St 501.
V Ljubljani, petek dne 21. julija 1911a
Leto II.
*• Posamezna številka 6 vinarjev :
•WtRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in PUniklh — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-Wdse. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v npravništvu ■tsečiioK 1 20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto tttoletao K 20-—, polletno K 10"—, četrtletno K 5’—, •ttsečno K l-70. Za inozemstvo celoletno K 30-—.
Telefon številka 303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna Ste vtika • vinarjev :
Uredništvo in upravništvo j« v PranUdkanski «Hd a Dopisi se poiUjajo uredništvu, naročnina upravaiitm Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi m M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, Mariniče, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanj« popust. Za odgovor je priložiti snaadMH •	Telefon	številka	303.	:
Naše politično siromaštvo.
Dunaj, 20. julija.
— c. Namenoma nisem hotel ničesar poročati o pogajanjih in posvetovanjih glede skupnega jugoslovanskega kluba; razne kombinacije, nasveti in pobožne želje navavadno zgreše svoj cilj posebno pa še v naši politiki, našem javnem življenju, ki je tako grozno polovičarsko in odvisno odj raznih junktimov in kompromisov.
A danes, ko stojimo pred gotovim dejstvom, ko so se razmere ustvarile, treba odločne in odkritosrčne besede, brez ozira na levo in desno naj se pove to, kar je res in ničesar naj seneskuša olepšati z raznimi frazami o jugoslovanski vzajemnosti, o slogi in enakimi lepimi bese d a m i 1
Politični dogodki, ki so se v zadnjih dnevih odigravali na Dunaju glede konstituiranja klubov so jasen dokaz naše otroške politike, izraz našega političnega siromaštva, jasna slika naše nezavednosti!
Kdor hoče razumeti te zadnje dunajske dogodke, ki so morali v dno duše ogorčiti vso slovensko napredno javnost, mora poznati zgodovino dneva, ki je jugoslovansko delegacijo pokazal v popolni sliki politične naivnosti, zato zato hočem biti malo obširnejši in napisati zgodovino in pred predogodke tega dnel
Ves volilni boj, politična agitacija klerikalcev v Ljubljani se je osredo-čevala v agitacijskem sredstvu: naprednega ljubljanskega poslanca bomo na Dunaju popolnoma ignorirali. In Šušteršič takrat sam gotovo ni pričakoval, da se bodo besede njegovih tarabantov na ljubljanskih političnih shodih tako hitro in v polni meri obistinile.
Kar je Šušteršič začel v Ljubljani, to je nadaljeval na Dunaju. Klerikalci so se sicer držali popolnoma rezervirano in si mislili, bodo že prišli do nas!
Ideja skupnega jugoslovanskega kluba se je forsiraia tudi na Dunaju, a takoj v začetku pojavile so se razne težkoče, Šušteršič je stal na stališču, da je skupni jugoslovanski klub, ki bi v njem sedel značajen in neustrašen naprednjak dr. Ravnihar nemogoč; odločen nastop dalmatinskih narodnjakov, ki so izjavili, da iz politične doslednosti in značajnosti ne morejo sedeti v enem klubu z dalmatinskimi klerikalci in Šušteršičem, je konečno izjalovil konstituiranje skupnega jugoslovanskega kluba.
Misel jugoslovanskega kluba je bila torej pokopana, in dolžnost poslancev ki niso hoteli pod Šusteršičevo komando je bila ustanoviti lasten klub po ?ačinu Saveza južnih Slavena *z lanskega zasedanja. A islrski po-s,anci (Laginja, Mandič, Špinčič) tržaški narodnjak Rybar in goriški naprednjak dr. Gregorin so še vedno pridigovali
potrebo skupnega jugoslovanskega kluba, dasi do ustanovitve istega vsled absence dalmatinskih narodnjakov ni moglo v polnem obsegu besede več priti. A Šušteršič je previdno napeljal svoje mreže, on je hotel izolirati Ravniharja in naj ga stane kar hočel In lepega dne so istrski trije poslanci katerim sta se pridružila Gregorin in Rybar ustanovili svoj »Narodni klub*; tako sta torej obstajala dva kluba dalmatinski, ki o Šušteršiču ni hotel vedeti ničesar in .Narodni klub“, ki je takoj začel koketirati s Šušteršičem. In je prišel dan svatbe! »Narodni klub* se je utopil v Šusteršičevi Hrvatsko-slovenski zajednici in novemu konkubinatu so nadeli ime »Hrvatsko-slovenski klub*, ki si je izvolil za predsednika seveda Šušteršiča a Gregorina je doletela izvanredna čast, da sme biti Šušteršičev tajnik.
Tako so se torej odigrali na Dunaju ti dogodki, ki presegajo vse meje politične razsodnosti.
Dr. Gregorin je bil kot kandidat narodno-napredne stranke na goriškem izvoljen na naprednem programu, kako naj sedaj polaga račun svojim naprednim volilcem, ko sedi v onem klubu, katerega načelnik Šušteršič je proglasil za neklerikalce splošen političen bojkot, kaj poreče narodno-napredna stranka, ki je šla z vsemi silami v boj za Gregorina proti klerikalnemu protikandidatu! Kaj poreče »Edinost" ki je toliko in tolikokrat lomila kopje za narodne kandidate? To so problemi, ki se morajo rešiti, ker polovičarstva in rodoljubja je dosti, treba je resnega dela!
In trije istrski poslanci ? Vzemimo Mandiča! Ali niso slovenski okraji, ki je bil izvoljenv njih pretežno napredni? Ali ni istrsko prebivalstvo — toliko zavedno, da se bori vedno proti klerikalizmu, ali ni .Slovenec* sedanjih treh poslancev sam proglasil kot liberalne, ko j im je obetal, da so to zadnje mirne volitve? Seveda zdaj sede ti trije poslanci pod ugodno senco Šusteršičevega klobuka in nehote se človek spomni onega Zupančičevega cigana, ki je sedel zavit v mrežo na najhujšem mrazu in govoril, kako zelo je zunaj mraz!
Ej, ta cigan je bil velik humorist !
Pa bodo prišli ti naši novi člani Šusteršičevega kluba in rekli: Pa, saj naš klub je vendar samostojen, fuzijo-niral se je samo s Hrvaško-slovensko zajednico v svrho skupne parlamentarne kooperacije!
Kdor veruje, dobi groš!
Pač predobro poznajo vsi poslanci Šušteršiča, da bi jim ta pustil, delovati po lastni volji! Šušteršič bo, kar je edino pravilno, rekel: pri moji peči se greješ, mojo turšico boš robkal!
»Narodni klub" je z onim trenot ko m, ko se je oklenil Šušteršiča, prenehal eksis-stirati in danes pod Šušter-
šiče vo komando ni mogoče več ločiti Rybara in Gregorina od kakega Brenčičain Gostinčarja!
Vzemimo samo en slučaj. Ljubljanski poslanec dr. Ravnihar pripravlja obsežno akcijo glede razmer v Ljubljani. »Edinost* in »Soča* sta v imenu svojih strank že tolikokrat javno in jasno obsodile postopanje klerikalcev v vprašanju ljubljanske avtonomije. In kako stališče naj zavzemata sedaj poslanca teh strank v debati v parlamentu! Ali je mogoče misliti, da bo Šušteršič dovolil članom svojega kluba zavzeti pošteno stališče!
Gregorin in R y b a r bodeta govorila tako kakor bo hotel Šušteršič, glasovala vistem smislu kakor Gostinčar in Čočov France! To bo ono, neodvisno stališče teh poslancev v Šu-steršičevem klubu.
Tak je danes položaj za jugoslovanske delegacije v novem parlamentu! Tako daleč je naše politike dovedlo ono smešno slogaštvo in rodoljubar-sko jamranje!
Šušteršič je mislil obglaviti Ravniharja, pomagala sta Rybar in Gregorin in tu imamo sedaj do-k a z o n e g a r o d o 1 j u b j a, kise ga deli na vatle na raznih shodih!
A motili so se vsi skupaj, onega, ki so mislili proklinjati, so blagoslavljali, kajti oseba dr. Ravniharja stoji danes med naprednimi slovanskimi parlamentarci čista In nedotaknjena, junaško In značajno je prestal svoj parlamentarni krst In s prezirom in zaničevanjem lahko gleda na vse one, ki so pomogll, da je ostal sam 1 Ne sam,on uživa simpatije vseh naprednih slovanskih parlamentarcev, vsi napredni slovanski klubi so mu odprti, vsi sprejmo značajnega in naprednega ljubljanskega poslanca z odprtimi rokami!
In politične konsekvence teh dogodkov !
Ko so na Hrvaškem iz koalicije, na katere programu so bili izvoljeni, izstopili trije poslanci in se približali Tomašiču, izšli so koalicijonaški listi s kratkim stavkom na čelu: Dole nedostojni!
Slovenska napredna javnost se mora vzdramiti, naj se ne pusti več fascinirati od raznih rodoljubnih fraz inbedastoč o brezmiselni slogi, ki predstira pot klerik a 1 i z m u, o d 1 o č n o in enkrat za vselej se mora otresti onih rodoljubarjev, ki se norčujejo iz njenega narodnega političnega prepričanja.
