istočasno tromeja katastrskih občin in to k o. Črnuče, k. o. Rašica in k. o. Trzin. Od tu se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po občinski meji med občino Ljubljana Bežigrad in občino Domžale, odnosno po katastrski meji med k. o. Črnuče, k. o. Nadgorica, k. o. Podgorica, k. o. Beričevo, k. o. Dol pri Ljubljani in k. o. Pod-gora ter k. o. Trzin, k. o. Dragomelj k. o. Pšata, k. o. Selo in k. o. Miklavž. Opisana meja območja poteka do tromeje občin Ljubljana Bežigrad, Domžale in Ljubljana Moste-Polje, odnosno do tromeje katastrskih občin k. o. Miklavž, k. o. Podgora in k. o. Vinje. Dalje poteka meja območja po občinski meji med občino Ljubljana Bežigrad in občino Ljubljana Moste-Polje. G. Območje Vodice Območje, ki je predmet opisa se nahaja v k. o. Vodice. Meja se prične na severozahodni strani naselja Vodice in sicer na tromeji k. o. Spodnji Brnik, .k. o. Lahovče in k. o. Vodice. Od tu meja poteka proti vzhodu po katastrski meji med k. o. Vodice in k. o. Lahovče, ki je obenem meja med občino Ljubljana Šiška in občino Kranj, nadaljuje proti jugovzhodu delno po katastrski meji med k. o. Vodice in k. o. Na-sovče, ki je obenem meja med občino Ljubljana Šiška in občino Kamnik do severozahodnega vogala parcele št. 956. Od tu meja poteka proti jugu po obstoječem potoku do severovzhodnega vogala parcele št. 964/7, nakar obrne proti vzhodu po severni meji pare. št. 966/1 do severovzhodnega vogala iste parcele, obrne proti jugu po vzhodni meji parcel 966/1, 969, 977 in 978 do obstoječe poti Vodice—Kamnik pare. št. 1329. Od tu meja poteka proti jugozahodu po obstoječi poti parcela 1329 in 1328 do križišča s poljsko potjo pare. št. 1412, nakar obrne proti jugovzhodu do obstoječega potoka in od tu proti jugozahodu do poljske poti pare. št. 1410 seka naslednje parcele: 1145/1, 1148/1, 1149, 1150, 1153, 1154, 1155, 1156, 1157, 1158/2, 1159. 1160, 1162/3, 1163, 1164/1, 1165/1, 1167, 1168 in 1169/1. Od severozahodnega vogala parcele št. 1170/1, ki je ob poljski poti št. 1410 meja poteka proti jugovzhodu po obstoječi poti do vzhodnega vogala parcele št. 1136, nakar obrne proti jugozahodu preko južnega vogala pare. št. 1206 do osi avtoceste Ljubljana—Kranj in pri tem seka naslednje parcele: 1136, 1135, 1137, 1142, 1184, 1405, 1207, 1208. 1209, 1210, 1213/2, 1213/1, 1401, 1216, 1222, 1224, 1230, 1231, 1232, 1240 in 1242. Meja območja od tu poteka proti severozahodu po osi avtoceste Ljubljana—Kranj do preseka z obstoječo poljsko potjo pare. št. 1374. nakar obrne proti severovzhodu, seka parcelo št. 554 do južnega vogala parcele št. 531/4. po severni meji parcele 554 do poljske poti parcele št 1375, nakar po obstoječi poljski poti zaključi v izhodiščni točki. H. Območje Horjul Območje, ki je predmet opisa se nahaja v k. o. Horjul, k- o Zaklanec in k. o. Vrzdenec. Meja se prične na severovzhodu naselja Horjul in sicer na meji k. o. Horjul in k. o. Zaklanec na severovzhodnem vogalu parcele št. 1039 k. o. Horjul. Od tu poteka meja proti jugu po vzhodnem robu poti št. 1436/11 k. o. Zaklanec, preide v k. o. Horjul ter poteka proti jugu po vzhodni meji parcelne št. 989. Od severovzhodnega vogala pare. št. 984 dalje poteka meja proti jugu po vzhodni meji pkrc. št 934. nakar se v jugovzhodnem vogalu te parcele obrne proti zahodu, preseka pot št. 1730/3, se zopet obrne proti jugu in poteka po vzhodni meji poti št. 1730/3. Na razcepu med potjo št. 1730/3 in potjo št. 1730/1 preseka mejo pot št. 1730/1 in se nadaljuje proti jugu do severovzhodnega vogala pare. št. 1729, pri čemer poteka ob vzhodni meji pare. št. 971 in preseka pare. št. 1776.966/1, 964, 963, 962, 961, 960 in 959 Od tu dalje se meja nadaljuje proti jugu ob vzhodni meji pare. št. 887, preseka parcelo št. 889 in nadalje ob vzhodnih mejah pare. št. 890/3, 881/3, 880/4, preseka pare. št. 880/2 in zopet nadalje ob vzhodni meji pare. št. 862/1 ter deloma pare. št. 865. Ob jugozahodnem vogalu pare. št. 865 se meja obrne proti jugozahodu in poteka ob parceli št. 1772 vse do parcele št. 743, kjer poteka po vzhodni in južni meji te parcele in nadaljuje proti zahodu po južnih mejah parcel št. 744/1, 742, 741/1 in 740/1. Tu meja preseka cesto št. 1775/2, preide iz k. o. Horjul v k. o. Vrzdenec in nadaljuje proti zahodu ob južnih mejah parcel št. 635. 636, 637, 638/1. 638/3. 638/2 vse do jugozahodnega vogala pare. št. 638/2. kjer se obrne proti severozahodu in poteka po severozahodni strani parcel št. 642 in 641 do severozahodnega vogala te parcele, nakar se obrne proti zahodu in preseka parceli št. 624/3 in 624/1, poteka po severnih mejah parcel 657/3 ter 623/2, se nadaljuje proti zahodu, pri čemer preseka pare. št. 623/1 622, 616. 617/1. 617/2, poteka ob južni meji pare. št 618, preseka pare. št. 620, se nadaljuje ob južnem robu pare. št. 619/2, 619/1 ter preko pare. št. 609/1 do zahodne meje te parcele. Tu se meja obrne proti severu in nadaljuje ob zahodni meji pare. št. 609/1, preseka pot št. 1696, se obrne proti vzhodu in nadaljuje do jugovzhodnega vogala pare. št. 533/1, kjer se meja obrne proti severu in poteka po vzhodni meji pare. št. 533/1 in pare. št. 534/2 k. o. Vrzdenec. Na severovzhodnem vogalu pare. št. 534/2 se meja obrne proti severovzhodu in poteka po zahodni meji pare. št. 1894. Zahodna meja pare. št. 1694 je obenem tudi meja med k. o. Vrzdenec in k. o. Horjul. Meja nato preide v k. o. Horjul in sicer po vzhodni meji pare. št. 1694/2,1680/1,1680/2, 1679/2, 1678 v smeri proti severu preseka pare. št. 1669/1, 1670/1, 1677/1 cesto št. 1684/2 in pare. št. 1675, 1674, 1673 ter pare št. 1672. Nato meja v smeri proti severu preseka pot št. 1739/6 se obrne proti severozahodu in poteka po poti pare. št. 1740 vse do jugozahodnega vogala pare. št. 1645, kjer se obrne proti severovzhodu in poteka po zahodnih mejah parcel št. 1646, 1647, 1651, 1650, preseka pot št. 1741, nakar se obrne proti severu in poteka pb zahodni meji pare. št. 1603 vse do severozahodnega vogala te parcele. Od tu se obrne proti vzhodu in poteka po poti št. 1744/1 do jugozahodnega vogala pare. št. 1559 k. o. Horjul. Od tu dalje se meja obrne proti severovzhodu in poteka po zahodnih mejah pare. št 1550/2, 155/1, 522/1, 524 in 629/1, nakar se v severnem vogalu te parcele obrne proti vzhodu, preseka pot št. 1745 ter št 471, nadaljuje po severnih mejah pare. št. 473. 481/1, 477, 478, 457, 454, 449 in nadalje proti vzhodu preko pare. št. 446, 1146/2 in 1709/2. Meja nadalje poteka prot' vzhodu po severnih mejah pare. št 392, 381/1. 377/2, 378. 371/1, 370, 369, 351 prečka pot št. 1749 in od severozahodnega vogala pare št. 345/2 proti vzhodu po severnih mejah parcel št. 345/2, 345/1 preko pare. št 345/4 in poti št. 1750/1, nakar poteka po severni meji pare št 324 m deloma pare. št. 326, se v jugozahodnem vogalu pare. št. 332 obrne proti severozahodu in poteka ob zahodni in severni meji parcele št. 332i kjer preseka pot št. 1771. Od tu dalje meja poteka po severni meji pare. št. 1030, 1027, po zahodni in severni meji parcele št. 1036 ter po severnih mejah pare. št. 1036 ter 1039 k. o. Horjul. Območje se zaključi na severovzhodnem vogalu pare. št. 1039 k. o. Horjul in na meji katastrskih občin Horjul in Zaklanec. I. Na območju naselja Ig Območje, ki je predmet opisa se nahaja delno v k o Iška vas in k. o. Dobravca Meja območja prične v križišču poti pare. št. 1776, 1763 in 1767 k o. Iška Loka in poteka proti vzhodu po južni meji pare. št. 1767 (pot) do meje k. o. Ig. Meja nato poteka proti severovzhodu, seka pare. št. 1855, 1854, 1853 1852, 1851, 1848. 1847 k. o. [g do poti pare. št. 2826, gre proti vzhodu po južni meji pare. št. 2826 (pot), seka pot pare. št. 2827 in gre po južni meji pare. št. 2828 (pot) do ceste pare. št. 2823. V tej točki meja zavije proti jugovzhodu in poteka po jugovzhodni meji pare. št. 2823 (cesta) vse do preseka s cesto pare št. 2817. Od tu naprej meja poteka po jugovzhodni meji pare., št. 2817 (cesta) proti severovzhodu do severovzhodnega vogala pare. št. 509/1, nakar zavije proti jugu po vzhodni meji pare. št. 509/1 in 508/1 do tromeje pare. št. 508/1, 673 in 674. Od tu naprej meja poteka proti jugovzhodu po severovzhodnih mejah pare. št. 674, 499, 2808, 481, 480, 479. 478, 477, 476, 475 do tromeje pare. št. 475, 677/1 in 678. V tej točki meja zavije proti severovzhodu, seka pare. št. 678, 682, 686/2, 686/3, 684/4, 686/5, 687, 688, 689, 690, 691 vse do tromeje pare. št. 691, 694 in potoka Išca pare. št. 2860/1. Tukaj meja zavije proti jugovzhodu, seka potok Išco par. št. 2860/1, seka parcele št. 415/9, 423, 422/5, 417, 418, 422/6 vse do tromeje pare. št. 418, 422/6 in ceste pare. št. 2809. Meja območja seka cesto, ki je med k o. Ig in k. o. Dobravca, oziroma pare. št. 2809 k. o. Ig in pare. št. 1496 k. o. Dobravca vse do tromeje pare. št. 1502/2, 1110 in 1496 potok k. o. Dobravca. Meja poteka proti jugovzhodu po severovzhodni meji pare. št. 1110 do južnega vogala pare. št. 1106/1. Od tu naprej meja območja poteka proti jugozahodu, seka parcele št. 1110, 1111, 1109, 1116, 1117, 1118, 1142/1, 1139/1, 1139/2 vse do tromeje pare. št. 1142/2, 1139/2 in 1147. V tej točki meja zavije proti jugovzhodu in poteka po severovzhodni meji pare. št. 1147 do tromeje pare. št. 1139/2, 1148 in 1147, nakar meja zavije proti vzhodu, seka pare. št. 1139/2 in 1139/1 vse do tromeje pare. št. 1139/1, 1138/1 in 1138/2. V tej točki meja zavije na jug, seka pare. št. 1138/2, 1138/3 in 1154 vse do tromeje pare. št. 1154, 1155/1 in 1157/2. Nato poteka na jugozahod po jugovzhodni meji pare. št. 1154 do jugozahodnega vogala pare. št. 1154. Od tu naprej meja poteka proti jugu po vzhodni meji pare. št. 1159/1 do jugozahodnega vogala pare. št. 1157/1, nakar po jugozahodni meji pare. št. 1158 v smeri jugozahod, seka pare. št. 1159/1 in pot pare. št. 1461/1. V tej točki meja zavije proti severozahodu, poteka po južni meji pare. št. 1461/1 (pot) vse do tromeje pare. št. 1461/1, 1247 in 1169. Tu meja zavije proti jugozahodu-in poteka po jugovzhodni meji pare. št. 1169, 1498 vse do točke, v kateri se sekata poti pare. št 1498 in 1499/1. Meja potem zavije proti severozahodu in poteka po zahodni meji pare. št. 1498, 1186/1 vse do tromeje pare. št. 1187, 1189 in 1499/1. V tej točki meja zavije proti zahodu seka pot pare. št. 1499/1, poteka po južni meji pare. št. 1187, seka pot pare. št. 1494, poteka po južni meji pare. št. 1190/2 do tromeje pare. št. 1190/1, 1495 in 1190/2. Tu meja zavije proti severozahodu, poteka po zahodni meji pare. št. 1190/2 do tromeje pare. št. 1190/2, 1184 in pot pare. št. 1495. Meja območja zavije proti zahodu, seka pot pare. št. 1495 k. o. Dobravca, oziroma pot pare. št. 2799 k. o. Ig in poteka naprej po južni meji pare. št. 2466 k. o. Ig vse do tromeje pare. št. 2466, 2470 in pot pare. št. 2797/1. Od tu naprej meja poteka proti severozahodu po sredi poti pare. št. 2797/1 do poti pare. št. 2797/2, seka pot pare. št. 2797/2, pare. št. 340/4, 2441/1 vse do jugovzhodnega vogala pare. št. 2433/1, nakar meja obrne na zahod po južni meji pare. št. 2433/1, 2432/38, 2432/28, potem zavije proti severozahodu in poteka po jugozahodni meji pare. št. 2432/27, 2432/22, 2431/1 do tromeje pare. št. 2431/1, 2792, 305/14. Tu meja zavije proti zahodu, poteka po južni meji pare. št 305/14, 305/7 do jugozahodnega vogala pare. št. 305/7. Od tu naprej meja poteka proti severu po zahodni meji pare. št. 305/7, 305/12, seka pot pare. št. 2790 do jugovzhodnega vogala pare. št. 243. Meja poteka proti severozahodu seka pare. št. 243, 1875 vse do severnega vogala pare. št. 1876 oziroma cerkve sv. Jurij. V tej točki meja zavije proti zahodu, seka pare. št. 1875 vse do tromeje pare. št. 1875, 1872/2 in 1870 in poteka proti zahodu po severni meji pare. št. 1872/2 do. preseka z mejo pare. št. 1870. Od tu meja poteka proti severozahodu, seka pare. št. 1870, pot pare. št. 1871/2, seka tudi pare. št. 1867/1 vse do jugozahodnega vogala objekta, ki je na pare. št. 1867/2. Od tu meja območja seka pare. št. 1867/1 do severovzhodnega vogala pare. št. 1886/1, obr- ne proti zahodu po južni meji pare. št. 1867/1 do tromeje pare. št. 1867/1, 1866/1 in cesto pare. št. 2823/1. V tej točki meja zavije proti severovzhodu po severozahodni meji pare. št. 1867/1 do točke v podaljšku preseka z južno mejo pare. št. 1828. Tukaj meja zavije proti severozahodu, seka cesto pare. št. 2823/1, poteka naprej po jugozahodni meji pare. št. 2835/2, seka pot pare. št. 2835/1 4n po južni meji pare. št. 1859, 1860, 1862 poteka naprej vse do meje k. o. Iška Loka. Od tu meja območja zavije proti severu, poteka po vzhodni meji pare. št. 1763 (pot) k. o. Iška Loka vse do izhodiščne točke. J. Območje Polhov Gradec Meja območja poteka v k. o. Polhov Gradec, k. o. Setnik in Babna gora. Na severu začne na vogalu parcele 193, k o. Polhov Gradec in gre proti jugu po parcelnih mejah naslednjih parcel: meja poteka po vzhodni meji parcele 193 k. o Polhov Gradec, prečka parcelo št. 866, parcelo 1242 — pot, gre preko parcele 865/1, nadaljuje po vzhodni meji parcele 865/2. Od tu poteka preko parcele 885/1 do parcele 1091, kjer gre 20 m po njeni severovzhodni meji in jo prečka na severnem robu parcele 1092/1. Od tu dalje poteka po njeni severovzhodni meji 20 m, nakar jo prečka na severovzhodni rob parcele 1092/2, se nadaljuje po njeni vzhodni meji, nato preko parcele 1237/12 — pot. Od tu nadaljuje po vzhodni meji parcele 1092/2 do parcele 1092/5 — potok, jo prečka in gre preko parcele 861, 858 do severovzhodnega vogala parcele 854, po vzhodni meji parcele 854 do parcele 856, jo prečka čisto na jugu, kjer se meja območja obrne ostro proti vzhodu. Od tu dalje gre preko parcele 1096/10 do parcele 1820/4 — pot in gre po njeni severni meji do parcele 1096/27, prečka to parcelo in parcelo 1096/4 in se dotakne parcele 1220/1 — pot 60 m severno od križišča s potjo 1220/2, kjer se obrne proti jugu ter poteka ob njenem robu do jugovzhodnega vogala parcele 1122/2. Tu se meja območja ponovno obrne proti vzhodu, prečka parcelo 1220/1 na severno mejo parcele 1096/1 in 1115/4, nato gre prkeo parcele 1112 in 1135 na severni rob parcele 1134 in preko parcel 1135, 1149 do severozahodnega vogala parcele 1150/2. Zatem gre meja območja po severni meji parcele 1150/2, prečka povsem južni delček parcele 1150/1 na parcelo 1147/1, gre preko nje in po južnem delu parcele 1150/1 do severozahodnega vogala parcele 1163/1. Zatem gre po severni meji parcele 1163/1 do tromeje parcel 1150/1, 1163/1 in 1205/2, prečka parcelo 1205/2 do severozahodnega vogala parcele 1168/2, gre nato po njeni severni meji na parcelo 1168/3, zopet prečka parcelo 1205/2 in se na meji s parcelo 1171 spusti na severni rob poti parcele 1218 1 ter gre po severni strani poti do točke, ki je ca 60 m proti zapadu od tromeje parcel 1205/2, 1205/1 in 1201. Tu se meja območja obrne proti jugozahodu preko parcele 1173 do vzhodne meje parcele 1189, gre preko parcele št. 1190 na jugovzhodno mejo parcele 1184, zatem gre preko te parcele na vzhodno mejo parcele 1183/1 ter po omenjeni meji na jug do ceste s pare. št. 1219. Od tu dalje se meja območja obrne proti vzhodu in teče po južni strani ceste par. št. 1219 do meje s katastrsko občino Babna gora — oziroma vzhodne meje parcele št. 713. Na tej točki se obrne proti jugu in teče po omenjeni vzhodni meji parcele 713 do ceste Polhov Gradec—Ljubljana, jo prečka in gre po vzhodni meji parcele št. 712 do reke "-adaščice. kjer na sredi preide v k. o. Babna gora. Tu se nadaljuje proti jugu po vzhodni meji parcel samoupravne družbe, ki jo izražajo temeljna načela ustave Socialistične republike Slovenije. Družbene odnose oblikujejo delavci, delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane v organizacijah združenega dela, aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, v krajevnih skupnostih ter v skupščini občine in njenih organih. II Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje in storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti in storitvenih dejavnosti, III Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Razvoj občine v uresničevanju načel solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma se kaže zlasti v gradnji delavskih stanovanj in stanovanjski izgradnji nasploh, v izenačevanju pogojev za vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo, socialnem varstvu, družbenem standardu, zbiranju skupnih rezerv delovnih organizacij, v sredstvih, zbranih s samoupravnim odločanjem delovnih ljudi, v izenačevanju pogojev delavskega in kmečkega zavarovanja in v splošni porabi sredstev za skupne potrebe. IV Zaradi zagotovitve svobode in neodvisnosti tei socialistične samoupravne ureditve, občina ureja in organizira ljudsko obrambo ter pripravlja in organizira splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito na svojem območju. V Družbenopolitične organizacije v občini se v skladu s svojo vlogo in nalogami vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja in razvoj družbenega in gospodarskega življenja v občini. VI Zveza komunistov kot idejno-politična sila delavskega razreda je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za oblikovanje in nadaljnje razvijanje socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene zavesti, za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije. Na tej podlagi je zveza komunistov idejno politični dejavnik novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi in občanov pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter tako bistven nosilec notranjega življenja in dela samoupravnih organov v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. VII Socialistična zveza delovnega ljudstva je na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil. V tej najširši druž- benopolitični organizaciji delovni ljudje in občani uresničujejo politično in akcijsko enotnost ter v ta namen: — obravnavajo družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude z vseh področij družbenega življenja, — določajo skupne programe družbenih dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegatov ter zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij, delegatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije)* — obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgojo kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov, — opravljajo družbeno nadzorstvo in obravnavajo delo organov oblasti in nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, — zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov, se borijo za humane, socialistične demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo, — ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju. Socialistična zveza delovnega ljudstva je skupaj z društvi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami dejavnik za izgradnjo družbenopolitičnih odnosov in enakopravni sestavni del skupščinskega delegatskega sistema v občini. Občina je dolžna zagotavljati materialne in druge pogoje za uresničevanje z ustavo in statutom določenih funkcij organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva. 'VIII Delavci prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in politični sistem, ki ustrezata interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih ter drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacij, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. IX ' V organizaciji zveze združenj borcev NOV delovni ljudje in občani v skladu s programom zveze komunistov in socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije NOB in jih prenašajo na mlade generacije. Prizadevajo si za krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, človeških humanih odnosov in solidarnosti. Zavzemajo se za urejanje socialnih, zdravstvenih, stanovanjskih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družin. X V skladu s programom socialistične zveze delovnega ljudstva in zveze komunistov se mladina v občini zaradi uresničevanja skupnih interesov združuje v občinsko organizacijo zveze socialistične mladine, ki temelji na osnovnih organizacijah v TOZD, kmetijskih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah, organizacijah in društvih, ki so kolektivni člani zveze socialistične mladine. XI Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Grosuplje in so podlaga za tolmačenje njegovih določb: !z temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo^politiko samoupravnega razvoja v občini. II. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Grosuplje je pravna oseba. Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, kolikor ni z zakonom ali s tem statutom drugače določeno. V premoženjskopravnih zadevah zastopa občino javni pravobranilec. Sedež občine je v Grosupljem. Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije ter ime občine. Občina ima svoj znak, ki simbolizira geografske, gospodarske in kulturnozgodovinske značilnosti občine. Znak občine določi skupščina občine s posebnim odlokom. 2. člen V občini Grosuplje uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki imajo v njej svojfe stalno prebivališče ali delajo na območju občine. 3. člen Občina Grosuplje praznuje 29. oktobra občinski praznik v spomin na ustanovitev grosupeljske čete. Krajevne skupnosti lahko v svojih statutih določijo krajevne praznike. 4. člen Skupščina občine podeljuje organizacijam, skupnostim in zaslužnim posameznikom zaradi uspehov in dosežkov splošnega pomena na področju družbenega in gospodarskega razvoja občine, priznanja in nagrade. Priznanja in nagrade so: — naziv častnega občana — domicil v občini — nagrada »Louisa Adamiča« — plaketa občine — priznanje občine — spominska darila. Pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj in nagrad določa odlok. Poleg priznanj in nagrad iz drugega odstavka, podeljuje skupščina občinske izobraževalne skupnosti za izredne uspehe, ki so širšega pomena za razvoj in bogatitev na področju kulture, vzgoje in izobraževanja in telesne kulture na območju občine, plaketo in nagrado »Josipa Jurčiča«. 5. člen Območje občine Grosuplje določa zakon. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino. Območje občine obsega naslednje katastrske občine in naselja: 1. Ambrus — Ambrus, Kal, Kamni vrh pri Ambrusu, 2. Blečji vrh — Blečji vrh, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Koželjevec, Mali Konec, Tro-ščine, 3 Bukovica — Bukovica, Grm, Selo pri Radohovi vasi, Sentpavel na Dolenjskem, Zaboršt pri Šentvidu, 4. Cesta — Cesta, Ponikve, Predstruge, Vodice, 5. Češnjice — Dobrava pri Stični, Male Češnjice, Mali Kal, Pristava nad Stično, Velike Češnjice, Veliki Kal, 6. Dedni dol — Višnja gora (del). Dedni dol, Pe-ščenik (del), Stari trg, 7. Dob — Breg pri Dobu, Dob pri Šentvidu, Hrastov dol, Lučarjev kal, Rdeči kal, Sad, Trnovica, 8. Dobrava — Kamno brdo, Mala Dobrava, Sela pri Višnji gori, Velika Dobrava, 9. Draga — Višnja gora (del), Podsmreka pri Višnji gori, Polje pri Višnji gori, Zgornja Draga, Sp. Draga, 10. Gorenja vas — Gorenja vas, Ivančna gorica (del), Malo Črnelo, Mleščevo, Mrzlo polje, Veliko Črnelo, 11. Grosuplje — Gatina, Sp. Blato, 12. Grosuplje — nasede — Grosuplje. Brvace (del). Hrastje (del), 13. Hudo — Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, 14. Ilova gora — Gaberje pri Ilovi gori, Velika Ilova gora, 15. Kompolje — Kompolje (del), 16. Kriška vas — Kriška vas. Nova vas, Pristava pri Višnji gori, Zavrtače, 17 Krka — Gradiček. Krka, Krška vas, Ravni dol, 18. Leskovec — Gorenje Brezovo, Leskovec, Vrh pri Višnji gori, 19. Luče — Luče, 20. Male Dole — Bratnice. Breg pri Velikem Gabru, Male Dole pri Šentjurju, Pungert, Šentjurje, Velike Dole pri Šentjurju, 21. Mali vrh — Gajniče, Mali vrh pri Šmarju, Tlake, Veliki vrh pri Šmarju, 22. Metnaj — Debeče, Mala Goričica, Metnaj, Obolno, Osredek nad Stično, Planina, Poljane pri Stični, 23. Muljava — Muljava, Bojanji vrh, Male Kompolje, Velike Kompolje, 24. Podboršt — Boga vas, Podboršt, Pokojnica, Sela pri Dobu, Škofije, 25. Podbukovje — Gabrovčec, Laze nad Krko, Male Lese, Podbukovje, Velike Lese, 26. Podgora — Bruhanja vas, Kompolje (del), Podgora, Podgorica, Videm (del), 27. Polica — Peč, Peščenik (del), Polica, Sp. Brezovo, 28. Ponova vas — Bičje, Cerovo, Mala vas, Pece, Ponova vas, 29. Račna — Cušperk, Mala Račna, Predole, Velika Račna, 30. Radohova vas — Glogovica, Griže (del), Ivančna gorica (del), Radohova vas, Vrhpolje pri Šentvidu, 31. Sela — Cikava, Huda Polica, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Zg. Slivnica, 32. Slivnica — Lobček (del), Malo Mlačevo, Sp Slivnica, Veliko Mlačevo, Zagradec pri Grosupljem, 33. Stara vas — Dole pri Polici, Mala Stara vas. Sp. Duplice, Velika Stara vas, Zg. Duplice. 34. Stična — Stična, Gaberje pri Stični, Ivančna gorica (del), Mekinje nad Stično, -Vir pri Stični. 35. Stranska vas — Brezje pri Grosupljem, Brvace (del), Hrastje (del), 36. Sušica — Kitni vrh, Sušica, Trebež, 37. Šentvid — Griže (del), Petrušnja vas, Pristavlja vas, Šentvid pri Stični, 38. Šmarje — 8marje-Sap, 39. Temenica — Cagošče, Dolenja vas pri Temenici, Praproče pri Temenici, Temenica, Videm pri Temenici, 40. Valična vas — Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, Male Reberce, Tolčane, Valična vas. Velike Reberce. 41. Velike Pece — Artiža vas, Male Pece, Škrjance, Velike Pece, 42. Veliko Globoko — Grintovec, Kuželjevec, Mali Korinj, Malo Globoko, Veliki Korinj, Veliko Globoko, 43. Velike Lipljene — Male Lipljene, Medvedica, Rožnik, Staro Apno, Velike Lipljene, Železnica, 44. Videm-Dobrepolje — Podpeč, Videm (del), 45. Vino — Gornji Rogatec, Podgorica pri Podtaboru, Podtabor pri Grosupljem, Udje, Vino, Vrbičje, 46. Višnja gora — Višnja gora (del), 47. Višnje — Bakerc, Brezovi dol, Primča vas, Višnje, 48. Vrhe — Leščevje, Male Vrhe, Mevce, Oslica, Potok pri Muljavi, Trebnja gorica, Velike Vrh^, Znojile pri Krki, 49 Zagorica — Mala vas (del), Zagorica, 50. Zagradec — Dečja vas pri Zagradcu. Fužina. Gabrovka p n Zagradcu, Marinča vas. Zagradec. 51. Zdenska vas — Kočevje. Mala Ilova gora, Mala vas (del), Zdenska vas, 52. Žalna — Lobček (del). Mala Loka pri Višnji gori, Plešivica pri Žalni Velika Loka. Žalna. Ki PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE 6. člen Občina Grosuplje ie samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda m vseh delovnih ljudi. V .občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. 7. člen O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja in v družbenopolitičnih organizacijah s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in po delegatih v skupščini občine in v drugih organih samoupravljanja. 8. člen Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti, uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbeno- ekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih. 9. člen Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo' oziroma zakonom in statutom. Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili. smernicami in stališči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij, morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzora nad njihovim delom. 10. člen Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcijo oblasti in uresničujete vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovni ljudje in občani v občini zlasti: — ustvarjajo m razvijajo materialne in druge pogoje za živhenje m delo; sprejemajo, usmerjajo m usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno-kuiturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu m v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljaj i uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij ; — skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo človekovega okolja, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; — z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in Sbčanov na teh področjih; — zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ljudi; — načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo urbanistično dokumentacijo, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj, posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči; — razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, spominskih obeležij ter spomenikov ljudske revolucije; — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja m poklicnega usmerjanja mladine; — organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo; — uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami m družbenopolitičnimi skupnostmi; — sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. IV. DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV V OBČINI 1. Družbenoekonomski položaj občanov In družbeaolastninsita razmerja 11. člen Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v celotni družbeni reprodukciji. 12. člen Materialni in družbeni položaj človeka je pogojen na podlagi enakih pravic in odgovornosti z njegovim delom in rezultati njegovega dela. 13. Sen Podlaga za materialni in družbeni položaj delovnega človeka v občini je njena gospodarska razvitost in ustvarjeni dohodek, ki pogojuje tudi stopnjo njegovih osebnih pravic in odgovornosti. 14. člen Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom dosežen dohodek, sredstva skupne in splošne porabe ter družbenega standarda, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina. 15. člen Občanom je zajamčena lastninska pravica na predmetih, ki so namenjeni za osebno uporabo, rabo ali zadovoljevanje njihovih kulturnih in drugih osebnih potreb. Občani imajo lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za zadovoljevanje osebnih ie družinskih potreb, kakor tudi za opravljanje de- javnosti z osebnim delom. Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču z ustavo ter ob pogojih, ki jih določa zakon. 16. člen Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela občanov z delovnimi sredstvi v njihovi lastnini, ki opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost. Z zakonom se lahko določi opravljanje z zasebnim delom tudi druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti, uredi pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom in s sredstvi za delo, ki so lastnina občanov, prepove ali omeji opravljanje določene dejavnosti s samostojnim delom z delovnimi sredstvi v lastnini občanov. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, lahko skladno s pogodbo in zakonom na načelih enakopravnosti med seboj združujejo svoje delo in svoja delovna sredstva v zadrugah in drugih organizacijah. 2. Položaj človeka v združenem delu 17. člen Vsakemu delavcu v združenem delu je kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničujoč pravice dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in sredstev in da si pridobiva osebni dohodek. 18. člen Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela. 19. člen Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev. 20. člen Temeljna organizacija združengea dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. 21. člen Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi so vzajemno odgovorni, da v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega m celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in Izboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti. 22. člen O dohodku kot cezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do celotne družbene skupnosti. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. 23. člen Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnostih za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela. v kateri je bil dosežen ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini. Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove Združenega dela v občini, temelji na samoupravnih osnovah. 24. člen Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z' rastio produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu, osebni dohodek za Zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela. 25. člen Če nastajajo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motn3 * 5" v snmoupvnvnih oclnos;h. če so bule prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma slcupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščina občine pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kakor tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev in organov Upravljanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe. 26. člen Skupščina občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi ih prizadeta družbena lastnina. Če skupščina občine zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj^ mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. 3. Družbenoekonomski položaj kmetov 27. člen Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetijstvom in dela s sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost. Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih. 28. člen V skladu z zakonom lahko kmetje svobodno združujejo svoje delo, zemljišča in druga delovna sredstva, ki so njihova lastnina, na podlagi pogodb med seboj, v kmetijske zadruge, v druge oblike združevanja ali pa se združujejo z delom delavcev z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela, v odnosih trajnejšega medsebojnega sodelovanja s ciljem, da izboljšajo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo in s tem ustvarjajo pogoje za zagotovitev lastne socialne varnosti. S svobodnim in enakopravnim združevanjem dela in delovnih sredstev z delavci v združenem delu razširjajo kmetje materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja, s čimer popolneje zadovoljujejo osebne in družbene potrebe. 29. člen Kmetje, združeni v kmetijsko zadrugo in delavci kmetijskih zadrug samostojno skupaj in enakopravno odločajo o delu in poslovanju zadruge, urejajo medsebojna razmerja pri delu, pridobivanju dohodka in razporejanju čistega dohodka ter druga medsebojna razmerja po načelu pravic, obveznosti in odgovornosti v delovnih organizacijah. 30. člen S samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti se določijo dejavnost zadruge, odnosi med zadružniki in ustanavljanje temeljnih organizacij ter temeljnih organizacij kooperantov. 31. člen Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih, ki jih združijo v kmetijski zadrugi ali pa si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge. Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom, ki so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, koliko so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev. Preseženi del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti. 32. člen Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalnega izrabljanja zemljišč, njenega varstva In izboljšanja posestne in zemljiške strukture se kmetijske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetje združujejo v kmetijsko zemljiško skupnost. 4. Družbeno planiranje 33. člen Zaradi uresničevanja politike ekonomskega in družbenega razvoja, omogočanja stalnega soočanja izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji, zagotavljanja in usklajevanja celotne družbene reprodukcije in usklajevanja razvoja v občini, vsi nosilci družbenega planiranja zagotavljajo uskaljevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma posameznih delov družjoenega dela, sestavljajo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne plane po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja. 34. člen Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu tei delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so glavni nosilci planiranja v občini. 35. člen Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenega plana občine. Družbeni plan občine, dogovor o temeljih plana občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravni sporazumi o temeljih planov in plani drugih samoupravnih organizacij, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje. 36. člen Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine. Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let. Dolgoročni družbeni plan se sprejema za obdobje 10 in več let. Z odlokom Skupščine občine o pripravi dolgoročnega plana občine se podrobneje določijo postopki za pripravljanje in sprejemanje dolgoročnega plana in po potrebi razširi obveznost dolgoročnega planiranja tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti. 37. člen Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ak več poprej sklenjenih dogovorov o tenietjfli piana občine. 38. člen Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost ia vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti. 39. člen Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih članov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti. 40. člen Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepa v skladu z zakonom in tem statutom izvršni svet skupščine občine ter samoupravne organizacije in skupnosti, kadar sprejemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana občine. Udeleženec dogovora o osnovah družbenega piana občine je tudi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije. kadar dogovor določa naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata. 41. člen Izvršni svet skupščine obline je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega piana in sprejemati, kakor tudi predlagati ukrepe za njegovo uresničevanje. Na podlagi analize uresničevanja družbenega plana občine v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničitev v tekočem in naslednjem letu, mora izvršni svet najkasneje v juniju tekočega leta predložiti poročilo o uresničevanju plana ter svojo oceno, možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu s predlogi dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana. Na podlagi stališč, ki jih ob poročilu o uresničevanju družbenega plana občine sprejema skupščina občine, pripravi izvršni svet osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana v prihodnjem letu s predlogom ukrepov in ga predloži skupščini občine najpozneje do konca oktobra tekočega leta. Skupščina občine sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta za prihodnje leto. Ce organ samoupravne organizacije in skupnosti oziroma izvršni svet skupščine občine ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana. Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je določen za sprejemanje družbenega plana občine z zakonom In s tem statutom. 42. člen Občinski upravni organ za področje družbenega planiranja je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo usklajuje in asmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja, na družbeni plan in druge planske dokumente, na spremljanje tekoče politike razvoja v letnih planskih aktih za ures- ničevanje družbenega- plana in za njihovo izvrševanje. 5. Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini 43. člen Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področjih družbenih skupnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese uporabnikov ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo izvajalcev in sredstva ter v postopku samoupravnega sporazumevanja in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za te namene. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb izločajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v katerih delajo in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega dohodka in drugih svojih prihodkov. 44. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine. 45. člen Delavci, delovni ljudje, in občani usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin. 46. člen Skupščina občine lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določa namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje. Vpisovalci javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani. 47. člen Skupščina občine s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. Predlog proračuna sprejme izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine. 48. člen Da bi delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznosti za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za odločanje te obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem temeljne organizacije in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljnih organizacijah in občanom praviloma na voljo najmanj 30 dni. 49. člen Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini občine predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembna za določanje višine sredstev. Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so skupščini občine dolžni poročati o načinu pora"be v proračunu zagotovljenih sredstev. 6. Gospodarske in družbene dejavnosti 50. člen Delavci, delovni ljudje in občani neposredno ter po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter skupščini občine in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so nadomestljiv pogoj za njihovo življenje in delo. 51. člen Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja Občina sodeluje pri zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih. 52. člen Občina spodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanja proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje. 53. člen Delavci, delovni ljudje in občani organizirajo sodelovanje organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno s potrošniki, organiziranimi v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov. 54. člen Delovni ljudje in občani spodbujajo razvoj storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanja razvoja malega gospodarstva m tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje za normalno življenje in delo. 95. člen Z zakonom in odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, se lahko odloči, da so posebnega družbe- nega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev. Če zahteva posebej družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja tega interesa tudi v poslovanju organizacij združenega dela, ki- opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju. Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi m družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ali s predpisi oziroma ukrepi skupščine občine. 56. člen Za organizirano zagotavljanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter drugih družbenih dejavnosti, delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti po načelu vzajemnosti in solidarnosti, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti. 57. člen Delavci in drugi delovni ljudje lahko neposredno ali po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje potreb iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in na drugih skupnih področjih delovanja. 58. člen V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnostih v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti. Delovni ljudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določajo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinski in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah teh skupnosti. 59. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo m izobraževanje ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja. 60. člen Delavci, delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj raziskovalne dejavnosti m v ta namen določajo ra- ziskovalno politiko, usmerjajo razvoj posameznih raziskovalnih panog in raziskav, zlasti za prakso, skrbijo za vzgojo raziskovalnih kadrov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti. ' 61. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno žavljenje. za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture. 62. člen Delovni ljudje^ in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva. Z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru regije določajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij. Opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva. Posebno skrb posvečajo preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer. 63. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varstvo delavcev, delovnih ljudi in občanov, za organizirano pomoč delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov. Zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delavcev, delovnih ljudi in občanov, posebno na področju zaposlovanja in reševanja stanovanjskih potreb ter ustvarjajo možnosti, da se usposobijo za delo in samostojno življenje osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom. Sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje. Posebno skrb posvečajo varstvu otrok, mater in družine, vojaškim, delovnim in drugim invalidom ter varstvu občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ali nimajo nikakršnih virov dohodkov. Uresničujejo druge skupne interese na področju socialnega skrbstva. 64. člen Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delavci, delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok. 65. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo poli- ti ko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, združujejo sredstva za delo teh organizacij in za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture. 66. člen Na področjih in dejavnostih komunale, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih trajno opravljanje je nujno, da bi se zadovoljevale potrebe določenih uporabnikov in nujen pogoj za njihovo delo in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje dela in potreb oziroma vrednotenje rezultatov dela, se lahko organizacije združenega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skupnosti. V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen' in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti. 67. člen Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti. Delavci, delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom določajo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v občinski ter katere v širši samoupravni interesni skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti. 68. člen Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. Skupščina občine lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznosti prganizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj. Občina posveča posebno skrbu stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov ter družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči. 8. Krajevna skupnost 69. člen Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupravni način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo in delajo na določenem območju. S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugmi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. 70. člen Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih, v samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa, po delegacijah v samoupravnih interesnih skupnostih in v skupščini občine ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje skupeih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti. 71. člen Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu naselja in za več naselij, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za neposredno in 'samoupravno uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov. Delovni ljudje posameznega naselja, dela naselja ali več naselij ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugimi krajevnimi skupnostmi, ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogdvora v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva, 72. člen Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali izdvojitev in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo: — krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva, — 5 %> vendar ne manj kot 50 delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali odcepitev in priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, - — skupščina delegatov krajevne skupnosti. Pobudo za razdružitev krajevne skupnosti, izdvo- jitev dela krajevne skupnosti ali , priključitev dela krajevne skupnosti drugim krajevnim skupnostim morajo podati delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti dgl območja druge krajevne skupnosti. Krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva morajo o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo. 73. člen O združitvi ali izdvojitvi in priključitvi dela krajevne skupnosti ter drugih krajevnih skupnostih in ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo delovni ljudje in občani na zborih ali z referendumom v krajevnih skupnostih. Zbori delovnih ljudi in občanov o tem veljavno sklepajo, če je na njih navzočih 5 °/e, vendar ne manj kot 50 delovnih ljudi in občanov v zainteresiranih krajevnih skupnostih. Po odločitvi o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti, sprejeti na referendumu, sprejme skupščina krajevne, skupnosti, ki se z ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti odpravlja, statutarni sklep, s katerim se določi način oblikovanja in postopek izvolitve delegatov v skupščine novih krajevnih skupnosti in njihove izvršilne organe. Sredstva, pravice m obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novo ustanovljene krajevne skupnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo skupščine krajevnih skupnosti, k'i so nastale iz odpravljene krajevne skupnosti. Odpravljene krajevne skupnosti prenehajo, ko se na njihovem območju konstituirajo nove. Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut. * Sklep iz prvega odstavka tega člena je veljaven, če so ga zbori sprejeli z 2/3 večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. 74. člen Zbori delovnih ljudi in občanov, ki sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti, skliče predsednik krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva. 75. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira ih izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po zaključku javne razprave izvršni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj danih, v javni razpravi; sestavi predlog statuta. Statut sprejme skupščina delegatov krajevne skupnosti. Statut je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj 2/3 vseh članov skupščine delegatov krajevne skupnosti. 76. člen Statut krajevne skupnosti podrobneje določa: — pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti ter narisu mjtteoveea ttreseieevenja, — območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, — naloge in način dela organov krajevne skupnosti, — način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti, — oblike in nosilca samoupravnega sporazumevanja, — način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja, — način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti, — vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja, — druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. 77. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture, rekreacije, varstvo kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanje družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela. Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom skupnosti. 78. člen Delovni ljudje v krajevnih skupnostih sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog. Ti plani morajo biti usklajeni z drugimi plani v krajevni skupnosti in širših družbenih skupnostih. Sprejemanje in izvajanje planov mora temeljiti na načelu solidarnosti in enotnega razvoja posameznih krajevnih skupnosti v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti. 79. člen Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti na osnovi določil ustave SRS, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in v skladu s sprejetimi usklajenimi letnimi in srednjeročnimi plani krajevnih skupnosti združujejo: — sredstva, zbrana s. samoprispevki in drugimi oblikami prispevkov delovnih ljudi in občanov, — sredstva iz proračuna občine za delovanje delegatskega sistema oziroma financiranje redne dejavnosti krajevne skupnosti, — sredstva, ki so predvidena za posamezne naloge v sprejetih srednjeročnih in letnih planih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, — združena sredstva delavcev temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti, zbrana na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma, — z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, — sredstva, zbrana s prispevkom za komunalno ureditev stavbnega zemljišča, s katerim upravlja in razpolaga krajevna skupnost. Merila in kriteriji za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih iz proračuna občine določi skupščina občine s posebnim predpisom, upoštevaje pri tem velikost krajevne skupnosti in število delovnih ljudi in občanov. 80. člen Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom. Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana. 81. člen Krajevne skupnosti lahko združujejo svoja sredstva, razen sredstev, ki se namensko zbirajo v krajevni skupnosti v posebnem samostojnem skladu 82. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih iiud' in občanov v krajevni skupnosti krajevne skupnosti ustanavljajo samoupravne delovne in druge organizacije ter organizacije druge dejavnost’ za zadovoljevanje osebnih m skupnih potreb in pri lem ustvarjajo lastne dohodke za' izvrševanje programov in planov krajevne skupnosti. 83 člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo- st lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejr in uresničujejo interese skupnega pomena. Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ih občasnih skupnih nalog. S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad njihovim delom. 9. Kadrovska politika in zaposlovanje 84. člen Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini. 851 člen Pri uresničevanju družbenih ciljev in n^čel kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani zlasti: — sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe, ' - — sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov, — določajo strukturo kadrov, ki je potreba za dolgoročni razvoj temeljnih ih drugih organizacij združenega dela, — določajo in razporejajo sredstva za Izobraževanje kadrov, — določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za odgovorne delovne naloge, — skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevnimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in etičnimi kvalitetami, — spremljajo uresničevanje kadrovske politike, — zagotavljajo pogoje za enotno in organizirano delovanje vseh nosilcev kadrovske politike ter za njeno načrtno vodenje ter uresničevanje, — zagotavljajo takšne družbene razmere in možnosti, v katerih se uveljavlja neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev kadrovske politike, — medsebojno sodelujejo pri zadovoljevanju kadrovskih potreb na področju mednarodnih odnosov v občini, republiki in federaciji. 86. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v sociali-^ stični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, obliku-lejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske oolitike. predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije /a kandidiranje delovnih ljudi na odgovorna delovna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosi Ive- družbenih funkcij. • 87. člen Za uresničitev temeljnih načel samoupravne in demokratične kadrovske politike ter smotrov in nalog. upoštevajoč kadrovske in izobraževalne potrebe, ki izhajajo iz gospodarskih, socialnih, kulturnih in družbenopolitčnih. razvojnih usmeritev in ciljev, de-.. lavci. delovni ljudje in občani, organizirani v temelj-, nih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravni h organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, delegatski skupščini občine in v družbenopolitičnih organizacijah v občini z družbenim dogovorom določajo smotre in naloge, ki jih uresničujejo pri oblikovanju in. izvajanju kadrovske politike na obm,očju občine. 88. člen Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo družbena sredstva in z njimi, razpplagajo, ter delovni ljudje in občani v občini, ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do deja in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo, 89. člen Delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v or-ganizacrjaii .-fzdrvtže-. nega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v skupščini občine. Delavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani. Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja, delovni ljudje in občani posebno skrb posvečajo zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo. 90. člen Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje. Skupnost za zaposlovanje je samoupravna interesna skupnost delavcev, v katerih si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, posebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti. 10. Varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne 91. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin. S predpisi skupščine občine se zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim doborovoljcem in vojn 1912—1918 in ožjim članom njihovim družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, jim dajejo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, ki niso sposobni za pridobitno delo. V skladu s predpisi skupščine občine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne. 11. Urejanje prostora in varstva človekovega okolja 92. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini v skladu z dogovorjeno politiko in programi ha območju občine določajo program in politiko urbanizacije, prostorskega urejanja, smotrne izrabe mestnih zemljišč in jo uresničujejo z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti. Posebno skrb posvečajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine. Delavci, delovni ljudje in občani uporabljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem. 93. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, skupščina občine, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo osnovne pogoje za življenje in delo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. 94. člen Skupščina občine in njeni organi skrbe za ohranitev in izboljšanje človekovega okolja in pri tem spremljajo in ohranjajo stanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot, ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju. Posebno skrb posvečajo varstvu zraka, varstvu voda, ohranitvi obstoječih parkovnih površin in zelenic ter površin, namenjenih za rekreacijo. Območja, v katerem so zdravstvene, vzgojnoizo-braževalne, vzgojne in socialnovarstvene organizacije, skupščina občine lahko določi kot posebno zavarovana pred hrupom in onesnaženjem, za kar sprejme ustrezne ukrepe. 95. člen Skupščina občine z družbenimi plani in urbanističnimi dokumenti zagotavlja smortno izrabo prostora in drugih dobrin v splošni rabi ter pri tem posebno skrb posveča ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. 96. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini samostojno ali skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri spremljanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. V. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 97. člen Občina Grosuplje organizira in pripravlja obrambo pred agresijo, preprečevanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj, zaščita in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. V ta namen usmerja in vsklajuje obrambne priprave in družbeno samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, usmerja organiziranje in usposabljanje narodne zaščite, organizira in pripravlja teritorialno obrambo in civilno zaščito ter določa svoj obrambni in varnostni načrt. Ob naravnih in drugih nesrečah sprejme občina ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti sprejme ukrepe za njihovo odpravljanje, v vojni pa organizira in vodi. splošni ljudski odpor na svojem območju. 