211. Številka. Ljubljana, v četrtek 16. septembra 1897. XXX. leto. prejeman ta avetro-ogerske •letele o tm leto 1!S gld is pol Ista S gld., &b L j obijano brss pošiljanja na dom as vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden meoec 1 gld! 10 kr. Za pofciljanja ca dem računa so po 10 kr, •i Četrt leta 4 gld., za jeden dan afsior» isimši nedelje in prasniks tor volja po polt M X gM. 40 kr. — ta L j obijano brss pošiljanja na dom as vse 1 ua mesec, po 30 kr. as Četrt leta. — Zatnjedeiels toliko več., kolikor pofttr.ina zi.nta. Za osaanl la plačajo as od itiriatopnt petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po t» kr., ee se dvakrat, in do 4 kr., ce bc trikrat ali večkrat tiska. Popili naj ee itrvolo frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. —- Dredniltvo in apravniHtvo je na Konjpseostn trgu et. 12. Op ra voiltvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, osnaoila, t }. vat sdmi.iV..-. Iz tabora upornikov. Danes teden ee otvorijo visoka vrata avstrij skega državnega zbora, da sprejme v Bvetle prostore poslanske zbornice po tolikih mesecih odmora lanova aaatopnike cialitvanskih narodov. Kakor pred tranetkom odločilne bitke deloje in pripravlja se aadaj v obeh taborih a mrzlično nervoznostjo. Ve* čina išče in etika po parlamsntaričnem opravnikn paragrafov, ki bi se deli uporabiti za to, da ee udusi ponovitev vsako plodno delo iajalovljajoče obstrnkcije, gref Badeni grozi v tficijoznih in pol ofioijozn h listih, da pokaže avojo aželezno roko" obema taboroma, ako se ne posreči večini, da ma napravi red v hiši, in išče se istinito energičen predsednik, ki bi ne omedleval, kakor dobrodušni dr. Kathrein pred naskoki Scbdnererjanskih vitezov. Dan na dan se vrfie posvetovanja, odseki bite k sejam, ministeratvo ima konferenca v cesarjevem dvoru, in tako vlada na vseh koncih in krajih naj iivahnejše pripravljanje. A tndi opoaicija ne drži križem rok. Obstruk-cijski lati sa rogajo na ves glas iskanja sredstev, ki naj ugonobijo parlamentarni odpor dokaznjć, da je vsako tako iskanje brezvpešno, da se morajo vsa sredstva izjaloviti in da se bedo stranke veČine če britko kasale, da so ee lotile izprememb opravilnika, kajti: daaea meni — jutri tebi t Na obeh straneh je torej zmago vit oh t precej jednaka. Kdo pa se je motil, to se pokaže že po preteku dobrega tedna. Vender v nečem je obstrukcija že danes na slab&em. Dočim spremlja vse delovanje strank večine neprisiljeno somi&ijenstvo naroda, ki si je v svesti, da ima prav, začeli so volilci obatrukci jskih poslancev že omahovati. Naveličali so se razsajanja, kričanja, groženja in op ran j a ; pogum jih zapušča, ker ne vidijo nikjer vspeba, pač pa celo vrsto bla-maž; daniti s« jim začenja, da upor, s katerim so ustavili poslovanje parlamenta njihovi poslanci, škodnja tudi njim samim, in slišijo sa iz vrst vo lilcev obstrukoijskih poslancev glasovi, da so volili avoje poslance končno vender le za delo, ne pa za raasajanja. LISTEK. Mati. Sp isal F o d o r. , Varja! Pridi bližje, . . . bližja . . . nikar ne plakajl« In Varja je vstopila k postelji svoje bolne matere. Skozi okno je prihajal v sobo svetel *ij, kateri je pričal, da se nagiba lep majnikov dan h kraju. Zlati žarki so razsvetljevali ubožao čumnato t -.m daleč na periferiji mesta, kjer gospodujeta po« manjkanje in uboštvo, in poljubljali so bledi obraz umirajoče žene, katera ni poznala veselih dni j, katera se je morala boriti za vsakdanji krub, dok je ni ostavila — ne volja — temveč . . . moč. Ako sedaj razmišlja svoje življenje ter se vprašaje, kaj je dobrega imela, tedaj si mora odgovoriti, da dobrega prav malo, a veliko, veliko hudega. Soprog jej je v bolnišnici umrl ter jo pustil a dvema hčerkama samo v tej solani dolini. Vsakdanja pripovest. A vendar, kdor bi opazoval obraz te žene, celo sedaj, v smrtni uri bi videl, kaj vse premore slabotna ženska, ako grozi njenim dragim pomanjkanje in beda. In tako doživlja sedaj generalni štab nemških nacljcnalcev pod poveljništvom viteza Jarija razočaranje za razočaranjem. Agitacija na Češkem, zUsti v severnih krajih, rapidno pojema. Narod se noče več udeleževati protestnih ehodev, na deželi in v malih mestih nočejo ljudje nič več razgrajati na komando Sct onererja. Valed hujskanja nacijonalnih poslancev so opustile nekatere oporne občina poslovanje v prenesenem delokroga in nadomestiti jih je moralo vedno okr. glavarstvo. No, ni minuto de dosti mesecev, ia že godrnja narod, ker iagnblja vsled tega ne le ogromno časa, nego trati tudi mnogo denarja s tem, da se je preložilo poslovanje a dežele v mesto. I a sedaj se ogleda narod, zahtevajoč, naj prevzeno občina zopet poslovanje v prenesenem delokroge, — poslanci in vodje pa so tako pošteno blamirani. Taka dtjstva vzbujajo v Sctojererjevem bojnem taboru strah. Zato je sklenilo vodstvo, da napne sedaj moči v novo, forsirano agitacijo, ter da priredi, naj velja kar hoče, de n bj sbedov, ki naj dvignejo zopet omahujoče volilce. V svojem obupnem položaju ee zateka na.ci jonafna ebstrukeja sedaj že k — študentovstvu v nadi, da si je ohranilo to de nekaj močij v svojih mladih plučah. Iz Lipsije in iz vBeh avstrijskih uemdkih vseučilt&kih mest ni) sa »bere študentov-stvo v Hebu, ki naj protestnje proti jezikovnim natedbam, proti Badeniju, proti elovanski večini itd. Bedo li imele take prisiljene agitacije kaj uspeha, se pokaže kmalu. Mislimo pa, da upravičeno dvomimo. Vse razburjenje nemškega naroda je bilo itak le umetnostno narejeno, nikdar pa ni iz* viralo iz prepričanja mase. Različni agi t it t rji so pač znali nahujskati in razdražiti narod za nekaj časi, trajnega oduševljenja pa mu niso mogli dač', ker so sami brez njega. In tako se nje" obstrukcija sama, ko izgubi kontakt z lastnimi volilci, prej ali slej. V ljub IJ »mir, IG. septembra. K situvaciji. Vse priprave za otvoritev drž. zbora so že izvršene in vsi drž. poslanci se žs dobili vabila k prvi soji 13. zasedanja, t. j. 23. t. m. Varja je bila takrat stara dvanajst let, a Dunja šele deset mesecev. Minila so za tem tri Ibta Dan in noč je morala uboga vdova delati, da je obvarovala svoja otroka — jedino to'ažbo — vsaj glada. Brigala se ni za svoje zdravje ; zadovoljstvo, rekel bi sreča, se je vseHo v ubožno sobico. In sedaj I . . . Neizprosna narava je zahtevala svoja prava. — Moči so pojemale, obolela je. Tužno bolesten nasmeh jej je zaigral okrog usten. Njen pogled je sledil solnčnim Žarkom, katerih žarka svetloba je obsevala dražestno otrokovo glavico. Svobodna vseh bolestij je spavala tam v kotu sobe nje Dunja, nje jedina Dunja, katera sniva srečen sen nedolžnosti, ne vede, da jej bode najdražja na tem svetu b&š sedaj vzeto. Najraje bi bila bolnica glasno zsječala. Ne, ona neče umreti. Borila te je s smrtjo, ona se mora umakniti; — žena mora živeti, živeti za svoja otroka . . . Ojlabela se je zgrudila nazaj. „...() Bog, o Bog! . . . Vanja, ostaviti vaju moram . . . Sama ostaneš z Dunjo . . . Vanja, . . . ti si starejša . . . Obljubi mi, da jej hočeš biti mati... obljubi mi! Potem bodem ložja umrla .... kž.o umrla . . . Vanja!. . . Danja!. . Zahajajoče solncs je poavetilo na obraz umi!