knjižnica
DOMŽALE
PRIZNANJA INOVATORJEM ’92
Na zadnji seji delavskega sveta v letu 1992, ko so bila podeljena priznanja delavcem, so prejeli listine -priznanja TOSAME tudi štiije delavci kot inovatorji Tosame v letu 1992.
Priznanja za ustvarjalne predloge, ki so bili sprejeti v tem letu so prejeli:
-	JANEZ KOVIČ za predlog v zvezi s popravilom igel na pletilnem stroju Arachne;
-	FRANC KOS in BRANE PIRC kot soavtorja predloga ureditve tkalskih strojev za novo širino tkanine s pritrditvijo sukljanke;
-	BOŽIDAR CERAR za predlog, oddan v okviru meseca inovacij, ki se nanaša na možnost popravljanja tkalskih greben na statvah Picanol.
F. V.
JANEZ KOVIČ
“Doslej sem prijavil že več inovacij. Pletenje elastičnih ovojev po moji zamisli poteka že pet, šest let. To inovacijo sva delala skupaj z Andrejem Breznikom. Predlagala sva drugačen način vpletanja elastične nitke, zaradi česar povoj ostane trajno prožen.
Na istem stroju sem potem racionaliziral tudi navijanje povojev. Skupaj z
Alenko Dimic sva tudi predlagala redkejše tkanje povojev. Kvaliteta pri tem ne trpi, privarčuje pa se kar znatna količina bombaža.
Tako vidite, da se z inovatorstvom ukvarjam že dalj časa - le za potrebe svojega dela, seveda. Pri tej zadnji inovaciji, za katero sem lani dobil priznanje gre za zamenjavo igel na pletilnem stroju Arachne. Za ta stroj večkrat ne dobimo novih igel, ki jih moramo uvažati. Dokaj hitro se izrabijo in če jih ne zamenjamo, stroj stoji. Zato sem igle vlil kar sam. Prav nič slabše niso od uvoženih in z njimi se zastoja na stroju ni bati.“
O inovacijah BOŽIDARJA CERARJA smo spregovorili že v eni od prejšnjih številk.
FRANC KOS in BRANE PIRC sta
preuredila stare tkalske stroje za novo širino tkanine. Doslej je tkanje potekalo dvoredno - na stroju sta se tkala dva pasova tkanine, široke po 80 cm. S pritrditvijo distančnika na sukljanke sta dosegla, da je na stroju mogoče
tkati tkanino v širini 120 cm. Montaža distančnikov je preureditev stroja poenostavila, saj bi sicer bilo treba skrajšati gred, kar pa je neprimerno bolj zapleteno. Z inovacijo so prihra-
nili veliko časa pa tudi materiala. Ne nazadnje pa so zadovoljili tudi potrebe trga, saj s starim sistemom tkanja ne bi uspeli izdelati v krajšem času zadostnih količin tkanine.
IZVOZ V LETU 1992 IN IZVOZNE MOŽNOSTI V LETU 1993
Splošno znano dejstvo je, da je izvoz na zahtevna zahodna konvertibilna tržišča ob političnih spremembah v bivši Jugoslaviji in s tem izgubi dobršnega dela stalnih trgov nujazaTosamino prihodnost in zaposlitev proizvodnih kapacitet. Tega se zavedamo tudi v Prodajni službi, kjer poskušamo s stalno aktivnostjo z uporabo vseh možnih prodajnih metod in poti zainteresirati tuje potencialne kupce za nakup Tosaminih izdelkov.
V letu 1992 je Tosama izvozila na konvertibilna področja za 3.613.227 ameriških dolarjev blaga, kar predstavlja sicer le slabih 70 odstotkov ambiciozno zastavljene planirane vrednosti, pa kljub temu kar za 57,5 odstotka več kot v letu 1991.
Poglavitni razlogi za nedoseganje plana prodaje na konvertibilne trge v letu 1992 so predvsem naslednji:
-	nekonkurenčnost številnih naših izdelkov,
-	velika konkurenca kitajskih in drugih proizvajalcev z Daljnega Vzhoda izdelkov iz gaze (naše cene so tudi do 60 % višje od kitajskih) ter egiptovskih, turških in portugalskih proizvajalcev izdelkov iz vate,
-	recesija na zahodnoevropskih tržiščih (prednjači nestabilnost italijanskega gospodarstva) in s tem povezan stalni pritisk stalnih kupcev na znižanje cene,
-	številni Tosamini izdelki zaradi tehnološke zaostalosti niso zanimivi za zahtevna zahodnoevropska tržišča (predvsem vložki in otroški program),
-	kljub številnim ponudbam na področju vzhodnoevropskih držav je bil odziv minimalen zaradi nizke kupne moči teh trgov in problemov plačil (finančnega zapiranja poslov).
