t AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 29, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL7III NOVICE IZ LORAINA j Naročnica Ameriške Domovi-! ne, Mrs. Agnes Mejak, je dobila | iz stare domovine, iz Unca pri j Rakeku, žalostno sporočilo, da so ji preteklo leto umrli ljubljena i mati Marija Ivančič po domače i Lekinovi. Stari so bili že 87 let, 1 pač lepa starost, kakršne malo i kdo dočaka. j Tukaj v Lorainu zapuščajo , dve hčeri, že gori omenjeno Mrs. ! Agnes Mejak in Mrs. Frances , Dougan, y stari domovini oziro-! ma v Nemčiji v pregnanstvu je1 i pa umrl en sin, star 48 let, za katerim, žaluje žena s tremj otroci. Tukaj v Lorainu je 14. janu-I ar j a umrl John Steržaj. star 69 i let. Doma je bil iz Rakeka na' Notranjskem, po domače Pavle-j j tov. V Clevelandu zapušča bra-1 j ta Antona. V Ameriki je bil ka-: | kih 45 let. Dne 22. januarja je umrl ro-i jak Anton Durjava star 65 let. Tukaj zapušča ženo Johano, tri! hčere in tri sinove. Doma je bil j iz Avč na Primorskem. Bil jej član ABZ in SNPJ. Naj vsi pokojni mirno spe v , naročju tihe zemlje in vsem preosatlim pa izražamo naše globoko sožalje. — J. E. Darovi za begunce | V našem uradu so bili izročeni naslednji darovi za slovenske begu,nce: Neimenovan je daro- < val $5, Mrs. Anna Sustar, 1376 E. 45. St. je darovala $2, Anton Habjan iz 10314 Reno Ave. je daroval $1.50. Iskrene hvala vsem skupaj za blagohoten dar. Priporočam še drugim, da bi pomagali po svojih močeh slovenskim revežem v tujini. -o--M Unije na vso moč zdaj snubijo veterane, naj bi j i pristopili v njih vrste , Washington. — Ameriška delavska federacija je opozorila j vse svoje podružnice, naj skuša-, jo dobiti v svoje vrste vojne ve-! ; terane in da naj jim v to svrho! preskrbe delo. Isto dela unija; , CIO, ki pripoveduje vojnim ve-,' teranom, da bodo tudi oni imeli j i dobiček od tega, če delavci do-1 ■ be splošno 307" priboljška pri j mezdi, ker le potem bodo služili; več, kot so pa v armadi. Toda veterani se nekam obo-J tavljajo pristopati k unijam, v(' prvf vrsti radi tega, ker unije nočejo odstopiti od starostnih ^ pravic v prid veteranom. > -o- Predsednik Truman bo šel v Florido na oddih Washington. — Na 11. februarja odide predsednik Truman' na kratke počitnice v Florido, j Odpeljal se bo najprej v Orlando, | Fla., od tam pa z letalom v Mia-' mi. Tam se bo vkrcal na svojo; jahto ter se odpeljal na kroža-renje po floridskih vodah. V tem času se bo predsednik skoro gotovo sestal z Winstonom j Churchillom, ki je zdaj na oddi-| hu v Miami Beach, Florida. -o- PHI VSAKI PRILIKI SPOMNI-NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE MO NA BEGUNCE Wrwrwwwv i s Ti v. PARALYSIS ; [ JL 1AHUARY14.31 tU (M*MI fanrfrtl« *» WOBW. spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom! po. 20 lewis ie dobil zdaj Wo v izvršnem od- ! T F. of L I = vaniumi' Plorida. — Na zboro-IškPL1ZVrSnega odbo1^ Ameri-1 ffi^gno Zfke- federaciJe je bil so-J IL i p Prejel v to unijo John Prem0L^: P^dsednik unijskihj i'finpi- 1 s seboj v unijo je1 Sko 600'000 članov. I KeJ,8Qa je uni-ia izvolila za' mu da] • Podpredsednika ter j h in a mesto v izvršnem odbo-: )esmeS'Cei' v koncilu, ki določu-1 Will c e unije- f. of Lani Green, predsednik A. to Ha J ,le Rjavil, da ni res, da C?Val zdaJ odstopiti in1: John i P^dsedniško mesto1: Nov21SU- Gree» Je izrazil ■ J* so se vrnili;- »h je • J v to unijo, iz katero1. 'stvari,Pelja! Lewis 1936. ko je i lili D ' Um'l° CIO. Do takrat so lFL j 0gar.ii že 50 let v uniji ; H i2 Cle^a !942 je Lewis izsto-■PL ,, ln Se začel pogajati z . : Za povrnitev. ! Jj!« bombo bodo fcali „ad ladjami, »in v morju 1 kih otok?°n" ~~ Pri Marša11" "a Pacifiku bodo v' K 97 u'hu atomsko bombo 0 tabili Največ bodo za adiji . nemških in japonskih r ^'flad tudi štiri ameriške ) ^ letal dVe križarki in dva \ Nk ^ombo ali bombe bodo j j am i ' neka:i Sto čevljev had c Sebrf bodo vide]i Llčinke- \ Si ;n 0 eksplodirali med la- j ° etlkrj tret'lim poskusom, ki r relilj »t drUg0 leto' bodo raz" s IV m0l"mske bombe pod ladja- " L „ ^-O__ I naselbin s >HeS - V sanatoriju l >v t/. se nahaja že več Hu p ,stina Bregant, žena j ijot ^eganta ki boleha že v SioT* let za sladkorno i •°jakov Prank se je vrnil t leta a kjer je sluzil skorai 1 ! Da G' ru&i sin Edwin pa je ( 1° C"' t0da ga Pričaku- t 16. ,jeV-Leo Koshak ki je c \ ko].c:.težko poškodovan v 1 'ilJi v bližini mesta, je r ' V?Šk°dbam v bolnišni- A ženo in štiri sinove. " Sv°ji^°Zman J'e 27 dec- v kro- t ' 6tavn i'n°V in hčera> vnukov 9> praznoval visoko J Hi J .let- — častno so bili e sile: Al- ^ in John Chokel, si- . JUi , UžlJie j0Seph Chokel, v I tri leta; John Kegel l tri ]eta in služil .v L Cl>. služ?Urrni'' John C. Eva- že jj , Pri mornarici, zdaj ' • Nk. juje študije na uni- ] iA^rsVETUJEJO !Tavrgan1ZIRA VBeno 1NDUS- — Svetovalci to- ; SaiUltOČaj'o predsedniku ^ Oh,. ' 11aJ bi vlada podprla Siliranju treh velikih h družb, ki bi izdelo-def9, debel°- na ta način, : \ 'a avtna industrija. ?