« ob 11. nri dnpoludoe. Le Tomaž S I a j e r, ki je poslanec kmitokih občin Rzezovv Kolbuszcwa ter je bi pred nekaterimi tedni obsojen, ni prejel cika k«ga obvestile. Vender se euatra SsBJsrjev mandat ue neizgnMjenio. Obstrukcijske stranke bedo imele pred začetkom drž. zbora še v-Ji i-: abed, da se končno domenijo o umestnost!, načina in dobi nadaljevane obsfrukcije. Najvažnejša točka pa bode, kako naj m vede opozicija glade nsgodbe z Oger-sko. Glede toga vprašanja hočejo nemški nacijftnalci postopati solidarno z liberalci dobro vedć, da bi bil Bride u i jako radet, ako od mu ne posreči doseči sklepa nagodbe. — Podkosiite desnice se snide danes. Poročal bede o sredstvih, e katerimi naj se zatre obstrukc'ja in načrta iznovr. glavne zahteve desnice, katere mora izpolniti vlada, ako hoče, da jo podpira vačina. Novi višji deželnosodni predsednik na Dnnaju, dr. K^rol vrte z Krali pl. Krallenberg, je irr.el pri up stopu svojega mosta znamenit govor, v katerem je ta J i dejal: Moja dolgoletna izkustva so mi šele poj*sn:la, kako vzvišeno misijo izpolnuje sodniški stan v državi. Pre^ seboj vidimo spor in ni slogo, m i pa poznamo Te resnico, kakor je vte-losena v zakonu. Mi na poznamo nikakih razlik, niti političnih strank, niti stanov, niti ver, za nas ni razločka mej bcg&finei in ubožci. In ako naj zadnjo svojo trćiitaf Omejim, moram reči: moj ubožci "n bog! tiči more biti za nas le tak razi:ček, da ponujimo re vežom svojo pomoč še posebno radi, kajti reveži nimajo enih sredstev, s katerimi si bo-gatitci p« migajo dc pravice. Dalj« je dejal vitez Kršil, da morajo sodniki storit: vse, da ntrdjomej naredem zaupanje do sebe. To pa se sgodi, ako izvršujejo zakon v onem duhu, v katerem je izdan. Juriftičnib igrač pošten sednik na trpi, ntgo pospeši vsak proces. Sodnik mora preučiti dnšo naroda, mora pronikniti v njega intimnosti ter poteaa šele soditi. Sodnik tudi ne srna z obdolžencem postopati kakor z obtožencem, dokler se ni izrekla sodba. — Bivši voditelj pravosodnega ministerstva ob čaru uradniškega kabineta je označil pač ideja!-nega Eodnika! Poznati dušo naroda, biti nepristranski sednik itd., mere biti le Človek, ki je sin du« — čista, nadnaravna sreča je odsevala z obraza katerega je beda teko izžila. — — — Krsti sta sledile deklici; — jedna, smrtno žalostna ter jokajo:- . je vodilo svojo sestrico, katera je poprafevala po materi. „Nimaš več mamice . . . vendar" — strastno je pritisnila otroka k sebi — „Dunji, jaz ti hočem biti mtt !a * » * „Donja, Danja, pojdi proč od okna, jutranji zrak bi ti ntegnil škodovati!" SBMirnj, sestrica, miruj I Nikar ne skrbi toliko zame; poglej vender sebs, kako bleda s'<. Pojdi z menoj na prosto, danss hočeve biti prav veseli !u" ... Bilo je pa tndi opravičeno njiju veselje. Ko je ležal po ulicah vasi za moža visoko sneg, ko ja brila barja po bliščeči so ravnini, tedaj je ležala Danja v pntelji v hudi vročinici. Zdravnik je resno majal z glavo . . . „ Ako narava in Bog ne pomo-rets, se je bati najhujšega", je dejal. In Vanja? Nemo je prenašala vso bolest ter sedela neč in dan pri postelji svoje sestre, kateri je že petnajst let sem bila skrbna mati, kakor jej ja umirajoča velela, katero je živila z delom svojih rok katero je varovala, kaker očesno punčko. Vslec? najboljša postrežba se joj je tudi posrečilo, Dunjo obvarovat: smrti. (Eonco prih.j ti Snega narodi. In koliko takih sodnikov imajo naši koroški, goriški i. dr. rojaki? Dunajski antisemitje i a na čelu njim dr. L u e g e t eo začeli s surovo ailo udrihati po onih učiteljih, ki jim nočejo kakor kužki parirati. 01-pustili so iz službe 5 učiteljev, češ, d) so socijalisti, in da ne gre, da bi brezverci in brezdomovinci po* učevali mladino. Aatnemitj 3 torej politično terori-z o jej i ubogo učiteljstvo t»r jim za kazen, ker nočejo biti breznačelni Bužnji, odvzemajo kruh f Pač so klerikalci VBeh vrst jednaki; isto kar a« godi sedaj na Dunaja, pe je včasih godilo tudi pri nas, iu nekateri bi radi, da bi bg zopet. Bismarck in obstrukcijonisi. aHimbnrger Nacbricliten" ostro obsojajo, da iščejo avstrijske opozicijska stranke pomoč v VoJikinemčiji. Jezikovno vprašanje je notranje vprašanje Avstrije in vmešavanje v notranjosti nosadns države je krivično, ker vsaka država je samasvoja gospodarica. Vsled tega jh kn'/. Bismarck nedavno resno svaril av - t i j ka goete na svojem gradu, naj na zabijo, kaj so dolžni monarhiji in dinaitiji. Dopisi« I/ ltropc*, 14 septembra. Šaljivo imenujejo naš trg Krupo am»la Ljubljana". Nismo ravno zadaji, a ljudski gl-,8 jo gotovo tadi pravi. S tem hotelo sa jo le rč, ,da Kropa ima zd*avo osrčje*, in po pravici. Ra -ni H'a^ovi so tu arstopani in vsi pridni pri d tlu od zore do mraka, pri tem pa tudi še na viošeni za svni rod in r.-zna 'deale. Bog daj, d« bi takH ostala! Žalib g. da irekdanjega blagostanja primtiEJkuj*, ker »ara razni stroji preveč konkurence delajo, a tbcpati pa še nečsmo. Počasi vendar n.t predu;ec?j. Da emo pa r»s navdušeni za narodno stvar, kaze nam ruvoo podružnica av. Cirila ia Me teda za Kr^po Kamne gorico-Dobravo, katera ni ravno jedca zadnjih. Vsako leto priredimo jedno veeelico v pel prskoristae družbe. Tako smo tudi letos pri te dih pretočeno nedeljo v Kropi, v gostilni pri Jarmu veselico, pri k ..t n so nas vrlo podpirali sosedni Kamnogončani. Počastili eo n -s 8 svojo navzoč ttOstjO tu ti nekateri gonpodja in gospodične iz IU-dovljice. iUva jim vsem. Škoda, da je bilo deževno vreme, ker scer bi bila druiba sv. i' tli in M - toda če na boljpm. Pa tudi tako nabralo se je pri vese I ci nad 100 gld. čistega. Gospod blagajnik Josip Korošec poalal pa je glavni druibi 140 gl., in tako ja uiišrt podrnžorc» že tretjič pokroviteljica. Na tako uspeli veselici zahvaliti ee maramo v prvi vrsti za govor g. drž. poslancu Jjs Pogačnika, ki je raz lvi.il pcmes diužbe sv. C rila in Metoda, dalje Kro-paraki.u diletantom, »m-moma gospcd:Čni učiteljici A. Umoril, tr/spej H Korošec, g. režis<-rja, juristu M. Pircu, g. Fc. Šolarja, g Fr. Zapana in g. nadnčr-telja J s Korošcu, ki so z igro . D*u gospoda pa j leoma v igro zamislili. Da je bilo res i.i*kaj jukoatnih nedostatkov, se ni čuditi, saj so lili šele prvič na cdru. Upamo pa vsi, da uis ša večkrat razvesele na odru. Ne smemo tudi pozabiti kicpvskr-ga mošVegi zbora, kateri je pod vodfjtom g 1?. Zupana iz Kamnegorice navzoče prav »«s*lo kratkočasil z m togo broj ni ni pasmami, zlasti so „solg. Jarija L »gata slav. občinstva ug-ija'e, tako, da ao se morale večkrat poaavlj&ti Da je bil tudi cdbor naše podružnice na svojem nuatu iu mc-ogo deloval v prid sr--c.k-.nja ssraiuae. II -i'.bk jiro, ;menoauagg. predsednika J is. Pigačniku, i'.cl. pos'aacu iz Pcdnart*, tajniku Fc. Šolarji iz Krope, I--. Zupanu is Ksunnegorce. blagajniku Jos. Kt.A.;u iz Kro f Mih. Pesjaka iz Kcmnegorice in Iga. Zapaaa iz Kamnegorice B g daj, da bi se i £ VI Silo še več vpsehe tako izbo-n o nam v zabavo, dtnžbi sv C rila in |M*tcda pa k fi lancijalnemu uspehu! Da je tudi m niste/ za notranje zadevo ukrenil v podibi ajirmove gostilne", pri slavnosnani pobtrsžljivoati iste, vsa potrebno, točno, nkuino, in postregel z nujbolišj vinsko kaprico, je umevno, iu 1« žal naj b.