-	prepočasen razvoj novih izdelkov, ki bi bili zanimivi za tuja tržišča,
-	neugodna tečajna gibanja v prvem polletju leta 1992.
-	menimo, da je subjektivni dejavnik, t.j. aktivnost delavcev na področju konvertibilnega izvoza, v minimalni meri vplival na nedoseganje plana. Izvozne aktivnosti stalno povečujemo in jih nameravamo tudi v letu 1993.
Glavna aktivnost, s katero smo nameravali zainteresirati tuje kupce za nakup naših izdelkov v letu 1992, je bila priprava blizu 160 celovitih ponudb, s katerimi pa smo pridobili le osem novih kupcev, od katerih so trije zelo perspektivni (DIMA Italija, Moelny-ke Avstrija in Safemed Švica) in so imela že v letu 1992 večja naročila. Od številnih potencialnih kupcev smo prejeli odgovor, da so naše cene previsoke, od nekaterih pa tudi pripombo na kakovost naših izdelkov (predvsem izdelkov iz vate).
Poleg tega smo v letu 1992 opravili tudi naslednje prodajne aktivnosti:
-	razstavljanje naših izdelkov na treh medicinskih sejmih oz sejmih široke potrošnje v Brnu in Budimpešti,
-	dvakrat letno obisk naših stalnih kupcev glede nadaljnega sodelovanja in novih naročil.
-	sodelovanje na srečanjih poslovnežev.
-	priprava internih razstav,
-	obisk sejmov z namenom pridobitve potencialnih kupcev,
-	permanentno izobraževanje kadrov o novostih v ZT poslovanju.
-	obiski tujih potencialnih kupcev.
-	uvrstitev Tosame kot potencialnega dobavitelja izdelkov kot pomoč beguncem pri: UNHCR Ženeva. UNPROFOR Ženeva. Mednarodnem rdečem križu. Italijanski ambasadi v Ljubljani.r
Pri tem smo v letu 1992 dobili dve naročili naših izdelkov kot pomoč beguncem: od italijanske ambasade v vrednosti 84 mio ITL, od UNCHR Ženeva v vrednosti 310.600 CHF.
IN KAJ SI LAHKO OBETAMO OD IZVOZA NA KONVERTIBILNE TRGE V LETU 1993?
Dejstvo je, da zaradi izgube bivših jugoslovanskih trgov in vse večje konkurence na slovenskem trgu prodaja na slovenskem trgu ne bo mogla več pokrivati negativnih pokritij pri izvozu na konvertibilne trge. Zato bo moralo področje izvoza na konvertibilne trge samo za sebe poslovati v celoti pozitivno. S tem se pojavlja vprašanje cenovne konkurenčnosti, saj lahko na posameznih trgih dosegamo le cene, kijih priznava dotično tržišče oziroma konfrontacija konkurence na njem. Vodilo samopokrivanja izvoza na konvertibilne trge pa bo potrebno upoštevati tudi pri posameznih izvoznih poslih, pri čemer se bo vsekakor pojavljala dilema sprejema posameznih izvoznih poslov z negativnim pokritjem zaradi boljše zasedenosti prostih proizvodnih kapacitet. Dejstvo je tudi, da tuji kupci neradi menjajo svoje že dobro poznane dobavitelje, razen v primeru nudenja bistveno boljših pogojev (cen. plačilnih pogojev) in boljše kvalitete izdelkov.
Opozorili bi radi še na dva nova momenta v letu 1993 v izvoznem poslovanju in sicer:
- s 1.1.1993 je ukinjena izvozna stimulacija v višini 2.18 % s čimer se je zmanjšal meneverski prostor pri formiranju cen.