\nikPoPolnoma požrlo male »ju 6 'n zlomilo moč stav-iše naj bi se iz-gi« 2ti,v vladnih tovarnah, ki 1)razne, priporočajo. ; bil pa Prav zdaj> ko i ^He hiš. Hiše bi \j,. v tovarnah, potom pa J 11 skupaj na parcelah. ' Ali bo kmalu konec jeklarske stayke, kakor kažejo znaki? ) V EVROPO NAJ SI VZAMEJO HRANO ZA ENO LETO '! Washington. — Državni oddelek svetuje vsem konzularnim uradnikom, ki gredo 11a službena mesta v Evropo, nuj si vzamejo s seboj hrano za najmanj tno leto, zlasti pa raznih kon-I zerv, če nočejo biti tam lačni. I Tri trgovske hiše bodo redno do-• važale ameriškim diplomatom v j Evropo mesne in zelenjadne kon-j zerve. J Predvsem vlada svetuje diplo-j matom, naj si vzamejo s seboj j velike zaloge mila in pa raznih j pilul z vitamini. I --o_ j Stavka unije CIO zdaj ovira stavko avtne unije CIO, ker ni jekla Detroit. — General Motors se zdaj nič ne mudi, da bi se poravnala z unijo CIO, ki je na stavki že več tednov, ker itak primanjkuje jekla radi stavke uni- , je CIO v jeklarnah. Tako ista unija škoduje sama sebi. Tudi , če bi se General Motors poravnala z unijo; pa bi vseeno ne mo- , gla pričeti z obratom radi pomanjkanja jekla. To je zopet eden vzrokov, da bo vlada morala prevzeti jeklar-»e, ako hoče, da se začno kolesa v industriji vrteti. V Washingtonu mislijo,.da bo- ' do jeklarne kapitulirale in dovo- ' lile delavcem 18'/G centa na uro ' priboljška in da jim bo vlada za to dovolila višje cene za jeklo. f Dva glavna ameriška poslanika se odpovesta | Washington. — Iz dobro po- ^ učenih virov se zatrjuje, da se ] bosta v kratkem odpovedala dva ] glavna ameriška poslanika. ( Eden je Averell Harriman, po- } slanik za Rusijo, drugi je John ( Winant, poslanik za Anglijo. < Nekateri mislijo, da bo pred-i sednik Truman imenoval za po-[ slanika v Moskvo bivšega new- j, i yorškega župana La Guardio. j 1 Harriman je že na potu domov , : in sicer preko Kitajske in Ja-1 ponske, kjer se bo sestal z gen. 1 MacArthurjem. -o- Poljska dobi za 36 mil. trukov Washington. — UNRRA, re-| lifna organizacija združenih na-j rodov naznanja, da bo letos na-j kupila za $36,000,000 trnkov, ki : jih bo dala Poljski. To so veči-I noma ameriški armadni truki, puščeni po Evropi po vojni. ----o-— Angleško posojilo pride v kongres I Washington. — Ameriško po-i sojilo Angliji v vsoti $4,400,000,-! 000 pride ta ali drugi teden i pred kongres, ki ga bo odobril ali zavrgel. I -o--- ! Madžarska bi bila rada republika j London. — Madžarski premier Tildy je predložil konferenci združenih narodov predlog, da j se v Madžarski odpravi monarhija ter razglasi repubika. Premer Tildy bi bil najbrže njen prvi predsednik. , Predsednik CIO, Philip Murray, in predsednik U. S. i Steel Corp. sta v Washingtonu; sliši se, da se zopet pogajata za sporazum. ---- ■ j 1 Washington. — Sem sta dospela nenadoma glavni osebi ■ v jeklarski stavki, Philip Murray, predsednik CIO in Ben-• jamin Fairless, ki zastopa vse jeklarske družbe. Dasi nista podala nobene izjave za javnost, pa se splošno govori, da sta zopet pričela z dogovori, da pride do sporazuma in da se konča jeklarska stavka, največja v zgodovini Zed. držav, i Tudi se sliši od vseh strani, da --- ■ bo jeklarska stavka v nekaj dneh končana. Nekaj povoda takim . govoricam daje dejstvo, da ima mnogo tovaren jekla samo še za par dni in Če ne dobe drugega, bodo začele zapirati vrata vse tovarne po deželi, ki so odvisne od dobave jekla. To bo skušala vlada na vsak način preprečiti. Drug povod govoricam, da bo jeklarska stavka kmalu končana daje dejstvo, da bo vlada v kratkem ponudila ali dovolila jeklar-11am višje cene za jeklo. Kakor hitro bo vlada, to se pravi urad za kontrolo cen to dovolila, bodo jeklarne takoj pripravljene zvišati mezdo delavcem za 18 centov in pol, kakor je svetoval predsednik Truman in kar je unija pripravljena sprejeti. * >* * Charles E. Wilson, predsednik General Motors, je izjavil pred kongresom v Washingtonu, da če vlada razčisti svoje stališče glede cen produktom in glede mezde, potem se pa umakne s po-zornice, da bodo delavstvo in delodajalci sami lahko rešili svoje sporne zadeve. Wilson je izjavil, da je proti vsaki protjdelavski postavi, ki da ni potrebna, če bo vlada držala roke proč od cen in mfczde. Wilson je tudi povedal ' kongresu, da bi predlog predsednika Trumami, da Vlada postavi preiskovalni odbor v delavskih sporih in določi 30 dni dobo za "ohlajevanje," oviral dogovore med delodajalci in delavci, ki popolnoma lahko sami rešijo svoje spore. * * * Vladni