98. člen Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti: — skupščina občine, v vojni pa tudi predsedstvo skupščine občine, — svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — izvršni svet — upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe, drugi upravni organi ter organi za notranje zadeve, — občinski štab za teritorialno obrambo, — občinski štab za civilno zaščito. 99. člen V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite opravlja občina preko svojih organov in organizacij zlasti tele naloge: — določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splo' ljudske obrambe in družbene samozaščite, — skrbi za urejenost varnostnih in obrambnih razmer v občini in usmerja obrambne priprave ter samozaščitno delovanje ter izdelavo in dopolnjevanje obrambnega in varnostnega načrta občine. — določa in izvaja obrambni in varnostni načrt občine, — skrbi za realizacijo obrambno razvojnega načrta v skladu s temeljnimi planskimi akti občine, — določa, usmerja in spremlja organizacijo, razvoj in opremljanje teritorialne obrambe in civilne zaščite v občini, — skrbi za ustanavljanje, usposabljanje in delovanje narodne zaščite, — skrbi za organizacijo in delovanje službe za opazovanje in obveščanje ter upravnih zvez v občini, — skrbi za ustrezno razporejanje občanov in de-1 lovnih ljudi, materialnih sredstev v oborožene sile in druge sestavine splošne ljudske obrambe, — skrbi za oblikovanje in izdajanje predpisov in navodil za delovanje vseh struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v miru, izrednih razmerah, ob naravnih in drugih nesrečah in v neposredni vojni nevarnosti ter v vojni, — usmerja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov v skladu z zahtevami in potrebami družbene samozaščite, — samoupravnim sporazumom z drugimi občinami zagotavlja delo pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba teritorialne obrambe v miru in usklajevanje priprav na širšem območju in v ta namen združuje potrebna sredstva za obrambne priprave, ki so skupnega pomena, — usklajuje organizacijo, načrte in priprave splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z drugimi občinami, širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in oboroženimi silami, — v skladu s sistemom družbenega planiranja ter na podlagi večletnih programov razvoja vseh struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbi za materializacijo in usmerja financiranje teh programov po prednostnem redu na način, kot se zagotavljajo sredstva za splošne in skupne potrebe za druge dejavnosti v občini. 100. člen Za dosledno uresničevanje politike ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, stalno spremljanje in ocenjevanje varnostnih in obrambnih razmer, usmerjanje in vzpodbujanje obrambnih priprav in aktivnosti družbene samozaščite, usmerjanje izdelave obrambnih varnostnih načrtov, pravočasno, enotno in učinkovito pripravljanje in delovanje celotnega obrambno samozaščitnega sistema in vseh njegovih sestavin, sil in sredstev ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in drugih nevarnostih, ter za zagotovitev uresničevanja z ustavo določene vloge in odgovornosti Zveze komunistov za varstvo socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, se ustanovijo na ravni organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občine komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot koordinacijski in politično operativni organi. 101. člen Skupščina občine: — obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema načrt organizacije in razvoja teritorialne obrambe, — ustanavlja občinski štab ter enote teritorialne obrambe, — določa organizacijo civilne zatrite in predpisuje izvrševanje ukrepov civilne zaščite, Med vojno lahko pooblasti krajevne skupnosti za izvrševanje določenih nalog, zlasti za preskrbo oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, an-stanitev in zaščito prebivalstva. 102. člen Če se skupščina občine zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti in neposredno organizira in vodi splošni ljudski odpor predsedstvo skupščine občine. Sprejete splošne akte predloži v potrditev skupščini občine takoj, ko se ta lahko sestane. V primeru, da se tudi predsedstvo skupščine občine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejme ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva. Ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu skupščine občine takoj, ko se ta lahko sestane. Predsedstvo skupščine občine imenuje skupščina in hkrati z njihovim imenovanjem določi tudi število članov predsedstva. Predsednik predsedstva je predsednik skupščine občine, člani predsedstva pa so po svojem položaju predsedniki zborov skupščine občine, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega , ljudstva. Namestnik predsednika predsedstva skupščine občine se imenuje izmed članov predsedstva. 103. člen Za usklajevanje In povezovanje obrambnih priprav in družbene samozaščite, kakor tudi za opravljanje drugih zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, imenuje občinska skupščina svet xa splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Število članov sveta določi občinska skupščina hkrati z njihovim imenovanjem. Predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine, elani sveta pa so po svojem položaju predsednik izvršnega sveta skupščine občine, predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo, predstojnik upravnega organa za notranje zadeve, komandir postaje milice, komandant teritorialne obrambe občine, starešina enot JLA, ki ima sedež na območju občine, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito, predsednik občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin, predsedniki zborov občinske skupščine, po potrebi pa tudi drugi delegati, družbenopolitični ali strokovni delavci. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine vsklajujejo delo z izvršnim svetom, temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine. Skrbi za uremičevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah. 104. člen Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje varnostne in vojno politične razmere v občini, usmerja obrambne priprave in samozaščitno delovanje vseh organov in organizacij v občini, usmerja razvoj, oboroževanje in opremljanje enot teritorialne obrambe ter razvoj in delovanje narodne zaščite ter civilne zaščite, spremlja in usmerja obrambo in družbeno samozaščito. usposabljanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih organov, teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in drugih ali splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti sprejema občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje ter v ta namen odloča o uporabi narodne zaščite organov za notranje zadeve ter drugih sil in sredstev v skladu z zakonom. Ob neposredni vojni nevarnosti občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito usmerja izvajanje ukrepov za pripravljenost, v vojni pa usmerja in vodi splošni ljudski odpor in usklajuje uporabo vseh družbenih sil in sredstev v boju zoper agresijo. Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in predsednika komiteja imenuje občinska skupščina na predlog predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov. Predsednik občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinskega komiteja Zveze komunistov ali sekretar predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov, člani pa so po svojem položaju predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je hkrati namestnik predsednika, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine, predsednik občinskega odbora Zveee združenj borcev narodno- osvobodilne vojne, predsednik občinske skupščine, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo, komandir postaje milice, pooblaščeni delavec službe državne varnosti, komandant teritorialne obrambe občine in po potrebi tudi drugi družbenopolitični in strokovni delavci, ki imajo izkušnje s tega področja. Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in občinskemu komiteju Zveze komunistov ter pokrajinskemu komiteju in republiškemu komiteju za SLO in DS. 105. člen Izvršni svet skupščine občine z upravnimi organi izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in opravlja druge naloge v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in tem statutom. 106. člen Za izvajanje oboroženega splošnega ljudskega odpora ustanovi občina ehote in občinski štab za teritorialno obrambo. Občinski štab za teritorialno obrambo vodi in združuje delovanje vseh enot in poveljstev teritorialne obrambe v občini. Štab deluje v miru in v vojni, njegove naloge pa so predpisane z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in z drugimi predpisi. Za svoje delo, bojno pripravljenost in vodenje enot je odgovoren nadrejenim štabom teritorialne obrambe, občinski skupščini in njenemu svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, občinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in izvršnemu svetu skupščine občine v skladu z njihovimi pristojnostmi. 107. člen Civilna zaščita je s svojimi ukrepi in osebno ter vzajemno zaščito sestavni del sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za uspešno zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin občine ustanavlja enote in štabe za civilno zaščito. Vrste in številčnost enot in štabov se določajo na podlagi ocene ogroženosti območja občine. Ob izvajanju vseh ukrepov civilne zaščite občine posebej skrbi za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč. Natančneje se to področje ureja z odlokom o zakloniščih m drugih zaščitnih objektih. Za izvrševanje vseh nalog civilne zaščite v občini so posebej zadolženi vsi organi, organizacije in skupnosti, katerih redna dejavnost je namenjena zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin. Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet. Otičfcaeki štab aa ctvitoo zaščito Izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu, občinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter republiškemu štabu za civilno zaščito. ie8. člen Delovni ljudje in občani se v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih sa- moupravalh organizacijah m skupnostih ter v druž- benopolitičnih in družlDenih organizacijah organizirajo tako, da si zagotovijo najboljše možnosti za uveljavljanje svojih pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pristojni organi navedenih organizacij in skupnosti jim morajo dati v ta namen ustrezno strokovno in drugo pomoč Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri izvajanju obrambnih priprav v organizacijah in skupnostih iz prvega odstavka, po svojih delegatih pa tudi v občini, republiki in 'federaciji. 109. člen V krajevnih skupnosti delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenih organizacijah in društvih, uresničujejo politiko splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in za druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženosti prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom in z obrambnim in varnostnim načrtom krajevne s. uphosti in občine. Naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite uresničujejo delovni ljudje ' in občani v krajevni skupnosti preko skupščine krajevne skupnosti, sveta krajevne skupnosti, komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno zaščito in drugih organov, ki so določeni z zakonom, statutom, in z obrambnim in varnostnim načrtom krajevne skupnosti in občine. 110. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrti izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov oziroma programov dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in druge načrte za delo v vojni z obrambnim načrtom občine ter pri izdelavi in izvajanju načrtov medsebojno sodelovati. Zlasti morajo sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije in rezervnih delov ter pri preskrbi s končnimi izdelki. Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajajo pomoč drugim organom pri izvrševanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih žive njihovi delavci. 111. člen Družbena samozaščita je celota ukrepov in aktivnosti. ki jih v miru, ob naravnih in drugih nesrečah in izrednih primerih, v neposredni vojni nevarnosti ter v vojni organizirajo in opravljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, občina in družbene organizacije ter društva za zaščito neodvisnosti in zemeljske neokrnjenosti SRS in SFRJ, ustavne ureditve, socialističnega samoupravljanja, neuvrščenosti, bratstva in enotnosti in enakopravnosti iugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic delavca in občana ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, osebne in premoženjske varnosti ter materialnih in drugih dobrin družbe. Pri uresničevanju družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani zlasti pravico in dolžnost: — da se seznanijo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in družbeno škodljivega delovanja, ocenjujejo varnostne razmere v svojih organizacijah združenega dela in drugih. samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v okoljih, kjer živijo in v skladu s tem odločajo in izvajajo ukrepe za varnost svoje organizacije ali skupnosti ter za varnost širše družbene skupnosti in socialističnih samoupravnih odnosov v celoti; — da odkrivajo in preprečujejo sami ali v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi sovražne in družbeno škodljive pojave in dejanja; — da s skrbnostjo dobrega gospodarja varujejo pred škodljivimi dejanji in varujejo družbeno premoženje, ki jim je zaupano ter druge družbene in naravne dobrine; — da izvajajo ukrepe, ki zagotavljajo njihovo osebno in premoženjsko varnost; — da varujejo državne, vojaške, uradne in poslovne tajnosti; — da se usposabljajo za opravljanje nalog družbene samozaščite. Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da se za izvrševanje določenih nalog družbene samozaščite in za udeležbo v oboroženem boju ter drugih oblikah splošnega ljudskega odpora organizirajo narodno zaščito in delujejo v njej. 112. člen Narodna zaščita je najširša organizirana oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega delh, v krajevnih skupnostih ter v delovnih skupnostih samoupravnih organizacij in skupnosti, organov občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena in javnega reda, za zagotavljanje mirnega in varnega življenja in opravljanja drugih, določenih nalog družbene samozaščite ter za najširše vključevanje delovnih ljudi in občanov v oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora. Vsi izvršilni in drugi organi v občini ter službe skupščine občine, tako nudijo v okviru svojih pristojnosti nosilcem družbene samozaščite strokovno pomoč. Dajejo jim predloge, priporočila in pobude za učinkovito organiziranje družbene samozaščite ter pripravljajo analize in poročila o samozaščitnih aktivnostih na svojem področju. VI. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI 1. Oblike družbenega samoupravljanja lt3. člen Delavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji skupnih služb, ali drugi obliki združevanja dela in sredstev, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese: — na zborih delavcev, z referendumom oziroma posebnimi pismenimi izjavami in z drugimi oblikami obsega izjavljanja, — po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, — po delegatih v skupščini občine in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo ^javnosti posebnega družbenega pomena, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, — po delegatih v organih poslovnih skupnosti in drugih oblikah združevanja dela in sredstev, — prek socialistične zveze delovnih ljudi, zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, — v drugih oblikah in na način določen z ustavo in s tem statutom. 114. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese: — na zborih delovnih ljudi in občanov, — v javni razpravi s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami in referendumom, — v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti, — po delegatih v skupščini občine, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, r — v skupnostih ptorošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev, — na zborih stanovalcev in v hišnih svetih, — v krajevnih organizacijah socialistične zveze delovnih ljudi in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih, > — v drugih oblikah in na način, določen z ustavo, zakonom in s tem statutom. 115. člen Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice: — v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogo\7arjanjem, — s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti skupščine občine, ki jih določa ta statut, — prek drugih oblik v skladu z ustavo in s tem statutom. Zbori delavcev, zbori delovnih ljudi in občanov 116. člen Delavci, delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah: — obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena, dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj, — obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja, — obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v skupščini občine in širših družbenopolitičnih skupnostih ter o njih odločajo, dajejo mnenja in predloge, — predlagajo skupščini občine in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti, — predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim interesnim skupnostim, — opravljajo nadzor nad delom skupščine občine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, — samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut ali drug samoupravni akt samoupravne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti. 117. člen Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo vsi delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti oziroma na območju, za katero se sklicuje zbor in so stari nad 15 let. 118. člen Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katere je v tem statutu določeno, da jih skupščina daje v javno razpravo. 119. člen Zbori delavcev, delovnih ljudi in občanov se sklicujejo v organizacijah združenega dela ali njenih enotah in za območja krajevnih skupnosti ali za posamezna naselja v krajevnih skupnostih. 120. člen Zbori delavcev, delovnih ljudi in občanov sklepajo veljavno, če je navzočih najmanj 5 °/o oziroma 30 glasovalcev za območje, za katero je zbor sklican, kolikor ni z zakonom ali s tem statutom drugače določeno. Glasovanje na zborih je, javno. Statuti oziroma drugi ustrezni samoupravni splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica, veljavnost sklepanja in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov. Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov se lahko skličejo tudi po interesnih področjih, 121. člen Zbor delavcev, delovnih ljudi in občanov sklicuje: — v združenem delu predsednik delavskega sveta oziroma predsednik zbora delavcev, — v krajevnih skupnostih predsednik zbora delegatov, predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma predsednik socialistične zveze delovnih ljudi. 122. člen Obvestilo o zboru delavcev, delovnih ljudi in občanov se objavi najmanj 8 dni pred dnevom zbora. Referendum 123. člen Skupščina občine lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posameznem vprašanju, da se v naprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt skupščine občine. Skupščina občine mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini ali v drugih z zakonom določenih primerih. 124. člen Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov ali posamezen zbor skupščine občine v zadevah iz svoje pristojnosti. O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis. O svoji odločitvi mora skupščina občine obvestiti predlagatelja. 