- s 1.1.1993 so ukinjene meje med državami članicami EGS, kar pomeni ukinitev carin in popolnoma prost pretok kapitala, delovne sile in blaga. Ocenjujemo, da bo na srednji rok le-to vplivalo zaradi popolne fluktuacije blaga na poenotenje cen na vseh trgih EGS na najnižjih cenovnih nivojih. Tudi konti-gent za uvoz izdelkov iz gaze je od 1.1.1993 skupni za vse države EGS (pred 1. 1993 je imela vsaka država EGS predpisan svoj kontingent) in če bo le ta pred iztekom leta presežen, bo ustavljen uvoz v vse države EGS.
Kljub vsemu zgoraj navedenemu bi bili lahko, ob pridobitvi novih pomembnih kupcev v letu 1992 (DIMA, Moelnycke, Safemed ...), relativno optimistični glede plasiranja našega blaga na konvertibilna tržišča, če ne bi bilo velikih izpadov dveh naših stalnih kupcev v letu 1993:
-	firma Hartmanu je v letu 1993 ustavila naročila kompres zaradi dum-pinških cen kitajskih proizvajalcev (njihove cene so tudi do 60 % nižje od naših), tako da ne more v celoti zaposliti niti lastnih kapacitet. Promet izvoza firmi Hartmann je v letu 1992 znašal blizu 25 % celotnega izvoza.
-	Firma Systemhandel je zahtevala spremembo kvalitete vložkov VIR 3 z uporabo celuloze v traku v AIR-LAID kvaliteti. Proizvodnja vložkov noe kvalitete po besedah TRS tehnološko ni možna, zato je kupec ustavil vse nakupe vložkov VIR 30 (MORESAN), ki so v letu 1992 znašali vrednostno 416.600 USD (11 % skupnega izvoza).
Gornja izpada, katera nam ob planiranju izvoza za leto 1993 še nista bila poznana, predstavljata že v sami osnovi veliko oviro za dosego postavl-jnega plana. Seveda bomo poskušali z dodatnimi akcijami in angažiranjem čim bolj omiliti zgoraj omenjena izpada izvoza.
Iz vsega predhodno navedenega izhaja, da v letu 1993 ne moremo biti pretirani optimisti glede izvoza na zahtevne konvertibilne trge, katerih povečanje je imperativ za kolikor toliko normalno poslovanje Tosame. Delavci prodajne službe zagotavljamo, da
se bomo pri tem maksimalno in strokovno angažirali ter s tem izključili vse subjektivne dejavnike, ki bi vplivali na nedoseganje planiranega izvoza. Hkrati pa pri tem pričakujemo tudi maksimalno angažiranje in pomoč drugih sektorjev in služb ter nenazadnje vsakega posameznega delavca Tosame pri doseganju maksimalne možne kakovosti izdelkov in minimalnega deleža odpadkov pri proizvodnji izdelkov z namenom povečanja naše konkurenčnosti na zahtevnih konvertibilnih trgih.
Igor Matič
Viljem Dolenc ing.
K A TERA PLENIČKA JE PR A V A
TOSAMA izdeluje dve vrsti plenic za otroke: večkrat uporabne plenice iz blaga ter plenice za enkratno uporabo.
Tudi v širšem svetu poznajo samo ti dve vrsti - seveda v obliki množice različkov. Pa vendar lahko rečemo, da so njihove izkušnje znanje, ki ga moramo porabiti za svetovanje našim mamicam.
Za utemeljitev naj pomaga kratek račun: če primerjamo 2 milijona državljanov Slovenije s približno 2 miljar-dama prebivalcev zemlje, ki žive podobno - ali bolje, predstavljamo v tem svetu eno tisočinko, enako lahko rečemo za znanje: kjer je več ljudi, je več znanja, torej je v tem nam podobnem svetu tisočkrat več znanja -ker je tisočkrat več ljudi, zato moramo to znanje presajati k nam!
Pa poglejmo, kaj so spoznali na najbolj razvitem trgu v 200 miljonskih Združenih državah Amerike? Raziskave kažejo, da se kupci odločajo glede na udobnost pleničke in glede na ceno, medtem ko je sicer stalno navzoča skrb za čisto zdravo okolje na drugem mestu.
