191. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. avgusta._XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MROtt
Iihaja vsak dan *ve«er, izimti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za retrt leta 4 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na'mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če te dvakrat, in po 4 kr., če te trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah Bt. 1*2. Upravnifttvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Partikularizam v Nemčiji.
Odkar je s pozorišča izginila slavna trojica Viljem I, Dismarck in Moltke in državno krmilo prešlo v mlajše roke, opaža se dan za dnevom, da nemške države ogromna zgradba ni tako trdna, kakor se navadno misli, kajti poka že v vseh sklepih, kakor da je na pesek zidana. V vnanji politiki doživlja neuspeh za neuspehom in podoba je, da jej začenjajo stari grehi presedati. Izjalovilo se je vse koketovanje s Francosko, potovanje cesarice Friderik v Pariz napravilo je popoln „nasco", cesarja Viljema pohod Angleške ostal je brez vBakeršnega uspeha, nasproti pa sta se v Kronstadtu bratili francoska in ruska mornarica, francoski in ruski narod in se je takoj potem proglasila prepoved o izvažanji žita iz Rusije, korak, ki je za Nemčijo čuten poraz, prava „revanche" za nekdanji »Rubel-krieg" in mogočna nemška drŽava nema letos zabeležiti nobene druge pridobitve, nego svojega mladega cesarja — polno brado.
Kakor v vnanji politiki, tako tudi pogled na notranje razmere ni bađ dražesten. Poleg mnogih drugih nedostatkor se posebno očivestno kaže na-Bprotstvo mej severom in jugom, zlasti mej Prus i, Bavarci in Švabi, ki so po značaji, temperamentu, gmotnem stanji in po zgodovinskih spominih si uprav sovražni, kakor se razvidi is njib javnih glasil. Tako čitamo v „Neues MUnchner Tagblatt" protiprusk članek, ki je uprav klasično surov. Prusi imenujejo se „Iuhaber einer kotterigen, preussischen Schnauze", „frechrt Fritzchen", „grossrachige Mopse", „preussi-Bche Haringsbandiger", „Pumpernickelvertilger" , „Kartoffelschalenvergolderu, in kakor da bi vsem tem psovkam še ne bilo dovolj, pifle rečeni list doslovno: aSchade nur, evvig Schade fiir uns, dass wir jetzt an dieae grossmauligen Bur-sche gekettet und dad ur ch ver urthei 11 sin d, die Pruge I, die ihuen i ni niichsten Kriege bevorstehen, ebenfalls mi tzu-tra gen".
Drug Monakovski list obsodil je nedavno tamošnji mestni zastop, ker je za nemSkega cesarja vsprejem dovolil 25 000 mark kredita.
Tem povodom piše omenjeni list: „Mi Da-
LISTEK.
Igrača.
(Novela E. Kraeiljnikove, preval Vojsk ar.) (Dalje.) X.
Z mučno tugo v srci hitel je Peter Kirilovič po stopnicah, po katerih so je tolikokrat veselo podvizal srečen z mislijo, da ljubi in je ljubljen . . . sedaj pa, kaj izve čez trenutek?
Odprli so jima, predno sta pozvonila. Na pragu prednje sobo je stala Marija Ivanovim, njeuo propalo lice kazalo se je še bolj propalim, njene oči bile so objokane. Za njo se je videla podoba neznanega gospoda — to je bil zdravnik, katerega so poklicali sinoči in kateri je sedel skoro vso noč pri Olgi.
— Vender-le! dejula je Marija Ivanovna, ko je zagledala ustopivša moža.
Čuvaševu se je zdelo to očitanje; rudečica mu je zalila lice, in srce ga je bolelo in peklo: prišlo mu je na pamet, da je mogla tudi Olga pripisovati njegovo daljšo odsotnost ravnodušju.
varci, podarili smo 1866. 1. svojim severnim bratom (seveda ne iz dobre volje) dvajset milijonov goldinarjev in">Ta4r*frm dva okraja. Mi Bavarci pomagali smo 1870. 1., da so oni dosegli sijajne zmage. Z našo pomočjo osnovali so oni v Afriki velike kolonije, od katerih vlečejo korist samo naši dragi severni bratje. A kaj smo mi dobili od njih, od naših dragih bratov? Brezbrojne njih izseljence, prusko sisteme v naši vojski, obvezno vojno dolžnost, draginjo vseh življenskib potrebščin vsled mejnih zaprek, upadanje obrtov vsled visocih carin itd. itd.
Ako gotovi ljudje, ki se poganjajo za rede in odlikovanja, žele, da se priredi pruskemu kralju v Mooakovem sijajen vsprejem, naj pa iz svojih žepov dajo denarje za svečanost, od katere bodo tudi le oni imeli korist, naroda žepe naj pa puste pri miru. Narod, to je oni, ki plačujejo davke, vsprejel bode pruskega kralja poset z veliko večjo simpatijo, ako ta poset ne bode v zvezi z velikimi troški, ki v današnjem mučnem času neso upravičeni. Prej je naša velika domovina mogla živeti srečno in v prijateljstvu z vsemi svojimi sosedi in ni jej bilo treba vzdržavati tako kolosalno vojsko, zato ker je svobodna zveza mej pojedinim! njegovimi deli, — državna zveza služila ob jednem tudi kot jamstvo za ohranitev miru. Odkar so pogoji postali drugačni, predrugačilo se je vse; miru ni in povsod okolu nas vidimo neprijatelje in protivnike. No, pa pridi kar koli, Bavarci bodo verno čuvali svojo staro zastavo, modro in belo, in kakor nekdaj zmatrali bodo kot domoljubni klic besedi: Ž vela Bavarska 1"
K takim pojavom skrajnega partikularizma pač ne treba komentara.
Drugi slovensko-hrvatski izlet k češki razstavi v Pragi.
V Pragi 10. avgusta.*) [Izv. dop.] Drugi dan našega bivanja v Pragi, t. j. 6. avgusta, zbrali smo se Slovenci in Hrvati okolu 9. ure zjutraj v akademičui kavarni, od koder smo se podali skupno po prej določenem programu v novi češki muzej. Tam nas je pričakoval gospod prof. dr. Jaromir Ćelakovsk^.  Po   presrčnem pozdravu
*) Slučajno zakasnjeno. Urcdti.
— Prejel Bem vaše pismo šele danes. Lakaj je kriv, drugače bi bil prišel takoj ... Tu je naš zdravnik . . . Kako je pa . . . hotel je prašati : z Olgo? a ni mogel izgovoriti.
— Pojdite k njej . . . samo na vas misli, odgovorila je Marija Ivanovna s tistim karajočim glasom, kakor so je zdelo Čuvaševu.