125. člen Skupščina občine mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina zborov delavcev v združenem delu občine, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine, občinski svet zveze sindikatov Slovenije oziroma občinska konferenca socialistične zveze delovnih ljudi. Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Skupščina občine mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis. 126. člen Skupščina občine razpiše referendum s sklepom. Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma in območje za katero se referendum razpisuje. Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. 127. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum. Če je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb. imajo pravico_ glasovanja tudi delavci v združenem delu, ki še nimajo volilne pravice in stalno prebivajo na območju, na katerem se izvaja referendum. 128. člen Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in. občanov, ki imajo na območju, na katerem se referendum izvaja pravico glasovanja. Odločitev, sprejeta na referendumu se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Skupščina občine eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju. 129. člen Referendum v občini vodi občinska volilna komisija za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Občinska volilna komisija ugotavlja in objavlja izid referenduma. 130. člen Druga vprašanja, ki se nanašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavljanju rezultatov glasovanja, naloge volilne komisije in druga vprašanja uredi skupščina občine v skladu z zakonom s posebnim odlokom. Javne razprave 131. člen Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, družbeni, kulturni in socialni razvoj občine ali krajevne skupnosti, se zagotavlja neposredna aktivna udeležba delavcev, delovnih ljudi in občanov pri uresničevanju njihovega odločujočega vpliva v postopku in pri sprejemanju odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen pomen. 132. člen V javni razpravi sodelujejo: delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, skupščina občine in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki. 133. člen Skupščina občine mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke: — sprememb in dopolnitev statuta občine, — družbenih planov, — prostorskih planov, — urbanističnega programa, — proračuna občine, — razpisa občinskega posojila, — osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon. 134. člen Organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z osnutki aktov pravočasno seznanijo, predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske ter druge razloge za njegov sprejem in določiti primeren rok za javno razpravo, skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne sprejme, ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti, na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave. 135. člen Pred pomembnimi odločitvami se lahko izvede tudi anketa ali na drug način ugotavlja javno mnenje. 2. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje 136. člen Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. Družbene dogovore sklenejo skupščina občine in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične Organizacije in družbene organizacije. 137. člen Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora. Ce se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela. ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja. 138. člen Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo kar je potrebno za njegovo izvajanje. Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če ne ravna po obveznostih iz tega dogovora. 139. člen Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določjo vsi udeleženci. 140. člen S safnoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge linarične organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata. 141. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma so poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije kadar se določijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v nji-hovem statutu. 142. člen Občina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 143. člen Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno ali drugo dejavnost oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev. 144. člen Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno aii po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici. 145. člen Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov. Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. Ce sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena ga ima organizacija združenega dela pravico uporabljati,, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče. 146. člen Ce skupščina občine predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna drganizacija ali skupnost na katero se ta obveznost nanaša. Ce v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali organ občine oziroma izvršni svet. 147. člen Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni. Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev. 148. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti' udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupra\'nem sporazumu določeno drugače. 149. člen S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora. Ce družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela. 150. člen Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume, kjer je udeleženec skupščina občine ali njen organ se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. I Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum po tem, ko je veljavno sklenjen objavljen v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije, če se podpisniki ne dogovorijo za drug način objave. Upravni organ občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, je dolžan voditi tudi evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec organ občine. 3. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine 151. člen Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini: — skupščina občirfe in njeni organi, — temeljno sodišče, — samoupravna sodišča, — temeljno javno tožilstvo, — družbeni pravobranilec samoupravljanja, — javno pravobranilstvo, — organ za kaznovanje prekrškov, — organi milice. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določata listava in zakoni. 152. člen Skupščina občine spremlja in obravnava delo. organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejema smernice, ukrepe in zagotavlja pogoje za čimuspeš-nejše delo teh organov. 153. člen Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. 154. člen Skupščina občine lahko nasloni zoper organiznciio združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva: — odstavi poslovodni organ, — odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — razpusti delavski svet, — razpusti izvršilni organ, — začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev, — imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela, — odredi še druge z zakonom določene ukrepe: 155. člen O začasnih ukrepih odloča skupščina občine z odlokom na predlog družbenega pravobranilstva samoupravljanja in izvršnega sveta skupščine občine. 156. člen Skupščina občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Ce skupščina občine zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. 157. člen Temeljno sodišče, kot organ državne oblasti, spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje skupščini občine ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgo-vornosli in socialistične morale. Temeljno sodišče ima v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino občine o uporabi zakonov in o svojem delu 158. člen Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbeno-ekonomskiji in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom kot tudi spore, ki jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali, ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo temeljna sodišča. Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, samoupravno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno. Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča. 159. člen Sodišče združenega dela spremlja in proučuje družbene odnose — pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje organizacijam Stran 2304 URADNI LIST SRS 6t. 32 15. VIII. 1986 združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in skupščini občine predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. 160. člen Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice irt dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino občine, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti. s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih ustanov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije. 161. člen Temeljno javno tožilstvo v okviru dejavnosti spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij ter daje skupščinam občin, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino občine v okviru sYojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu. 162. člen Sredstva za delo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja zagotavlja za območje občine skupščina občine. 163. člen Javni pravobranilec zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom. Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini predloge za preprečevanje družbi ne- varnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Javni pravobranilec je za svoje delo odgovoren skupščini občine, kateri je dolžan poročati o svojem delu ter jo obveščati o pojavih, ki majo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja. 164. člen Organ za kaznovanje prekrškov ob pogojih ter na način po postopku, ki ga določa zakon, izreka kazni in varnostne ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom in drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda. 165. člen Postaja milice v občini varuje življenje in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. Postaja milice sodeluje z odbori za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti pri pripravi varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč. 4. Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti 166. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja komisija za družbeno nadzorstvo in drugi organi skupščine občine. Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku teg$ člena zajema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu. Skupščina občine in pristojni upravni organi skrbijo tudi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov v upravnem postopku, zlasti pa da delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge upravne osebe in druge stranke v postopku lahko hitro, učinkovito, s čim manjšimi stroški uresničujejo svoje pravice in pravne koristi ter izvršujejo obveznosti v upravnem postopku. Upravni organ, pristojen za občo upravo, nadzira ali upravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti pri odločanju o upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise o upravnem postopku in dajejo delovnim ljudem in občanom ter drugim udeležencem in strankam v postopku pravno pomoč pri izvrševanju njihovih obveznosti v upravnem postopku. Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. 167. člen Skupščina občine ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom s katerim mora biti v skladu. Skupščina občine z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina. VII. SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČINI 168. člen Za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij skupščine družbenopolitične skupnosti, oblikujejo delovni ljudje in občani, v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije. 169. člen V temeljnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: — delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela, — delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združuje svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja, — delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, — delovfii ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine v kateri je sedež te organizacije. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. V temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. S statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti, iz prejšnjega odstavka ki ima najmanj 20 delovnih ljudi, se lahko sklene, da bo organizacija oziroma skupnost volila delegacijo S statutom ali drugim splošnim aktom temeljne samoupravne organizacije ozirpma skupnosti se lahko določi, da opravlja delavski svet, skupščina krajevne skupnosti ali drug ustrezen organ upravljanja te organizacije oziroma skupnosti funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz tretjega odstavka 1. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije za izvolitev v družbenopolitične zbore njihova izvoljena telesa, ki jih določa njihov statut oziroma drug splošni akt. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo. 170. člen Če se med mandatnim obdobjem skupščine občine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine občine v skladu z odlokom skupščine občine. 171. člen Število delegatov, ki jih delegacije organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore skupščine občine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi 'in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij. 172. člen Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije. 173. člen Zaradi medsebojnega dogovarjanja in skupnega obravnavanja vprašanj, ki so na dnevnem redu delegatskih skupščin, povezovanja z družbenopolitičnimi organizacijami, znanostjo in strokovnimi službami in zaradi delegiranja delegatov se delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so med seboj povezane z delom in drugimi skupnimi interesi ali z interesi v družbenopolitični skupnosti in v samoupravni interesni skupnosti, med seboj povezujejo v konferenco delegacij in druge oblike medsebojnega povezovanja in sodelovanja. 174. člen Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine. S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konferenco in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske slrapščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnotehničnih nalog za konterened, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij. 175. člen Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v skladu z zakonom in tem statutom, delegira iz svojega sestava delegata v zbore skupščine občine, — z delegatom obravnava vprašanja, za katera je zainteresirana samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki se obravnavajo v skupščini občine in o katerih se odloča v tej skupščini, zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in zaradi zavzemanja stališč v skupščini, — sodeluje prek delegatov v celotnem, delu in odločanju v skupščini, — spremlja delo skupščine in delegatov .v skupščini ter obvešča samoupravno organizacijo oziroma skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — v skladu s statutom samoupravne organizacije oziroma skupnosti predlaga v obravnavavo tej organizaciji oziroma skupnosti vprašanja, za katera je tako samoupravna skupnost kot delovni ljudje še posebno zainteresirana pred odločanjem o teh vprašanjih v skupščini, — daje prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev v skupščini v skladu z zakonom oziroma stautom občine ter uresničuje druge pravice, določene s poslovnikom skupščine, • — delegacija lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, za katere jo samoupravna organizacija iziroma skupnost pooblasti s svojim aktom. 176. člen Skupščina občine predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije. Skupščina občine v skladu z ustavo, zakonom in s tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Ce ima skupščina občine v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami udeleženih občin. 177. člen Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini občine ali njenih organih, svoje delegate tako, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti iri Interese celotne družbe. Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora skupščine občine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora skupščine občine. 178. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih o katerih se odloča v skupščini ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi m splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. 179. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določijo, pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnostmi, samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij. 180. člen Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij. 181. člen Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov. Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti. 182. člen Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini občine. 183. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa Imuniteto od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat. Delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti uživa imunitetno pravico od dneva, ko je določen za delegata v zboru, do dneva ko mu ta dolžnost preneha. Ta "dolžnost mu preneha tedaj, ko je namesto njega določen drug delegat oziroma ko je te dolžnosti razrešen. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru katerega član je v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega elan je: prav 'tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo. če je Zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let V takem primeru mora državni , organ, ki je delegatu vzel prostost to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteta tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove Cunkcije. Ce zbor ni zbran, odloči komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem. ali dovoljuje odvzem prostosti ozirufna nadaljevanje kazenskega postopka o vzpostavitvi imunitete delegatu. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu s 3. odstavkom tega člena. VIII. SKUPŠČINA OBČINE 1. Položaj in pristojnosti 184. člen Skupščina občine Grosuplje je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi Socialistične republike Slovenije in zakonih. 185. člen Skupščina občine v okviru pravic in dolžnosti občine določa: — politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj, — sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte, — obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese, — daje pobude za sklepanje in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov, — obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira ter opravlja družbeno nadzorstvo, — določa temeljno organizacijo in pristojnosti organov družbenopolitične skupnosti, . — ustanavlja upravne organe in druge organe, — voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje ter sodnike, — skrbi za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov, — določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, — opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov. 186. člen Med vojno" odloča o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine, če se ta ne "more sestati, predsedstvo skupščine občine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. Predsedstvo skupščine občine predloži sprejete splošne akte v potrditev skupščini občine brž ko se ta lahko sestane. 187. člen Skupščina občine lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delavcem v organizacijah združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih. Skupščina občine lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom ali drugimi oblikami osebnega izjavljanja. 2. Sestav 188. člen Skupščino občine sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 189. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Grosuplje ima 45 delegatskih mest. Zbor združenega dela sestavljajo delegati delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja1 gospodarstva, delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture ter socialno zdravstvene dejavnosti, delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvu v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva ter delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela kot tudi aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ ter delovnih ljudi, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo delo v odvetniški pisarni. Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 24 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Vsaka krajevna skupnost ima v zboru enega delegata, razen krajevna skupnost Grosuplje, ki ima 2 delegata. Družbenopolitični zbor sestavlja 23 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. Način delegiranja in zastopanost v zborih se določi z odlokom skupščine občine. 190. člen O določenih vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine "soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine. 3. Pristojnosti in delo zborov 191. člen Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materialne in samoupravne odnose delavcev v združenem delu. Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delo med ljudmi in občani v krajevnih skupnostih oziroma občini. Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. 192. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine občine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno ter zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji. Določene zadeve opravljata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno. Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine z zborom združenega dela in zborom krajevnih skup^ n osti tudi tako, da sprejema stališča v zadevah določenih s tem statutom in poslovnikom skupščine občine. O zadevah iz pristojnosti skupščine občine, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 193. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — sprejemajo statut občine, — sprejemajo poslovnik skupščine občine, — sprejemajo odlok o izvršnem svetu skupščine občine, — sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje .družbenoekonomskega razvoja občine, delo upravnih organov in organizacij v občini v okviru pristojnosti skupščine občine, — sprejemajo predpise s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — obravnavajo poročila o delu izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva in javnega pravobranilstva, organov javne varnosti, sodišča združenega dela, občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja ter drugih organov in organizacij v občini, — sprejemajo družbeni načrt občine, — sprejemajo predpise, ki določajo finančne obveznosti delovnift ljudi in občanov ter organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, kadar tako določi zakon, — volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine ter imenujejo in razrešujejo sekretarja skupščine, — volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov. — volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih in občasnih komisij ter drugih delovnih teles skupščine, — volijo in razrešujejo predsednika in sodnike temeljnega sodišča, sodnike za prekrške ter sodnike porotnike, — volijo in razrešujejo predsednika in sodnike samoupravnih sodišč, če tako določa zakon ali na njegovi podlagi izdan odlok, — imenujejo in razrešujejo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja^ in javnega pravobranilca, — imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, kadar tako določa zakon ali odlok skupščine občine, — podeljujejo priznanja in nagrade občine, domicile vojaškim enotam in organom narodnoosvobodilne borbe ter proglašajo častne občane občine Grosuplje, — odločajo o vključitvi občine v skupnost občin in druge skupnosti, — odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi, — s sklepom pooblaščajo izvršni svet, da reši določene naloge, če ni z zakonom določeno, da je taka zadeva v izključni pristojnosti skupščine občine, — opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občine in skupščine občine, ki jih po tem statutu ali zakonu ne opravljajo posamezni zbor ali zbora ali kak drug organ. 194. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno obravnavata ter sprejemata odloke ter druge splošne akte o zadevah, ki se nanašajo na: — področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti, — področje načrtovanja, investiranja in gradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma, blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez, varstva živali in rastlin, lova in ribolova, — področje družbene kontrole cen proizvodom in storitvam, — lastninska, zemljiška in druga stvarno-pravna razmerja, razlastitev, promet z nepremičninami, evidenco družbenega premoženja, pogodbena in druga obligacijska razmerja ter premoženjska in druga ma-terialno-pravna razmerja na področju prometa iz občinske pristojnosti, — sistem informiranja in javnega obveščanja v občini, — temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih v občini, — utrditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in statutov samoupravnih interesnih skupnosti in soglasja k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih, če tako določa zakon ali odlok, — odločitve o začasni ureditvi vprašanj od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči. — področje davčne politike v občini, — sprejemata in dopolnjujeta proračun in zaključni račun proračuna občine, — odločata o zadolžitvah, razpisu občinskega po- sojila in o drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini, ^ — odločata o uvedbi varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini, — odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, — odločata v skladu z zakonom o začasnih ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnostih ali druga združenja teh organizacij, v katerih nastajajo bistvene motnje v samoupravnih odnosih, oziroma v katerih so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, — opravljata nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, — odločata o razpisu referenduma v občini in o uvedbi samoprispevka za več krajevnih skupnosti ali za območje občine, — odločata o oblikovanju in določata načela organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, če tako določa zakon, — odločata o varnosti prometa, varstva pred požari in naravnimi nesrečami, prevozom vnetljivih tekočin, plinov, razstreliva in drugih nevarnih snovi, — spodbujata samoupravno sporazumevanje in sodelujeta pri družbenem dogovarjanju, — sprejemata predpise in odločata o zadevah, ki se nanašajo na gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena (soglasje ali potrditev samoupravnih sporazumov, statutov ali drugih splošnih aktov, dajanje soglasij ali potrditev imenovanja ali razrešitev poslovodnih organov itd), če tako določa zakon. 195. člen Zbor združenega dela samostojno: — sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni načrt in na delitev dohodka, — obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne ekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališče, daje smernice, mnenja in predloge ter priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov, — obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih, — usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih, — obravnava vprašanja s področja samoupravne- ga sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, t — zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacij združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če meni, da je akt v nasprotju z ustavo ali z zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, — obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora, — določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela. ’ 196. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. 197. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno: — sprejema odloke in druge akte iz pristojnosti skupščine občine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih, — sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti, — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti, — obravnava vse vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter potrošnji,- prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge, — odloča o imenu ulic, trgov, poti in parkov na območju občine, — spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja, — obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik, — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, — zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo, zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, — opravlja zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve ne spadajo v pristojnost drugega zbora skupščine občine. 198. člen Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi da se na vseh področjih gospodarstva in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma skupščine občine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti skupščine občine. Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja, usmerjanja in delitev dohodka in delitev osebnih dohodkov, na načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in na medsebojna razmerja delavcev na teh področjih, na splošne pogoje javnega obveščanja, na ustavnost in zakonitost, na varstvo svoboščin in pravic delovnih ljudi, občanov ter družbeno lastnino, na družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov, na samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, na združevanje občanov in prireditve, na pravni položaj verskih skupnosti, na uresničevanje ustavnosti, zakonitosti in varstva svoboščin ter pravic človeka in občana. Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta (tudi ne družbenega dogovora), ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora. Ce pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta (tudi družbeni dogovor) v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajena vprašanja ponovno preučiti in o tem odločiti. Družbenopolitični zbor voli delegate v družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije v skladu z določili zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 199. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori o vprašanjih, ki se nanašajo na temeljno dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti. Skupščine posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka,( zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno: — sprejemajo odloke m druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena, — določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti. — sprejemajo, plane in programe razvoja in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti. — odločajo o ustanavljanju in prenehanju organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost s področja posamezne interesne skupnosti, — obravnavajo družbeni plan razvoja občine, ki se nanaša na njihovo področje, — odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega področja, če je to določeno z ustavnim zakonom. 200. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. 201. člen Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru. Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen, če se z zakoni ali s tem statutom ne zahteva posebna večina. Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 202. člen Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, faze postopka za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo skupščine občine in njenih zborov pomembne zadeve. 4, Predsednik, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov 203. člen Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika. Skupščina občine izvoli predsednika m podpredsednika izmed delegatov za zbore skupščine občine na predlog občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi, po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj 2 3 glasov delegatov vseh zborov skupščine. Predsednik in podpredsedniki se volijo za dve leti in ne morejo biti več kot dvakrat zapored izvoljeni za to dolžnost. Predsednika v slučaju zadržanosti nadomešča podpredsednik. 204. člen Predsednik skupščine občine: — predstavlja skupščino občine, — sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine občine, — sprejema posamezne ukrepe v vojnih razmerah, kadar se ne more sestati predsedstvo skupščine občine, — skupno s predsedniki zborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti usklajuje in programira delo zborov, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori skupščine občine ter delovnih teles skupščine občine, — skrbi, da zbori delajo po skupščinskem poslovniku, — skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini, — skrbi za sodelovanje skupščine občine s Skupščino Socialistične republike Slovenije, z delegati iz Socialistične republike Slovenije v Zveznem zboru Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije, s skupščino skupnosti slovenskih občin in skupščino skupnosti občin ljubljanske regije, — podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme skupščina občine oziroma-dva ali več zborov, — lahko sklicuje seje posameznih delovnih teles skupščine (komisije, odbori), če tega ne store njihovi predsedniki, — opravlja druge zadeve za katere je pristojen po ustavi, zakonih, temu statutu, poslovniku skupščine občine in drugih predpisih. 205. člen Vsak zbor skupščine občine ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov izmed delegatov zbora na predlog občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi. V primeru zadržanosti predsednika zbora izvoli zbor izmed delegatov namestnika predsednika. Predsednik zbora se voli za 2 leti in ne more biti več kot dvakrat zapovrstjo izvoljen. 206. člen Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku skupščine občine, podpisuje odloke in druge akte, ki jih samostojno sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane » tem statutom, poslovnikom skupščine občine in drugimi predpisi. 207. člen Predsednik zbora .je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine občine, izvršni svet skupščine občine ali najmanj 1/5 delegatov zbora. Ce predsednik zbora ne skliče seje zbora ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina 10 delegatov zbora ali predsednik skupščine občine 208. člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo v tem primeru nima pravice glasovati. 209. člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva sodelujeta predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njeni organi, ki jih določi predsedstvo skupščine Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. 210. člen Predsedstvo skupščine: — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — skrbi za sodelovanje skupščine občine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini, — skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika. — usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore, — spremlja delo delovnih teles skupščine in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles, — predlaga višino sredstev, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine, — predlaga zborom skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine, — sodeluje pri pripravi predloga programov dela skupščine in njenih zborov, — predlaga zborom, katerim zadevam je treba pri obravnavanju dati prednost. — zahteva od izvršnega sveta in delovnih teles skupščine, da ustrezno dopolnijo gradivo za seje zborov skupščine občine, opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine. 211. člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine skrbi za zapisnike teh sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine. 5. Sekretar skupščine 212. člen Skupščina občine ima sekretarja. Sekretarja imenuje skupščina občine za štiri leta. Za svoje deio je odgovoren skupščini občine. Za sekretai la skupščine občine je lahko ista oseba imenovana največ dvakrat zaporedoma. 213 člen Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi skupščina občine z odlokom na predlog predsedstva skupščine. 6. Organi in delovna telesa skupščine občine in njenih zborov 214. člen Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo svete, komisije, odbore in druge stalne in občasne organe in delovna telesa za proučevanje sistemskih vprašanj, predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina občine in njeni zbori ter za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti skupščine občine ter odločajo v okviru danih pristojnosti. 215. člen Skupščina občine ima naslednje stalne organe in delovna telesa: — svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za prošnje in pritožbe, — komisijo za zadeve borcev in invalidov, — statutarno-pravno komisijo, — komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, — komisijo za odlikovanja, — komisijo za verska vprašanja, — komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. 216. člen Organi in delovna telesa skupščine občine in njenih zborov imajo 3 do 15 članov. Predsednika In večino članov delovnih teles imenuje skupščina občine oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane po predlogu družbenopolitičnih in drugih organizacij. 217. člen Sestava, naloge in način dela organov in delovnih teles določa skupščina občine z odlokom. Z odlokom ali drugim aktom lahko skupščina občine ali njen zbor ustanovi tudi druge stalne ali občasne organe ali delovna telesa in določa njihovo sestavo in delovno področje. 218. člen Vsak zbor skupščine občine samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o Imunitetnih vprašanjih delegatov. Vsak zbor ima 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Sestavo, naloge in način dela mandatno imunitetnih komisij določa poslovnik za delo skupščine oziroma zborov. IX/1. IZVRŠNI SVET 219. člen Izvršni svet skupščine občine je kolegijski izvršilni organ skupščine občine, ki v okviru pravic in dolžnosti skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih predpisov ter za uresničevanje družbenih načrtov in je odgovoren skupščini občine za stanje v občini; sprejema predpise za izvajanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine; usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov in nadzira njihovo delo. 220. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in do 9 članov. Predsednika izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku; člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta izvoli skupščina občine na predlog predsednika izvršenega sveta izmed članov izvršnega sveta podpredsednika izvršnega sveta. Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine za štiri leta. Za predsednika in podpredsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma. Člani izvršnega sveta so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni. Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta. Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katerega so odgovorni in dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 221. člen Član izvršnega sveta ne more biti predsednik organa upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, predsednik ali član izvršnega organa upravljanja v organizacijah in skupnostih, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa organizacije in skupnosti, kot tudi ne oseba na stalnem delu v izvršilnem organu družbenopolitične organizacije v občini. 