V ZDA predstavljajo odvržene pleničke za enkratno uporabo najbolj opažen predmet na ogromnih smetiščih. Zato so izdelovalci plenic vložili ogromno denarja v raziskave, s katerimi žele očistiti smetišča. Rešitve iščejo v: zaprtem sežiganju, kompostiranju, zmanjševanju količine pleničk zaradi večje učinkovitosti izpopolnjenih pleničk, ter recikliranje. Izpopolnjenim pleničkam za enkratno uporabo pripisujejo v ptimerjavi s ple-
nicami iz blaga predvsem boljšo zaščito pred plcnično rdečico - po domače povedano “rdečo ali vneto ritko". Po drugi strani pa je povsem očitna prednost pleničke iz blaga - nižja cena.
Raziskave sicer kažejo, daje količina onesnaževanja okolja pri obeh vrstah podobna, saj moramo upoštevati onesnaževanje vode z detergenti in fekalijami ter raznimi bolezenskimi klicami pri plenicah iz blaga. Iz tega sledi tudi večja nevarnost okužbe podtalnice z bolezenskimi klicami pri pretirani porabi plenic iz blaga.
Na splošno bi lahko po pediatru dr. Margie Hogan ponovili:
“če plenice dovolj pogosto menjate, ni velike razlike med plenicami iz blaga in enkratno uporabnimi plenicami glede na njihov vpliv na zdravje kože".
(nadaljevanje)

IZBIRA SVOJEGA ZDRAVNIKA
Uvedba prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je prinesla tudi že dalj časa obljubljano pravico do proste izbire “svojega" zdravnika. Apeli po tej pravici so vsaj pred časom bili zelo glasni, čeprav nas doslej v bistvu nihče ni oviral, da bi si izbrali zdravnika po želji. Vprašanje je celo ali ni na novo pridobljena pravica celo manj ugodna (vsaj za nekatere), kajti, ko si bomo izbrali svojega zdravnika, ga zlepa ne bomo mogli zamenjati. Teoretično sicer zamenjava ni viditi zapletena, v praksi pa mislim, da bo stvar precej nerodna. Zamenjavo bo namreč mogoče izpeljati le s pismeno vlogo z obrazložitvijo razlogov za zamenjavo. O vlogi bo po predhodni obravnavi odločal organ, ki ga določi ZZZS. Poleg splošnega zdravnika si svobodno izberemo lahko še specialista ginekologa in specialista pediatra. V primeru odsotnosti “izbranih" zdravnikov, se lahko zglasimo le pri zdravnikih. ki jih kot zamenjavo določi naš zdravnik
Območna organizacija ZSSS Domžale je 25.01.1993 za sindikalne zaupnike pripravila krajše predavanje o pravicah delavcev in zavarovanju le teh v procesu lastninskega preoblikovanja. O tej temi je spregovoril dr. Ivan Žužek, predsednik Sodišča združenega dela RS.
Kakšne so pravice in dolžnosti sindikatov?
Predvsem je potrebno najprej analizirati stanje dogodkov in odločitev v preteklem obdobju. “Lastninsko preoblikovanje", izvedeno pred sprejemom zakona, je namreč v neredkih primerih celo povsem legalno (npr. z referendumom) delavce povsem izločilo iz postopka upravljanja podjetja. Le to je postalo domena ozkih krogov poslovodnih delavcev, t. i. menedžerjev. Zato so sindikati dolžni preveriti, ali so bile statusne spremembe (preoblikovanje v d.d., d.o.o. ipd.) izpeljane v interesu vseh delavcev ali le “izbrancev". Prav tako ima sindikat pravico preveriti zakonitost poslovnih odločitev pred sprejemom zakona (npr. oddaja poslovnih prostorov v najem, dajanje kreditov, odprodaja
Izbiro zdravnika opravimo tako, da ga obiščemo in ob tem izpolnimo poseben obrazec. Ni nujno, da bi zdaj kar množično drli k zdravnikom, saj rok prve izbire ni omejen - je pa omejeno število pacientov, ki jih en zdravnik lahko sprejme. To je 3000 pacientov na zdravnika; takega števila zdravniki ne dosežejo tako hitro. Po navedbah direktorja zdravstvenega doma Domžale dr. Janeza Grošlja računajo, da si bo do konca tega leta približno 70 % prebivalcev izbralo svojega zdravnika. Podpis izjave je obvezen. Samo dejstvo, da imamo pri nekem zdravniku kartoteko, o izbiri pa se še nismo opredelili, pri tem ni pomembno. Izbira se vpiše tudi v zdravstveno izkaznico.