uradniki trdijo, da če bo trajala jeklarska stavka še nekaj tednov, bo nastala splošna brezposelnost v deželi. Samo v Michiganu, računajo, da bo ob delo do 150,000 delavcev, v Ohio do 100,000. Ivavčukasta industrija v Akron u poroča, da bo v dveh tednih primorana odsloviti do 25,000 delavcev, ako ne bo poravnana jeklarska stavka, ker ne bo imela žice,za avtna kolesa. Zato se splošno pričakuje, da bo prišla vlada najbrže že sredi tetina s kakim -novim predlogom za poravnavo stavke. Splošno mnenje je tudi, da vlada ne bo zasegla jeklaren, ampak bo stavko prej s poravnavo ustavila. * * * Delavski tajnik Schwellenbach" je imenoval James Deweya iz Pwiiiisyl'vanije m fposredwvnlca: med unijo in General Motors.1 linija CIO zahteva od G. M.' $70,000,000, kolikor so delavci: na izgubi vsled stavke. * * * Ford Motor Co. je dala 15% priboljška v plačah vsem onimi uslužbencem, ki niso deležni pri-j boljška, ki ga je dosegla unija s podjetjem. « * * Za jutri zjutraj je bila dolo-' cena stavka pri ohijskih utilitet-nih družbah v centralni in južni Ohio. Guverner Lausche je pa' včeraj povedal, da se bodo začele v,ni je in kompanije zopet po-1 gajati. Unije zahtevajo 20 cen-' tov priboljška na uro. Federacija farmarjev v državi Ohio je včeraj apelirala na unijo in dru-, žbe, ki zalagajo z električno silo centralni del države, naj se na' vsak način pobotajo, ker bi vsled stavke zastal ves promet. ..........- II ................I lin ■ .................... I ■ .............II » Razne vesli od naših borcev v službi Strica Sama Pvt. Eddie Markel, sin Mr. in Mrs. John Markel iz 15807 Tra-dalger Ave. je prišel iz Kalifornije na dopust do 14. februarja. Eddie služi 4 mesece in je dobil treningo v Kaliforniji. Po do-postu odide v Virginijo. odkoder bo poslan za okupacijo v Nemčijo. Eddie je bil G let priden raz-našalec Ameriške Domovine, želimo mu srečo in pa zdrav po-vratek. Prijatelji. ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. MM« Pvt. George Kovačič, sin Mr. in Mrs. Geo. Kovačič, 6230 Carl Ave., oče ima znano brivni-co na 6312 St. Clair Ave., je zdaj pri okupacijski armadi v Berlinu. Domov je poslal naslov, da bo lahko dobival tje Ameriško Domovino in sicer: Pvt. George J. Kovacic,'45002486, 1 Bn, 310 Inf. 78 Div, A PO 78, c/o Post-j master New York, N. Y. « M « S častnim odpustom je dospel domov S/Sgt. Edward Skufea, sin Anton Skufea iz 3532 E. 78. St. Nazadnje je bil na Guamu. Služil je .3 leta in 9 mesecev, od teh skoro eno leto onstran morja. , Drug sin, Cpl. Anthony, je1 prišel domov pa pred dvema tednoma s častnim odpustom po 14 mesecih službe v Nemčiji; vsega skupaj je služil okrog 2 1 leti. Doma je tudi sin Stanley, ki . je bil častno odpuščen pred 3 J meseci. Služil je 3 leta in pol, od teh 3 leta in 3 mesece onstran morja v Afriki, Siciliji, Italiji, Italiji, Angliji, odkoder se je ■udeležil invazije v Francijo. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice j Žalostna vest od doma— j Terezija Lindič, 3610 E. 81. j St. je prejela iz starega kraja od j domačih žalostno vest, da ji je umrla ljubljena mama v častit-j Ijivi starosti 93 let, Marija Fe-1 renčak, Dolnje Skopice št. 19, fara Cerklje na Dolenjskem. Po ; prvi svetovni vojni jih je hotela j dobiti hči sem v Cleveland. To-! da odgovorili so, da hočejo umreti tam, kjer so delali vse življenje. Res so, toda koliko hudega so morali prestati v tej strašni vojni, koliko lakote in trpljenja. Poročajo tudi, da je leta 1941 umrla starejša sestra. Naj po-, čivata mirno v rojstni grudi. Novi uradniki— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima za letos sledeči odbor: Predsednik Frank Znidar, podpredsednik John Pezdirtz, finančni tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152. St. tel. KE 7131, bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Saranac Rd., blagajničar-ka Mary Jerkich, nadzorniki: Anna Skolar, August F. Svetek, Jennie Zagorc, zdravniki: dr. A. Skur, dr. C. Opaskar, dr. C. Rotter, dr. L. Perme, dr. Ray Stas-ny. Jože jih pridno nabira— J Naš pridni zastopnik Jože j Grdimi se nahaja nekaj dni v Pittsburghu, Pa. in okolici, kjer nabira nove naročnike za I Ameriško Domovino. Tam-1 kajšnji rojaki mu gredo lepo 1 ! na roko, kakor se Jože pohvali in do včeraj nam je poslal nič : manj kot 40 novih naročnikov. • Obiskal bo tudi Imperial in ' Moon Run, spotoma domov se ■ j bo ustavil še v Girardu, Ohio, j in v soboto se vrne nazaj v Cle-1 veland. Da, Jože zna, to se mu mora priznati. Srebrna poroka— Danes praznujeta 25-letnico srečnega zakonskega življenja Frank in Kristina Kikol iz 844 E. 207 St., Euclid, Ohio. Hči Mary, zet Bob Millar in številni prijatelji jima želijo vso sre-, čo ter še mnogo zadovoljnih let. Sinko, korporal Joseph