Peter Kirilovič si ni pustil ponoviti tega ukaza, pustil je Marijo Ivanovno in oba zdravnika, da sta se sezuanili in pogovarjala o stanji bolnice, in Sel v Olgino sobo.
Ta jo ležala na postelji; jedna roka v tenkem okrašenem rokavu notne srajce ležala je vrh odeje, druga je bila zavezana in zakrita. V lici ni shujšali, razven uevelikih prask, a čez čelo, na pol skrito v gostih in kratkih zvitih laseh, bila je zavezana bela ruta.
Olga bila je jako bleda; ko je pa zaslišala znane jej korake in mili glas, povrnila se jej je rudečica lica. Skušala je ponuditi Čuvaševu zdravo roko in nasmehnila se mu, dasi so zalile ta trenotek solze njene oči.
Kakor v nesvesti pokleknil je Peter Kirilovič k postelji, prijel to roko, poljuboval jo, dolgo vzdrževal se plakanja, a naposled vender zaplakal.
vodil nas je po prekrasnih prostorih isti gospod profesor sam. Novi muzej ni še popolnoma dokončan ; pred istim manjkajo še štatue, a znotraj ni še urejen. Zidališče je krasno, stoji na konci Sv. Vaclavskega trga na vzvišenem stališči, tako, da se kaj lepo prezentuje od vseh strani j; notranja uredba je jako primerna in luksurijozna Stebri, vredni po tisoč goldinarjev vsak, krasijo preddvor (veHtibul) in osrednje stebrišče (peristvl). V poslednjem nahajajo se doprsni kip našega cesarja Frana Josipa I. in statue znamenitih čeških kraljev in učenjakov. Vsa zgradba stala je nad 2 milijona ter se v kratkem po dovršeni notranji uredbi presele v isto zbirke vsakovrstnih Praških muzej. Po ogledanji te arhitektonične znamenitosti podali smo se dostojno zahvalivši se prijaznemu voditelju v stari muzej, kjer uas je vsprejel istotako ljubeznivo v Slovencih dobro znani gosp. Jan Lego. Po pozdravu razkazal nam je vse znamenitosti tega muzeja, posebno pa etarožitoosti češke. Tu smo imeli priliko videti stara kopja, s katerimi so HuBitje pisali Nemcem potne liste na hrbet, da so bolje našli pot čez češko mejo, kakor bo je šaljivo izrazil naš mentor. Ko smo vsi navzočni Blovensko-hrvatski posetniki zabeležili imena v predloženo nam spominsko knjigo, poslovili smo se presrčno od ljubeznivega voditelja, zahvalivši se mu v ime Hrvatov, gosp. prof. Jagoda, a v ime Slovencev gosp. dr. Gregorin.
Od tod šli smo v staromestno mestno hišo, kamor smo dospeli okolu poludne. Tu so nas pričakovali župana namestnik gosp. dr. Ei selt in meBtna odbornika Kouteck^ in Storcb. V mestni zbornici pozdravil nas je gospod podžupan dr. Eiselt v imenu na odpustu odsotnega gosp župana dr. Šolca, v imenu starešinstva in v imenu kraljevskega mesta Prage. Zahvalivši se nam, da se nismo bali truda daljnega potovanja, izrazil je željo, da najdemo v zlati Pragi, kar smo pričakovali ter da neBemo seboj v domovino čut, da smo bili v Pragi in v Čehih mej svojimi, ki radi delijo z nami svoje pridobitve na kulturnem polji. Na te presrčne besede odzval se je najprvo v imenu Slovencev dr. Gustav Gregorin blizu tako-le :
„Velečastiti gospod podžupan! V imenu Slovencev zahvaljujem se najsrčneje za prijazni po-
— U.lpusti mi, Olga! Odpusti, premila!
— Dovolj, Petja . . . kaj naj ti odpustim ?
— Da neseni prišel tako dolgo . . . izvedel sem Šele daues i . .
— Saj sem bila prepričana, da se ue mudiš nalašč. Ko mi je bilo zelo hudo, sem se balu umreti, ker bi te ne videla zadnji krat ... a sedaj si tu, in vse je dobro! . . .
— Ilevica moja, ti si tako trpela, a jaz Bem raej tem ... O moj Bog, čemii to? čemu! . . .
— Pomiri se, Petja . , . sedaj mi ui tako hudo, in ne bojim se . . . A počasi, mili ... vsa sem zlolmljena.
Pri teh besedah so roke Čuvaševa odjenjale, kakor odrezane, zraven tega je pa začutil v dnu svoje duše nesrečo, katera ga je doletela.
— A to ne more biti! Ti ne smeš umreti! Z menoj je naš zdravnik — on te ogleda in ozdravi, ti budeš zopet zdrava, a midva bodeva srečna! Nikdar se več ne ločiva; Bedaj razumem, kaj se pravi tebe izgubiti! Nuj delajo, kar hočejo, a jaz se ne oženim ni s Hazarovo, ui s katero drugo, razven s taboj! rekel je s strastnim obupom Poter Kirilovič.
Njegove poslednje besede pouzročile so zopet
zdrav in vsprejem. Mi Slovenci podali smo se radostnim orcem na daljno pot iz južne domovine naše v zlato Prago, da se zajedno s svojimi češkimi brati veselimo njih kulturnih pridobitev. Mi smo mnogo pričakovali od Vaše razstave in od krasne metropole češke. Ali to, kar smo videli v kratkem času svojega bivanja mej Vami, prekosilo je naše nade ter napolnilo srca naša z radostjo in bratov-skim pouoBom. Narod češki dokazal je se svojo krasno in bogato razstavo celemu omikanemu svetu, da je delaven, umen, izobražen in napreden narod, narod, ki stoji na viBoki stopinji kulture in s katerim mora vsakdo računati, kakor s kulturnim činiteljem. Država avstrijska morala bi biti ponosna na tak narod, a mi Slovenci smo ponosni, da smemo nazivati narod češki bratskim narodom. Raz-radovali fcte pa nas tudi s svojo čiBto slovansko ljubavjo in s pravim Vašim duhom slovanskim, v katerega naj bi se ugledalo vse slovanstvu. Mi slovenski izletniki ue moremo izkazati drugače in bolje svoje hvaležnosti za vso ljubav češkega naroda, nego s tem, da obljubujemo, da bodemo, vrnivši se v svojo domovino, propovedniki češke slave, nauduševaje zajedno rojake svoje, naj pridejo ogledat si v Prago proizvode VaSega dela in Vašega duha ter nasrkat se samozavestnega in energičnega duha češkega, ki tako krasno ume zadačo slovanstva. š- jedenkrat zahvaljujoč se za srčni vsprejem, kličem iz globočino srca: Naj živi in pro-cvita češko delo in češki duh! Bog živi bratski češki narod in krasuo njegovo Btedišče zlato Prago !M Gromoviti Slava- in Živio-klici sledili so temu govoru.