Z izbiro zdravnika se torej ne mudi tako zelo. Sicer pa sami presodite, ali se k zdravniku, ki si ga boste izbrali, splača pohiteti - pač odvisno od tega, kako hitro mislite, da bo zbral 3000 pacientov.
osnovnih sredstev, različne druge pogodbe), ker so te prav lahko bistveno zmanjšale premoženje podjetja v škodo delavcev kot potencialnih bodočih lastnikov. V vseh “sumljivih" primerih ima sindikat pravico do vpogleda v dokumentacijo (to pravico mu daje splošna kolektivna pogodba) in do
(
OBVESTILO
predlaganja revizije (to pravico mu daje Zakon o lastninskem preoblikovanju). Rok za revizijo je žal zelo kratek, vendar pa še ni prepozno, saj imajo sindikati do 5. aprila čas to storiti.
Sindikati naj bodo pozorni tudi na to, ali odločitve sprejemajo legitimni organi upravljanja. Neveljavne so namreč odločitve, ki jih sprejema nezakonito izvoljeni delavski svet ali delavski svet s pretečenim oz. podaljšanim mandatom. Glede delovskega sveta namreč še vedno velja, da mora biti neposredno izvoljen na volitvah.
Bistvena bo vloga sindikatov v procesu lastninjenja. Sodelovati mora že pri sestavi otvoritvene bilance in v nadaljevanju pri pripravi programa lastninjenja. Predpogoj konstruktivnega sodelovanja je dobro poznavanje stanja podjetja in zakonodaje. O pripravi programa je sindikat dolžan obveščati delavce, po drugi strani pa si mora prizadevati, da bo dosežen za delavce čimboljši razdelitveni model ter da sc ne bodo krčila dolovna mesta in obseg dejavnosti podjetja.
Vsekakor je pred sindikati odgovorna naloga, je zaključil dr. Žužek. Če je ne zmorejo zaupniki sami, naj jo izpeljejo s pomočjo občinskih organizacij, nobena sramota pa tudi ni k sodelovanju povabiti strokovnjake.
Zakonodaja daje sindikatom široka pooblastila, ki se jih zlasti v tako pomembnem procesu, kot je lastninjenje, splača izkoristiti.
ML
Telefon: 061 713 537, 715 229
Obveščamo vas. da je Območna organizacija ZSSS Domžale sklenila z MESARSTVOM KMETIČ IN ARCAEIO d.o.o. iz Trzina pogodbo o prodaji in nakupovanju blaga. S to pogodbo daje MESERSTVO KMETIČ' in ACRALIA d.o.o. članom Območne organizacije ZSSS Domžale pri nakupu blaga tele plačilne pogoje:
-	pri plačilu nakupljenega blaga z gotovino 8 % popusta,
-	pri plačilu nakupljenega blaga s čeki 3 % popusta in enomesečni odlog plačila,
-	pri nakupu blaga v vrednosti več kot 6.()()(),(K) SIT plačilo v 2 obrokih s tem, da prvi obrok kupec plača v roku 30 dni od nabave blaga, drugi obrok pa v 60 dneh od nabave blaga.
V tem primeru je kupec dolžan predložiti prodajalcu kot garancijo plačila administrativno prepoved podpisano s strani delodajalca.
Pri plačilu z odlogom se kupcem ne računajo zamudne obresti. Pri uveljavljanju ugodnosti pri plačilu kupljenega blaga bodo morali kupci - člani ZSSS predložiti posebno izkaznico, ki jo bodo prejeli pri svojem predsedniku sindikata.
SKRAJNI ČAS ZA REVIZIJO
Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom
Osnove v mesecu februarju
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
4.262,00	SIT/176 ur
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri
7.103.00	SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 2.841,00 SIT
-	polovična dnevnica
1.449.00	SIT
-	znižana dnevnica
1.050.00	SIT
Kilometrina z osebnimi vozili
16,60 SIT/km
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
120.00	SIT/dan
-	oddaljenost od 4 km
do 8 km 150,00 SIT/dan
-	oddaljenost od 8 km
do 12 km 190,00 SIT/dan
-	oddaljenost od 12 km
do 16 km 210,00 SIT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
240.00	SIT/dan
Odpravnine nad 20 let delovne dobe 106.545,00 SIT
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev
-	prevožen kilometer 2,40 SIT
-	tekoči kilometer 1,62 SIT
-	spremljevalec tovora 0,98 SIT
■ Albina Kosmač
DELAVSKA ENOTNOST, 28,01.1993
GREGOR MIKLIČ predlaga predsedniku državnega sveta dr. IVANU KRISTANU, naj na dnevni red 4. seje državnega zbora uvrsti
*	predlog zakona o spremembah zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje in
*	predlog odloka o stopnjah prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Oba namreč povečujeta stopnji prispevkov za zaposlovanje in zavrova-nje za primer brezposelnosti ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Povečujeta se prispevka zaposlenih iz plač in iz sredstev tistih, ki plače izplačujejo.