Kot dunajski poročevalec »Jutra* sem si čutil v dolžnost, da napišem te stavke, ker treba je odločilne in odkrite besede, slepomišenja je dosti! Kajti zadnji dogodki na Dunaju so nam pokazali, kako daleč dovede politično polovičar-
stvo, kako sramotno kapitulacijo dožive oni, ki osre-dotočujejo politično delovanj e na raznih junl^timih in kompromisih! Slovenska javnost, zlasti pa Goriška, ta naj sedaj govori in sicer tako glasno, da bo prešlo veselje do polovičarstva vsem onim, ki danes trgujejo z rodoljub-j e m in slogo!
Ljubljana pa je lahko ponosna na svojega značajnega naprednega dr. Ravniharja!
Ravnatelj Fran Gerbič o slovenski operi.
V 3. zvezku »Novih akordov* (priloge) je napisal g. Gerbič črtico o ustanovitvi slovenske opere v Ljubljani. Zanimiva je ta črtica vsekakor, dasiravno moramo takoj izjaviti, da se z njenim zaključkom v smislu Gerbičevih izvajanj ne strinjamo. Po našem prepričanju so dobili Slovenci opero mnogo prezgodaj, ker niso bili zanjo še zreli in ker so postopali docela nemetodično. Dobili so opero kar čez noč, ne da bi bili nanjo pripravljeni. In čisto utemeljen se nam zdi še danes ugovor, da se je začelo s »Cavallerio rusticano* že leta 1892. Da govorimo v primeri: Slovence so poslali iz ljudske šole takoj na univerzo. In to se je nad slovensko opero maščevalo. V desetih letih smo dobili senzacijo za senzacijo; danes pa smo postali od samih senzacij otrpeli in blamirani. Vse, kar ima operna literatura najlepšega, smo že slišali, osta-jejo le še Wagnerjev »Ring* in R. Štrausa operne bizarnosti. Opere starih avtorjev se zde naši publiki naivne, saj so moderne operete vsaj v orkestraciji že daleko rafiniranejše. Razmere z zborom so še danes čisto take kakršne so bile leta 1884. Zlasti pa z ženskim zborom, ki ga ni dobiti niti za denar. V Ljubljani pač silno pogrešamo pevskega društva z mešanim zborom. »Glasbena Matica* in »Ljubljana* tukaj sploh ne prihajata v poštev. Altov ni dobiti za pameten denar. G. Gerbič je imel »mastno plačo 16 gld. 66 '/2 kr. na mesec* leta 1884, a leta 1892 po 41 gld. 66 'h kr. plače. Danes pa imajo pri našem gledališču najslabši koristi po 45 K, boljši po 60 do 75 K. najboljši pa celo po 80 K na mesec. Danes imajo torej k o-risti večje plače, kakor je imel kapelnik leta 1892! Kako ogromno pa so zrasle sploh vse gaže, in troški za materijal in za orkester so se potrojili, popetorili. Pomnožili pa se niso le troški, nego so silno narasle tudi zahteve občinstva. Včasih so bili dile-tantje slavni, danes zahtevamo umetnikov in umetnic. Višine gaž pa ne določa Ljubljana, nego Praga, Dunaj, Berolin! Ako ne moremo plačati zahtevanih visokih gaž, ne dobimo nikogar več k nam. Gledališč je nastalo zadnje desetletje ogromno, konkurenca je velikanska, zato pa pevcev in pevk
povsod sila manjka. Ali naj poskusimo danes zopet z diletanti? Ali bodo Ljubljančanje hodili potem k predstavam ? Res je, da so drugod ponosni na svojo domačo umetnost in na svoje domače umetnike, toda naše občinstvo se že dolgo več ne ozira na »domače* ali »tuje*, nego zahteva le izvrstno, brez napake. Sicer pa: kje pa je naša operna umetnost? — kje pa so naši domači umetniki? Le sem ž njo! Le sem ž njimi, sprejmemo jih z odprtimi rokami! Ali je dandanes še vedno tako, kakor 1. 1890, ko je bil pri nas že vsakdo »umetnik* ? — V 20 letih se je naša kritika zelo poostrila, in kar riam je bilo včasih izvrstno, danes ne zadošča v nikakem oziru več. Danes znašajo troški nad 120.000 K na leto, subvencija pa 26.000 K. Vsa čast in hvala g. Gerbiču za njegovo idealno požrtvovalno delovanje, toda današnje razmere so mu popolnoma tuje in nerazumljive. Časi so se nečuveno izpremenili, umetnost se je silno podražila et hinc illae la-crimae. Mi želimo, da se naša opera vzdrži in še dvigne, a zato je treba zadostnih sredstev. Želje ne zadoščajo. Treba denarjev.	Iv.	K.
Iz slovenskih krajev.
Iz Novega mesta. Telovadno društvo »Sokol* v Novem mestu priredi v nedeljo, 23. julija v Škocjanu veliko sokolsko slavnost s prijaznim sodelovanjem bratskih sokolskih društev Kostanjevica-Sv. Križ, Mokronog, Št. Janž in Trebnje. Spored: Ob pol 4. uri popoldne prihod društev in obhod, ob 5. uri pop. javna telovadba, veselica. Pri javni telovadbi in ljudski veselici svira godba sl. novo-vomeške Meščanske garde. V slučaju trajnega deževja se preloži veselica na nedoločen čas.
Iz Postojne. Vrtna veselica, ki jo je priredilo društvo »Sokolski dom* s prijaznim sodelovanjem postojnskih narodnih društev v nedeljo 16. t. m je nepričakovano dobro uspela. Obširni veselični prostor je bil docela zaseden. Občno pozornost in navdušenje so obudili nastopi Sokolov v izvajanju prostih vaj in telovadbi na na drogu in bradlji. Ob nastopu postojnskih Sokolic s kiji pa kar ni hotelo biti konec navdušenega pozdravljanja in odobravanja. Pevsko društvo nas je v pozno noč kratkočasilo s svojim ubranim petjem. Žal, da je ravno pri najživahnejšem vrvenju pričela briti nenavadno mrzla burja in naletavati dež, kateri je povzročil, da se je veselica morala končati ob 10. zvečer. Vzlic neugodnim vremenskim razmeram in nedostatni reklami, ker je bila veselica zasnovana le za ožji okraj, je uspela v vsakem oziru — bodisi glede udeležbe, kakor tudi gmotnega uspeha — naravnost briljantno ; dala je skupička okrog 1500 K in bode ostalo po odbitku Postojnska moška Clrll-Meto-dova podružnica obhaja letos svojo 25 letnico obstanka. Občni zbor je
LISTEK.
MICHBL ZEVACO:
ljubimca beneška.
Dospel je do zidu in se vzravnal,
In to pot, svest si samega sebe, je zamrmral z nepopisnim glasom norega veselja.
— Imam ga!
V tem trenotku pa je vzrastla poleg njega temna postava; Železna roka se mu je spustila na ramo. •
Džennaro sc ni zdrznil; niti kriknil ni.
Vse sile njegovih možganov so se zbrale okrog edine
Iznebiti se tega napadalca, kdorkoli je, brez najmanjšega
Šuma
Roka neznančeva je bila zdrknila z rame na njegovo levo roko in jo stisnila kakor šelezen primaj.
Džennaro je segel za pas po bodalu.
Toda ni ga imel časa izdreti.	.
Druga roka neznančeva je padla na njegovo des . Načelnik beneške policije je čutil, da si ne more pomagati.
Vsak gin mu je bil onemogočen.	..	.
Hladnokrvnost ga ni zapustila. Z zamolklim glasom, prav nič drhtel, je dejal:
— Tisoč zlatov, ako me izpustiš!
Namesto odgovora je neznanec še hujše stisnil svoje železne roke; njih prsti so se kar zagrebli v Džennara.
Načelnik policije se je začutil dvignjenega v zrak.
Strašni neznanec, ki ga je bil pograbil, ga je molče odnesel s seboj.
Džennaro se je zdaj poslednjikrat poizkusil rešiti.
Toda železni prsti so se še hujše zagrebli v njegove roke,
stisnili so jih tako strahovito, da je policijski načelnik zakričal od bolečin.
Neznanec, na rokah z Džennarom, ki se zdaj ni več poizkušal braniti, je naglo prekoračil vrt, dospel do hiše in potrkal z nogo na vrata. Vrata so se odprla in v ozkem pramenu luči, ki je padel izza njih, je Džennaro spoznal svojega strašnega in neusmiljenega nasprotnika.	^
— Skalabrino! je zamrmral. Glas mu je zamiral, ne od groze ali strahu, nego od brezmejnega začudenja.
Gvido Džennaro, načelnik beneške policije, je bil matematična glava; to se pravi, da je v sleherni okolnosti študiral in prišteval izvire te okolnosti in jih skušal nato izkoristiti v svoj lastni blagor.	f
Groza ima v sebi nekakšno	pijano,	divjo	poezijo.
Gvido Džennaro pa je bil	živo	nasprotje	vsake	poezije.