Na to odzval se je z i Hrvate gosp. prof. Jagoda iz Varaždina blizu tuko-le:
„Poglaviti gospod županu namestnik ! Vimenu naroda hrvatskega zahvaljujem se na tem mestu Vam in vsemu narodu češkemu najsrčneje za v istini triumfalni vsprejem na staroslavui zemlji češki. Neizmerno smo se veselili svojega poseta v zlati Pragi, osvedočeni, da nas bratski narod češki pričakuje z odprtimi rokami. Mej rodbinami in prijatelji je navada, da se vzajemno pozivajo na posete ter da se vesele ni te posete, posebno ako se morejo svojim gostom s čim pohvaliti Mi Slovani smo jedna vidika rodbina, a sedaj poziva narod češki vso slovanske brate in sestre, da jim pokaže proizvode svojega htoletoega neumornega delovanja na polju obrtnosti, vede in umetnosti. Kar so bile starim Grkom istmičke igre, to je nam Slovauom razstava v zgodovinsko prosluli kraljevski Pragi. Iz vsega srca kličem tore): Na zdar češkemu Olimpu, staroslavni matici Pragi in Vaši prekrasni razstavi!" — Tudi temu govoru sledili so gromoviti Slava- in Zivio-klici. Na to provel je nas prof. dr. Čelakovsky po mestni hiši ter zaukazul, da bo za nas poaebe, ne da bi morali čakati dotičnega časa, spusti stroj staiosUivne ure na inestuem stolpu Pred odhodom zabeležili smo posetuiki imena svoja v spominsko knjigo.
(Konec pri h.)
rudečico na bledem lici Olge. Dasi se jej je zdel ta dokaz ljubezni prepozen, bila ga je veuder vesela.
— Hvala, Peter mili . . . prepričana sem, da bi storil, kar govoriš, toda to ni možno: mene ne ozdravijo nikako človeške moči ... In prosim, ni treba zdravniku ogledovati ... da bi ti vedel, kaka muka je to! . . Pri meni je bil že dober zdravnik, kateremu zaupam, in on mi je povedal ua mojo prošnjo resnico. Želela bi zelo, da bi še živela, bila sem tako srečna ... a treba se je pokoriti ... Se li spominjaš, kosem dejala: treba je trpeti za svojo srečo.
A Čuvašev ni mogel čutiti v svojem srci ui pokore, ni potrebe za pokoro. Prosil je Olgo, dokler je ni pregovoril, da se je pustila pregledati od zdravnika.
Ko je videla, da je bila ta njegova najbolj mučna Želja, se je naposled udala in prenašala muke stiskale ustnice, da bi ne zastokala od trpljenja in rudela pred temi ljudmi, kateri so pri svojem sočutji popolnoma pozabili, da je ona ženska, a oni možje.
Jedva je bilo to končano, spravljeno vse v pristojni red in Olga, katera je pala skoro v ne-svest radi bolečin, prišla zopet k sebi, pogledala je Marija Ivanovna v Bobo z nekakim prašalnim izrazom na lici. Olga jo je takoj zapazila.
(Dalje prib.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 24. avgusta. Dcželnozboiska volitev
Dopolnilna volitev za deželni zbor koroški iz skupine velicega posestva na mesto umrlega grofa Antona Goeja bode 16. septembra t. 1.
Htrossmayer in Madjarl.
Madjarski list „Egyetertesa donaša fantastičen popis necega pogovora, ki ga je imel njegov Botrudnik s slavuim biskupom. Ni nam menda treba pristaviti, da je ves ta pogovor tako čuden, da se mu na prvi hip|pozna, da je jedna izmej onih časnikarskih rac, 8 katerimi se odlikujejo nekateri madjarski listi.   V dobi kislih kumar smo pa tudi.
General Ignatiev v I*ragi. Te dni mudil se je general Ignatiev v Pragi ter si ogledal razstavo. Bival je v Pragi polpolnom i inkognito, tuko da je le malo oseb vedelo za odličnega gosta, ki je bival v njihovi sredi.
Selci Čepica in ruski listi. Ruskim listom zdi se vsa stvar z belimi čepicami v Pragi komična. Kakor pravi „Novojo Vremja", ui natanko znano, kdo so bili gostje iz Kieva, težko pa da pripadajo onim ruskim krogom, kateri se pečajo s panslavističnimi manifestacijami. Ti krogi oblačijo se evropski brez vseh narodnih znakov, sicer pa bela čepica nema prav nobenega pomena. Na Dunaji naj bi pomislili, kakšen utisek bode naredilo preganjanju zaradi čepic na Rusijo, katere oficijelni odnošuji proti Avstriji veljajo kot prijateljski. Ali se morda želi na Dunaji, da so Rusi izogibljejo avstrijskega ozemlja? Sploh se zmatra v Avstriji vsak Rus za vohuna ali za agitatorja, ko Avstrijci brez ozira na njih narodnost slobodno potujejo ali stanujejo na Ruskem Jednako se izražajo „Peterburškija VjedomoBti", ki pravijo, da je bržkone bil vodja Kievskib gostov g. Peter rodom Ceh, ki je v ruski državni službi in da je bilo tudi več druzih Čehov mej gosti. Bele čepice nosijo se na Ruskem sploh povsod, nosijo jih omikani in na pol omikani. Čemu jim torej pridevati političen pomen, posebno v trenotku, ko Rusija pri vsaki priliki, n. pr. pri rojstnem dnevu cesarja Franca Jožefa, na delikaten način kaže svojo namero, da hoče ohraniti dobre razmere z Dunajem ?u
Deželni jeziki v vojaških šolah* Kakor poročajo „Nar. Listy", ae bode v kratkem predložil na merodajnem mestu predlog o reorganizaciji pouka deželnih jezikov ua vojaških šolah. Pouk se bode trajno izročeval le takim učiteljem, ki imajo sposobnost za ta predmet, kakor jo zahteva država za srednje šole. Reorganizacija, kakor jo zahteva Ogerska, se bode uvedla že zdaj v nekaterih vojaških šolah.
Yn u n J <' <lr%avc.
Jifiron Mohrenhelm in G-iers.
Baron Mohrenhem vrne se dne 29. t. m. na Francosko ter se poda s svojo rodbino v toplice SaliesleB BearnB. V dobro poučenih krogih se trdi, da je vest, da bode Mohrenbeim naslednik Giersov, popolnoma neosnovana.
JPrepoved o izvažanji rži.