222. člen Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta. 223. člen Izvršni svet slasti: —• skrbi za izvajanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana in drugih splošnih aktov skupščine občine, — izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in splošnih aktov skupščine občine, — predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, — daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji, — predlaga družbeni plan občine in poroča skupščini o izvajanju plana, — predlaga resolucijo o izvajanju plana za tekoče plansko leto, — predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, — izvršuje občinski proračun, — ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito, — predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih ali medobčinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb, ki jih ustanovi skupščina občine ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela teh organov in služb. — imenuje in razrešuje vpdilne delavce upravnih organov, — daje soglasje k imenovanju in razrešitvam delavcev s posebnimi pooblastili, — daje soglasje k aktu o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog upravnih organov, — določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb skupščine občine, — ustanavlja upravne zavode ali strokovne službe za proučevanje in pripravo zadev iz svoje pristojnosti, — daje skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma njih ustanavlja sam, kolikor je za to z zakonom pooblaščen, — predlaga skupščini občine izvolitve, razrešitve in imenovanja s področja njegove pristojnosti, — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, — usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju ljudskega , odpora, skrbi, da izvajajo politiko skupščine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah, — nadzoruje delo upravnih organov in odpravlja ati tazvelja . predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom, — odloča o sporih o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi, — lahko zahteva sklice seje zbora skupščine občine, e — imenuje delovna telesa za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja. 224. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih interesnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih z nji-kovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dati. 225. člen Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 226. člen Izvršni svet predstavlja predsednik, ki podpisuje posamične akte, s katerimi se oblikujejo ali izvršujejo posamezne imovmske pravice ali obveznosti občine, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko pooblasti člana izvršnega sveta. Predsednik sveta v odsotnosti ali zadžanosti nadomešča podpredsednik ali član izvršnega sveta, ki ga določi predsednik. 227. člen Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom izvršnega sveta. Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu. Sekretarja imenuje in razrešuje izvršni svet. Mandat sekretarja izvršnega sveta je vezan na mandat izvršnega sveta. Za sekretarja izvršnega sveta je ista oseba lahko praviloma imenovana največ dvakrat zaporedoma. 228. člen Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, sklepe in odločbe kadar je zato pooblaščen. Za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine ter za izvrševanje zveznih in republiških zakonov in uredb, kadar je za to pooblaščen, izdaja odredbe in navodlia. Z odredbo in navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine občine. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. Odredbe in navodila se objavi v Uradnem listu SRS. 229. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sporočiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v skupščini občine. 230. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini občine. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet. 231. člen Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način'svojega dela, sklicevanje in potek sej, način ustanavljanja odborov, komisij, in drugih delovnih teles, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja v zvezi z nemotenim delom izvršnega sveta. IX/2. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 1. Razmerje izvršnega sveta do skupščine občine 232. člen Izvršni svet je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini in se je dolžan ravnati po smernicah in sklepih, ki so jih sprejeli zbori skupščine občine v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila skupščina občine. 233. člen Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino občine o svojem delu. Na zahtevo skupščine občine ali njenega zbora je izvršni svet dolžan takoj proučiti pojave in gibanje na posameznih področjih družbenega življenja v občini, oceniti rezultate uresničevanja politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov ter ugotoviti vzroke zaradi katerih se določena politika ali predpisi nko v celoti ati pa nepopolno uresničevali ozlroaaa izvajati. o tem podati poročilo k predlogom ukrepov skupščini občine ali njenemu zboru. Ce izvršni svet ne ukrepa ali ne predlaga ukrepov, začne skpuščina občine postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje. 234. člen Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine občine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja # sestavi skupna komisija iz planov pristojnega zbora skupščine občine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine občine' na kateri bi izvršni svet razložil svoja stališča. 235. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje dogovorjene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela skupščina občine, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije lahko postavi vprašanje zaupnice. Izvršni svet lahko postavi vprašanje zaupnice tudi v primeru, če skupščina občine ne sprejme odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predlaga izvršni svet. 236. člen Vsak zbor skupščme občine lahko na predlog najmanj 10 delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, vprašanje zaupnice mora skupščina občine obravnavati. Ce skupščina. občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti. 237. člen Najmanj 10 delegatov, katerega koli zbora skupščine občine lahko v svojem zboru sproži vprašanje med razpravo o obravnavi posameznih političnih vprašanj v zvezi z delom izvršnega sveta. 2. Razmerje izvršnega sveta do delegatov in delegacij skupščine občine 238. člen Delegati in delegacije skupščine občine, njenih zborov in njenih delovnih teles imajot pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mišljenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo skupščina občine odločala. 239. člen Izvršni svet je dolžan v določenem roku odgovoriti na vprašanja delegatov in delegacij skupščine občine o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen ter o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo in uresničevanje odgovornosti do skupščine občine. Na vprašanja delegatov In delegacij skupščine občine odgovarja predsednik izvršnega sveta ali pooblaščeni član izvršnega sveta. 3. Razmerje Izvršnega sveta do družbenopolitičnih organizacij in družbenih svetov 246. čkn Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini o vprašanjih, ki imajo pomen za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in aa Iz- vrševanje družbenega nadzora nad delom izvršnega sveta. 241. člen Izvršni svet je dolžan družbenopolitičnim organizacijam v občini na njihovo zahtevo dajati podatke, pojasnila in mnenja, ki so pomembna za spremljanje in ocenjevanje njihovega dela, obravnavati pobude, predloge, pripombe in druga stališča družbenopolitičnih organizacij v občini ter jih obveščati o svojih stališčih, o storjenih ukrepih ter rezultatih teh ukrepov. 242. člen Izvršni svet sodeluje s pristojnimi organi in telesi družbenopolitičnih organizacij v občini posebno pri predlaganju in sprejemanju ukrepov za učinkovito izvajanje politike ter izvrševanju zakonov glede zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v postopku proučevanja osnutkov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov iz pristojnosti skupščine občine pri pripravi in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri pripravi družbenega plana razvoja občine, drugih planov in programov razvoja in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje pravic in dolžnosti izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij v občini. 243. člen Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov občine Grosuplje. Ce izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov skupščini občine in drugim udeležencem v delu družbenega sveta. 4. Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti 244. člen Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. Izvršni svet in organi samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike, pri predlogih predpisov in drugih splošnih aktov, organizirajo skupno opravljanje, strokovnih nalog oziroma se sporazumejo o smotrni in usklajeni oganizaciji in načinu opravljanja strokovnih nalog v upravtiih organih In strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnostih, ustanavljajo skupne komisije in delovna telesa ter izmenjujejo podatke, pobude, mnenja ter razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. 245. člen Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnih Interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja dogovorjene politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina občine. Organi samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu sveta podatke, informacije, poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike in ga obveščajo o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči predlogi In mnenji. 246 člen Izvršni svet lahko' predlaga slkupščini občine, da začasno uredi vprašanje od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drugi način nuje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini občine, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. 5. Razmerje izvršnega sveta do organizacij združenega dela 247 člen Izvršni svet predlaga skupščini občine sprejem začasnih ukrepov za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ah če organizacije združenega dela ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti. 6 Razmerje izvršnega sveta do občinskih upravnih . organov in upravnih organov do izvršnega sveta 248. člen Izvršni svet je odgovoren skupščini občine, da občinski upravni organi vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, družbenega plana občine in drugih planskih dokumentov občine ter širših družbenopolitičnih skupnosti. Občinski upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu ter o problematiki na njihovem področju. Na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila o zadevah s svojega delovnega področja. 249 člen Izvršni svet usklajuje in usmerja delo upravnih organov. Obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa splošne smernice za uskladitev dela ustreznih upravnih organov oziroma zavzema stališča o temeljnih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznih upravnih področjih. 250. člen # • Izvršni svet v izvajanju nadzorstvene funkcije do upravnih organov lahko razveljavi akt upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom.1 drugim predpisom in splošnim aktom skupščine občine ali predpisom izvršnega sveta. 251. člen Če občinski upravni organ meni, ,da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom ali drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine občine ali s predpisom ali splošnim aktom izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovmo preizkusi svoje načelno stališče ali smernico. Enako ravna občinski upravni organ, tudi če meni, da ne more zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernice oziroma izvajanja splošnega akta, ki ga skupščini občine predlaga izvršni-svet. ^ Če izvršni svet kljub zahtevi občinskega upravnega organa vztraja pri svojem načelnem stališču oziroma smernici, ali če se občinski upravni organ ne strinja s predlogom predpisa ali splošnega akta, ki ga je določil izvršni svet in ki se nanaša na vprašanja delovnega področja občinskega upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži Ce je v primeru prejšnjega odstavka predložil odstop funkcionar, ki ga voli oziroma razrešuje skupščina občine, je izvršni svet dolžan o svojem stališču glede predloženega odstopa in o razlggih zanj obvestiti skupščino občine. X. DRUŽBENI SVETI 252. člen Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na demokratično, samoupravno, družbeno odločanje, na ustvarjalno vzpodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov na uresničevanje funkcij oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev, se v občini ustanovijo družbeni sveti občine. Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede določanja in izvajanja politike ter pripravljanja izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Udeleženci v delu družbenega sveta so skupščina občine, družbenopolitične in družbene organizacije v občini ter posamezne strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Družbene svete ustanovi skupščina občine z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev v delu sveta. 253. člen Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanja vprašanj izvajanja politike ter izvrševanje zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi občine, se v skladu z zakonom ustanovijo družbeni sveti tudi za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu. Družbene svete pri upravnih organih oziroma za posamezna upravna področja ustanovi skupščina občine z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora z udeleženci v delu sveta. 254. člen Za zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva ter izgradnjo in delovanje družbenega sistema informiranja v občini se ustanovi svet družbenega sistema informiranja občine. V občini mora biti izvajanje dejavnosti družbenega sistema informiranja urejeno tako, da se na skupnih osnovah povezujejo podatki in informacije organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti m organov in organizacij. ter podatki in informacije iz drugih informacijskih služb. Skupščina občine določi s svojim aktom organe, or. ganizacije, skupnosti in druga telesa, ki delegirajo svoje delegate v svet-ter njihovo število. XI. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 1 255. člen Upravni organi občine opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katere so ustanovljeni. Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine občine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje. Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih za katere so ustanov-jeni, opozarjajo na pojave, ki jih zagotavljajo pri izvajanju zakona in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in skupščini občine. Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe skupščine občine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in tele"s skupščine občine. Upravni organi pripravljajo načrte organiziranja in delovanja svojih dejavnosti, v vojni ter usmerjajo in spremljajo delo pripadajočih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov. Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise, izdajajo upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. Občinski upravni organi opravljajo vse zadeve, ki jih določajo ustava in zakoni. 256. člen Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo skupščini občine in izvršnemu svetu. Upravni organi so se pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami skupščine občine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj, s sveti, upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. Upravni organi 257. člen Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihove pristojnosti in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave. Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo do- gajanje, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo s skupščino občine. 258. člen Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi ah kot kolegijski upravni organi. Individualni upravni organi so oddelki, uprave in inšpektorat Kolegijski upravni organi so komiteji. 259. člen Oddelek, uprava oziroma inšpektorat se ustanovi za opravljanje upravnih zadev iz pristojnosti občine, na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v celoti ali pretežni pristojnosti upravnega organa. Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih nalog na področju, na katerem je potrebno pri izvrševanju upravnih nalog iz občinske pristojnosti zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami. Komite se lahko ustanovi skupaj za več med seboj povezanih področij. Za opravljanje strokovnih in drugih opravil za potrebe skupščine občine, izvršnega sveta ter drugih organov družbenopolitične skupnosti se lahko ustanovi posebna strokovna služba. 260. člen Upravne organizacije občine se ustanovijo kot zavodi za opravljanje posebnih strokovnih nalog in z njimi povezanih upravnih zadev iz pristojnosti občine, ki praviloma zahtevajo uporabo strokovnotehničnih metod dela. Upravne organizacije se lahko ustanovijo kot družbena pravna oseba. 261. člen Individualni upravni organi so: 1. Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve, 2. Oddelek za notranje zadeve, 3. Oddelek za ljudsko Obrambo, 4. Oddelek za občo upravo in proračun, 5. Uprava za družbene prihodke, 6. Geodetska uprava, 7. Občinski inšpektorat. 262. člen Kolegijski upravni organ je: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. 263. " člen Z odlokom skupščine občine se podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z organizacijo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, določijo njihova delovna področja in uredijo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem. 264. člen Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševa- nje upravnih in drugih nalog ter pravilnost in zakonitost dela upravnega organa. 265. člen Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic skupščine občine in izvršnega sveta osebno odgovoren skupščini občine in izvršnemu svetu. 266. člen Upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe vodijo in predstavljajo funkcionarji. Oddelek, geodetsko upravo in inšpektorat vodi načelnik, upravo za družbene prihodke in upravno organizacijo direktor, komite predsednik. Predsednika komiteja imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta. Ostale funkcionarje iz prvega odstavka tega člena imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem mnenju občinske konference SZDL. Mandatna doba funkcionarjev iz prvega odstavka traja štiri leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma Imenovani za isto funkcijo. 267. člen Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati skupščini občine, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi. Na zahtevo skupščine občine, njenega zbora, izvršnega sveta in njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanja delegatov na seji skupščine ali sejah zborov je dolžan dati odgovor. 268. člen Dek> upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom skupščine občine izdanim na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma, da se ne smejo objaviti. 269. člen Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona. Skupščina občine zagotovi s proračuna sredstva za delo občinskih upravnih in drugih občinskih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh orga- BOV. 270. člen Z odlokom skupščine občine izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posameznih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. XII. AKTI SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 271. člen Skupščina občine in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. 272. člen Akti skupščine občine so: odloki, družbeni plan, proračun, zaključni račun, deklaracije, resolucije, pravilniki, stališča, priporočila, sklepi, odločbe, izjave, obvezne razlage. 