„de istim, ki se aiso udeležili naša veselice. Vseslovenski shod. Zborovanju je slodi! banket Velika dvorana v ljubljanskem „N-irodaeai domu" je bila prav do zadnjega prostora polna. UJe'ežili eo se banketa vsi sloji slovenskega naroda, vidc-l si tu moJerni frak pa — golotokega kmeta, Isjike in duh >vnike iZ v;eb sicvriuskih pokrajin. Pod 8*oloravnbteljst7om goriškegi državnega poslance dra Gregorčiča se je vršil in izvršil sijajni banket na občno zadovoljno^ ter se je iz pregovorilo precej kras jih napitn c. Spočetka je na z iravil atolumvnatelj dr. Gregorčič očetu Slo?ea cev, presvetlemu cesarju. Potem ja govoril ljubljanski župan Ivan Hr;-bar nekako tako le: Tujec, ki po'uje od Mure do jadranskega morja, ali cd Drave do Kolpe ne more se zad-sti načuditi :>ar«vn-m krasotam, s katerim je ta svet tb tg^d.rjen. R dovitne ravr'ue in prel pe vinske gorice nahajajo s« tu v najbližjem aosedstvu nebo tičnih gora, katerih vrhove krije večni sneg in ob katerih vznožji se zrcalijo zelene vode idiličnih jezer. Tam, kjer ae gorovje sačenja zniževati proti sinjemu jadraoekemu morja, pa nastaja tajnostni Kras s svojimi dolinami, podzemeljskimi rekami in pa onimi čadnotvorbenimi, skoro neskončnimi pod zemeljskimi prostori, katere narod imenuje vilenice. Mi, ki živimo na tam Bratu, vseh teh narav nih kraeot morebiti niti ne opažamo tako in j h, ker jih imamo vaaki dan pred očmi, na varno zadostno ceniti. Jedno pa vemo vsi: da nam ja ta svet tako mil in drag, da drbti zanj vsaka žilica naša, da bije zanj zadnja sraga srčne naše krvi. Gospoda moja 1 Domovje našo bilo je večje. Pohlepnost aoeedov pa in — morebiti še več go-lobja narav našega naroda — aakrivila je, da so se zožile njega meje. Ostal nam je pa vender še najlepši del nekdanje velike domovine našo. Ni li, gespoda moja! to migljaj usode, da — ako ža n Kino znali varovati ostale avoje poseati — vsaj skrbno čuvamo nad biserom, ki je še naš ? In ta biser hočemo čuvati: tako se mi zdi, ko da bi čal Vas odgovarjati vse Ti izmučeni ko roški brat, ti previdni štajerski rojak in Vi junaški bojevniki od bregov Soče in jadranskega morja: in vsi, ko bi Vas vprašal, hočete-li radovoljno pre pustiti sosedom le ped slovenska zemlje, Vi, vsi, vem, da bi mi odgovorili kakor iz jednega grla: ne, nikdar n« ! la tako je prav. nH*ndi off!" doni naj nasproti ob vseh mejah našega sveta vsem onim, ki pohlepno stegujejo po njem svoje roke. — Gospoda moja! Kakor so udje rodbine zavezani podpirati očeta, da ohrani podedovano posestvo nezmanjšano, ravno tako mora biti dolžnost vsem sinovom vetiks rodbine, ki ne imenuje narod, da čuvajo nad svojo posestjo, in da so za neskrajšano ohranitev njeno, tudi boje/ ne plašijo. Prvi pogoj pa je seveda, da ljubimo svojo domovino iz srca in duše in da v tej ljubezni nikdar — pa naj ai boda tudi v tuge polnih dneb — ne omahajemo; kajti le ljubezen je, ki ne pozablja na žrtve. V tem ozira bodi nam vzgled slavni neš pesnik, ki poln srčnih bolečin poje ,,Britka Žalost mo prešine, Ko se spomnim domovine Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane/1 ki pa zaradi tega ni za t-eno tek ne omahse v neskončni svoji ljubezni do te nesrečne zemlja, temveč si srčno žalost skoro v jedni sapi tolaži s proroško nadohnjenimi besedami .K" jnz v gomili črnej bom počival, Ko zelen mah poraste nad menoj, Veselih časov srečo bo užival, Imel bo jasne dneve narod moj." Da bi ti jasni dnevi na nebosklona naše domovine kmalu zablesteli, to je, gospoda moja! želja nas vseh ; z\blesteli pa bodo, ako bodemo vsi vedno pri delu za nje povzdigo in procvit Gospodu moja! Dajmo ai torej v tem slovesnem trenotka besedo, da nam ljubezen do domovine nikdar ne zamre v naših srcih in ob tej svati prisegi dvignimo čašs na BreČnejšo njeno bodočnost. / ip.inu Hribarju so priredili zunanji slovenski gostje po tem govoru prisrčno ovac jo. Dr. Iv. Šusteršič je napil slovanskim bra tom, došLm državnim poslancem iz č^ške. Mo ravske, Gahcije in Hrvatske. Oočinstvo ja viharao nezdravljalo državnim pnelacc^m, zhsti pa dru. Stranskemu. Mslcraski drž poslanec prefasor Bar-vvinski js i spraznil čašo na utrditev slovanske vz«jemnosti ter povdarjal, da treba, da se Slovani mej aeb>) natančnejša izpoznavajo. V ognjevitem, elektiiznjočeu govoru je pozival David Starčevič — burno pczlravljan — Slovence, naj se združijo tesaeje s H.vuti, svojljo, da tadi koroški Slovenci pozdravijo Sokola na svojih tleh, kar se jim doslej ni dovolilo. Imenom akad. mladine je nazdravil g. Saga narodni eaeržiji in bodočnosti slovenski Oib. Jo i. Nolli je nazdravil še poseba koroškim Slovencem, da skoro dobe* na če o dež. uprava moža, ki bo pravičen tudi Siovencam. N namerna navdulenoat je naatala, ko f e j ■ kot govornik (gl sil častitljivi, bliza 90lstni starček, g. prost S e r a j n i k s Koroškega, ter nazdravil mater ni besedi in zapel staro narodno pessm. Sokoli so ga dvignili ter nos li po dvorani, dr. K u h a r je nazdravil .Slavcu" za njegovo požrtvovalno sodelovanje, v čegar imenu ae je zahvalil prediednik Dražil, nazdravljajoč gostom in slovanski pesmi. Občinski •»vetnik Zabukoveo nazdravil je narodni odločnosti in slovenstva, posl. dekan Kompare pa imenom iK.erakih Slovencev in Hrvstov vaajemnoati, in da bi L ubijana vedno nudila obmejnim Slovencem potrebnega okrspčtla za narodni boj. Dr. K u -š a r je še jedenkrat pozdravil vse g^ste possbno še nekatere pozneje došle, poslanca Einapielerja in dr. R o s i n o , celovškega odvetnika dr. K r a n t a, prosta Serajnika, starino Svetca in druge. Imenom hrvatskih gostov je navdušeno govoril urednik , H vata* v Gospiča, g. Ra tko vio, nazdravljajoč slogi mej Slovenci in Hrvati. Burno ova* riju |e priredilo občinstvo, ko se |e oglasil poslanec S p i n č i č, naglašajoč, da složni Slovenci in Hrvatje morajo skoro postati gospodarji na svoji zemlji. Mhj ktepkimi govori in zdravicami peli so vrli Slavci ntumorno in tadi opsrni pevec g. J. Nolli je zapel na splošno željo tri točke. Ša ob pozni uri bila js dvorana vsa polna, dražba pa izredno animirana, kakor ni običajno; vsakdo je namreč čutil, da zborovanje slovenskih poslancev je bil velevažen pojav, ki ne more ostati brez blagodajnih posledic. ■» * * Brzojavke. Bar ko vi je: Zadržani radi rasnih poslov, po-verujejo Vam odaševljeni bratje ob obalih sinje Adrije ob priliki današnjega velepomenljivega, v le važnega narodnega shoda svoje gorke te/.oje, vzklikajoč navdušeno: Bratje, zvežimo se v trdno kolo ter pomBgijmo drag dragoma do končne priboritve naš;h prefcrvavo zasluženih, do sedaj krnto pridržanih pravic! če sit praric sovrag Grm.n je in Roman, naj takih si privošči tud* vredni naš Slo/anl — Ivan S.atko, Martelanc, Aadr. Pertot. Bos niča: Slovenci v J«renini najiskreneje pozdravljajo vseslovenski shod, želač, da njegovi sklepi zjedinijo vse Slovence k odločnemu delo vanju. — Dekan Fiek, kaplan Gomilšek, župa a