V Nemčiji, ki je glavni trg za rusko rž, naredila je prepoved o izvažanji iz Rusije globok utisek. Ta korak hote nekateri listi tako razumeti, daje to prouzročil vojni minister ruski, ki hoče za eventuelno mobilizacijo preskrbeti se in napolniti ruska skladišča. Nemčija bode se morala preskrbeti mesto ruske rži z ameriškim žitom, kar jej pa dela velike preglavice. Poleg negotovosti prekomorskih zvez, je na morji vojnim ladijam ruskega prostovoljnega brodovia jako lahko v slučaji vojne zajeti marsikatero ladijo, ki bode vozila žito na Nemško. Tacih mogočih slučajev se Že zdaj boje Nemci za bodočnost in obračajo svojo pozornost na najnoveji ruski ukaz.
Francosko h rodov je na Angleškem*
Ilazun oficijelnih pozdravov in slavnostij, ki se prirejajo povsod francoskim gostom, pozdravlja jih tudi časopiBjo prav toplo. PoBebno 8e odlikuje „Standard", ki pravi, da Francoska ne bode nikdar se odrekla temu, da ostane mej prvimi narodi. Za svojo vstraj-nost začenja zdaj uživati zasluženo plačilo. Poleg svoje vojaške organizacije na kopnem, ustvarila si je močno brodovje, katero ni dosti za augleškim, ki zavzemlje prvo mesto. List izreka nado, da bi v mogoči bodoči vojni se bojevalo francosko in angleško brodovje drugo poleg druzega.
Tarška obroževanja.
Po Carigrajskih poročilih dela Turčija energično, da utrdi rusku-turško mejo v Mali Aziji. Gradijo se nove trdnjave, katere naj bi branile prodiranje Rusov proti Carigradu. V soteBkah na-pravljajo se vodnjaki, ki bodo zbirali lahko večje množine vode.
liruseljski kongres pečal ee je te dni z uprašaujem o strajkih. Debata je bila burna in se kaže, da je večina ugodna predlogu francoskega delegata Delescluzea, da se vseh deželah osnujejo narodni centralni sindikati.
Iz Brazilije. Brazilijanska vlada je izdala ukaz, po katerem se pridružijo v vrsto narodnih domen vsa posestva, katera je grofinja d' Eu pod cesarstvom dobila kot doto iu dedščino, kakor tudi posestvo n Pala is Leo-poldina* imenovano, katerega užitek je imel bivši cesar Dom Pedro.
Dopisi.
Iz Vržejii 20. avgusta. [Izv. dop.] (Konec.) Za pevci se je oglasil naš Ljubljanski gost, gospod Vatroslav Holz. Pozdravivši novo ustanovljeno bralno društvo, pohvalil nas je kaj laskavo,  da smo se tudi mi pridružili napredujočim prebivalcem drugih krajev, kjer imajo že zdavnaj jednaka društva. Povedal nam je zajedno tolikanj primernih reči j, da je škoda, da si jih nismo zapisali.   Da se ohranijo vsaj one besede, katere sem si zapomnil, priobčim Vam jih tukaj  v vzpodbujo onim našim tržanom, kateri še vedno gumbe štejejo, da-li bi pristopili imenovanemu društvu ali ne. „Glejte, predragi rojaki", rekel je govornik, nnapredek vsega človeštva prišel jo naposled tudi k Vam, na plodovito Mursko polje, pripeljal se je z — železnico, po kateri bodejo odslej dohajali v Vaš kraj različni gostje iz daljnih, tujih krajev, bodisi po trgovskih opravkih ali za kratek čas. Bil  je torej  čas in to skrajni čas, da ste bo tudi vi vzdramili in si osnovali društvo, kjer se Vam bode ponujala prilika, da se poučite o tem in onem ter izveste, kaj se godi širom sveta. Bilo bi jako žalostno, ko bi tujci, vrnivši se v svojo domovino izmed vas, pripovedovali svojcem: Tam doli ob Muri razprostira se predivno polje, po njem se vrste malone zdržema lepi trgi in prostrane vasi, njih prebivalci 80 imoviti in čile postave, ali ne ve dne Ži so, ki so zaostali za drugimi rodovi, ker ničesar ne čitajo ter se sploh ne brigajo za ostali svet. Kdor dandanes hoče ostati na površji življenja,  mora korakati z  neudržnim napredkom ter mora biti poučen o vseh svetovnih dogodkih, zlasti pa je neizogibno potrebno, da se ve braniti v ljuti borbi za svoj obstanek in to je le mogoče, ako pozna vsa ona pota, tužna in jasna, po katerih se razpečavajo živila, bodisi samorasla ali umetno pridelana. Žarno vino solnčnatih goric Ljutomerskih n. pr. sluje že zdaj po vsej Evropi, in ker je zdaj železniški tir napeljan takorekoč do prikletja vaših „ pivnic", prišel bode marsikateri pivec rujne vaše kapljice, da se na lici mesta spozna s pridelovalci očarujoče pijače. Naravno je torej, da so bode pričel živahnejši promet, pa tudi izdatnejša trgovina, pri kateri je prvi  pogoj, da ste  natanko poučeni, kako se morete  okoristiti ali  ogniti konkurencije. .Bralno društvo" vam bode ob jednem zavetje, kamor se bodete zatekali ob  nedeljah in praznikih, zlasti pa v dolzih zimskih večerih, ono vam je nadalje ognjišče, ob katerega plamenu si boste ogrevali v trenutkih duševne zime svoje duhove ter bo krepčali v razvedrujočih zabavah za narodni razvoj... Toda, nadaljeval je govornik, ni dovolj, da ste si ustanovili „Bralno društvo" in si sezidali zavetišče, treba ga je tudi podpirati in ga čuvati, da ne razpade in to boste dosegli jedino le, ako boste složni, odkritosrčni in drug druzemu prijateljski iskreni. Čuvajte se zlasti vsakeršnega hrez-potrebnega   prepira,   ki je razjedajoči črv vsega društvenega življenja, in vaše društvo bode obrodilo blagoslovljen Bad!u
Da je temu blagohotnemu opominu pritrjevalo vse zbrano ljudstvo, tega mi pač ni treba naglaše-vati še posebej. Slišal sem vaklikniti starega moža: „J&9I ga vrag nekda, toti gospod so nam pač truli resnico povedali 1"
Zdaj bo zabrnele tamburice, katerih še v Vržeji ni slišal nobeden. Nastala je občna tišina in vsakdo je hotel videti ta nepoznana godala jugoslovanska. Iu bilo jih je lepo gledati čile naše kmetske mladeniče iu može, kako bo igrali, kakor da bi se bili „rodili s tamburico v roki". Pa jih je velespretni njih učitelj, g. Schneider tudi kaj marljivo vežbal ter jih v kratki dobi izuril za javni nastop.