Kikol se pa nahaja z ameriško armado v daljni Indiji. Prva obletnica— i V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jennie Merhar iz 66. ceste v spomin 1. obletnice njene smrti. Pozdravi iz Floride— Sledeči naši rojaki pozdrav-i ljajo svoje prijatelje in znan-I ce iz tople Floride : Mr. in Mrs. j ! Frank Race, Jr., Mr. in Mrs. ■ j John Drenik, Mr. in Mrs. Lou-iis Roytz. Sončijo se v North j Miami Beach in kot pišejo, se I imajo prav dobro, pa prav nič j ne pogrevajo mrzlega Clevelanda v tem času. Ampak naj le počakajo, da pride enkrat "forte žulaj" — se bomo pa tudi mi tukaj greli. No, želimo vam prav dobre čase tam doli. 30-letnica poroke— i Danes praznujeta 30-letnico srečnega zakonskega življenja i Mr. in Mrs. Louis Stavanja, ! 18218 Nottingham Rd. Druži-I na ter številni prijatelji jima čestitajo in želijo še mnogo let [ zdravja in sreče. > Zadušnica— 1 V sredo ob 8:45 bo darova-1 na v cerkvi sv. Vida maša za; , John Petrinčiča, F.C. 'l-c ob! i priliki 6 mesecev njegove smrti. , i Znanca išče— Alojzij Juhrat, po domače :1 Mrakov Lojze iz Fužine št. 26, e Z a gradeč na Dolenjskem, želi - zvedeti naslov Ludvika Tomši- - ča, Sajetovega Franceta vsin. > Naj se mu sam zglasi, ker mu > ima sporočiti važne stvari. 1 V sredo na ples— V sredo pojdite v avditorij - SND na St. Clair Ave., kjer bo plesna veselica in lep program. \ Vrši se pod pokroviteljstvom 1 odbora za nabiranje prispev-; kov v sklad za pobijanje otro-L ške paralize. Pete Srnickov " orkester bo zaigral točno ob osmih zvečer. John Gornik, ( načelnik pripravljalnega odbora pravi, da bo prav prijetno in vabi k veliki udeležbi. Masa zadušnica— V sredo ob 7:15 bo darovana . v cerkvi sv. Vida maša za pokojna Frank in Marijo Papež, . ki sta bila ubita v stari domovini. Peta obletnica— V četrtek ob 6:30 bo darova-. na v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Ano Cam pa iz 67. ceste v spomin 5. obletnice njene smrti. Pogreb J os. Champa— Pogreb za Josephom Champa je bil prestavljen na sredo popoldne ob eni. Vrši .se na Highland, park pokopališče. Prijava bolnikov— Vsi bolni člani društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naj se prijavijo pri novi bolniški tajnici Frances Leskovee, 19516 Shawnee Ave. ----O—- Ta je res potreben dobre šole Washington. — šerif Ray Gil-lan iz Muskegon, Mich, je prišel v Washington, da bo prisostvoval tečajem FBI, da se bo bolj priučil zasledovati zločince. Prvo noč v prestolnici so neznanci vlomili v njegovo sobo in mu odnesli dve najboljši obleki. Torej je potreben dobre šole. —-O--!- Zahtevajo kontrolo za najemnino Altus, Okla. — Prebivalci tega mesta so prosili vlado, naj vzame zopet kontrolo nad najemnino, Ko je armada ]. sept, zaprla tiskaj svojo bazo, je vlada odvzela kontrolo nad najemnino. Gospodarji so takoj podvojili ceno najemnini. NAJNOVEJŠEVESTI PARIZ—Socialist Leo Blum je bil imenovan za ekonomskega posredovalca med francosko vlacto in inozemskimi državami, zlasti z Zed. državami. LONDON — Anglija naznanja stroge odredbe za Palestino. Kdor bo zasačen pri sabotaži, bo kaznovan s smrtjo. Kdor bo nelagalno pomagal pri [migraciji bo dobil dolgo ječo. * LONDON—Sovjetska Rusija je 1 predlagala, da naj se varno- - stni koncil UNO ne peča s sporom med Perzijo in Ru- 1 sij o. Toda na predlog ame-t riške delegacije, da ima vsak član pravico do zaslišanja, pride v sredo rusko-perzij-sko vprašanje pred koncil. Angleški zunanji minister )! Beviu je izjavil, da je že sit -j neprestanih privatnih obtož-1 nic iz Moskve. 2 i ameriška domovina, JANUARY 29, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0638 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4,00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leto $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti Četrt leta $2,75. Za Cleveland In okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. s. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.60 for 3 months. Single copies 5 cents each. en ntTti umi rimiuiiiiii umi iii ui 1 m 1 p< ni. f i BESEDA K NARODA Kar prijetno je tukaj v sončni Kaliforniji Entered as second-class matter January 6th 1908, Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. at the Post Office at No. 20 Tues., Jan. 29, 1946- Kaj se je dogajalo v Jugoslaviji Kmalu so bile vse stene, vsi zidovi, vse planke popisane s karticami "OF," kot da je "OF" kot hudourniški vse-narodni val preplavila že vso deželo. Poleg priložnostnih letakov je "OF" začela redno izdajati liste kot svoja "informativna" in propagandna glasila, ki so vsa samo poročala, kako okupator na vseh bojiščih propada in da bo vsaj v zimi dokončno propadel; poročala so tudi, kako se slovenski narodno osvobodilni boj ugodno razvija in kakšno navdušenje vlada