Bil je duh, ki ni bil vajen izgubljati časa z duševnimi raz položenji. Še v trenotku svojega smrtnega boja bi bij vohunil, opazoval in kombiniral.
Zato se je zadovoljil s tem, da je dejal sam pri sebi:
— Bartolo Enooki se mi je zlagal, ko je dejal, da je ubil
Skalabrina.	.....
Velikan je prinesel policijskega načelnika v tisto pritlično sobo, ki se je našim bralcem že večkrat odprla. Bila je to nekdanja Dandolova obednica.
V tej sobi sta sedela Roland Kandiano in stari Filipo.
Kakor hitro se je mogel Džennaro svobodno gibati, si je po vrsti odrgnil obedve roki.
— Pogum, prijatelj, je dejal z neprisiljeno veselostjo, vaše želežne klešče, ki vam služijo namesto rok, so vredne poklona.
Roland je vprašaje pogledal Skalabrino,
— Zgodilo se je zelo euostavno, je dejal orjak. Ko sem pred dobro uro odšel, mi je prišlo na misel, da se poizprehodim kroginkrog obzidja. Videl sem gospoda, ko je skočil na vrt; skočil sem za njim, sledil mu korak za korakom in ga zagrabil v trenotku, ko je hotel oditi po isti poti.
— Ali res! je vzkliknil policijski načelnik z občudovanjem. Ali se je res zgodilo tako, kakor pravite?
— Dokaz je to, da ste vi tukaj.
— Potem vam čestitam. Nisem si mislil, da bi bil kdo na
svetu, zasledovati me, ne da bi me moje oči, moja ušesa ali moj nos opozorili na to.
— Kdo pa ste? je vprašal Roland.
— Ubog barkarol, ki se zaupa vaši velikodušnosti. Gospod, če hočete, me lahko izročite beričem, in bom obsojen. Dve leti, da, pet let morebiti ne bom videl belega dneva ...
— Po kaj ste prišli sem? Česa ste iskali? Govorite odkrito in brez skrbi; saj nisem tak človek, da bi vas izročil beričem.
Kakor zelo se je imel Džennaro	v	oblasti,	vendar se	je
zganil, kakor da si hoče pometi roke;	na	srečo pa	ga je ovirala
bolečina v roki.
— Imenitno! je dejal sam pri sebi. Stvar je v najlepšem redu. Odslovil me bo in mi podaril pest drobiža. Cez pol ure pridem nazaj ...	da mu ga vrnem.
Istočasno je	sklonil glavo, kakor	da	bi	ga	bilo	sram	pri-
znati svojo krivdo.
— No? je silil Roland s toplim	in	prijaznim	glasom.	Le
govorite, ne bojte se povedati resnico	. .	.
— Hudo je povedati to resnico, gospod, in zdaj, ko ste mi obljubili, da me ne izročite policiji, se je šc bolj sramujem.
— Držal bom svojo obljubo, ako mi odgovoril po pravici. Toda premisli to dobro, preden izgovoriš; kajti izpustim te samo pod tem pogojem, Če se zlažeš, me ne veže več nikaka obljuba.
— Naj bo!	Povedati vam hočem	vso	resnico.	Veste,	meni
se godi že nekaj	časa zelo hudo.
— Kaj? Ali te brodarstvo ne preživlja?
Džennaro se je nasmehnil.
— Vi ne veste, kaj mislim, gospod. Barkarol sem samo na videzno; preveč bistre oči imate, da ne bi bili zapazili, da je moja barkarolska obleka samo krinka. In vrhutega sem se pravkar pohvalil, da se nikdar ne dam zalotiti . . . razen temu dič-nemu korenjaku, je dodal, kazoč na Skalabrina. Ne, ne, nioj posel ni, da bi porival gondole po kanalih, prepeval pesmi in smrčal po nabrežjih ... To je poklic za lenuhe, gospod!
— Kakšen je torej tvoj stan.
 _	(Dalje.)
dne 18. t. m. sklenil prirediti meseca septembra veliko vrtno veselico, na kar že sedaj opozarjamo rodoljube in zlasti notranjske podružnice. Vspored obelodanimo v kratkem, stroškov 800 K čistih. Smelo trdimo, da se nam je za ta briljantni gmotni uspeh zahvaliti v prvi vrsti požrtvovalnosti naših cenjenih dam, katere se niso ustrašile ne truda ne neugodnega vremena, katere so nabrale in same ustvarile nebroj raznih dobitkov za srečolov, cvetja za cvetljičarno, slaščic za slaščičarno, same okrasile paviljone in v njih delovale. Naša diletanta slikarja-umetnika sta na spreten in okusen način rešila težko nalogo nadomestitinapise s primernimi ezembli. Čast in hvala vsem.
Iz Šmarja. Dne 19. t. m. popoldan je bila tu huda ura z velikim nalivom in s točo vmes, katera je bila tudi tu napravila nekaj škode. Med nalivom je tudi treščilo v Paradižu v kozolec vdove Perovšek. Kozolec je bil polno nabasan žita in živinske krme, kar je vse do tal pogorelo. Škode je čez 4000 K, zavarovan pa je bil kozolec samo za 600 K. Pretila je velika nesreča celi vasi, toda močan dež je mnogo pripomogel k gašenju. Zahvaliti se je posebno vojakom 7. topni-čarskega polka bat. 2, ki so se ravn6 na potu proti Krškem v Šmarju ustavili, in ki so z vso močjo delali, da se ogenj ni razširil in le njim, posebno še njih stotniku g. Luckmannu, se je zahvaliti, da ni večje nesreče. Gotovo bode še več slabih poročil tudi od drugod. Videti je bilo tudi še drugje proti Sv. Ahaciju na hribih enako nesrečo in pa na Igu.
Iz Primskovega pri Kranju. .Domoljub" je prinesel zadnjič dopis od tu v katerem nas poučuje kdo je liberalec. Mi smo dopisniku za njegov ljubeznjivi pouk prav hvaležni ter jemljemo njegove trditve na znanje. Nekaj je še pozabil pristaviti, namreč da je bil Kristus tudi liberalec, kajti tudi on je sovražil hinavce in enako golazen ter izganjal judovsko duhovščino iz templja, ker je učila vse drugo, le božje besede ne. Nam liberalcem se ni treba sramovati, smo v dobri družbi. Da bo pa slika tem popolnejša, vrnemo g. Pagatelju milo za drago ter povemo kdo je klerikalec. Klerikalec je : 1. Kdor bere »Slovenca* in »Domoljuba* in ta lažnjiva lista še drugim priporoča. 2. Kdor je prepričan o lažeh teh dveh listov, pa jih le dalje širi. 3. Kdor širi neprestano jezo in sovraštvo med svojimi sosedi, odkar se je priklatil v vas. 4. Kdor se ravna po nauku »sovraži svojega bližnjega in vračaj mu njegove dobrote s hudim”. 5. Komur ne zadostuje lastna zakonska žena, a vsako malenkost še gorko prenaša po raznih farovžih.
6.	Kdor je bil pred par leti bogotajec, zdaj pa ker mu bolje nese postal naenkrat krščansk možicelj. 7. Kdor hodi v cerkev pred altar med otroke stat, a s svojo hinavsko pobožnostjo in prikrito ošabnostjo te| in druge vernike le moti in pohujšuje. 8. Kdor ne da -poštenemu človeku odkritega pogleda in prijaznemu pozdravu poštenega od-zdrava, da ga morajo fantje učiti navadne olike. Zaenkrat toliko, v potrebi se lahko nadaljule.
DNEVNE VESTI
»Edinost* zagovarja dr. Rybafa in tovariše, ki so vklonili tilnik pred dr. Šušteršičem, ali ta zagovor je zelo slab, ravno tak kot smo ga pričakovali: »Edinost* namreč prikazuje celo za-' devo kot narodno potrebo, četudi je 1 jasno kot beli dan, da je bila politika naših klerikalcev vedno protinarodna, da, naravnost izdajalska. Vstopanje
■i
-1
MAH LISTEK.
'k GREGORIČEVA.
&a samostanskim ob-
nu
zidjem.
primorskih	»narodnih	poslancev* v
skupni klub	s klerikalci	pomeni samo
okrepitev protinarodne klerikalne stranke in za to mi dvomimo, da bi volilci primorskih	»narodnih	poslancev ta
njihov korak odobrili.	»Edinost* naj
nikar ne govori o »nekem ljubljanskem listu, ki se lovi za senzacijami*, ker nam bi bilo gotovo veliko ljubše, ako nam gg. dr. Rybar, dr. Gregorin, prof. Mandič, Spinčič in dr. Laginja ne bi dali povoda obsojati njihovega delovanja. Seveda, »Edinost* mora zagovarjati dr. Rybara in dr. Gregorina. Ker ta dva gospoda določata »Edinosti* politično smer, ali mi ne bomo molčali, ampak storimo svojo dolžnost.