Ko so odigrali tamburaši prvi hvoj komad, zagrmelo je po vsej hiši oduševljeno odobravanje iu burnega ploskanja ui bilo ne konca ne kraja. In to se je ponavljalo pri vsakokratnem nastopu omiljenih nam tamburašev. Prav iz srca nam je torej govoril g. Holz, kateri je napil vrlim našim pevcem in naglaševal oblaževalni upliv petja in godbe na človeško srce. Pripovedoval nam je, kako negujejo narodno petje in godbo vsi Jugoslovani, o čemur se je prepričal na svojem potovanji po nji-
novih pokrajinah ter je tožil, kako žalostno je hoditi po onih krajih, kjer ni slišati veselega petja pastirskega in pa sviranja na tiste miloglasna lesene žveglje in trstikove orgeljce, kakeršne imajo še n. pr. po Hrvaškem, po Istri in na Dolenjem Štajerskem .. .
V tem je občna radost zavladala po vseh prostorih prenapolnjene hiše. Oglasili so se pevci in pevkinje zdaj v tej, zdaj v oni Bobi, tako človek ni vedel, na katero stran bi poslušal. Vmes pa bo zvenele vesele zdravice in žvenketale bo Čaše po vseh omizjih.
Ko se je šum Bplošnega naudušenja zopet nekoliko polegel, nastopil je iznova g. Jos. Freuens-feld ter v premilem, povse ganljivem iu pesniškem govoru napil prelepemu trgu Vržeju, na katerega zelenih tratah je preživel detinska leta svoja.
In tako smo se radovali „tijan" do polunoči, da malone do jutrne zore 1 Pa vam je gibčna gospodinja, gospa Gaj/ ar je v a tudi postregla z dobrim jelom in pitom, da je človek lahko bil vesel!
Dan ustanovitve „ Bral nega društva" v Vržeji ostane izvestno vsem udeležencem v sladkem spominu.
Iz Kajlicnbiirga 16. avgusta. [Izv. dop.J („Zadnja beseda".) Kakor znano, se je naša občina pri zadnjih volitvah svojega župana, prusjana Potrza za zmiraj otresla in cela soseska je s tem zadovoljna razven njega samega.
Koj po volitvah bil je v „Deutsche \Vacht" dopis, v katerem su se prejšnjega župana Potrz-a zasluge na vse pretege opevate. Najbolj čudua na tej pisariji bila je trditev, da je Potrz zaupanje avojih soobčanov užival, da se je pri njegovi volitvi gledalo na poštenje in značaj in da je Potrz po svojih podjetjih ljudstvu mnogo koristil. — Vsakdo, ki razmere in delovanje Potrza pozna, je takoj uganil, da teh budalostij ni nikdo drugi, kot Potrz sam v „DeutBche Wacht" pisal, kdo drugi bi veuder mogel hvaliti tega človeka ? Ni vredno, da se s tem človečetom dalje pečate, toliko pa Vam vender moram povedati, da je bil Potrz, v tem celem okraji poleg Kožeija, v Malem Kamnu, ki je bil zaradi oderuštva sodnijsko kaznovan, najhujši odrtuik iu ljudska pijavka, ki si je z oderuškimi podjetji precej premoženja „zaalužil"; to pri nas vsak ve in je o tem tudi dosti sodnijskih spisov v Sevnici. Če bolj pa vedo in občutijo to tisti, katere je Potrz z svojim ^delovanjem" na beraško palico spravil. Rekli boste, kako je to, da jo človek take preteklosti in takih „zaslug", in ki mimo tega tako govori, da ga nihče umeti ne more, vender le dvakrat bil za župana izvoljen. Odgovor je lahek. Pomagal mu je do tega upliv drugega v resnici iuerodajuega tržanu, ki je tega človeka žalibože tako pozno spoznal. Kakor hitro mu je le-ta svoj vpliv odtegnil, bil je Potrz čisto brez moči in zvrnil se je raz županski stol, kakor slamnat mož.
Poslednjih moram še zadnji tragikomični prizor Potrza opisati. V povedanem dopisu „Deutsche Wachtu bilo je tudi rečeno, da o volitvah šo ni zadnja beseda spregovorjena. To moram pojasniti. Ko so bile vse Totrzove potožbo za županovo oblast in zoper volitve ovržene, naredil je ta predrzuež sodnijsko ovadbo in obdolžil je zdanjega župana v resnici in po pravici občespoštovanega Unschuld-a, da je neko pooblastilo ponaredil in ialziuciral. S tem je Potrz upal vbo prevreči in politično oblastvo premotiti, zatorej njegov izrek, da še ni bila zadnja beseda govorjena. A hudobnež pal je sam v jamo, katero je drugim kopal. Uuschuld tožil ga je zaradi grdega obrekovanja in sodnijsko se je dokazalo, da je vse to obrekovanje gola Potrzova laž. Potrz bil je zaradi hudobnega obrekovanja obsojeu na 50 gold. globe in le njegovi sivi lasje so ga baje obvarovali, da ni šel v Sevnico kaše pihat, kakor bi bil po sodnijskem izreku v resnici zaslužil. — Sicer se je pritožil ua okrožno sodišče, a to je prvo obsodbo potrdilo in jedina dobrota, ki jo je Potrz občini storil, je tu, da jo zdaj to kazeu 50 gld. v ubožno kaso plačal. Tu je zdaj „zadnja beseda". —
Domače stvari.
— (Posebna vlaka v Zagreb.) —Južna .železnica dovolila je „Ljubljanskemu Sokolu" priredbo posebnih vlakov iz Trsta in Maribora v Zagreb. Oba vlaka postajala bosta na vseh postajah. Iz Trsta odšel bode vlak ob 8 55 zvečer ter prišel v Ljubljano okolo štirih ter k Zidanemu mostu ob 6 40 zjutraj; iz Maribora pa odide vlak ob 3 50 in pride k Zidanemu mostu ob 6*58 zjutraj. Tu se
oba vlaka združita v skupni vlak, ki se odpelje ob 7 25 in dospe v Zagreb ob 10 50 dopoludne. — Cene bo jako ugodno. Prijavili jih bodemo v bodočem listu. — Vožnji listki veljavni bodo štirinajst dni in bode vsakdo opravičen vračuje se, dvakrat prerušiti potovanje.