vsepovsod za "OF" in njeno delovanje. Teh glasil, ki so se tiskala tajno, pa so redno izhajata in si se mogel nanje naročiti skoro kot na legalen časopis, je bilo 7, poleg tega pa priložnostnih letakov cele povodnji — ulice, cestna križišča, lokali, čakalnice, vsepovsod je noč dajala polno teh proizvodov propagande. Vsa je kot po enem kopitu vpila, da so v "OF" zadružene vse politične stranke in skupine — kar ni bilo res — ki da so pristale na narodno osvobodilni program, da komunisti seve tudi nekoliko "sodelujejo" in da le redki posamezniki gledajo postrani to "nacijonalno prerojenj.e;" ti pa so itak "petokolonci," "reakcija," "okupatorjevi plačanci" in "izdajalci," ki jih ta propaganda imenoma navaja in nad vse take drugače misleče Slovence kliče "smrt izdajalcem," "smrt okupatorju in njegovim pomagačem." Kakor v prvih početkih tako je tudi zdaj največji delež pri tiskanju in širjenju te propagande imela mladina, ki so jo seveda razgibale te tako kričeče in enostavne nacijonalne parole, brez ozira na svetovni nazor. Ta propaganda je sicer trdila, da je OF združenje vseh slovenskih političnih strank; poleg tega je govorila o "pomočnikih OF", "kulturnih delavcih OF", "duhovnikih OF", "kristjanih OF", skratka: ustvarjala je videz, da so vsi sloji in vsi stanovi v OF in za OF. Po načinu, kako so bila podana poročila z vzhodnega bojišča, po neštetih znamenjih srpa in kladiva, ki so se pojavljala po stenah in zidovih poleg napisov "OF," po vsej ideologiji, ki se je razodevala na organizacijskih sestankih, ki so jih prirejali posamezni odbori OF, pa je bilo na prvi pogled očitno, da v OF prevladujejo komunisti, da je OF celo povsem pod komunističnim vodstvom, ki ostale skupine trpi v OF le v toliko, v kolikor so se podredile komunističnemu programu in v kolikor jih komunistična manjšina med narodom potrebuje, da z njimi d; itcgne v to vrvenje najširše plasti naroda. Že poleti 1942. ko je OF že sprožila vsesplošno gorje in je po svojih partizanskih oddelkih že terorizirala narod, da ni mogel več iz klešč ven, pa so tudi že voditelji OF sami javno priznavali, da je OF ustanovila KPS (Komunistično Partijo Slovenije) in da jo KPS od prvih početkov v popolnem soglasju s centralo komunizma tudi vodi. Tozadevni dokumenti so bili objavljeni v monumentalni, za slovensko zgodovino neprecenljivi knjigi "Črne bukve o delu komunistične osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu," ki je izšla v Ljubljani sredi leta 1944, ko je nemški vojni stroj že oslabel in je moral „ vsaj načelno — pristati na slovenski nacijonalni odpor proti tej zločinski zaroti KPS zoper slovenski narod. Vsi, ki so šli v gozd, so bili za vsako politično skupino izgubljeni, naj so prišli iz katerekoli, pridobljeni so bili samo za KPS in njen velikopotezni, zločinski načrt. Vse take de-lomrzneže, avanturiste, pa tudi Čiste idealiste, ki so prijeli za orožje iz najčistejših narodnh nagibov, so v gozdovih spiejemali polit komisarji KPS in jih uvrščali v partizanske odrede, kjer se je začela — ne vežbanje za boj proti okupatorju, ampak komunistična šola in vežbanje za boj proti vsemu, kar ni komunistično v narodu. Tu so vsi ali klonili pred silo komunistične propagande, zgleda in terorja in postali komunisti in tako napredovali v partizanskih vrstah, ali pa so bili vsi z boljševižko doslednostjo drug za drugim — likvidirani! Samo do konca leta 1942 je KPS dala med partizani postreliti nad 1,500 nekomunistov, ki niso pokazali dovolj zanimnaja in navdušenja za komunizem. Ker je istočasno tudi okupator že vrte! svoj bič nad narodom z izseljevanjem, interniranji, požigi in streljanjem talcev, je mnogo moških zbežalo v hribe, da uidejo uničenju, popreje.tudi mobilizaciji v nemško vojsko. Tako je število partizanov naraščalo od tedna do tedna, deloma jih je izvabila v gozdove propaganda, deloma jih je pognala k partizanom krutost okupatorjev — KPS pa, je po polit komisarjih, ki je tudi v najnižji edinici dosledno mogel biti samo član partije, bdela nad njimi, da so bili vsi za komunizem nedostopni pravočasno odstranjeni. Prvi partizani so izzivali že represalije okupatorjev, ki so udarili, kot da so komaj čakali "opravičljive" prilike, mobilizirali so k sebi moške, ki so se dotlej še obotavljali — tako so rastla partizanska krdela, KPS pa je pazila, da je partizanski element vedno obvladoval, krotil1 ali po potrebi tudi uničeval nepartijskega. Kolo vsesplošnega narodnega uničevanja se je začelo vrteti in ko se je zagnalo, se je vrtelo s satansko silovitostjo. Tako je komunistična manjšina ujela narod na njegovi najobčutljivejši točki — narodni zavednosti in hrepenenju po osvoboditvi. In izr'azito protikomunistični po vsej svoji miselnosti katoliški narod se je ujel v