Značilno pismo Iz Trsta. Prejeli smo sledeče pismo tržaških narodnih volilcev, katerega dobesedno prinašamo. Pismo se glasi: »Slavno uredništvo! Ker vemo, da bi noben drugi noben drugi list ne dal izraza ogorčenju, ki danes vlada med tržaškimi slovenskimi volilci, Vas prosimo, da v Vašem listu priobčite ne-le nezadovoljstvo, ampak skrajno ogorčenje, ki ga je v nas povzročila danes vest, da sta dr. Rybar in dr. Gregorin vstopila v Šušteršičev klub. Kolikrat je dr. Ry-baf grmel na shodih proti dr. Žlindri
— a sedaj je pred njim kapituliral. Ta korak dr. Rybafa in dr. Gregorina je
— to smelo trdimo — škodil slovenski narodni stranki v Trstu več, nego vsi napadi od strani naših sovragov
— bodisi od Lahov, bodisi od socialnih demokratov. Posebno ti poslednji bodo imeli — žalibog — ogromno koristi od tega. Tržaški Slovenci zahtevamo od dr. Rybafa odgovor, kakor ga bodo gotovo zahtevali od dr. Gregorina tudi Kraševci. Z velespoštova-njem. Trst, 19. julija. (Sledi četa podpisov.) — To pismo nam jasno priča, da so tržaški Slovenci z Rybarevim korakom nezadovoljni in silno ogorčeni. Gospodje okoli »Edinosti* naj ga dobro in pazno prebero.
»Slovenec* in vstop jugoslovanskih poslancev v Šušteršičev klub. Še-le včeraj je prišel »Slovenec* malo k sebi, tako so ga zmešali zadnji dogodki na Dunaju. Celo gospodom okolu »Slovenca" v začetku ni šlo v glavo, kako more ta dr. Rybar, katerega so klerikalci že tolikrat napadali in dr. Gregorin proti kateremu so šli goriški klerikalci z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi v boj — sedaj naenkrat sedeti v Šusteršičevem klubu, kjer sede sami možakarji, ki so bili izvoljeni na programu političnega bojkota proti naprednjakom. Na kak način so prišli primorske polične slepe miši v klerikalno gnezdo in pod kakimi pogoji tega »Slovenec* ne pove, ker tudi ne sme povedati. Iz vse njegove pisave se razvidi le edino to jasno dejstvo, da se je dr. Šušteršiču nakana, izolirati ljubljanskega poslanca dr. Ravniharja vsled kratkovidnosti primorskih poslancev popolnoma posrečila. In to dejstvo nas utrjuje v prepričanju, da bo enako kot z Ravniharjem storil Šušteršič počasi tudi s primorskimi poslanci. Prvo blamažo so primorski poslanci doživeli. Vsa slovenska napredna javnost ogorčeno obsoja njih korak. Sedaj jih čaka še druga blamaža. Dr. Šušteršič jim bo popolnoma zamašil usta in če ne bodo molčali, jih bo neusmiljeno vrgel iz svojega kluba. Kajti Šušteršič hoče v svojem klubu samovpokorne backe.
Čudno sikanje. Če je kdo jasno obsodil ravnanje primorskih poslancev, ki so stopili v Šušteršičev klub, je to gotovo »Slovenec*, ki se včeraj na nesramen način — in sicer na račun Ljubljančanov — norčuje iz njih. Edin namen klerikalcev v parlamentu je bil
— izolirati Ravniharja. In to se jim je z lahkoto posrečilo. Radi tega skuša sedaj »Slovenec* prepričati Ljubljan-
čane, da so storili veliko neumnost, ker niso izvolili dr. Gregoriča, ampak naprednjaka Ravniharja, ki baje ne bo imel nobenega uspeha. Mislimo, da bodo Tržačani sprevideli, kaj tudi njih čaka. Dr. Rybaf in dr. Gregorin naj si zapomnita, da s padcem Ljubljane, ki sedaj še ponosno dviga svojo napredno zastavo kvišku, prideta onadva na vrsto. Prvi korak k temu je že storjen.
Tržaškim Slovencem in gorlškim naprednjakom v premislek. Dr. Rybaf in dr. Gregorin se torej sedaj izgovarjata, da sta v Šušteršičev klub stopila le radi tega, ker mislita na ta način več doseči za ogroženi slovenski narod, ki bo imel v »Hrvatsko-sloven-skem klubu* veliko zaslombo in močno zastopstvo. Vse lepo. Priznano tudi dr. Rybaru in dr. Gregorinu samo dober namen. Toda mi stojimo na stališču, da si Rybar in Gregorin na ta način sama izpodkupujeta pozicijo in pripravljata ugodna tla za klerikalce. Vzemimo slučaj, da bosta za zatirane Slovence kaj dosegla. Kdo bo imel od tega dobiček. Nihče drugi kakor klerikalci Dr. Šušteršič in njegovi kolegi, ki nimajo niti smisla za narodno borbo, kar so že neštetokrat pokazali, bodo vpili na ves glas, da so to dosegli samo oni in vsled izrecne zasluge dr. Šušteršiča. Na ta način bodo skušali pridobiti svoje zaveznike tudi v Trstu, Tcar se jim^bo v kakem obsegu tudi posrečilo. Če se pa tudi v Trstu klerikalizem enkrat vgnezdi, so Slovenci za vedno zgubljeni.
Skupni jugoslovanski klub. Pri akcijah za skupni jugoslovanski klub se sklicujejo klerikalci in tudi dr. Ry-bar v »Slav. Tagblattu* na enotni češki klub, češ, ako so Čehi mogli ustanoviti skupni češki klub, brez ozira na razliko političnega prepričanja, store istotako lahko Jugoslovani. Tak jugoslovanski klub je najlepše znamenje bodoče skupnosti vseh Jugoslovanov v parlamentu. Tudi se trdi, da je jugoslovanski klub sestavljen po istem načinu, kakor enotni češki klub. Toda mi bi opozorili gospodo na lanske dogodke v enotnem češkem klubu, kateremu na čelu ni bil postavljen dr. Kramar, ampak prof. Fiedler, in sicer za to, da predsedniško mesto ni bilo zasedeno od politika, ki drugim strankam ni bil ljub. Dr. Kramaru ni nihče odrekal izrednih zmožnosti, splošno se je tudi mislilo, da bo on vodil enotni klub, toda mladočehi so se morali zadovoljiti z drugim predsednikom. Mislimo, da je tudi oseba dr. Šušteršiča kot vodje onih klerikalcev, ki so zadali slovenski zemlji že toliko zla, ne spada na vodilno mesto skupnega jugoslovanskega kluba in da bi bil skupen klub mogoč le tedaj, ako bi v njem vse stranke imele enako vrednost, bi stal klubu na čelu mož, ki bi se mu moglo zaupati, da kluba ne bo izrabljal v svoje namene, kakor je to pokazal dr. Šušteršič iakoj, ko se mu je posrečilo podrediti si druge stranke in poslance. Zato smo in ostanemo proti takemu jugoslovanskemu klubu, ki bo množil le moč slovenskih klerikalcev in bo služil klerikalnemu terorizmu na Slovenskem.
Od nekod. Tam pri deroči Savi, kjer so dobili pred nedavnim časom ultraklerikalnega župana, ki je v proslavo svoje izvolitve prvo noč v svojem novem dostojanstvu polival skozi okno svoje hiše mimoidoče pevsko društvo, tamdoli, kjer se dva kaplana v družbi vinjenih fantov ponoči pretepata in s poleni napadata tujce, ki gredo po cesti, službuje učitelj, katerega delo je res vsestransko. Zdaj sedi s svojim stanovskim tovarišem v lični enaki uniformi na kozlu elegantne dekanove ekvipaže ter opravlja službo kočijaža, njegov tovariš pa službo lakaja, zdaj zopet ga povabi dekan za mežnarja
pri krstu novorojenčka. Tudi pri tem opravilu je prav spreten: odpre krstni kamen, pripravi vodo, sv. krizmo, bombaž, sol, drži lepo gracijozno gorečo svečo, čez ramo pa mu visi blesteče bela brisača. Z njemu lastno pobožnostjo (?!) ponavlja s krščujočim dekanom krstno obljubo in se odpoveduje hudiču in njegovemu napuhu ter vsem zapeljivostim tega sveta. Ali je napitnino, ki jo je dobil pri tem opravilu od pobožnih botrov, delil s svojim tovarišem mežnarjem, nam pa ni znano. Nič več se ne čudimo tistim, ki trdijo, da klerikalni učitelji s polno paro jadrajo nazaj v črno dobo učiteljske sužnosti.
Unleserlich, retour Belgrad. Zopet imamo značilen dokaz v rokah, kako c. kr. državna železnica postopa s Slovenci. Županstvo v Žirovnici je namreč poslalo na ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Beljaku neko vlogo in jo slovensko naslovilo. Go-sodnje v Beljaku pa so še danes tako malo pravični, ali pa tako pomanjkljivo izobraženi, da so to pismo poslali nazaj s sledečo pripombo: »U n-leserlich, retour Belgrad* (Nečitljivo, nazaj v Belgrad). Kakor vidimo, bo treba gospodo pri državni železnici naučiti slovenski brati, zato bomo dobili gradiva dovolj.