Za-panik, \Veingerl, Jagar, PlančiČ, S>kol, Jančič. Bohinjska Bistrica: Vseslovenski shod bodi nam porok krasnejših daij bodečih. — Jjan Mencinger, t-govec. Bohinjska Bistrica: Spod Triglava žele narodas Bohinjke in Bohinjci slovenskemu nhodu, da nam oživi pogrešano edinost. — Franja Mencinger, Janes Mencinger, Mesar, pravnik, tajnik, Cucek. OŽebkov Peter. Bohinjska Bistrica: V duhu pri vas želimo shodu najlepših uspehov in kličemo: Slava 1 — Frančiška Mencinger, Hnmak, Mesar, Ravhekar. Bovec: V immu prebivalstva trga bovškega Brcni pozdrav I — Žapaostvo. Bovec: Velevtžnemu ehoda najboljši uspehi Na zdar! — Sorfi, Pečenko. Bovec: Prisrčen pozdravi — Čitalnica. Baze t: Nad bratsko slogo avstrijskih Slovanov z željo boljega napredka radnje se — ba-zetska čitaonica Bo zet: BrjzetBki okoličani izražajo svoje soglasje z resolucijami vseslovenskega shoda. Celje: Današnji shod bodi nasprotnikom dokaz, da Jugoslovan postaja jedin. sloboden in neza«isen. V to pomozi Bog! — Celjsko pavsko društvo. Celje: Župansto celjske okolice želi slavnim zborovalcem prvega vseslovenskega shoda najboljše nepehe, odobrava vsa dotične resolucije ia kliče: Živela slovenska vzajemnosti — Giinšek, župan*, Kosem, tajnik. Celje: Slavnim zborovalcem, zbranim pri vseslovenskem shoda, želč teharski občani obilo Dalja v prilogi. ~fM Priloga „Slovenskemn Narodn" Si 211, dntj 16. septembra 1897. uspeha, strinjajoč se a vasmi stavljenimi resolucijami. Žitela vzajemnost! Živela slogaf — Robov, Vrečir, Vrečar mL. Preskar, Šuafcenč, Gajhen, Peč njak, Pisek. Celje: Krepka volja, zdrav dah nas bode ta vodila po vaših sklepih do složnega in ploduega dela, spojena z živo vero v Slovenstvo in Slovan -stvo da ne izgubimo rodne ternlje ni pedi in svojih avetib pravic ni trohice. Želeč obilega nspeba za dom in rod Vam kličemo: Živeli I Na zdar! — Celjski Slovenci: Biček, Vrečko, Gradišnik, P~>gan, Loekovsak, Kapas Dolinar, Boacon, Strašek, Trček, H cko Sax, Miroslava S \, Kostič, Zabukovšek, JHribor, Kobilca, Gilcvert, Miroslav Zor, Adolfina Z r, Sapanc, G( sar ia soproga. Krajne, Sket Ko lene, Mngolič, Ribek, Josip Hočevar in hčerka, Vavken, Krizman, Ivan Vehar, Josip Krajne, Dedič, Ignac Vehar, Mencin, pl. Ku-zm ć", Libensfev, Jean, Orobelnik, Mtklavc, Feigel, Potočnik, K - šok Spar bakl, Dober šr k, Fnrjan, Bo »ha in soproga, Pere in stproge, Korošec, Beg, Šinkovec. Celovec: Živeli zastopniki Slovenstva, zbrani ob važnem posvetovanju! Dal Bog trajen nspeb vadim sklepom na blagor milega naroda slovenskega Naprej zastave Slave! — Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Ko roškem Celovec: Najiekrenejse pozdravlja zbrane rojake na prepomenljivem shoda ter jim kliče: Ne ndajmo se! — Uredništvo „Mira". Dolina v Istri: Po elementarni nesreči zadržan osebno prisostvovati vseslovenskemu shodu, pozdravljam prisrčno v imenu občine. — Iv. Sancm, nadžapan. (Dalje prih.) Družba sv. Mohorja I. 1897. 71 .»TIO Slovencev se je letos zopet zbralo pod okriljem naše dične Mohorjeve družbo! Žal pa, da je naše število letos nazadovalo z% 3687. Lani je bilo namreč število Mohorjanov doseglo doslej nedoseženo visočino 75.227 udov, predlanskem (1. 1895.) bilo jih je 72.097. Dasi pa je število Mohorjanov padlo, nas je vender še častna, mnogoštavilna armada nad se demdeset tisoč adu v! S ponosom se osiramo na tako ogromno število Slovencev, ki si hočrjo z dobrim berilom bistriti um, blažiti src«, ki se hočejo ob lepih knjigah iu zlatih naukih, katere po nujajo navduševati in ogrevati za vero, dom in cesarja. Udje ee razdele takole po posameznih ško f ijah: 1. 1897 1. 1896: 1, Goriška . . , . 7.547 — 7.713 — torej manj 166 2. — 5.813 — »> ti 304 d. Lavantinska . 22.507 — 24.409 — 1902 4. I ,juhljaiisk;i 29.119 — 30.445 — ti •i 1316 fi. TržaSko-koperska 3.683 — 3.765 — »i i> 82 6. Sekovska . . . 479 — 486 — »» »» tt 7 7. Sombotcljeka . , 309 — 313 — >» 4 8. Zagrebška . ■ . 602 — 575 — M več 28 9. Serijska . . . . 174 — 197 — M manj 23 10. PorcSka , . . . 191 — 111 — tf n 10 11. "Videmska . . 199 — 209 — ii »1 10 12. Razni kraji . . 450 — 364 — n več 86 13. Amerikanci . . 681 — 632 — »t 49 14. Afrika ia Azija . 160 - 196 — »• lil.Ulj 36 Vkup: 71.510 — 75.227 — torej manj 3687 Najbolj nazadovala je, kakor kaže ra.gi-d lavantinska škofija, ki je bila lani napredovala za 433 udov. Ljuljanaka škofija, ki pri družbi slej kakor prej nesi zastavo, je lani bila pridi bila 1479 novih udov, a jih letos zopet izgubila 1326. — Pr meroma jako nazadovali smo na Kuro U in. kjer je bilo lani družbi priraslo 251 novih udov, a letos zopet odskočili 304. To je veliko š evilo in naša skrb mora bit', da v pr hodnje zopet napredujemo ter izbrišemo le-ta madež 1 — V goriški nadškofiji, kjer smo lani napredovali za 469 udov, smo letos padli za 166. Droge škofije kažejo bolj neznaten m zadek, napredovala pa je zagrebška nadškofija z 28 (lani z 31), razni kraii s 86 (lani z 55) in vrli slovenski Amerikanci z 49 (lani s 77) udi. I hrčkov, da je nazadovalo število Mohorjanov v letošnjem letu, je več. Poglavitni uzrok je slabo gmotno stanje našega ljudstva po premnogih krajih, zlusti pa elabo gmotno stanje našega kmet s ki ga stanu, katerega nazivljamo po pravici glavni steber našemu narodu, m izmej katerega se lero za letom tudi zbira glavno krdelo za velia.0 našo Mo horjovo armado. Slaba letina lanskega leta, ki ee je pri elabo obnesla malone po vsem Slovenskom, je prizadjala našim kmetovalcem ogromno težkih ekibij, a je tudi naši družbi odnesla mnogo, maogo adovl V vinskih krajih ;e izostal glavni pridelek, vino, da ae je Ijudstro moralo boriti z veliko rev • šćino Drugod so razne ujflue pobrale kmeta poljske pr.de.k«; mnogokju imaio še vedno nositi nasledke zadnjih potresov, — tako da se po vsem tem ne smemo čuditi, da se moogokdo, če tudi s težkim ni mogel vpisati več v družbo. V mnogih župnijah je število udov bilo že prej tako visoko, da se je le težko moglo vzdržati na svoji viHOČini in ni Čuda, da je padlo. Muogo pa je še vedno župnij, v katerih bi število uaov lahko moglo še zelo napredovati, d« bi bilo le več zanimanja za dobro etvar. Upamo, da se take žu pni je vender jedenkrat zdramijo ter tekmujejo s svojimi sestrami. Ob jfcdnem pa moramo biti posebej averjeai, da dmaba še nikakor ni prekoračila svoje ga vrhunca, kakor se bodo morda veselili nasprotniki. Padlo js število udov, a to srna b ti le za hip. Zastaviti moramo vse svoje site delati morajo na to vsi o doljobi, do družba v prihodnje zopet napreduje, da je ne bo slo »enake palače, po naših prvosrolnicah, ne slovenskega doma po na$ih mest h in trgih, ne slovenske kmetske hiše in ne koče na zadnji naši planini brez Mohorjevih knjig V to pomozi Bog, zato deluj slovenska požrtvovalnost in neutrudni, prezaslužul poverjeoiki naše družbe! Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. septembra. — (Osebna vest ) Umirovljena je gospa Ja-lija M o o s o v a , nadačiteljica in voditeljica slovenske o sera razred ne mostne ljudske šole. — (Nepotrebna jeza.) a Narodna tiskarna" je obrten zavod, kateri proti plačila izvršuje razna tiskarska dela, čisti dobiček pa porablja deloma v preskromno obrestovanjs v njej naložene glavnice, deloma v narodne namene. Prevzela je tudi tisek novega, v socijalnodemokratičnem smislu pisanega malega lista, daBi lastniki tiskarne, delničarji, niti najmanj ne soglašajo s socijalnodemokratičnimi utopijami, kakor je tudi že , Katoliška tiskarna * na svojih blagoslovljenih strojih msrsikaj natisnila, kar je po svoji vsebini bilo v dijametralnom nasprotji z nazori klerikalnih gospodarjev tega zavoda. Valic temu se BSlovenec" silno togoti, da je „Narodna tiskarna" prevzela tisek dotičaega lista, ter napada tiskarno, naš list in „Ljnbljanski Zvon" v konfuzno akrpani notici, v kateri končno zagotavlja, da klerikalci ostanejo, kakor so b'li. O tem vzpričo klerikalni borniranosti kar nič ne dvomimo, da namreč ostanejo klerikalci družba, ki hoče zase vse pravice ia vso svobodo, dragim ps ne privošči niti v ustav* uih zakonih zajamčene pravice svobodnega izražanja svojega mnenja. Mi nismo prijatelji soojalnodemo-kratiških teženj, priznavamo pa, da ima socijalni demokrat prav tako pravico razširjsvati svoje na-zere, kakor jih sme razširja vati klerikalec ali liberalec, in zato ne nvidevamo, zakaj ne bi „Narodna tiskarna" smela tiskati socijalnodemokratičmh sp sov. Puntajte ljudstvo, vzgajajte je politično, iaobražnjte je, da bode v stana spoznati zmoto socijainodemo-krat ških naukov, in ne bo se Vam bati socijalne demokracije, kakor se je ne bojimo mi 1 — (Iz Vodinata) se nam poroča: Sinoči so imeli slovenski delavci v Vodmatu javen shod, ka terega se je udelržiio tudi več goriških iu štajerskih rodoljubov. Drž. posl dr. Krek je govori." o sudnjem zasedanju drž. zbora ter tolmačil delavcem pomen vseslovenskega shoda, pri tem p» ostro na padal kranjsko vlado in barona Heina Dr. K rži Šnik s Šta;erskega je govoril o sinhem ravnanju nemškh delodajalcev na Spodnjem Š ajerskem g. Dermastja z Goriškega pa je pripovedoval, kako nečloveško postopajo Italijani s slovenskimi delavci. Končno so sklenili delavci, da store na pr stoj ne m mastu potrebne korake, da se prepreči pevska slavni st „Siilm. Sil igerbuuda", ki bi utegnila imeti mnogo zlth posledc — (Naš tobak) ,D utsches Volksblatt" poroča, da na Dunaji že nihče več ne kupuje ljub Ijinskega cigaretnega tobaka, ker dobi mesto tobaka same sjieti. V L ubliani nismo na boljšam. Tobak je jako slab in tudi enaodke aipo nič prida. — (Glas iz občinstva.) Več meščanov z Rimske ceste n m pišo: Ttcsga blata, kakor na R ranki cesti, ni nikjer. Prosimo slavni magistrat, naj ga da vsaj nekoliko "Strgati. — (Zdravstveno stanje v Ljubijani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5. do 11. septembra kaže, da je bile aovorojencev 16 (=* 23*76 °/80), umrlih 10 (= 14 85 %0). mej njimi je umrl za tiftuom (legar jem) 1, za jetiko 3, vsled mrrvouda 1. za različnimi boleznimi 5. Mej njimi so bili tujci 3 ( = 30 °/t)> iz zavodov 4 (=a40°/»)- Za infekcijoznimi bolez nimi so obolele, in sicer: za škarlntico 1, za tfu-zora 3, za vratico 5 oseb. — (Nezgoda na železnici) Blizu postaje Lasec povozil je vlak voz, kateri je bil zašel na tir. Tri osebe so bile lahko ranjene, konj je bil ubit, voz pa močno poškodovan — (Požari.) V Godoviču je strela nžgala hišo Štefana Meuarta. Ogenj je prouzročil 800 gld škode. V Ribnici je stre'a užgala kozolec Janeza Bartola. Škcda znaša 1500 gld. — V Hudem brezja v Krškem okraja nastal je na doslej nepojasnjen način pri posestniku Janeza Novaka ogeaj, kateri je pro mročii 800 gld. škode. — (Za jezikovno ravnopravnost) Oo-činski zastop v Šolah na Koroškem je h- im I resolucijo, s katero odobrava za Češko iu Moravsko izdani jezikovni naredbi in zahteva, naj se izdajo jednake naredbe i za vse slovenske pr krajine — (Sodnijska imenovanja na Primorskem.) Deželnoeodua svetnika g. Klemens Mosche v Novem atesta in g. Avgust Jakopič v Rovinja sta premeščena v Trat, drž. pravdnika namestnik Henrik Prans v Trsta js imenovan deželnosodnim svetnikom istotam, dalje so imenovani deželnosod-niroi. svetniki dr. Ivan Grškovič v Krka, okr. sodnik Edvard Roda v čresu, dež. pravdnika namestnik dr. Zancovich v Rovinju ia svetnik Jer. de Tartaglia v Mostaru, vsi za Rovinj. — (Badeni ia Lahi.) Listi poročajo, da js ministerski predsednik grof Btdeni povabil laške poslance d' Angelija, Rizzija, Basevija in Malifattija k sebi na posvetovanje. Plemeniti gališki grof ai hoče najbrž zagotoviti pomoč Lahov v prihodnjih parlamentarnih bojih, kar je vsekakor jako značilno. — (Razpisane službe) Pri poštnem in brzojavnem ravnateljstva v Trsta dve mesti poštno-konceptnih praktiksntov z adjutom latnib 500 gl. Prošnje z dokazom dovršenih juridičnih študij do dne 18 t. m. omenjenemu ravnateljstvu. — Na ftti-rirazredni ljudski šoli v Ribnici urno mesto z letno plačo 360 gld. in na dvorazrednici na Viču dtugo nčno mesto z d hodki IV. plač. razreda. Piošnje za obe mesti do dne 25. t. m., ia prvo okr. šol sveta v Kočevja, za drago okr. šol. sveta okolice ljubljanske. — Pri okrajnem sodišča v KostaDJevici se vzprajma pisar z mesečno plačo 28 gld. 50 kr. _ * (Silna surovost.) V Zagrebu je mesarski pomočnik Pregelj pripeljal vola v klavnico, da ga zakolje. Pregelj js bil tako pijan, da vola ni mogel pobiti, pač pa ga je privezal in dvignil tat ga začel živega iz kože devati. Dragi mesarji so to zapazili in vola hitro pobili. Sarovega pomočnika js policija ovadila sodišča. * (Iz osvete ) Na nekem posestvu na Poznan-skem službujoča kuharica je im* la ljubavno aveao z jednim hlapcev. Drugi posli so zasledili kdaj hodi kuharica k hlapcu in so to povedali gospodarju, kar je kuharico tako razjeailo, da je zastrupila po slom pripravljeno kosilo. Obolelo je trinajst poslov; nekat-re so zdravniki rešili, drugi pa so umrli. * (Poboj delavcev.) V Iluzletona v Pensvl-vaniji je pr šlo do pretepa mej štrajkujočimi delavci m orožniki. Šerif je pozval delavce, naj sa razidejo, potem pa akazal orožnikom ustreliti. Ia ras, puške so počile, in nad 80 Ijudij sa js valjalo v krvi. 22 delavcev je umrlo takoj, drugi pa so raijeai. Maj delavci, ki so bili ubiti ia ki leže ranjeni v bolnicah, je nekaj Hrvatov, Madjarov, Slovakov in ruskih Poljakov. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv Cirila in Metoda : Goap. P. Mayr v Kranju 44 kron 44 vin. kot entedenski dohodki in izgube pri kegljanji ter darovi na keg I)i9či g P. M.vrja v Kranju. — G. A Gaber v Škofii Loki 5 kron, nabrane na samskem večeru g. A. Hafnerja — G R. Pleteršek v Mokro nrgu 4 krone; darovali so o „ priliki prod akcije Eg. R If tu po L K gospica Virt in gg. Čeanik, Scegu in Pleteršek. — Skupaj 5 3 kron. 4 4 vin. — Ži veli redoljubni darovalci in darovaUe in njih našli dniki! Slovenci in Slovenko! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 1 Književnost. — „Svobodn glasovi". Poučuo zabaven list za slovansko ljudstvo. Štev. 1. ima tole vsebino: Besed . .! (Pesem Zk žil Prolstar) — Slučaj. (Spisal.