ostre komunistične mreže, iz katerih ne more več ven. (Dalje prihodnjič.) iTiTifirr»iwt»a smo šli v Los Angeles. Moja lči je hodila po trgovinah, jaz ••eni se pa umaknil v kino, kjer sem gledal prav zanimivo sliko: Bells of St. Mary's. To sliko bi moral vsakdo videti. (Po pravici povejte, Mr. Cekuta ali niste šli res prav nikamor drugam kot v kino? Kaj ni v Los Angeles prav nič tistih krajev, kjer Bog roko ven moli? To bi rad vedel urednik poprej, predno bo šel tudi sam po sonce in senco v Kalifornijo). II koncu pošiljamo vsi skupaj najlepše pozdrave iz zlate Kalifornije. Joseph Cekuta, Sr. -o-- Kako mučijo otroke Cleveland, O. — Skoraj dnevno čitamo o zverinskih materah, kaj delajo s tistimi malimi mučenčki; za koliko podobnih slučajev se pa še nikoli ne izve! Tako smo čitali, da je neka hudoba z železno palico ubila dve leti staro dekletce. Samo mislimo si, koliko muk je nedolžni otrok moral prestati, predno je izdihnil in koliko je pa že prestal te dve leti pri tej hudobi; to bi niti sam peklenšček ne mogel napraviti. Ne samo nabiti, ubiti bi se moralo takega trinoga, pa počasi kakor je ona ubijala svojo lastno kri. Potem je zopet ena ubila s kuhinjsko lopatico dve leti starega fantka. Zopet enaka žaloigra teh pesjanov. Ali je to mati ali je svinja, ki tudi včasih kakega mladiča raztrga? Pa smo zopet čitali, kako je zdelala taka hudoba šele sedem tednov starega malčka, da mu je polomila rokce in no-' žico ter vrat. Pa si sama pred- "March of Dimes." — Prav dobro sta pojasnila uradnika dobrodelne organizacije v številki od srede. Mr. John Gornik in Felix Danton glede pomoči za paralizirane, nesrečne otroke. Ni treba, da poudarjeni ravno iste besede, le dodam naj, da je tako resnica in še to, da je nas vseh dolžnost, da sodelujemo, v prvi vrsti za sirote med nami. Zelo bi bilo dobro, da bi eden in drugi šel v eni ali v drugi zavod in pogledal tam kako številne so take sirote in na kako različne načine so ti revčki prizadeti. Skupina odbornikov "Catholic Charity Corporacije" je obiskala par takih zavodov, kjer skrbijo usmiljene sestre in druge privatne ženske za te revčke; rečem, da je slednjemu privabilo solze v oči. Ni mogoče z besedo dopovedati, le kdor vidi te nesrečnike, ta šele zapopade kaj se pravi ceniti delo,teh, ki jih odgajajo, nosijo na rokah, jih hranijo s hrano, ker so njih rQ-ke, noge nerabne. Naj bi bili tudi iz bogatih ali premožnih družin, jim to nič ne pomaga, le osebe, ki sd zanje žrtvujejo in so v srcu odločene jih negovati, opravljajo delo usmiljena. Radi tega je kampanja v ta namen vredna upoštevanja. Ti malčki so nedolžni, tem se ne more očitati da so kaj zakrivili. Ti čakajo na usmiljena srca. Take ustanove Pa stanejo veliko za vzdrževanje, kljub temu, da je veliko dela zanje storjeno zastonj. Anton-Grdina, publie, odb. —-o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory boude in znamke. Mrs. Anna Mencin, 1167 Norwood Rd., Cleveland, O., je dobila iz starega kraja pismo od svoje nečakinje Marije Pun-garčič, vas Sleme, far.a Bučka pri Krškem. Pismo se glasi: 21. XI. 1945. Ljulba teta Ančka! Vaše cenjeno pismo srno prejeli 19. novembra.-ki nas je silno razveselilo in obenem pa tudi užalostilo, kajti pismo je bilo naslovljeno na našega a-teta — a njih pa ni več. Naznanjam Vam, da^ so ata zatisnili svoje oči za vedno 13. novembra 1945 in nas vse skupaj zapustili same. Na bolniški postelji so bili nekaj tednov, a so vendar lahko še za silo hodili. Umrli so jako lahke smrti, da če bi vsak umrl tako lahke smrti, bi se nikomur ne bilo treba bati umreti. Tudi zdravnik jim je precej pomagal, kajti drugače bi ne bili nikoli dočakali sv. Martina. Bili so pri polni zavesti in so še zadnji teden-pred smrtjo brali, kadili ali cikali tobak do zadnje minute. Umrli so zjutraj ob štirih, a ob dveh so pa še cigaro kadili. Prav nič se jim ni poznalo, da bi bila zadnja ura tako. blizu. Pokopali smo jih v Bučko, da sta skupaj s stricem Jožetom in sicer 15 novemibra olb desetih z mašo. Bili smo vsi sinovi in hčere pri pogrebu, razen Adrej, ki je predaleč, da bi mogel domov. Ker je bila vojska, zato Vam nismo mogli pisati, da so mamo ubili Nemci še 15. II. 1942 za mejo, našli smo jih šele drugi dan pri Jelen dolu, ko so šli iz Otrska in so šli prav blizu meje. Nesrečna roka je sprožila in so bili na mestu mrtvi. Ljuba teta, to so bili za nas strašni dhevi in bili smo čisto sami, nekaj tednov nismo niti mogli sporočiti ostalim hčeram in sinovom, da nimamo več mame, ki so zakopani v Škocijanu ker tukaj je bila meja in nan. je bil cele pogled na Bučke iabranjen, danes pa hvala Bogu gremo zopet lahko t je. Mogoče se Vam bo čudno videlo, ko Vam pišem jaz, ki Vas niti ne poznam drugače kot po Vašem plemenitem srcu, kajti dokler se