Torej se ne glede na predlog odloka o stopnjah prispevkov za zdravstveno
zavarovanje, po katerem se ti zmanjšujejo z 18,15 na 14,45 odstotka (7,55 delodajalci in 6,9 zavarovanci), ohranja izjemno visoka stopnja davkov in prispevkov iz plač in sredstev izplačevalcev.
Če morda ni najvišja v Evropi, je gotovo v samem vrhu. Tudi po oceni tujih strokovnjakov so obremenitve plač v Sloveniji nevzdržne!
“Sindikati Slovenije smo enotnega mnenja, da je potrebno davke in prispevke znižati oziroma poceniti drago državo.
Pripominjam, da predlagane povečane stopnje ne pomenijo tudi hkratnega povečanja sredstev za zaposlovanje oziroma za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ampak so njihova povečanja posledica prerazporejanja sredstev v državnem proračunu za druge namene.“
V belilnici so pri beljenju vate uporabljali za zapiranje pokrova belilne košare posebno utež (težko cca 4 t). To utež so postavljali na pokrov košare in privijali zapiralni obroč vse dokler ni bil poravnan z robom košare. Zaradi tega je bilo treba segati pod utež zaradi privijanja zapiralnega obroča; to je pomenilo dokaj veliko možnost nezgod. Dviganje in spuščanje uteži je povzročalo vibracije na košari in tleh bclilnicc; dodatno je bil obremenjen dvigalni sistem, ob odstranitvi uteži bi pridobili precej prostora.
Do primernejše rešitve je z inovacijo prišel MIRO KOS.
Predlagal je zamenjavo uteži s hidravličnim sistemom. Hidravlična naprava naj bi imela okvir. Zgornji del bi bil vtečajen (premakljiv) v dveh točkah in zatičen v tretji. Na tem “trikotu" je tudi krmilni mehanizem in delovni del sistema, ki naj tritočkovno pritiska pokrov navzdol (tritočkovno zato, da se pokrov ne bi zvijal). Sila, ki je potrebna za zapiranje je okrog 6 ton.
Kosov predlog se je realiziral tako, kot kaže gornja slika. Z izboljšavo je odpravljeno dokaj nerodno delo z utežjo, možnosti nezgode z dvigalom ni več, odpravljene so neprijetne vibracije, delo pa poenostavljeno in časovno skrajšano.	’
V SPOMIN
CIRILU GROŠLJU
Leta 1947 se je zaposlil v TOSAMI. Dolga leta, vse do upokojitve je bil vodja mikalnice. Vedno dobre volje seje ves predajal delu. Upokojil se je leta 1971.
Zadnjič smo ga srečali lani na srečanju upokojencev. Povedal je, da srečanja za nič na svetu ne bi hotel zamuditi. Njegovo živo zanimanje za Tosamo še 20 let po upokojitvi ga je pokazalo kot pravega Tosa-movca. Vitalen, vesel, zgovoren, čeprav je zakoračil že v 81. leto. “Ne smeš se zapustiti", to je bil njegov recept.
Premagan od hude bolezni je omahnil. V tolažbo naj bo zavest, daje živel bogato, polno življenje. Slava njegovemu spominu!
JOŽICI MUHIČ Ta tvoj tihi grob v zvezda bleščavi, ta tvoj svetli strop nad tabo pravi: če vse zvezde bodo pogašene, če nad nami več ne bo nobene in nebo obleče črne halje, tu sijale bodo zvezde dalje, sree tvoje bo sijalo milo.
O, da moje bi se tu spočilo!
Dolga leta si poznala le bolečino, ki si jo odganjala s svojo vedro naravo in s skrbjo za svoje najdražje. Zadnje more nisi zmogla. Bolezen je bila močnejša.
V spominu nam boš ostala dobra, mila in vesela prijateljica.