£ K.) — Radar. (Pesem. Ž L Mosirski.) — Domovina — narod. (Piše -n-n) — Socijalno gibanje. (Spisal I Za ) — Baležke — Smašnice. — V vabilu na naročbo piše urednik: aSv: hodnim glasovom" je namen: Siriti svobodomiselne ideje in probujati ljudstvo- S ta« je povedano vse. List bode stal na stališču znanstvenega socijalizma; pi*an bode ljudstvu v peduk in zabavo. Prinašal bode povesti, peeni ter poučne sestavke o vseh strokah človeškega znan;a. Pisava mu bode peljudna in vsakemu umljiva. Mi ne bodom o tukaj razvijah obširnega programa; govore naj dejstva. Iskreno pa vabimo vse prijatelja našega ljudstva, da podpirajo nad list hodni dušsvno ali gmotno. Pokažimo, da je tudi v na* Slovencih prostora za list, kateremu je resna naloga širiti omiko mej na-rr dona, ne gledaje pri tem ne na desno ne na levo. „ S o bo J ti i glasovi" hočejo biti v istini svobodni, kakor še ni bil nobeden jedaak list na Slovenskem in tega načela se bodemo vedno držali." — sSvo-bodni glasovi" hočejo postati s časom torej nekaka socijali8tična revija. Po 1 št. „S-obodnih glasov" se ne nadejamo ničesar zrelegu. Uvodaa pesem je pravcat poetičen škandal, ki bije v obraz ne la vsakemu zdravema okusu, nego tudi najprimitiv-nejšim pravilom slovnics. Povest „Slučaj" je ten-dencijozno zmašilo brez vsako tehnike, znanstvena spisa pa sta plitka in dolgočasna. Da se tudi z vsebino, z idejami takih interaacijonalističnih spisov ne strinjamo, se ameje samo ob sebi. — .Vienao* br. 37.: ASdaja Spjavao Gjnro Amold. — Tooova smrt. Crta iz Istre. Napisao Viktor Car Emin. — Tri cjolovi. Spjevala Marija Amrnft. — Suparnici. Češki napisala Gahrisla Preisaova. — Eto svijeće . . . Spjevao Rikard Kata lioid Jeretov. — O estetskoj mašti. Napisao M. Saknić*. — Kaza'ifini glasnik. — L;stek: Književ noet Umjetnost. Sva*tic«. — Slike iz Sarajeva: Gradaka vijećnica. Konak. (Po fotrgrafiji prof. J. PorićV) Dunaj 10. septembra. Danes se je se šel pododsek izvrševalnega odbora desnice. Herolda je zastopal dr. Stranskv, navzočni so bili še B a r w i n s k i, F a 1 k e n li a y n, dr. Sušteršič i n Treuinsfels Posvetovanje pododseka z niinisterskim predsednikom Bade-nijem je trajalo tri ure. Govori se, da se je glede vseh meritornih točk doseglo Bporazum-Ijenje, vprašanje o predsedstvu poslanske zbor niče pa da je ostalo še in suspenso. Dunaj 16. septembra. Predsedstvo gospodske zbornice je že imenovano. Predsedstvo je isto, kakor v minolem zasedanju. Dunaj 16. septembra. Čujemo, da je tržaški namestnik U i d a 1 d i n i določen za naslednika umrlega solnograškega namestnika grofa Tbuna. Dunaj 16. septembra. Badeni se je včeraj s poklicanimi laškimi poslanci dve uri posvetoval o raznih italijanskih zahtevah, mej drugimi tudi o premeščenji isterskega dež. zbora iz Poreča v Pulj. Dunaj IG. septembra. Obsojeni poslanec Szajer je naprosil Kathreina, naj predsedstvo poslanske zbornice intervenira njemu v korist. Vložil je tudi prošnjo za pomiloščenje. Praga 16. septembra. Vsi češki poslanci so sklicani na dan 21. septembra na posvetovanje o položaju. Rim 16. septembra. Kralj Umberto se je v Hamburgu z velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem dogovoril o vseh modalitetah pri prihodu ruskega carja v Rim. Gorica 16. septembra. Pri Oerinjanu se je na železnici zgodila nesreča. Dva delavca sta bila ubita. Strojevodja je umrl 5 ur po katastrofi vsled srčne kapi. Zalivala. Prostovoljno gasilno drnStvo na Krškem obhajalo jo dno 15. avgusta 251etnico svojega obstanka, V ta namen so društvu darovali! visokorodni gospod deželni predsednik Viktor baron Hein SO glđ.; blagorodni gospod dr. Ivan Tavčar, odvetnik in deželni poslanec v Ljubjani 50 gld.; preblngorodna gospa Josi p ina II o ts clie v a r t veleposest-nica in drufttvcna pokroviteljica na Krškem 15») gld ; gospodje častni udje 64 gld. 50 kr.; blagorodni gospod Ivan Kosi er, posestnik v Ljubljani 10 gld.; blagorodni gospod Ivan Japlv Gradcu 10 gld.; zavarovalnica proti ognja „Adriatica di Sicnrta" v Trstu 10 gld.; zagrebška mestna pivarna pa 20 gld. Vsem tem blagim dobrotnikom, kakor tndi vsem gasilnim društvom in meščanom krškega meata, ki so pripomogli, da se je ta redka slavnost izvršila tako veličastno, izreka najprisrčnejšo zahvalo načelstvo „prost, gasilnega društva" na Krškem. Iz uradnica lista. IsvrAllne aH ••l**atni občini v Radovljici. (1412—1) Vinski trgovci in gostilničarji! Prodajam letošnji pridelek grozdja okoli .KM) hektolitrov najboljše vrste iz najglasovi-tejče hrvatske vinske gorice „Bukovce"* pri %iaj>;relMi, in sicer za gotovo plačilo. Kdor želi ku. iti, dobi pri meni najpotrebnejše za trgatev ter si vinograde lahko ogleda do 20. Neptenahra t. 1. Marko Mileusnić, Maksimir, pošta Zagreb. _ _(1362—3) Ces, Kr. avstrijske državne žele zrnu izvod iz voznega reda vtaJJsLvnoajab odi 1. j\a.«.IjaL a.SS'T'. Odhod Is I,|nt>l|aue fini. kol.). Proga čez Trbiž. (962-211) Ob IS. nrl A min. po noći oaobnl »lak t TtW», Beljak, Oalo-reo Franaanafaata, I.jnhno; des Halathal ▼ Aus.ae, Iaohl, Omnndan, Solnograd Lond-OaBtAln, SMO oh Jozom, Tnomost, Brognno, Ourih, Oonevo, Pari«, te* Kloin-Relrtliiff v Ht«yr, 1.1 no. na, Dunaj Tla A rnatattmi. — Ob T. ml S min. ajutraj osohni vlak t Trhli, Pontah«!, Roljak, C.ilovoo, Kramnnt trota, Lijnbno, Dnnaj ; oaa Halathal ▼ Holnnjrrad, čas Klein-RMfl ing i Htoy ■■>!, Lino, H'i,li'ji-viii>, Plaon|, Marijino Tari, Hnb, Franoove t ari, Karlove vari, Pra^o, Lipakn. — Ob 11. nrl 60 min. dopolnilna oaobnl vlak t Trblš, Pontabal, Boljak, ■ -r.-..-, Ljnbno, SeUthal, Dunaj. —Ob 4. nrl 9 min. popolndno oaobnl vlak t Trhla, Beljak, Oelovea, Franienafeata, t.Juhno um Halathal t HolnoRrad, l*and-Oaatetn, /.ali oh jaaara, Inomoal BroKeno, Ourih, Oenevo, Paria; ćes Klein-Relfllna; v Hteyr, Lino, Rndeja-v: n, Plaanj, Marijina vara, Mnh, Franoova vara, Karlova vara, Pra«to, Llpako, Dunaj vda Amitatlen. — Ob B. nrl 39 min. popoldne osobni vlak v I.i-i,,' It!.' I, (le ob nodnljah In praaniklh.)— Ob 7. nrl 46 min; avećet oto h m vlak v Leace-Rled. Proga v Novo meato in v Kofievja. Ob 6. ari 16 min. ijntraj matanl vlak. — Ob 19. url 66 min. po pol o dne raaianl vlak. — Ob S. uri SO min. avećer metani vlak. Prihod t l.|nt»l| ano (jni. kol.). Proga lz Trblta Ob 6 ari S9 min. ajutraj oaobnl vlak a Dunaja vu Amatotten ttolnograda, Llnoa, Bte^ra, Omnndena, Iiohla, Auaaeaa, Parisa, Oanava Curllia , IlroRoiioa, Inoinusta, Zolla ob Jezom , LJabna , Oelovoa Heljaka, Vramatiafaate. — Oh T. uri r,r, min. ijntraj oiohnl vlak Is beneo Bleda. — Ob 11. uri 90 min. dopoludue oaobnl vlak a Dnnaja vla Amntettan, Karlovih varov, Heba, Marijinih van v, Plinja, Bndejovlo, Solnograda, Llnoa, 8toyra, Pariaa, UenoTe, Ouriha, Breganoa, Inomoeta, Zallaoh Jeaern Leud-daateina, IJubna, Oelovoa, Llnoa, Pontabla — Ob 4. nrl 67 min popoludne oaobnl vlak a Dunaja, LJubna, Belithala, Beljaka, Oelovoa, Pranionifoate, Pontabla. — Ob B. nrl A m, . »ve ot oaohnl vlak a Dunaja rla Ametetteu ln I^Juhno, la UpakeRa, Prage, Pranoovih varov, Karlovli varov, Iloba, Marijinih varor, Planja, Budejevlo, Llnoa, Hteyra, Holnograda, Beljaka. Onli/vna, PonUhla.