je lahko kaj poslalo, niste nikdar pozabil) rame. Pisala Vam bo tudi teta iz Zagreba in mogoče boste prejeli njeno pismo še prej ko moje. Tako sem Vam sporočila, da Vam je preminil poslednji brat, c'a ste tako ostale ve brez brata, kakor mi nepreskrbljeni otroci brez dobrega očeta, liiša je prazna in prazno je vse. Ni nam mogoče popisati naše bolezni za pokojno mamo, ki so umrli tako strašne smrti, in sedaj pa smo izgubili še ata, pa oni so vsaj umrli doma na postelji. Hudo je bilo, a danes je vse prestano. Zelo nas veseli, da Vam gre dobro in da Vam je naklonjeno daljše življenje nego je bilo našemu atetu. Naše tete so še vedno v Zagrebu, le teta Tončka se je poročila in ima za | moža Zabkarja cd tistega si-;ha, ki se je učil pri pokojnem i očetu. France se je vrnil iz ! Nemčije in ni še oženj en. Moja j mama je tudi zelo postarana, 'zelo jo je potrla očetova in ma-Iterina smrt, in radi tega je že i skoraj čiste oslepela, če j i ne j bo bolje, bo treba iti zopet k 1 zdravniku. Pri stricu v Škoci-Ijanu so še vsi živi, samo Marijan je padel v partizanih, dru-!gi so pa v Ljubljani in na Bistrici pri Lojzki, v Skocjanu ne 1 živi zdaj .po stričevi smrti nobeden, hiša je prazna in stara pa živi pri Lojzki. Na pogreb j je bila prišla samo Lojzka, j Drugače pa so še skoro vsi | živi v naši vasi. Teta Micka je tuifi še živa in je pisala par dni pred smrtjo očeta, in ji tu- di danes odpisujem in sporočam žalostno novico. Na Vrhu je umrla Zefka Magou po dveh mesecih, ko je prišla iz Nemčije. Bila je vodenična, njene hčere so še tudi neomožene. Magou je sedaj tudi zdrav, o-zdravili so ga. v Nemčiji, ker ni bilo vina. Hribarjev Janez je tudi umrl še leta 1943 zadet od mine. Končno pa Vas prosim, ljuba teta, če prejmete to pismo, da nam odpišete, čeprav ni več ateta pri življenju, z velikim veseljem bomo prejeli Vaše pismo in Vam tudi s spoštovanjem odlpisali. Pošiljamo Vam in vsej Vaši družini lepe pozdrave in Vam teta pa tople poljube. Vaša nečakinja Marija Pungerčič. -o- Dopis iz Euclida Euclid, O. — Misel na preteklo vojno in na svojce v starem kraju je gotovo marsikateremu rojaku tukaj grenila veselje v božičnem času. Da si pa kolikor mogoče v tem oziru olajšamo svoje srce, bo gotovo vsak po svoji moči otrl solze nesrečnim, kjer koli bo mogel. Eno, kar bi lahko storili, da ne bi pobijali sami sebe in druge, kot na primer Rev. Zakraj-ška, Rt. Rev. Omana, ki se vedno poženeta za katoliško stvar ne-glede, koliko to njima škoduje. Tako so delali tudi doma in kaj je žnimi sedaj? Ni dovolj, da so toliko hudega prestali in končno morali bežati iz domovine, še tu y Ameriki se jih zasmehuje, se jim privošči vse to gorje in še celo hujska proti njim, — ne jim pomagati! To se pa seveda sliši sedaj od tistih, ki so šele sedaj pokazali pravo barvo, ker pravi katoličan bi kaj takega ne prjvoščil niti svojemu nasprotniku. Brezverec je pa vselej takrat najbolj vesel, kadar vidi, da ciuhovnike in dobre katoličane preganjajo. Kajti pač mislijo: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. . . Ampak se motijo! Ko so pomorili tisto peščico kristjanov v začetku kristjanstva, ni to uničilo katoliške Cerkve, še sedaj obstoji, ko takratnih njenih na- protnikov nikjer več ni. Tako bo tudi sedaj in tisti,' ki se poslednji smeje, se najslajše smeje. Zgodovina nas uči, da kadar je država ukazala vreči Boga iz sol, da taka država ni bila na trdnih nogah, še brezverec vam bo potrdil, da je vera dobi*a za otroke. Ko je Jugoslavija ukinila krščanski nauk v šolah in proslavlja le Tita, kakšna vzgoja bo to? Ali katj storite za to? Kaj -tori naša katoliška organizacija, ki še duhovnike napada. Ali mislite, da vam bo dal Tito kaj boljšo vzgojo, ali je komunizem pripraven za otroke. Katera vera uči ubijat? Ali so se Jugoslovani med seboj morili in izdajali, dokler ni bilo tam komunizma? ? ? Saj vemo, kako smo bili doma, ko je bila vera še povsod svobodna, ali smo se tedaj tako izdajali in klali med seboj kot se sedaj?, ko je Rus poslal svoje hlapce k nam za voditelje. Namesto da bi naše voditeljice stale na strani trpečih, pa še kamenje mečete vanje. Kadar država ukaže veronauk iz šol, tedaj se imajo pravico verniki upreti vsem zato odgovornim osebam in tudi če jih stane življenje in zaničevanje. Kaj- pa če bi bili ti siromaki na vse to (preganjanje vere molčali? Ali jim ne bi potem lahko očitali, da niso ničesar storili v svojo obrambo. Zato pa moramo biti še ponosni nanje in ne jih ubijati. V vojnem času sem delala v tovarni, kjer so imeli razstavljene zastave dežel, ki so bile na strani Amerike. Med temi zastavami je bila tudi slovenska. Enkrat na teden smo proslavili po eno zastavo s tem, da so jo postavili pa glavni prostor z razlago dotične dežele. In ko so slovensko zastavo postavili v ospredje, smo bili slovenski delavci zelo ponosni na to, strežnice so se pa za tisti dap obleke f*83 slovensko narodno nošo-obedom so igrali slovenske! in valčke. Pri tem mi je prišlo ko mi je nek prijatelj re^; se ne boj za Jugoslavijo. 