Kamniško sedlo (1897 m). Ni je menda poti v Kamniških planinah (s kranjske strani), ki bi bila za nedeljske izlete bolj prikladna, kot pot skozi Kamniško Bistrico na Kamniško sedlo kajti pot je popolnoma varna in tako zložna, da se zanjo pač vsaka dama in celo otrok lahko ojunači! (Hoja 3 in pol ure, rdeča markacija). Nad izvirkom Bistrice zapustiš prijazno dolino ter stopaš najpreje polagoma navzgor skozi senčnato bukovo hosto do velikanske navpične »Rjave peči*. Dalje zavije pot na strm a ne opasen rob, vrh katerega preže zijalke (luknje) in skaline, kjer so se skrivali nekdaj rokovnjači. Tu poleže klanec in prične lepa promenada pod stenami Brane. Izborno izpeljana jahalna pot vodi do majhne pastirske koče pod Sedlom. Od tod le še dobro uro po zložnih serpentinah in že te sprejme prijazni gorski dom — Kamniška Koča S. P. D. Krasna postojanka! V srcu Savinjskih Alp z veličastnim razgledom! Krog in krog te obdajajo nebotični vrhovi: Brana, Turška gora, Rinka, Mrzla gora, Planjava, Ojstrica i. dr. Pod seboj na severni strani vidiš krasen slap Rinke (šumenje se čuje prav na Sedlo!) in slovito Logarsko dolino, proti jugu pa ti leži razgrnjena cela pisana ravan proti Ljubljani. Kamniška koča (večja koča) ima prostorno jedilno sobo, moško in damsko spalnico, podstrešje s 30 skup. ležišči, je oskrbovana ter kar najbolje založena z okrepčili.
Iz občinstva. Piše se nam: Slavni mestni magistrat je izdal odredbo, da ne sme nihče po mestu v lahkem diru voziti, ako se ne nahaja voz na peresih. Sedaj si pa premislite in preudarite to krivično odredbo. Jaz na primer imam prav ličen in čeden mesarski voziček, samo po mislih sl. gospode iz magistrata ima toprokleto napako, da se ne nahaja na peresih. Ranzinger s svojimi Noetovimi barkami sme poljubno letati po ljubljanskih ulicah, in tudi poštni kasoni smejo dirjati gor in dol, in to le zato, ker se nahajajo na »peresih*, samo mi, kar nas je bolj revežev, ki si ne moremo nabaviti voz po mislih slavne
gospode ne smemo malo steči po mestu z našimi vozički. — In sedaj si oglejmo stvar z druge strani. Jaz se nahajam na periferiji mesta in imam do sredine mesta dobro uro hoda, pri meni se zgodi velika nesreča, katera potrebuje takojšnje zdravniške pomoči, in jaz naprežem v naglici svoj voziček in hajd po zdravnika, prišedši do mesta, pa ne smem več hitro voziti, ker me za vsakim vogalom ustavlja stražnik in zabičuje, da če ne vozim počasi, me bo naznanil. Pa makari, če je prav med časom doma vse mrtvo, pri njem ne pomaga noben izgovor; seveda on izpolnjuje sv°j.°. službo in mu ni zameriti. Zameriti je pa onim, kateri so izdali to odredbo. Saj s tem posega magistrat že v osebno svobodo in vendar pravijo^ da smo svobodni državljani, pa se še svobodno gibati ne smemo. To je še slabše ko v srednjem veku, tedaj so se reveži smeli prosto gibati, danes se pa ne smejo. Pri tem pa magistrat popolnoma prezre razne avtomobile, motorje in tramvaj, ki nemoteno dirjajo po ljubljanskih ulicah in napravljajo razne nesreče. Ker nad tem mora biti vsakdo ogorčen, koliko žrtev zahtevajo, živina se plaši in trga uprego, lomi vozove, poškoduje sama sebe, ljudi in blago. Tukaj naj bil sl. magistrat uredil stvar pravičneje in ne protežiral toliko bogatincev, pri tem pa šikaniral popolnoma brez potrebe preprostih voznikov, ako stečejo malo s svojim vozom, ker pri tem se ne zgodi niti tisočinka toliko nesreč, kakor pri gori navedenih. Zraven naj pa tudi malo premisli, da so tudi oni davkoplačevalci. Toliko pojasnila za danes, da je stvar res krivična, ako ne bo pomagalo, drugikrat kaj več.
V past padel. V torek je »Slovenec* na nečuven način napadel delavca Jerneja Čertanca iz Št. Vida nad Ljubljano. Očita mu, da je bil radi tatvine aretovan, Radi tega nam je g. Čertanec izjavil, da je »Slovenčevo* poročilo na zloben način zavito in zlagano. Konec vseh koncev je ta, da se bo moral katoliški »Slovenec* zagovarjati pred sodiščem. Take tiče se v resnici najlažje ukroti le pred sodiščem.
Zgornješišenski dogodki pred sodiščem. Danes ob polu 10. dopoldne se vrši pred tukajšnjim okrajnim sodiščem (soba št. 28) zanimiva kazenska obravnava glede dogodkov, ki jih ima poleg Babnika na vesti dr. Šušteršič ob priliki svojega ponesrečenega shoda v Zg. Šiški. Zanimiva bo ta razprava tudi radi tega, ker bo pokazala katoliško moralo v pravi luči in kjer se bo videlo, koliko važnosti polagajo klerikalci na resnico in na prisege. — Po prvi razpravi se vrši ob pol 11. dopoldne druga razprava istotako v zadevi zgornješišenskih dogodkov.
Popravek. V včerajšnji posmrt-nici Jurija Magušarja je pomotoma izostala cela vrsta in se mora glasiti: zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. dr. Vovsu za zdravljenje, pevskemu zboru pod vodstvom šolskega vodje g. I. Pleničarja za ganljivo petje, godbi in njej načelniku g. A. Oblaka, kroparski in kamnogoriški požarni brambi. »Posojilnici v Radovljici*, in tudi šolski mladini v Kropi.
Nesreča. Dne 17. t. m. je vozil Franc Bizjan, rojen v Zaklancu obč. Horjul, takrat v službi pri g. Francu Marinčiču, zidarskem mojstru na
Tolstovrško slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolBtorrSka slatina, poSta GuStanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče, hvoji k svojim!
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
sil _ Sicer ne zahtevam vseh podrobnosti. Le z eno samo potezo mi •‘»Črtajte svojo prošlost.
 Z eno samo ? Evo je 1 Zaljubil
9^em se v Almo, kakor abiturijent; ona ie takrat izvršila ženski licej. Seznanila sva se pismeno, srečevala se pri •Pgbdbi, na izprehajališčih, shajala sva pa v kopališču. Kopališče v Ge-°¥h5vi je za oba spola združeno v eno •‘Simo. Skupno se kopljejo otroci, skupno odrasli. O, tisto skalovje: tu ,n9f8oko in štrleče, tam ploščato in nizko 1 O, tista obala ob Ligurskem morju bi vam šepetala v najbajnejših momentih, ako bi mogla izpregovoriti. an or Včasih sva z Almo splula v družbi 9izc^tirugimi; včasih posamezno. Oh, -v«0menti, momenti 1 Neumorno pregi--Sfeirfje in medsebojna ljubezen je naju iogkoeliala včasih zelo daleč, a naju nitife spehala. In tedaj sva se vračala k oddaljenemu bregu s počasnim plavanjem, saj sva bila zelo utrujena, plavala sva navadno tako daleč, da so se nam predočili ljudje v kopa-
lišču, kočije in električni tramvaji na cesti nad njimi igračasto majhni.
— In najina ljubezen se kljub mrzli vodi ni ohladila?
Oh, brat Renato! To so vam bili tako mikavni in zabavni hipi, da vam jih ne morem opisati. Nisva se dotaknila, nisva se objela, ker bi nama bilo v pogubo, ali najino koprnenje ni bilo nič manj toplo. Le jezik je smel izražati svoje želje, misli, oboževanje in vročo nestrpnost. Ko sva se bližala skalovju sva stopila po brveh, s katerimi so skaline združene ter vživala vso romantiko, vso slast... Ali pa sva se legla na prod in se odevala drugdrugega s peskom. Oj, vi nimate pojma, kako ^ sem ljubil svojo Almol In ljubila je tudi ona mene in ljubi me še, o tem sem uver-jen, ampak najina združitev ima neprehodne jezove.
— Kako to, je-li poročena?
p _ O, nel Ona se nikdar ne poroči. Toda strica ima, bogatega strica, ki je njen edini sorodnik. In ta stric je moj sovražnik. Ako poroči mene, ji ne da ni beliča. Rotil sem jo, naj se odreče njegovemu bogastvu m gre z menoj. Ali zaman! Dobro dete je moja Alma, tako dobro, da ga ne za-pusti, ker je bolehen in nima nikogar na svetu. In tako sva se razšla z obljubo večne zvestobe. Umete sedaj ?
— Urnem vse, hvala! Zelo se-
bična je vaša Alma, tako sebična, da bi jaz na vašem mestu ne oblekel radi nje redovniške halje, ampak k večjemu počakal, da sorodnik umre.