— (K izletu v Zagreb.) O tacih prilikah, kakor bo izložbe, privatna špekulacija navaduo skuša okoristiti se. Zlasti stanovanja računijo se tujcem nenavadno drago. Da bi se to ne zgodilo tudi v Zagrebu o ravnokar odprti izložbi, predpisalo je mestno poglavarstvo cene za stanovanja ter je odredilo, da se morajo ceniki po vseh gostilnicah na lahko vidljivih mestih izobošati. —Ceue določeno so takole: 1. Za gostil niče: Za subu z 1 posteljo po 50-90 kr., 1 gld, 1 gld. 20 kr. ter najviše 1 gld. 50 kr. in 2 gld. na dan; za sobo z dvema poste-Ijema po 1 gld., 1 gld. 50 kr., 1 glđ. 80 kr., 2 gld. ter najviše od 2 gld. 50 kr. do 8 gld. na dan; za sobo s tremi posteljami po 2 gld., 2 gld. 50 kr., 3 gld. in 4 gld. na dan. Za vsako posebno posteljo, katera se na zahtevanje postavi v sobo, ki je bila najetu po gorenjem ceniku, treba je pri-plačati po 30, 40, 50, 60 in 70 kr. — Poleg teh cen plačati je še posebej za svečavo in postežbo po 30, 40, 50, 60 in najviše 70 kr. na dan. 2. Za privatne hiše: Za sobo z jeduo posteljo po 50, 60, 70 in 80 kr. ter po 1 gld., 1 gld. 50 kr. na dan; za sobo z dvema posteljema po 1 gld , 1 gld. 50 kr., 2 gld. 50 kr. na dan; za sobo s tremi posteljami po 1 gld. 50 kr., 2 gld, 2 gld. 50 kr., 3 gld. in 3 gld. 50 kr. na dan. — V teh cenah obsežena je že tudi svečava in postrežba. Kdor bi Bi želel naročiti kako stanovanju za t-lav-nostne dni 6., 7. in 8. septembra, oglasi naj se — kakor smo že včeraj opozarjali — v pisarni za stanovanja v Marije Valerije ulici št. i in pove naj za kakšno ceno si želi stanovanje.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) podarila je slavna Ormoška posojilnica 15 gld. v društvene namene. Potrjujemo prejem te vsote in se zahvaljujemo zanjo; ob jednem pa opozarjamo tudi druge jednake zavode, naj se blagovole osobito ob svojih sklepnih računih, kakor druga leta tudi še v bodoče ozirati na našo družbo, delujočo nesebično za Boga, cesarja in domovino!
Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda.
— (Imenovanje.) Glavne davkarije kontrolor gosp. Fran Šešek imenovan je glavnim d a\kurjeni v območji finančnega ravnateljstva v Ljubljani.
— („Brusa") izšla je 16. številka, ki se je zaradi bolezni urednikove za par dnij zakasnila.
— (Novo poštno poslopje v Ljubljani.) Državni zakonik objavlja zakon, s katerim se dovoljujejo potrebne vsote za razna poštna poslopja, za Maribor 189.840 gld., za Ljubljano 228.000 gld.
— (Glede poštnih pečatov) piše nam naš poročevalec z Notranjskega : Te dni imel sem priliko čuti iz ust prijatelja, ki je z nekim poštnim uradnikom Tržaškim občeval mej drugim tudi v tej zadavi, da mu je ta dejal: Poštna direkcija bi gotovo ustregla želji ali prošnji dotičnih obČ. uradov, kobi se za slovenske poštne pečate, kjer jih zdaj nemaj o, potegnili, a če tem ni mari za to zadevo, in so tolikanj brezbrižni in malomarni v odločno narodnem oz ir ii, potem se tudi oblastva sama ne bodo brigala za stvar! — No, kimove i, ki nosite pri občinah „najnaprej" burovž, — kje ste?!
— (Vreme) je že skoro obupno. V noči od Bobote na nedeljo in včeraj dopoludne imeli smo grozne plohe in treskalo je neprestano. Silni nalivi napravili bo veliko škode, zlasti pa preprečili promet. V Mednem pri Medvodah poškodovana je že« lezniška proga in vlak vozi ondu jako počasno. Na progah Trbiž Pontabelj in Trbiž-Kranjska gora je promet ustavljen in pošto prenašajo pešci.
— (Prva nezgoda na Kamniški železnici.) Železniški stroj, ki je šel danes zjutraj v Kamnik po vlak, se je baje pri Trzini prekucnil, ker so nalivi progo izpodkopali. Vsled tega odšel je vlak iz Ljubljane dve uri pozneje, nego navadno.
— (Strela) udarila je včeraj zjutraj v hišo gosp. Gašperja Abčioa v Spodnji Šiški. Iz Bobe, kjer so bili prebivalci ravno pri jutranji molitvi, švignila je skozi kuhinjo na prosto, ne da bi napravila škodo. Na KarlovSki cesti treščilo je v hišo gosp. Tomca, po domače Kamničana.  Strela letela
je proti Jerančičevemu poslopji in šla v zemljo. V Kurji vasi udarila je strela v cestni kamen in mimoidočega dečka vrgla na tla. Deček se je kmalu zavedel in stekel proti domu.
— (Treščilo) je v Potočah pri Predvoru dne 20. t. m. v tamošnjo podružnično cerkev. Strela ni užgala, vender prouzročila nad 200 gld. škode. Cerkovniku ubila je dvoje telet.
— (Letošnja letina po Notranjskem) se ne bode niti glede poljskih niti glede vrtnih sadov tako dobro obnesla kot lanska. Seno poškodovale so po nekod kobilice, a po drugod črv. Vsled tega se ga je polovico manj od lani pridobilo. Zgodnji krompir so je še dobro obnesel, a pozni bode začel gniti, če ne odneha deževno vreme! Srednje obnesla so bo žita; zelju škodovale so na mnogih krajih gosenice, fižol trpel jo obilo vsled rje,- grah in bob Bta trdnejše se upirala neugodnemu vremenu, zato tudi ugodneje dozorela. Največ obeta koruza, potem pa repa, pesa in korenje. Jedino — sadje obneBlo se bo dobro, ali kaj, ko je razposajena mladež ne pusti niti še zelenoga v miru, kamo li ono, kar je že le količkaj zrelo! — Proti elementarnim nezgodam seveda ni pripomočka, razun zavarovanje poljskih pridelkov, zoper poredno mladež pa uporabljajte vi stariši in gospodarji Šibo domu, ker je učitelj v šoli rabiti no smo!
— (Nov vodovod.) Iz logaškega okraja so nam piše 22  t. m. : Podobčini Begunje in Sevšček
— v občini Cerkniški — nameravata si napraviti v kratkem svoj vodovod iz bližujega vira ,Stra-žišče" v Sevšček, a od tod v Begunje. — Vodovod bode 2739 m dolg, cevi mu bodo železne, vodo pa bode dobival iz vrelcev „Strnžiški graben" in „Mač-kina struga", in donašal zgoraj imenovanima dvema vasema na dan do 400 lil vode. Povprečno moreta dati ta dva vrelca na dan od 2500—3000 ht vode.