—Ob 'O. url 36 minut aveoor oaobui vlak li Loeco-ltloda (lo ob nodoljah in praznikih } Proga ls Novoga meata ln lz Kodevja. Ob 8. uri 10 min. ajutraj metani vlak. — Ob 9. uri 81 min. po polndne r/otinl vlak. — Ob 8. nrl 86 min. ivečar tneaanl vlak. U»dhod la LJabljnue (drž. kol.) v Utttuialk. Ob 7. ari 98 min. ijutraj, ob 9. nrl 6 min. popoludne, ob S. nr 60 min. avouer, ob 10. url 96 min. avećer. (Poslednji vlak la ob nedelja! Iv prasnlkib.) Prihod v L|ubl|ano (drž, kol.) Im Kauinlkn. Ob 6. ari 60 min. ijutraj, ob 11. uri 8 min. dopoludne), ob 6. tir ■0 • i' i aveoar, ob o. url 66 min. aveoer. (PoalednJI vlak laob nedelje! (n praaulklh ) Za 1 IG gld.. na mesec: lepo, Bvitlo štitim» ini j4> v najlepši legi, dobra* domaia hrana, perilo ter prosta raba glasovirja; po dogovoru tudi Ustna soha. Vefi iz prijaznosti na pontl na N tare m (raja -i 17 v Trdinovi hlAI. (1385—3) Ana Bold državno izprašana učiteljica za francoščino prifine pouk v tem jezika ■ 16. soptombrom t. 1. na Mestnem trgu št. 11, II. nadstropje. Postranski zaslužek 150—'.M" gld. meaefino za oBohe vbcIi poklicnih vrst, ki se hotć pečati s prodajo zakonito dovoljenih sročk. — Ponudbe im „Haaptstadtlaohe Woohsolatubon-Ooaellaohaft Adler & Oomp., Bndapest". (12&2-1) odda se stalnemu gospodu. Pripravna je tudi za dijake. Na željo se dobi tudi vsa hrana. (1397—3) Naslov v upravništvu „Slovenskoga Naroda". Vsakovrstne vozove kočije, poštne vozove, bagrle izdeluje po naroČilu (1402—1) Fran Srša, kolar, Vir pri Domžalah. Strojarskega pomoćnika vzprejme takoj v slnžbo (1398—2) Matevž Završnik v Cerknici, Gostilničarji, pozor! kdor želi kupiti (1386-2) zdrava poštena bela ^ixxa, katera se dobć po 91 gltl. hektoliter, naj se obrne na vinsko trgovluo Frana IJole v Kojskem pri Gorici. gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6 priporoča kranjske klobase lastnega izdelka iz zanesljivega prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pošti proti povzetju. (1408-1) Vsak torek in petek večer dobe se »veže klokane z» pečenje, prekafene pa vsak dan v gostilni, kjer se toči priftf no, nuruvno vino. Raznovrstne sve±o morske ribe dobivajo 86 (1409) vsak petek in postni dan v delikatesni prodajalnici A. Stacul-a v Ljubljani. Priporoma so postavno zavarovana, v dobroti in ceni nedosežna Trisskska voščilna barva za (la od dr. V. Kirchner-ja v Puntigamu ln^- 1 liter 45 kr. katero ima v zalogi Fr. Stupica« Marije Terezija cesta "V IjJ-ULTDlJeaill. (1276—4) Josip Goljevšček Franc Jožefova cesta Gorica Corso Francesco Giuseppe odlikovana zaloga lesa; lastne žage in tovarna parket lc-vapiaje ln prodaja,: ObtcBiini les, glnvo-glavo, živ rob, tudoželjske dilje; smrekeve in mecesnove leaovo iz Koro&ke; žagitue in rezune fournire; orehove, jnvorje> o, fireSnjove, hruSkove, bukove, jcBenove, lipove, brestove, gabrov« lesove; lesove za ladije, mostove, železnice, vozove, samokolmce, nosilnice; potem l-ofinike za lopate, sekire in kladva in za vsako stavbo potrebni les. Les za kurjavo (drva), leseno ogljo lastnega pridolka, promog in koeks. Odlikovana trvdka za bukove in hrastove frizne diljce (Friesbretteln) ea podove (Boden) in drugih različno-vrstnih parket. Vsako naročilo se takoj izvrSi. Kupuje vedno hrastov les (dob, Btieloiche) za parketo. (1413—1) GGX priporoča 0. Soklič. REICH r 4 likanje sukna, barvarija \ ^ in kemična spiralnica ► J Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £ j d se priporoča za vsa v to stroko spada- kw j (24) joča dela. * * Poatrežba točna. — Cene nizke. F iw ? f f t ¥ y Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval W lastnega izdelka ta dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakerfina naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranju-jejo in zaznaujeniijejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. ra-% Hugon Ihl y Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga •> suknenega in manu-fakturnega blaga. Prej J. Zor Prej J. Zor ij Erjavec (18) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulfoe št priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje r»zno-vrstnih ultiival, katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežuega usnja od najfinejše do najpriprostejSe oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno prideue vzorec. isisisraisrsr- oderci izvrstne facono, najboljši izdelek (19) 1»ttJOG ii«*J« pri ALOJZIJU PERSCHE Pred čkofijo 22, polc^ mestne hii«. \ Pijte domačiTikžr"! j iz planinskih zelišč I „Triglav*' | I ki melori«'«' gi*«)e kropća I (t*ii\ i lit »l.ilir.i voljo Talili t M. I J J. Klauer v Ljubljani. (22) HEMRIK KENDA Hcenenl lepi klobuki za^ damo. Vodni) zmlnjo BOVOltt. Poprai I j ii se urno in prav po ceni. Moifni iiirnali franko in laslunj. Tjubljama. (86) Darila za vsako priliko! F H d. Hoffmann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo i&logo vseh vrat ur zlatih, srebrnih, is tole, jekla in nikla, kakoriudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobro do najfinejše kvalitete po nizkih oonah. Novosti v žepnih, kakor tudi v atenskih, urah vodno v zalogi. 23 Poprave so iivriajoj o najtočaaje . F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif blagajnice drž. železnic uradnikov TT I_jj-u.fc>ljain.l, Šelenburg-ove %xllce št_ -i se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek po najnovejši fncjoni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Nepremoćljive haveloke izdeluje po najnižji, breakonkurendnl oenl. — Gospodom uradnikom se priporoča za iz dobivanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spad.tjpredmete, kakor sablje, mede, klobuke za parado itd. (1007) - r.rrj-,r.r r—r-.r-.r-r*—" » Li CD h.: J. S. BENEDIKT ustanovljeno I hihliono Pri ..predici 1630. LJUUlJdlld ph kn2u'*- Stari trg- št. 1. ©. 2t> Prekupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno. ajk +s*v**& • *nr> Hi i»llue|is. 3) Maščoba za konjska kopita in usnje. T ■ J Največjaiizbernainovejšega^fO [jsvilnatega blaga \ crnii ill linn n-lo, f za cele obleke in bluze« priporoča po nit j n 11 j 111 <« u u ti (35) ! Alojzij Persche I Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. | M 1 Tovarna pohištva ta j Puškar in pro-Idajale c biciklov. FRAN KAISER V Ljubljani ŠeLenburgove uliGe 6. J. J. NAGLAS »5d> (87) Najboljšo urejena dela v nI oa za popravljanje blolklov in šivalnih strojev r Ljubljana (20) Turjaški trg štev. 7. I I"7"an]ia Toni S si) v Voilmatu »it. 3 V priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. po-* Bestuikom konj in vozov, svojo I kovaško &hvi 9 izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, 5 posebno priporočahišnim posestnikom S veii za stavbo ) B ter jamči za dobro delo in točno pot refbo, 3 U ftJVtUifcMlfctt «Oi'M* 0w^. ^*VA- OOt 0U»=^Ji ->0" J 9L. ' i: Ljubljana, lliinnj^lia rt^ln *»t. Iti. Tovarniška zaloga ili. z žolto medjo ali mesingom montiranih za nbklado s pečnicami ali kahlami. l*«»pravl|»u|M liilro lu po ceni. V nanj S naročila se hitro izvršć. ant« cats Anton Presker Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivili havelokov itd. Ot>lolc«3 i><> mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (30) 1X1 c h a n i k (38) Ivan Škerl Opekarska cesta št, 16 v Ljubljani izdeluje lat prprm lju Alvnlno **i i*<>i** in v«*l*>ci-l>«»tl<» ter se priporoma p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo stroko spadajo- i Cih del in popravkov po najnižjih cenah. Vnanju naročila ne toino itvršDJejo, | j^Pi ----rS i asa. obozdravnik A. Paichel Pod Tranćo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje UBtavlja na najnovejši in najboljši način (lt>—3ti) umetne zobe in zobovja brez vtiakih bolečin ter opravlja plombovitiija in vse zolme operMcije. OtlMt i-n nfiajo /.obuo boledine K uamrtenjein živra. Pekarija Slaščičarna i v Ljubljani, na Starem trp št. 21 postreza točno z uajraznovrstnejilml štirikrat na dan svežimi, okusnimi, zdravimi in slastnimi JF^jr^m Detter T-jjuToljstrLai, Stari trg: šte^r. 2~ Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno p;i priporočam svoje izvrstne nIiiiuo-i*exuiee in iiilittiliilc*c, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (ya) C-iulki zastonj ln poitnino prosto. in tu* * : • • -. v slaščičarski (39J pekovski obrt spadajočimi Izdelki. Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh vrat kruh na vago, ržen kruh in prepe čeneo (Vanille Zwieback). C^OMOOsUCOUOOf^Jf^^^^'lOvlOOJOs; D::^:81.+:$:^:++^^ 26 Tschinkel~nov kavni zdrob jo najboljši, najkrepkejši in zato tudi najcenejši dodatek k bobovi kavi. špecerijski trgoTrini. ID o "bi se T7" vsaki (1371-5) Prevzame se v najem gostilna najraje v Ljubljani, eventnvalno tudi drugod. — Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „Prevzetje gostilne" na upravniAtvo „SIov. Naroda". (1411—1) I. kartonažna fabrikacija na Slovenskem. (i369-&> Priporočam se vsem p. n. gg. fabrikantom, trgovcem, obrtnikom itd., kateri potrebujejo kartonažo (škatlje) za eksport in za domačo rabo. --'••Izdelujem s stroji po fabriški ceni Ivan. Dcuao knjigovez v Ljubljani, SelenbnrgOVe ulice. Hotel-Pension „Obelisk" 8 km od Trsta, 15 minut od železniško postajo na Općini oddaljen. ViMObina nad morjem :i-l(> metrov. Hotel prve vrste. 50, otl teh 40 najmoderniji« na novo urejen h in 10 z ali bt-pz opravo v najem se oddajajoftih sob. Jedilne, bralne, igralne in koncertne sobe.* krasni razgled na Trst in jadransko morje; ugodno letovišče za tujce. Najlepfie In Trstu najbližje poletno bivališče, hladen zrak; 80, I 0 kvadratnih metrov velik park; senčnat vrt; terase; veranda; Ivioaraka bila; kegljišče in druge zabavne igro. Kadne in Skropiljne (VVannen u. Douehe) kopelji. Pošta; brzojav, tel fon ^/.ve«a s Trstom in Općino) IzvfBtna kuhinja; dobro tu in Inozemsko vino, plinskO pivo. Priložnost za vožnjo v hiši. Natančna postrežba; zmerna cena; za duižtva posebno ceneje uredbe. Za zimske goste posebno ene. Posestnik: Vodja: Josip Goljevšček V Gorici. Anton Schein. (1418-1) Trgovski pomočnik za trgovino z meSanim blagom, dober mannfaktnrist, nemškega in slovenskega jezika v besedi in pismu vešč, ne pod 04 let star, ae vxpre)iu« v trgovini nw deželi p«it iiK<"lnliitl pogoji. — Ponudbe naj se po&iljajo gospoda A. KttiiN-a UHiiieatovalueinu mvotlu v I.Jubl jaui. __(Mil)- Šolske vesti! Uljudno priporočam svojo (1368—5; zalogo šolskih potrebščin. Papir, črnilo, svinčnike itd. najbolj de vrste. — Bogato zalogo pisank in izvrstnega papirja. Zapisnike, piBanke itd vežem po naročila v vsaki množini in oeno Ivan Bonač V K f u li I ju ii i, &rlciilsiirgroire uli«-«- 9la%nanilo. Najinim cenjenim p. n. odjemalcem v Ljubljani in okolici v blagohotno vednost, da sta dosedanje prod < t ji d niske prostore znatno razširila, (hI sedaj nadalje nahaja se oddelek za gospode v dosedanjih pritličnih prostorih, oddelek za dame pa v L nadstropji, kjer se je na noro priredil damski salon, V kateri je dohod iz spodnjih prostorov, in v katerem je od-di/tk za deklice in otroke ločen. Vse za prihodnjo jesensko in zimsko dbbo v zalogi se nahajajoče obleke za. gospode in dreke, površniki, han loki, menčir kofi, in otroške oblačila so iz najtrajnejŠega tu- in inozemskega sukna po najnovejšem dunajskem kroju napravljene. Vsakej obleki je za poznejše poprare pridcjuni/i nekaj odrezkov. V damskej konfekciji so najnovejši pariški, berolinski in dunajski modeli za jopice, ogrinjala, pelerine in eapes v največji izberi in po različnih cenah v zalogi. Istotako v otročji in dekliški konfekc iji najnovejše* (hnenjajoč še, da z nama pri istej dobroti blarja ne more r ceni nihče tekmovati, vabiva najvdaneje p. n. občinstvo, naj si ogleda naše podjetje, ne zahtevajoč, da kaj kupi ter se priporočava z odličnim spoštovanjem (187&I-8) Sričar <§ 0Jlejač Ljubljana, Prešernove (Slonova) ulice št. S). Narodna Tiskarna« ranu iiiiii-innir'-"'-- «■ I r St. 9818. as. (1399—2) Zaradioddajebrezodkupazemljišč na 11.159gld. .'J!) kr. proračnnjene zgradbo 4272 m dolge deželne ceste Eomila-Štaraperl v cestnem okr;iju tr<-|»uiij*k«'iii so razpisuje ponudbena razprava na dan 27. septembra 1897. To delo se bo oddalo počez ter je s vadijem zgornje svote opremljene, a 50 kr. kolekovane ponudbe podati najkasneje tlo 12. ure opoludne zgoraj določenega dn>va podpisanemu deželnemu odboru. Ako se ponudba sprejme, bo vadi j popolniti na 10% zdražnine, položi ne pa vadij lahko tudi pri deželni blagajnici; v poslednjem slučaju je ponudbi priložiti položnico. Dotični načrti, proračun stroškov, splošni in nadrobni pogoji so na videz razgrnjeni pri načelniku okrajno-cestnega odbora trebanjskega, gosp. •In lij u Trro, graščaku v ^lulivusi pri Trebnjem« Ponudnik mora v svoji ponudbi izrecno izjaviti, da je načrte, proračun troškov, splošne in nadrobne pogoje nataučno pregledal in da se tem določilom, ako delo izdraži, br»z pridržka podvrže ter zaveže, zgradbo natančno po teh določilih za ponuđeno svoto izvršiti. Ponudnik podpiši ponudbo s svojim imenom in priimkom ter pristavi svoj poklic in svoje bivališče. 1'onudeno ceno je zapisati s številkami in s črkami. Kazeojo in izbor mej došlimi ponudbami si dež. odbor pridržuje brezpogojno. Od de&elaaega, odbora Ssrairvje&ega v Ljubljani, dne 12. septembra 1807. Največja zaloga vsakovrstnih ur in t ragocenosti in srebrnega namiznega orodja Trgovina z biciklji in šivalnimi stroji in muzikalnimi avtomati. Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem z dnem 11, septembrom na sv. Petra cesti v novi Mayerjevi hiše pri frančiškanski cerkvi (uos-8) ¥efliko novo prodajalnico otvori! in tedi prodajalna na MeBtnem trgu nasproti rotovža ostane. Zahvaljujem sej za obilni dosedajni obisk in se še zanaprej priporočam in vabim, ker bodem zamogel še bolj postreči in to po najnižjih tovarniških cenah. Fran Čuden urar v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve. p.-"*-* Za vsa popravila Jamčim: Ceniki tudi po poiti zastonj. 1£J& Knjigarna KLEINMAYR & BAMBERG v Ljubljani Kongresni trg* feSt. 2 priporoča svojo popolno zalogo vseli v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajali, broširane in v močnem vezu; po najnižjih cenah. (1891—© --*>G-.>~-,- Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. Izdajatelj in odgovoriš urednik: Josip NoUi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. J7