— Tega mnenja sem bil tudi jaz nedavno, pred meseci še celo. Ali danes, danes se ravnam, ako že ne po svojem sklepu vsaj po nasvetu svojega prijatelja.
— Kakšnega prijatelja?
— Veste! Razen s stariši si dopisujem tudi s prijateljem, najboljšim človekom, kar jih ima svet. Imam ga tem raje, ker pozna natančno moje srčno razmerje do Alme, kakor pozna Almino udanost zame. Njemu sem pisal, da nameravam izstopiti iz kon-venta ter v domačiji čakati potrpežljivo Almine rešitve.
— To bi bilo pač najpametneje, storite to!
— Ne, nel Čemu neki? Prijatelj mi je namreč odpisal ljubeznjivo in goreče, naj ostanem i nadalje v samostanu, ako mi le-ta donaša vsaj trohico srčnega miru, ker bi ga v svetu brez Alme bržkone pogrešal.
— Kako to? Je-li Alma umrla?
— Umrla ni, ampak kakor sem sklenil jaz odreči se svetu, tako je sklenila ona. Nedavno je namreč energično nastopila pred svojim stricem, da ga ostavi in poišče mene. Stric pa je baje radi njene izpovedbe razvnel in obolel, da je več dni bljuval k;i.
Njena vest ga je potlačila tako, da ga je zakopala na smrtno posteljo. Vsled tega strahu in da bi jej kesanje in tiho očitanje ne ogrenilo življenja, ako bi stric umrl, se je zaobljubila Materi božji, da odide po stričevej smrti za nuno, ako stric za sedaj ozdravi. No in stric je res okreval.
— Hml Tista Alma, ki je junakinja vašega romana, se mi prav nič ne dopade. Zdi se mi, da je ženska brez energije, a s tem večjo porcijo lahkomiselnosti. Vi ste nesrečnež, ki bode najbrže še marsikaj pretrpel.
— Nesrečnež ? Da, to sem; tega se zavedam. Vendar se mi zdi, da bo moje trpljenje odslej manjše, baš ker me bo spremljala zavest, da bo živela nekoč tudi Alma isto življenje, ko jaz. Življenje mirno a brez užitka in slasti za samostanskim obzidjem . . . Ljudje smo pač egoistični že po naravi in trpimo manj, ako smo uverjeni in se zamoremo tolažiti z mislijo, da žive tudi drugi življenje podobno našemu.
Februarja meseca loo4.
Lep, krasen pomladanski dan je bil, ko sem obstal s parnikom pred amfiteatralično Geonovo. Ko mlade neveste so ma pozdravljali izza pomaranč in citron nežno barvani elegantni dvorci in nižje pod njimi nebroj veličastnih stavb, impozantno, ko zvest čuvaj se je pred menoj dvigal mestni svetilnik. Tam daleč se je razprosti-
jalo s cimpresami, kapelicami in grobnicami odičeno pokopališče, ki zavzem-lje ves grič. Na drugem holmu nas je pozdravljal razkošni dvorec Dinegro s srebrnim trakom prebajnega vodo-pada. Obrnil sem oko v nasprotno stran, da zatajim solzo ... Pomorščak je na parniku pozvonil in potniki smo se začeli premikati proti brvi, da stopimo na pomol. V pristanišču je mrgolela gnječa ljudi. Eni so prišli po svoje prijatelje in sorodnike; drugi so se pomikali izprehajaje. Ogromna gruča pa se je suvala pred orjaškim parnikom, ki je bil namenjen v Ameriko. Pogledal sem nad gigantsko gradnjo, ki bo plula lahno, ko utva nad globokim Oceanom, ko da preskrbi ljudem, ki jih nosi, res milejšo usodo. Pogledal sem te ljudi, ter mislil tihoma: tudi ti beže iz rojstnega kraja, da zadobe v tujini srečo, blagostanje ali vsaj tolažbo.
— Pospešiva korake, brat Renato, vsaj dokler ne prideva iz te množice. Nepopisen čut je poplavil mojo dušo, ko sem hodil po tistih ulicah, ki so mi vzbujale toliko različnih spominov. Dasi me je navdajalo močno hrepenenje videti najpreje Almo, sem vendar stopal proti sredini mesta, da si ga ogleda brat Renato, ki ni bil še nikoli v Genovi.
(Dalje.)
Glincah pri Viču. Hlapec Franc Bizjan je v produ na Stanovnikovem travniku okrog pol 12. dopoldne naložil polno trugo peska. Ker konj ni mogel speljati, je konja udaril z bičem, na kar je konj brcnil in ga zadel v mehur. Bizjan je nezavesten obležal. Neki delavec, kateri mu je pomagal pesek nakladati, je konje odpregel in šel z njimi domu k Marinčiču in ga obvestil kaj se je zgodilo. Bizjana pa je pustil tam ležati. Seveda »človekoljubni" Marinčič se ni brigal za Bizjana, katerega je pustil od pol 12. dopoldne pa do pol 4. popoldne na dežju in pesku ležati v nezavesti. Ob pol 4. popoldne je prišel zopet drug delavec zopet po pesek in ta je potem Bizjana na trugo, v kateri je bil pesek, na vrh peska položil in peljal domov. Seveda »človekoljuben" kakor je sploh Marinčič se ni brigal, da bi sploh poslal po zdravnika, baje je še Bizjana okregal. Bizjan je šel potem v Rožno dolino k Škarjevcu. Ponoči mu je bilo slabo, na kar ga je potem ob pol 4. uri zjutraj peljal g. Stanovnik v bolnišnico v popolni nezavesti. Bizjan je čez nekoliko časa na dvorišču bolnice umrl. Kdo je temu kriv, ali bi ne mogel »človekoljubni" Marinčič poslati po zdravnika ali bi ga pa takoj ko se Je ta nesreča zgodila ob pol 12. uri dopoldne peljal v bolnico ne pa ga 4 ure pustiti ležati nezavestnega na pesku in dežju in še potem poslati ga domov mesto v bolnico. Govori se sploh da so se pri Marinčiču že trije hlapci ponesrečili na čuden način. Vprašanje je, ali je bil Bizjan vpisan pri okrajni bolniški blagajni ali ne?
Drago ljubimkovanje. Neki priletni kmetici iz Postojnske okolice se je zljubilo igrati vlogo pustolovke, kakoršne nastopajo od časa do časa le po večjih mestih. S spretno pretvezo, da je zadela ta velki *los“ si je pridobila zaupanje nebroj lahkovernežev, katere je v kratkem času docela iz-žmela. V teku pol leta si je ustvarila mehko pernico natlačeno z zadolžnicami za nič manj kakor za 60000 K. Da si je njeno ostarelo srčece zaželelo tudi mladega ljubčeka, ni čuda; in našla ga je mladega, lepega, čvrstega fajn fanta, kateri začasno biva tam nekje v Cerkniški okolici in v svojih prostih urah pase ovce, drugače pa pomaga pri konsumu in pri posojilnici. Tudi ta fant je ostal zvest lepi fantovski navadi, ter podaril svoji ljubici svileno ruto za nič manj kakor 28 tisoč kron. Goreči ljubezni pa so upniki napravili nenavaden konec. — Punco so poslali ričet jesti osem mesecev — a fantu so pustili svileno ruto za 28 kron.
Požar v Starem trgu pri Ložu. V sredo, 19. t. m. je nenadoma okrog
6. ure zvečer razburil plat zvona mirne prebivalce ložke doline. „Gori, nekje gori!“ vpilo je vse vprek. Kmalu se je opazil gost, črn oblak dima v smeri, proti Schneebergu. V Kozariščah gori,, pomagaj kdor more! Vsak je hitei od svojega dela, delavec in kmet iz polja, uradnik iz pisarne in hitel na kraj nesreče. Vse ceste so bile polne radovednega ljudstva, ki je jokalo in pomilovalo nesrečno vas. Žalosten je bil pogled na požar. Že od daleč se je slišalo glasno vpitje nesrečnega ljudstva. Otroci so letali jokaje krog vasi in trepetali od groze, ženske so jokale in hitele nositi v škafih vodo iz bližnjega potoka, možje so gonili živino iz hlevov na prosto, ki je mukala in silila v ogenj, drugi Pa so stali na bližnjih strehah in gasili. Ogenj, ki je izbruhnil nekako v sredi vasi Kozarišča v Skednju vdove M. Ule radi neznanega vzroka, se je v trenotku razširil še na fiišo omenjene vdove in še na dva bližnja skednja. Gorelo je strašno, le dobro, da ni bilo vetra, sicer bi bila tudi ostala, vas v momentu v ognju, posebno, ker so v obližju same slamnate strehe in ker m,bjl° v začetku .nobene brizgalne pri TOKab. Za prvo pomoč se imamo za-
neumorno
Tudi starotrška požarna brgmba ie bila takoj na licu mesta, kateri se ie vendar posrečilo požar, omejiti ie na že štiri omenjena poslopja. Dalje so prispele brizgalne tudi iz Puboba in Loža; posebno zadnja je skazila svojo ogromno moč, le škoda, da ni itnela dolge cevi. Ob 9. uri zvečer je bila glavna nevarnost odstranjena. Skoda se ceni presejšna. V treh skednih je zgorela vsa mrva, veliko voz in drugega orodja. Iz hiše vdove M. Uletove so bili vendar spravili glavno hišno opravo na prosto. Žrtve ni nikake.