— Dne 10. iu 11. in oziroma 12. septembra t. 1. bode ua lici mesta obravnava, h kateri bo vabijo dotični udeleženci, če imajo uložiti kake ugovore, ozir. da so izjavijo, so li zadovoljni odstopiti svoje zemljiške dele, potrebne k temu podjetju, ali ue, kajti pozneje taki ugovori ne bodo imeli nI kakega uspeha.
— (Iz Laškega trga) došla nam je vest, da je ondu včeraj od 5. ure ej titraj, do 2. ure po-poludne neprestano bliskalo in treskalo in je strela na dveh krajih užgala.
— (Volk — jesenski klatež,) o katerem std omenjali v listu z dne 20. t. in., primahal jo jo že iz Rovtaraklh brdov v Hoterderško lesovje, in jo bode od tod prej ko ne pobral, — čo ga seveda poprej ne doleti kaka druga čast, — v Hru-šico ali varno zavetje — Srnjak.
— (Grozna smrt.) V soboto popoludne ob uri ulegel   se je ključarski  pomočnik Anton
Kragelj iz Šentviške gore ua Tolminskem na cilinder hidravličnega stolpa pri uhodu v HPunta franco" v Trstu, ter ondu zaspal. Ob 2. uri popoludne začel je stroj delovati in speči Kragelj prišel je mej oba cilindra in bil v besede pravem pomenu zmečkem.
— (Cigani v Bel jaški okolici) delajo velike neprilike posestnikom, ker su klatijo po cestah in prosjačijo prav drzno. Nobena ptica ui varna njih kamenja in mnogokrat stepo se tudi mej s&boj. Toži se, da bo prava nadloga za vso okolico.
— (Ubegel kaznjenec.) Pretekli teden pobegnil je iz pekarne v Celovški jetnišuici kaznjenec A. Schoch iz Gradca. Ukradel je pekovskemu mojstru obleko v kateri je pobegnil, svojo kazuen-sko obleko pa je pustil v pekarni.
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Kranjskagora 24. avgusta. Od sobote na nedeljo ponoči velikansk naliv, kakor da se je oblak utrgal. Podkorenom udrla voda v hiše, potok Krutnik utrgal Podkorenom jedno hišo in nekaj hlevov ter zidan most nad Podkorenom. (Jesta na strmec od vode razdejana. Ljudij nihče poginil. Cesta mej Kranjskogoro in Podkorenom zalita, telcgrafična in železniška zveza popolnoma pretrgana s Trbižem. Iz Ljubljane do včeraj zvečer nobene železniške zveze. Nevarnost ogromna, škoda velikanska. Polja zalita in s peskom posuta. V Kranjskigori voda uničila žago in odnesla del zidanega skednja. V Ratečah včeraj zaradi vode trideset hiš v nevarnosti. Romarji prišedši z Višarij pripo-
vedujejo: V Trbiži voda odnesla sedem hiš. Včeraj popoludne prišel glavar Kaltenegger na mesto nesreče z oddelkom prisilnih delavcev. Iz Bclepeči nobene vesti.
Dunaj 24. avgusta. Na tovornem parobrodu „Apostag" počil je včeraj po noči na Dunavu blizu Futtaka kotel. Parobrod se je potopil. Dva krmitarja in kurilec mrtvi. Kapitan lahko, mašinist težko ranjen.
Praga 24. avgusta. Na državno-želez-niški postaji v Bubenči zavozil včeraj tovorni vlak v osebni vlak, ki je na tiru stal in bil v Bodenbach namenjen. Osobnega vlaka zadnji vagon skočil s tiru, predzadnji močno poškodovan. Osem potovalcev težko ranjenih. Drugih osem potovalcev, ki so lahko ranjeni, odpotovalo je naprej.
Celovec 23. avgusta. Vsled povodnji se je v Trbiži šest hiš podrlo. Mej Trbižem in Pontabljem pretrgan promet po cesti in po železnici. Drava in Žila silno narasli.
Celovec 23. avgusta. V Porečah zrušil se je danes mej cerkvenim opravilom novi zvonik. Jedna oseba se pogreša.
Praga 23. avgusta. Včeraj umrl je slavni pisatelj Jan Neruda v 57. 1. svoje dobe.
Praga 2 3. avgusta. Godardov balon „Sourcoufu s trem« osebami pal je danes z višine 1800 metrov vsled viharja na vrt kapucinskega samostana Loretto. Jedna oseba malo ranjena, drugi dve nepoškodovani.
Peterburg 23. avgusta. Carsk ukaz prepoveduje izvažanje rži tudi iz Finske. — Car z obiteljo danes na Dansko odpotoval.
Novi York 23. avgusta. Vsled eksplozije zrušila se je neka hiša. Razvaline so se unele. Veliko oseb mrtvih in ranjenih, veliko pod razvalinami podsutih. Mnogo jih je zgorelo.
Bazne vesti.
* (Potresi.) Pretekli petek zvečer okolu 9. ure bili so v raznih krajih okolu Verone potresi Tudi v druzih krajih, kakor v Dudii, Calaveni, Tregnagu itd. čutili so precej močen potreB. Prestrašeno prebivalstvo ostalo je čez noč na prostem. Iz Bolugne poroča bo jeduako o potresa, ki so ga tam čutili ob istem Času.
* (Vihar ua otoku Martinique.) Po najnovejih poročdih bilo je ubitih 55 oaeb, mnogo pa ranjenih pri viharji, ki je razsajal na otoku Mar-tiuique in uapravil neizmerno škodo.
♦(Igralnica na Montecarlu) Vest, da v kratkem poteče pogodba igralne banke na Montecarlu je popolnoma neosnovana. Pogodba ima veljavo še za več desetletij in bi se jo moglo odkupiti le z odškoduino najmauj 30 do 40 milijonov fraukov, katere bi bilo plačati delničarjem.
* (Roparstvo v Italiji.) Blizu Bologne napadli bo pri belem daevu našemljeni lopovi bogatega tvorničnrja Ronzanija, ki se je vozil domu s svojo malo nečakinjo ter ga oropali za 900 lir, grozivši mu, da ga usmrtijo, če se bode branil. Vbo mesto je razburjeno uradi drznega □upada, ker se taki dogodki ponavljajo. Ob jednem so roparji uplenili stanovanja dveh posestnikov.