273. člen Sprejem predpisa ali drugega splošnega akta lahko predlaga vsak delegat kateregakoli zbora skupščine občine v svojem zboru, izvršni svet skupščine občine, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija skupščine občine oziroma kateregakoli zbora skupščine, samoupravni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor skupščine občine lahko predlaga sprejem predpisa in drugega splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor samostojno ali zbori skupščine občine enakopravno ali na skupni seji vseh zborov. 274. člen Predlagatelj predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina občine, je praviloma izvršni svet skupščine občine. Ce je predlagatelj predpisa ali drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet skupščine občine podati svoje mnenje o predlaganem predpisu oziroma drugem splošnem aktu. Skupščina občine je pred sprejetjem takega predpisa oziroma splošnega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta. 275. člen Predpise in druge splošne akte sprejema skupščina občine v dvofaznem ali enofaznem postopku. Skupščina občine sprejema v dvofaznem postopku tiste predpise ali druge splošne akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalagajo nove materialne obveznosti. Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje predpisov o začasnih ukrepih. 276. člen Predpis ali drug splošni akt, ki ga sprejema zbor skupščine občine, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delgatov tega zbora. 277. člen Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakppravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejemajo v enakem besedilu ter v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Če zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti niso soglasni, se izvede usklajevalni postopek v smislu določb poslovnika o delu skupščine in njenih zborov. Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ah zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku d začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva ko je bi! sprejet. Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati ne more biti sprejet se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta . 278. člen Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov skupščine občine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom. 279. člen Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne. ko je bil objavljen. Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in proračuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun. 280. člen Predpis ali drug splošni akt skupščine občine velja za območje, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine. XIII. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ 281. člen Delo skupščine občine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno. 282. člen Skupščina občine, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžne pravočasno in pravilno seznanjati javnost o vprašanjih, ki so pred- met družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov. Organizacije iz prvega odstavka tega člena so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnosti v organizacijah združenega dela, krajevnih in drugih skupnostih in družbenem življenju v občini. 283. člen Skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil in prek drugih sredstev obveščanja, glasila Socialistične zveze delovnih ljudi občine Grosuplje »Naša skupnost«. 284. člen O delu skupščine občine obveščajo javnost predsednik skupščine občine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov. Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti. „ 285. člen S področja dela skupščine občine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti: — podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe. — podatki o organizaciji civilne zaščite, — podatki o strateških objektih. — podatki o opremi ljudske obrambe, — drugi podatki, za katere tako sklene skupščina občine ali njeni organi na osnovi zakona. 286 člen Seje skupščine občine so javne. Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko v skladu s poslovnikom sodelujejo v delu skupščine. 287. člen Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. XIV. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ 288. člen Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil. Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom, zato skupščina občine na način, določen s poslovnikom, obravnava njihovo delo. Vsak nosilec družbene funkcije v skupščini občine in njenih organih, ki ga voli ali imenuje skupščina občine je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Skupščini občine so kolektivno odgo- v orni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje skupščina občine. 289. člen Funkcionarji skupščine občine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti funkcionarja lahko skupščina občine poda oceno njegovega dela, postavi vprašanje njegove zaupnice, mu izreče javni opomin, ga odpokliče ali razreši. Skupščina občine prek komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve redno spremlja delo funkcionarjev. Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik. 290. člen Organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti m druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične in delovne odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb. Skupščina občine m drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi ter ugotoviti dejansko stanje in storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike. 291. člen Ce skupščina občine zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela. za katerega meni da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta Če skupščina občine zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni. da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odiočbe. s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti. 292. člen Če skupščina občine v osmih dneh od izdaje odločbe ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela. neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati. 293. člen Organizacija združenega dela je dolžna skupščini občine na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela. 294. člen Določbe 166. in 167. člena tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače. XV. SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI 295. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči občina razvija medobčinsko sodelova-#nje in sodelovanje s Skupščino Socialistične republike Slovenije ter drugimi skupnostmi in organizacijami v skladu z ustavo, s tem statutom, drugimi predpisi in sklenjenimi družbenimi dogovori. Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi in organizacijami spodbujajo, razvijajo in uresničujejo skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti. 296 člen Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom skupščina občine sodeluje, s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi orga-' nizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini. 1. Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo 297 člen Skupščina občine in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične lepublike Slovenije in njenimi organi, izmenjujejc mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ler dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Skupščina občine sodeluje z Skupščino Socialistične republike Slovenije tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja deleeate v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije. Skupščina občine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti Če ima skupščina občine v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin. 2. Medobčinsko sodelovanje 298. člen Občina sodeluie z drugimi obč»na*i po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb. Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko skupščina občine ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občine. V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga • sprejmejo skupščine zainteresiranih občin po razpravi med delavci ter delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 299. člen Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, lahko občina Grosuplje sprejme listino o pobratenju z drugimi občinami Socialistične federativne republike Jugoslavije. Listino o pobratenju sprejme v imenu občine skupščina občine. Z listino o pobratenju občini določita tudi program medsebojnega sodelovanja oziroma način sprejemanja prpgrama sodelovanja. 300. člen V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, nevme-šavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih za svetovni mir, lahko sodeluje občina Grosuplje z mesti in organizacijami v tujini. XVI. SPREMEMBA STATUTA OBČINE 301. člen Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: skupščina občine, vsak od zborov, izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 302. člen O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži skupščini občine. O uvedbi postopka za spremembo statuta občine odloča skupščina občine na seji vseh zborov. 303. člen Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarna komisija skupščine občine osnutek sprememb statuta in ga predloži skupščini občine. Osnutek sprememb statuta, da skupščina občine v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda statutarna komisija skupščini občine predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje 2/3 delegatov vsakega zbora skupščine občine. 304. člen Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejme po enakem postopku in ima enako veljavo kot spremembe statuta. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 305. člen Odloki in drugi splošni akti morajo biti usklajeni z določbami tega statuta najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi. Določbe statuta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanja mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine občine in njenih organov začno veljati z dnem, ko se prvič sestanejo zbori skupščine občine na podlagi splošnih volitev delegacij in delegatov v letu 1986. 306. člen Delovna telesa skupščine občine in upravni organi nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih skupščine občine. 307. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Grosuplje (Uradni- list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84 in 6/86). Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. LITIJA 1612. Na podlagi določil dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 do 1990 (Uradni list SRS, št. 8/86), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986 do 1990 (Uradni list SRS, št. 43/85), srednjeročnega plana Samoupravne stanovanjske Skupnosti občine Litija ter statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82, 42/82, 2/84, 20/85 in 20/86), je odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve na seji dne 29. julija 1986 sprejel SKLEP o oblikovanju letnih stopenj najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini v letu 1986 na območju občine Litija 1. člen S tem sklepom se določa višina letne stopnje najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini. Za izračun letne najemnine se uporabi uporabna vrednost ugotovljena na dan 1. 1. 1986. 2. člen Letne stopnje najemnine znašajo: •/< a) za poslovne prostore zgrajene iz betona 3,95 b) za poslovne prostore zgrajene iz kamna in opeke 4,65 c) za garaže 3,55 Letna stopnja najemnine sestavlja vrednost enostavne in del razširjene reprodukcije. Enostavno reprodukcijo sestavljajo: a) vkalkulirana amortizacija po predpisih o amortizaciji (Uradni list SFRJ, št. 70/84, 7/85 in 75/85), b) stroški za velika in mala popravila, gospodarjenje, funkcionalni stroški in civilna zaščita v skupni višini 1,55 %>, izračunano po enotni metodologij' (Uradni list SRS, št. 25/81). it. 32 — 15. VIH. 1988 URADNI LIST SRS Stran 2321 Razliko do višine letne stopnje najemnine predstavlja razširjena reprodukcija. 3. člen Najemojemalcem, ki so v letu 1986 pridobili poslovne prostore in garaže na javnem natečaju in so ponudili višjo najemnino kot je bila z razpisom določena, se izračuna višina najemnine tako, da se le-ta določi v odstotku iz prejšnjega člena od uporabne vrednosti poslovnega prostora in prišteje preplačilo po ponudbi. 4. člen Izračunano novo najemnino, ki bo skozi celo leto 1986 dosegla stopnje, določene s tem sklepom, plačujejo , najemniki poslovnih prostorov in garaž od 1. oktobra 1986 dalje. 5. člen Izračun najemnin po stopnjah iz 2. člena tega sklepa opravila Delovna skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti in ga predloži najemojemalcem do 5. oktobra 1986. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o uskladitvi letnih stopenj najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 21/83). 7. člen Ta s^ep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem : ::tu SRS. — za ostale neimenovane živali * po rež. uri c) Za meso kopitarjev in parkljarjev od kg 1,10 — za mesne izdelke od kg 1,10 — divjačine od kg 1,10 — perutninsko meso od kg 1,10 — drobovino od kg 1,10 — ribe, rake, polže' od kg 1,10 — mast od kg 1,10 — mleko od litra 0,17 — mlečne izdelke od kg 1,10 — jajca cela od kom 0,13 — jajčni izdelki od kg 1,10 ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke od kg 0,47 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarne preglede pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 2.470 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi stroške prevoza. StU>21-79-l Litija, dne 29. julija 1986. Predsednik odbora Andrej Kralj I. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 1613. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 108. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 16. seji dne 30. julija 1986 sprejel II Za veterinarsko sanitarne preglede živil živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine: a) za veterinarsko sanitarne preglede din jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jaj.ne izdelke — od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,04 b) za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah — od vsake začete ure 2.470,— c) za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred , skladiščenjem in zamrzovanjem: ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška I Za obvezne veterinarske sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki sc odpravljajo iz območja občine ali preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) Za kamionske, vagon- ske in letalske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine do 10 ton 2.470,— — za vsako nadaljno tono 247,— b) Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih govedi od kom 294,— — telet od kom 172,— — prašičev in drobnice od kom 108,— — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 53,— — za vsako čebeljo družino 53,— — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse od kom 290,— — za divje prašiče s tribi noskopski m pregledom od kom 410,— — za medvede s trihi- noskopskim pregledom od kom 590,— — za zajce od kom 75,— — za divjo perjad od kom 35,— d) Za veterinarsko sanitarne preglede divjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah: — za vsako začeto uro porabljenega časa 2.470 din Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški in potrebne preiskave. III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ža javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec oziroma prodajalec pristojbino za vsako kravo din molznico 780 za ovco in kozo pa 180 Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnice ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v promet oziroma javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še stroške za odvzem mleka, analiza mleka in pregled molznic na taberkotoeo. IV Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje'tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in izvršni svet občine. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. V , Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa zn veterinarsko sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov. VI Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno in odvedejo nu posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 5010-1-840-027-31892 enkrat mesečno. VII Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 43/85). VIII Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 8. 1986. St. 1-571/86 Ljubljana, dne 30. julija 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občipe Ljubljana Šiška Peter Hočevar 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1614. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 114. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) na svoji 12. seji dne 16. julija 1986 sprejel SKLEP s katerim odreja ponovno javno razgrnitev osnutka spremembe lokacijskega načrta za čistilno napravo Rob na vodovodnem sistemu Dobrepolje-Turjak 1 Javno se razgrne osnutek spremembe lokacijskega načrta za čistilno napravo Rob na vodovodnem sistemu Dobrepolje-Turjak, ki ga je izdelal Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje pod št. IV-2/86 in datumom 30. 6. 1986. 2 Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da je osnutek spremembe lokacijskega načrta za čistilno napravo Rob na vodovodnem sistemu Dobrepolje-Turjak pripravljen v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—2000,$ v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986— 1990 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in dru- gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/85). 3 Osnutek spremembe lokacijskega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in v prostorih KS Rob za dobo 30 dni od objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko k osnutku spremembe lokacijskega načrta podajo svoje pripombe in predloge občani v KS, delavci in delovni ljudje v zainteresiranih organizacijah združenega dela ali v samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih. 4 Med javno razgrnitvijo se mora osnutek lokacijskega načrta javno obravnavati. KS Rob mora na primeren način obvestiti občane v KS ter delavce in delovne ljudi v zainteresiranih organizacijah združenega dela ali v samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih. St. 351-1790/86 Ljubljana, dne 31. julija 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica 1. r. POPRAVEK V sklepu o določitvi cen komunalnih storitev v občini Slovenska Bistrica, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14-729/86 z dne 7. IV. 1986 se v 1. členu 2. točka pravilno glasi: »2. Cena vode za gospodarstvo in ostale 96 din«; v 7. točki pa se zadnja beseda "-gospodinjstvo« pravilno glasi »gospodarstvo«. Komunalno podjetje Slovenska Bistrica Predsednica DS Vera Greif L r. VSEBINA REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI Stran 1608. Navodilo o evidenci, razporejanju, knjižici in osebni izkaznici pripadnikov civilne zaščite 2246 1609. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov , iz osebnega dohodka ... 2252 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1610. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Ljubljana) 2253 1611. Statut občine Grosuplje 2284 1612. Sklep o oblikovanju letnih stopenj najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini v letu 1986 na območja občine Litija 2320 1613. Odredba e pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška 2321. 1614. Sklep s katerim odreja ponovno javno razgrnitev osnutka spremembe lokacijskega načrta za čistilno napravo Bob na vodovodnem sistemu Dobrepolje-Turjak (Ljubljana Vič-Rudnik) 2322 — Popravek sklepa o določitvi cen komunalnih storitev v občini Slovenska Bistrica 2322 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 3750 din. inozemstvo 12.000 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva 17 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 S23, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščena prometnega davka po mnenju BepoMKkega komiteja za informiranje št. 23-85