Tatvina. V noči od 19. na 20. t. m. šta bila neki gospe iz Ljubljane, ki je s svojo družino na letovišču na Černivcu pri Brezjah ukradena iz pritličnega okna dva zlata poročna prstana, vredna 40 K Na enem teh prstanov je na znotranji strani gravirano: M. J.
7./VII. 1896., na drugem pa: V. J. 1896. Kjerkoli bi se ta dva prstana ponujala na prodaj naj se dotičnega Človeka izroči policiji ali pa najbližji orožniški postaji in obvesti gospo Ano Kral, hišno posestnico na Černivcu, pošta Radovljica.
Petrolej se je podražil in sicer
za 4 K pri 100 litrih, oziroma za štiri vinarje pri litru. Torej zopet nov udarec posebno za revne ljudske sloje.
Sokol II. priredi v nedeljo, dne 23. julija svojo III. javno telovadbo ] spojeno z veliko ljudsko veselico v Hribarjevem gaju. Slavno občinstvo pozna ta krasni kraj že izza prejšnjih veselic Sokola II. ter si dovoljuje odbor tem potom vabiti najuljudneje, da poseti to prireditev v kar najobil-nejšem številu ter se prepriča na svoje oči o vstrajnem delu in napredku v telovadnici. Vse priprave za veselico so v tiru; preskrbljeno bode v vsakem oziru za udobnost cenj. po-setniKOv. Omenjamo le, da se bode točilo pristno Goršetovo vino in da bodo cene jako zmerne. Upamo tedaj, da cenj. občinstvo pokaže tudi tedaj svojo naklonjenost našemu mlademu Sokolu.
Sokol I. naznanja, da se udeleži korporativno v kroju javne telovadbe br. društva Sokol II., katero ta priredi v Hribarjevem gaju dne 23. t m. Zbirališče ob polu 3. pred društveno sobo v Ilirski ulici 22. Odhod točno ob tričetrt 3. uri s trobentaškim zborom na čelu. Bratje udeležite se polnoštevilno !
Gdč. Anica Jenko, hči ljubljanskega zdravnika g. Ljudevita Jenka, bo v soboto, 22. t. m. na češkem vseučilišču v Pragi promovirala za doktorico modroslovja. Naše najiskrenejše čestitke Kakor znano, je ena hčerka gosp. dr. Ljudevita Jenka že zdravnica.
Gledališko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 23. julija 1911 ob 3. uri popoludne v restavraciji pri „Sokolu“ na Jesenicah predavanje. Predaval bo g. Hinko Nučič, režiser slov. gledališča v Ljubljani o zgodovini gledališča in njegovem pomenu v razvoju kulture. Ker bo predavanje velezanimivo in poučno, naj ga nihče ne zamudi, ki se zanima za slovensko gledališko umetnost.
Dne 15 julija se je vršil v Idriji zabavni večer letošnjih abituri-entov v prid »Podp. društvu za slov. visokošolce na Dunaju." Zanimanja se ni veliko pokazalo za to prireditev, dasiravno se je šlo za to, da malo po-moremo stradajočemu sl. visokošolcu. Dalo bi se marsikaj reči toda basta 1 Vsekakor pa izrekamo najtoplejšo zahvalo „Del. brat. društvu" in »Idrijski sokolski župi“, ki nam je svoje prostore brezplačno prepustila. Enaka hvala gospej Dežela za privoljenje in vsem tistim br. Sokolom, ki so nam pri delu pomagali za njih trud. Našim znancem pa kličemo, naj se drže vedno in povsod našega gesla: »Dijaštvo sebi."	Idrijski ablturienti.
Promocija. V ponedeljek dne 24. julija ob 10. dopoldne bo v svečanostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviral g. Mirko Černič doktorjem vsega zdravilstva. Naše iskrene čestitke!
Kranjskogorska podružnica S. P. D. napravi v soboto 22. t. m. izlet v Trento. Od tod skozi Luknjo v Vrata in Mojstrano. Odhod iz Kr. Gore v soboto pop. ob 3. uri. Prenočuje se v Trenti.
Elektroradiograf »Ideal". Danes večer smeha z izbranimi slikami. Igra »Slov. Filharmonija".
,»Slovenske Filharmonije4* oddelek koncertira danes pri večernih predstavah Elektroradiografa »Ideal“, od 8. naprej na vrtu hotela Malič, ob neugodnem vremenu pa v dvorani.
Umor v Trbovljah.
Zaradi 200 K očem zaklal sina.
Iz Trbovlja se nam poroča: V nedeljo zvečer se je tu zgodil grozen zločin, ki je razburil celo našo dolino, kajti žrtev zločina, Viktor Knez, je bil povsod občepriljubljen. Viktor Knez je bil šele 25 let star in je imel gostilno v Lokah. Njegova mati Uršula zdaj v drugič omožena z Jožetom Brodnikom, ima gostilno v Trbovljah, p. d. pri Urški. V to gostilno je Viktor Knez prišel v nedeljo zvečer. V gostilni je plačal pol litra vina, mati pa je tudi dala za en liter. Mati in sin sta se kmalu začela prepirati zaradi neke dote v znesku 200 K Ta prepir je trajal med njima že kaki dve leti. Med prepirom je mati tekla prav brez potrebe iz hiše in začela vpiti in klicati na pomoč. Takoj na to pa plane v sobo njen mož Jože Brodnik z dolgim kuhinjskim nožem in udari z njim od zadaj nič hudega slutečega Viktorja Kneza z vso silo trikrat po glavi. Nesrečni Knez je v par minutah izdihnil. Navzoči fantje groznega zločina niso mogli preprečiti, ker je bilo vse delo par trenutkov. Sele ko je bilo strašno delo dokončano, so živinskega očima prijeli. Občinski redar Grosser je zločinca uklenil in odpeljal v zapor. Na vprašanje, zakaj je to storil, je Brodnik dejal brez vsakega kesanja, da je imel oni nož že dolgo časa pripravljen.
Kako je bil nesrečni Viktor Knez priljubljen, je pričal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo mnogoštevilno občinstvo z godbo »Pazniškega podpornega društva*. Ko so pokojnika zagrebli, ni ostalo nobeno oko suho.
Pa kakor ima vsak človek, naj je še tako dober, nasprotnike, jih je pokojnik tudi imel, in sicer par »narodnjakov" na papirju. Te je še celo veselilo, da nas je on tako zgodaj zapustil. Mi tem »narodnjakom", ki delavsko ljudstvo samo prezirajo, povemo, da bodo od tega imeli škodo samo oni.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Na razpotju.
Dunaj, 20. julija. Vesti iz slovenskih krajev, ki poročajo o velikanskem ogorčenju slovenske napredne javnosti radi vstopa primorskih poslancev v Šušteršičev klub, so tako na dr. Rybara kakor »a dr. Gregorina silno učinkovale. Oba sta zelo potrta. V dobro informiranih političnih krogih se zatrjuje, da bosta dr. Ryba? in dr. Gregorin radi tega izvajala konsekvence in v kratkem izstopila iz Susteršičeve-g a kluba.
Gorica, 20. julija. Vest, da je goriški napredni poslanec dr. Gregorin izjavil, da se bo glede izstopa iz Su-steršičevega kluba ravnal po dr. Rybaru, goriške naprednjake nikakor ni zadovoljila, ampak nasprotno vzbudila še večjo nezadovoljnost. Kajti dr. Gregorin je bil izvoljen izključno samo na naprednem programu in sicer na Krasu, vsled česar mora biti zanj merodajna edino le volja njegovih vo-lilcev, ne pa ravnanje dr. Rybara. Senzacijonalna razkritja v ogrski zbornici.
Budimpešta, 21. julija. Včerajšnji govor poslanea Ivanke je vzbudil po Ogrskem velikansko senzacijo. Ivanka je izjavil, da ima v svoji posesti dokumente, da je Avstrija poslala v Albanijo 20.000 pušk, 19 vozov municije pa je turška vlada zaplenila. Ivanka nadalje zahteva, da se takoj jutri izvoli posebna komisija, kateri bo predložil ves materijal in vse dokumente. Javne razprave ne mara, ker bi prišle na dan prevelike umazanosti, ki bi škodovale ugledu države.
Podpredsedniška mesta.
Dunaj, 20. julija. Na današnji seji klubovih načelnikov se je konečno rešilo vprašanje gled podpredsedniških mest v zbornici. Čehi so svoj prvotni načrt spremenili in kandidirajo agrarca Starskega. Šušteršičev klub kandidira zopet bivšega podpredsednika posl. Pogačnika. Zajedno je bil sprejet predlog, da pride kot prva točka na dnevni red bančna predloga kot druga točka pa nujni predlog socijalnih demokratov in poslauca Friedmanna glede prepovedi uvoza argentinskega mesa.
Položaj v Albaniji.