* (Triletni morilec) V vasi Campi-Bisen-zio pri Pratu blizu Florence ostavila je neka perica svojega triletnega dečka samega z štiriinesečnim detetom, katero je imela na dojenji. Ivo jo prišla domu, našla je dete mrtvo. Triletni deček prerezal mu je bil z nožem ves obraz in mu razklal nos.
EJndako ajredatvo. Moll-ovo „Francosko žganje" dajo ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, ranah in ulesih. — Cena steklenici 90 kr. — Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3(4—11)
„LJUBLJANSKI HIT
•tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt lota 1 gld. 15 kr.
ii«n siim i f »«n i f ■»■»■imif
JLoterlJue vrećice 22. avgusta.
V Linci:        88,     36,     65,     6, 38.
V Trstu:       38,     10,     61,     1, 75.
Tujci:
23. avgusta.
Pri Mniifii : Averone, Schwarz c Dunaj«. — Lehman is Berolinu. — Sekovič s Vrhnike. — Cora, Strudthof, Selemba iz Trsta. — Fischer, Groechel i a Gradca. — Ober-man, limune, Rossegger iz Kočevja. — Eilager is Maribora.
— I.ajovic z Vač. — Watlowich iz Zagreba. — Svoboda iz Zadra. — Bourgingnon ia Pulja.
Pri M imun: Rogal iz Berolina. — Klein iz Pecuha.
— Didic, Golli iz Idrije. — Brusoni, Marin iz Benetk. — Ravnikar is Logatca. — Kržič iz Senožeč. — Westeriuayer iz Siska. — IVtrič, Bile iz Postoiine. — Heyer ix Gorice.
— Žvokelj iz Vipave. — Redi, Schmidt, GlUckselig s Dunaja. — Blejrer iz Prage.
Pri l»m*Krnic*m dvom: Mohorc iz Begunj.
Pri mi«lrl|akem ccaarfl: Benedik is St. Vida.
— M iklaučič s Trate. — VVindspach, Rottm«yer iz Trata.
Umrli so r IJublJanl:
23. avgusta : Jožef Mekina, ključar, 17 let, Marije Terezije cesta St. 18, jetika. — Regina Pavlic, gostij«, 85 let, Kravja dolina It. 11, marasmua.
24. avgusta: Marija Modic, krojačeva žena, 42 let, Žabjak It. 4, jetika.
Meteorologično poročilo.
I	čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- i krina v mm.
I ta ■	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	732 6 730 4 m. 7287 mm.	16 6« C 210° C 17-9« C	si. svz. al. azh. si. zah.	obl. obl. d. jas.	8 0 mm dežja.
bi al ea 34	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	727'4 mm. 727-1 mm. 727-9 mm.	15-4° C 171° C 18 4° C	m. jzh. b1. jsh. •L jah.	obl. obl. obl.	85-0 ■■. dežja. 1
Srednja temperatura 18-2° in 15-3", za 0-3* in 3-3» pod uormalom.
ID-a-ZiaJslrsL "borza.
dne* 24. avgusta t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
90 90 90 90
gld.
Papirna reuta .... Srebrna renta ....
Zlata renta....... 110 80
5V0 marčna reuta .... „ 101 95 Akcijo narodne banko   .   .     „ 1010 —
Kreditne ahcije.....„   276 50
London........118*15
Srebro........,     —•—
Napol.......... 9 40'/,
C. kr. cekini......,      fv 63
Netnike marke.....„     ■ 8 lf>
4°/0 državne srečko iz I. 1854      250 gld. Državne srečke iz 1. 1K64 100 .
Ogerska alata renta 4°/».......103
Ogerska papirna renta 5«/0......101
Dunava reg. areoke 5°/0 . . . 100 gld. 120 Ženili, o 1)6. avstr. 4'V/o zlati zast. liati .   . 115
Kreditne aročko......100 gld. 188
Rudolfove srečke..... I o   „ 20
Akcije anglo-avatr. banke . . 120 „ 149 Tramway-druBt. velj. 170 <ld. a. v.   .       . 220
— dane«
— gld. 90-75
— ,    90 80
— „   110 80
— „   10210
— „ 1010--
— . 276—
— .   118 15
— ! ~941«/,
— , 564
— ,    6815 135 gld. 75 kr. 180   . —
65 10 50
25
25
Izjava.
Podpisanee izjavljam s tem, da so bile razžaljive besede, katere a e m slišal in naprej pripovedoval o gospodu Janku Vavken-u, komptoiristu, kakor som poizvedel, neresnične ter jih s tem javno preklicem.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1891.
(T09) - JP. Horvat.
V najem oddani svoji
d-Tre l^iši
v kojih sem dozdaj sam vodil trgovino. Hiši sta jedna tik druge, sredi vasi, zelo prostorni ter za vsak obrt jako sposobni. Več in natančneje poizve se pri posestniku Tomažu Štruklju v Cirknem (Primorsko). (708—i)
KAROL TILL
Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Pismeni papir s kuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke ali osmerke, žalni pismeni papir, žalni kuverti in žalne karte, blanco, vizitne ln naslovne karte, ilustrovane dopisnice, humoristične karte za turiste, pismeni papir za voščila v osmerki, četrtinki ali celi poli, voščilne karte, obedne karte In
Lvizitnice v najelegantnejši in najmodernejši Obliki. (456—13) ■♦•MM«^BBS^«bV#*BB*«BS1**bSi
nt
V „Narodni Tiskarni"
v Ljubljani
sta izšli povesti:
Med krgigami in \judmi.
<frtki spisal H. «V«-li, preložil i. Skulnr.
Doktor Holman.
Božična povest.
It ii.ik i spisal .vi. ItoJAu,
preložil
i.  j. StcillllKV.
Cena 25 kr., — po poŠti SO kr.
Štev. 424. aoi)
Razpis učiteljske službe.
Na mestni jednorazrednici na Barji jc stalno popolniti
učiteljsko in voditeljsko mesto
s katerim so združeni službeni prejemki III.*) plačilne vrste in prosto naturalno stanovanje v šolskem poslopji. Prošnje je
do 8. septembra 1891
ulagati na podpisano c. kr. okrajno šolsko oblastvo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 17. avgusta 1891. _ Predsednik: Peter Grasselli s. r.
*   V prvem oznanili! z dno 21. avgusta stalo jo II. plačilno vrste, kar pa ui bilo prav.
Predposledni mesec,
i
.Tli
Glavna dobitka:
Predposledni mesec.
■m
m •
marjev
100.000
■ ■
50.000 -
inarjev
(707—1)
LOZI po 1 gld,
V Ljubljani se dobivajo lozi pri
J. C. MAYER-ju.
LOZI po 1 gld.
Izdajatelj in odgovorni urednik : J o h i p N o H i.
Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne*.