Počivaj v miru, draga Joži!
ZAHVALE______________
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka sanitetne konfekcije za lepo darilo, ki mi bo trajen spomin. Prav tako se najlepše zahvaljujem tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. Celotnemu kolektivu pa želim še veliko uspehov.
MARTA URBANIJA
Vsem svojini sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice se prisrčno zahvaljujem za lepo darilo ob odhodu v pokoj, ki bo v trajen spomin.
Prav tako se najlepše zahvaljujem vodstvu podjetja za knjižno darilo. Vsem skupaj v TOSAMI pa želim še mnogo delovnih uspehov.
ANI ROŽIČ
Ob odhodu v pokoj vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka medicinske plastike iskrena hvala za lepe želje in darilo, obenem pa se zahvaljujem tudi kolektivu TOSAME za knjižno darilo.
MIHAELA SMOLNIKAR
Ob mojem odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije, enako mojim ožjim sodelavkam prav prisrčno zahvaljujem za nepozabna darila. Enako tudi vodstvu podjetja za pozornost in knjižno darilo.
Vsem skupaj pa želim veliko osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov.
FRANC STUPICA
Po 30 letih dela v TOSAMI se tudi jaz poslavljam in odhajam v pokoj. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem za darilo, ki mi bo v trajen spomin, ter podjetju za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov.
TONČKALUKANC
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije za darilo, ki mi bo v trajen spomin. Zahvaljujem se tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. Podjetju TOSAMA pa želim še mnogo delovnih uspehov.
IVANKA GORJUP
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam otroške konfekcije iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo v trajen spomin, vodstvu TOSAMA pa za knjižno darilo.
MARIJA ŠKARJA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka sanitetne konfekcije za lepo darilo, ki mi bo trajen spomin. Prav tako se najlepše zahvaljujem tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. Celotnemu kolektivu pa želim še veliko uspehov.
MARIJA BLATNIK
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice za lepo darilo, ki mi bo vedno v spomin.
Še enkrat najlepša vam hvala. Vsem skupaj v Tosami pa želim še veliko delovnih uspehov.
URŠKA KOVAČ
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo v trajen spomin in me bo vedno spominjalo na skupaj preživeta delovna leta
Zahvaljujem se tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo.
MARIJA CENCELJ
Ob smrti mojega očeta FRANCA AVBLJA, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem otroške konfekcije ter sindikatu za denarno pomoč in darovano cvetje.
VIDA BIZILJ
Uredniški odbor TOSAME: Tinca Ocvirk, Silva Mežnar, Feliks Vodlan ing., Viljem Dolenc ing., Milan Drčar, Marjana Lubinič dipl. iur. - glavna urednica.
Glasilo podjetja TOSAMA VIR, Šaranovičeva 35 Izhaja enkrat mesečno v 1400 izvodih.
Tisk: Papiroti d.o.o., Krško
ISa podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje št.23-201/92 z dne 23.03.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. loč. tar. št. 3, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.
ZMUrfEC
MESTOM
NEPO
MtUHEN
ZIOJP1-

OTO«
c
AMMO
DEBEL
8REO.
MESTO
HOONK
NKEU
JBM.U
PLAZI. E C
CTVO
■ danes ZOPET NA VflTAEBNSKI TERAPIJI 06(A ?
NA GRADE
Tokrat pri razdelitvi nagrad ni bilo problemov. Dobili smo le tri rešitve - vse tri pravilne. Vrstni red pa je žreb določil takole:
1.	nagrada: POLONA PODBOR-ŠEK - SKS
2.	nagrada:	IVANKA SMOLNI-
KAR - mikalnica
3.	nagrada: NUŠA BRECELJNIK-SKS
SPOMINI OB PEKI
Je liha reka sko/ vejevje drla, drla, drla, žuborela.
Gledam jo, deročo reko, nje vrlince, peno belo.
V	neskončne zrem valove mlade, v privlačno njihovo globino.
V	daljavi pa so sinje gore
in za obzoijem modro morje.
In spel zasliši srce moje pelje plic - kako lepo je!
Ko sonce julranje posveli ledaj zavem se — vredno je živeli.
A vendar moje bo življenje le eno samo skrilo hrepenenje. Po zdravju moja duša hrepeni, a lega zame ni in ni.
ČESTITAMO!
IVI UPIBAP
v gr. mit j