Carigrad, 20. julija. Položaj v Albaniji postaja vedno bolj resen. Turčija namerava v najkrajšem času organizirati vso evropsko armado, obenem pa poslati ob albansko obrežje tudi svojo mornarico. Temu se pa odločno protivi Italija, ker je ob albanskem obrežju trgovsko interesirana. Turška križarka »Teftik paša", ki je dobila ukaz, da mora v slučaju upora mesto Valovo takoj bombardirati, vsled intervencije Albanije ni smela iti niti v pristanišče.
Carigrad, 20. julija. Bivši vrhovni komandant Forgut Šefket paša odpotuje iz Skadra v Carigrad. Vlada ga dolži, da je edino on kriv turških porazov v Albaniji. Novi komandant skuša najprej mirnim potom doseči mir, če se mu ne posreči, bo pričel takoj z operacijami.
„Domovina“
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki Imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čimpreje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njjhqyim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje profesor Ant. Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3./I.
Listnica uredništva.
G*spodn A. K. t Trstn. Dopisov brez polnega podpisa ne sprejemamo.
Lastnik in glavni urednik M1U» Plut.
Odgovorni urednik dr.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
«*>:’ I .	  -
Mali oglasi.
Lep«, hoto meblovMia mesežni* soba s
posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove
uprava , Jutra**.
!4/4—12
Malo rabljeno žensko ln moSko kolo ter decimalna tehtnica se ceno proda. Kje, pove »Pira ariončna pisamac.	410/x—7
_ Avtomobil za štiri osebe ceno proda Lovro Šebenik, Sp. Šiška.
Ugodna prilika! Proda se radi družinskih razmer v mestu hiša, kjer se nahaja dobro Upeljana špecerijska in tudi gostilniška obrt' Refiektira se le na resne kupce. Kje, pove .,Prva anončna pisarna.	421/7—6
Zanesljiva učenka se sprejme takoj v papirni trgovini. Kje, pove »Prva anončna pisarna’.	424/3—3
Učenec za specerijsko stroko se takoj sprejme. Naslov pove .Prva anončna pisarna".
425/3-3
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se odda za avgustov termin. — Ravnotam se proda radi preselitve iz proste roke enonadstropna hiša z vrtom. Naslov pove „Prva anončna pisarna**.	426/1—1
25 paror plemenitih golobov se radi preselitve za ugodno ceno proda. Poizve se pri E. Dobovišek trgovec, Prisojna ulica štev. 3.
427/2—2
Po zelo znižani cent prodaja radi preselitve v lastno hišo M. Krištofič & Bučar.
212/x—7
Mladega psička, kodra, majhne vrste in rjave barve kupim takoj, ali pozneje. Ponudbe sprejema gospa I. Preinlč, Emonska cesta štev. 2, 1. nadstr.	428/4—1
Dva učenca, katera veseli ključarska obrt se takoj sprejmeta. Naslov pove .Prva anončna pisarna".	429/3—1
Elegantna mesečna soba z verando se odda v vili pod Rožnikom (Večna pot 3.)
272/3-1
Dve pipi za pivo in 4 vinske ter 1 od-
vodna gumijeva cev (Abzugschlauch) se proda K. Ogle ra se lahko vse skupaj pr'
430/1—1
za 30 K. Oglera se lahko vse skupaj pri M. Kušarja, Zelena jama št. 141.
BS V nedeljo dne 23. julija wb
nepreklicljivi
zadnji dan!
CIRKUS
Danesob '/<9. uri zvečer
tfe Eveaing
največja večerna specialiteta. cirkusa Strass-burger. IV e zamudite si ogledati ta večer*. Gala oprava, gala oprema, gala requisite. Rendez-vous des JTeuness Dorre v JLijufo»jani.
V soboto in^v nedeljo ob 4. url po-popoldan in ob '/4 9 uri zvečer
2 slavnostni predstavi
Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci do 12. leta in vojaki polovico. Zvečer popolno vstopnino.
Prednrodaja vstopnic v e. kr. trafiki „Union“ in v cirkusu pri blagajni.
Vsaki dan od 10. ure dopoldan javne skušnje in odprti hlevi. Ravnateljstvo.
C=» O CJ
Proda se
časopisni papir za zavijanje.
1 kg po 10 vin.
Poizve se v upravništvu ,Jutra”.
Dobro ohranjeno
motorno kolo
3 H P „Puch“ se ceno proda. Na ogled pri K. Čamerniku, Dunajska
cesta 9.
Vajenca
za tapetniško delo sprejme takoj Fran Blumauer, tapetnik, Rožna ul. 31.
Več polagalcev
parketov se išče. Pismen ponudbe na gospoda Janko Primožič, Reka, Bel-vedere 282.
Svetovno mojstrstvo v urarski industriji izn^deno.
Prevzetje edine prodaje me je postavilona stališče, da za 2'90 K nudim elegantno 14 kar. Double zlato švicarsko uro. Ista Hw4nl ima 36 urno dobro idoče kolesje s sidrom. Nagradna znamka je električnim potom s pravim zlatom prevlečena. Gre precizno 4 leta, za kar tudi jamčim. X kom. 2 90 K 3 komadi 7-50 K. Ker se neugajajoče premenja, ali se lahko nazaj dobi, je naročilo popolnoma brez rizike. Pošiljam samo po povzetju.
ST. KESSLER, svetov razpošiljalnica Krakov, Avstrija štev. 132.
Gternit
Patent H^TSCHEK.
Najboljše poknivanje streh
General, zastop: V. Janach & Go., Trst.
Glavna zaloga:
T. Koru, Ljubljana.
, J utro‘ se prodsga v Trstu
po e vinarjev
v n.8Lel©dLaaJi!bL toToaJseiEEi.eili.:
Becher nlica Stadion, Trevisail nlica Fontana, Pipa«, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Cardncci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg,
Može, alica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raiinacher, Čampo Mamo, Bruna, SS. M&rtiri, Ercigof, ulica MasBimiliana, Rončelj, u^ca S* Marco,
Cechimi, ulica deli’ Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Spftder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojašniSni trg. Benusi, Greta,
Richel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto» Segulill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lueia,
Zidar, Sv. M. Magdalena. Breščak, ulica Belvedere.
Naročajte in kupujte JUTRO h
JUTRO
66
se prodaja v
po 6 vinarjev
v neusledLjojaJn. t©ToaJssiraa.ebli.:
Ljubljani
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
PIchler, Kongresni trg.
Cešark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Košir, Hišleijeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg. J , Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križa), Sp/ Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfe Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Bemžgar, Zelena jama’. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Likar, Glince.
Strkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta.
Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v ::	Švici.	Tovarniška	znamka	::
*
-# „IKO“. ■§»
H. SUTTNER
Telefon štev. 273. LjUbljŽUlži Telefon štev. 273.
S
ii in podgane
narede največjo škodo v kleteh __________________________________________in	skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno
Easto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3' . igotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3 60 do 5*20. Dobiva se pri iznajditelju m izdelatelju
LPAonh kleparski mojster, Dunaj XVII., • Cbvll Blumengasse štev. 60.
lzgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-—■ -——	=	vozne	in nagrobne svetilke, itd.
Priznano pristne oljnate in suhe
cene nizke .*.	^	^	0	točna postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca
na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI - FIRNEŽ in ČOPIČI. =====
Vse v to stroko spadajoči predmeti.
k
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
NajobSlrnejše jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
K. Camernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. špecia!. trgovina s kolesi in posam. deli. )>p«irjeia»je koles. ^
Jako zanimiv, zabaven in poučen Ust s slikami je
Jlustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1'80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, [Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno F. Scherag-a
JANOL
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. -
Naroča se:
Dunaj XV., J
Flinfliansgasse štev. 5. j
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Okasion nakup.
Jaket obleka Iz čiste volne za gospode. Bedku prilika.
lepa bluza in krilo ali kostum iz blaga za dame.
obleka Iz blaga ali iz belega platna za otroke.
Pral na oblek a za otroke klobuk ali 2 slamnika za gosp. in dečka.
99
Angleško skladišče
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg
r66
Neprekosljivi ameri kanski
kosilni stroji „Deering“
najboljše mlatilnice, čistilniki za žito, stiskalnice za grozdje in sadje, črpalke za vodo, vino in gnojnico, ter vsa druga železnina se dobi pri tvrdki
FR. STUPICA v Ljubljani.
 1 = Marije Terezije cesta štev. 1. —.....
I Rezervni zaklad
nad pol miljona
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
vlog dvajse
milijonov kron
registroma« zadruga ■ neomejeno savese
lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta Stev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
m
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča	““orU'
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882.=
Denarni promet v letu 1810 K 100,000000*—
-^.4 t 1 -lerfSČit *■; :S-< !.
,
,5 > V*	»rr.	:
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena leta tm.
Upravno premoženje v letu 1910 K 2030.000’-
fiSS L|nbl|«sska kreditna banka v L|Hbl|anL TSSS"
8trltarj»va ulica štev. ».
__________________________  ■■■	Podružnic«	v	SpJjetu,	Celovcu,	Trstu, Sarajevu in Gorici.	—
KlipU[]t6 Mim“ Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|,0|0.