0® do lahko šli v hribe odkjer.1 videli sovražnika in ga 118' Pa je sovražnik njih. se držali in ponosni sm° ^ nje. Brez skrbi smo tffl vensko govorico tukaj v' prostorih. Zato pa le P01"1 mo jim. J. I., članica št. § Kupujte Victory bo"1 S *Š Bogve, če je Zaplata ^ zelena, še tako čudovito kor je bila takrat, ko sefli, .§: nih prsih preživesl s svo)1 I* jateljčki prvo noč. ti, saj pravi pesnik Ivan Jf da je naša slovenska l^l kaj večnega in ni sa®l,_ F otroških oči in otroški JJ Težko, da bi se še kdaj nji moje oči, še težje, d» f krevsal nanjo. Edino, »I remo že dahniti je z čem: Srce se v prsih mi top1, zamaknjeno v nekdanji I v presrečno dobo cveta t o zlata, zlata leta . . . Iz Hudičevega boršta ■ povzpeli fantički vrh ''l od tam na Stožec, z^^iJ Križne gore doli v Tržic> 1 venski trg, ki leži stis'1"1 i hribi v kotu Gorenji j trg smo jo praskali do s j mučeni, pa- smo bili k° .1 Čan v Trstu, ki ni n^J plota, da bi lisca k nje111" j zal. Mi revni študenti6, j štirje nismo premogli ■ kruha, smo se milo gate hiše in si predstavi J bi se branili, če bi nas ^ bil na dojužnik. Kakop'1*., Jaka Mohorič nas jo mnil, da je tukaj doma 15 , lec Perkotov Janez, s"1 j žnih staršev in bi bilo ^ lo pripravno, če bi ga ^ vit, kar bi imelo za »f3^ prijetne posledice, ko l'1 kotova mama videla sestradane. Pa smo sey uprli, ponosni kakor sJllJ beračili ne bomo. ,J "V Dupljah poznani/,'-!, nika, ki je sila postre In njegova kuharica se p .ustavi pri nas v Kranl11' j sam vam, da lačni ne boj1 j tam," vržem v lačno j konkreten predlog, s pričakovanih telesnih lih. j "Prav nič ne bomo ^ po vaseh," je odločil v°' saj. "šleve ste, če vzdržati še nekaj ur. f boste to voditelji slovel^ roda, ki že omagu.jete- ^ vedno pri skledi! Trd. p t sen bodi, mož jeklen. ^ ^ | že tako rekel, Jaka? ^ u* ij Joža k meni z očividn]/.'jji! jj nom, da zavrnil naše m13 odca v glavo. ^ v "Jaz že me!" se obre^,^ ! nisem bil nič kaj v:: I i Joževo odredbo, da boi^0 ^ | doma ob svojem. j/ ! takega zinil Piskležev ^ ; Kranja, o katerem P1'j,, I ima hud jezik," še dod-1^! ! "Vesel bodi, da te ne & p | profesor za slovenšč'11^,/ ! ko bi ti pripopal," m^ ij | ličnjak Basa j. /i ! "No zapojmo rajši, J> : uspešni proti doniu, ' Bernikov Tonček. ^ "Le," prikima Jaka "jaz bom pomagal z ^ rf* želodca, ki mi tako P ; fletno." /J ! "Uh, kakšni ste!" K" Joža. "Pa naj še kam 21. fl mi, otročički. Pokol*1 fantje, pa zapojmo • " ' vihar razdjal, narod ,'j,il--.' stal . . ." In smo, da ^ KMERlSKA DOMOVINA, JANUARY 29, 1946 MALI OGLASI Vdova prodaja Vdova želi prodati posestvo, 6 sob hiša in trgovski prostor, garaža, ena spalnica spodaj, toilet zgorej. Pokličite lastnico zvečer ORchard 4823. (22) V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio HEnderson 4148 NAZNANJA: Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženeko z» hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni ča» 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 «J. Zglasite se r Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo DA pošilja denar v vse kraje stare domovine potom na-Vadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom kabel-na. Vsaka pošiljatev je jamčena; DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj ; DA izpolnjuje listine za dohodninski davek, (INCOME TAX) in DA opravlja notarske posle. Postlrežba pri Kollanderju je vedno točna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. Soba se odda Odda se opremljena soba (velika) za 2 moška. Lahko si tudi kuhata. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (21) JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH, licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Ne čakajte, kadar ste bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W, WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materijal za prenovljenje in popravljanje hiš. STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost. KOVAČ BROS. GENERAL CONTRACTORS 956 E. 185. ST. IV 5888 Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-rar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) ženska dobi delo Sprejme se ženska za splošna hišna opravila, v družini 2 odrasli osebi in en otrok; 5 sob; dobi svojo sobo, radio, kopalnico. Stalno del. Pkličite LO 9983. (21) Mesar dobi delo Stalno delo dobi izučen mesar; j ako dobra plača. Zglasite se na 609 E. 140. St. pokli-čite GL 1003._ Delo dobijo Sprejme se strežkinja in po-mivalka posode. Plača od ure. Delo podnevi ali ponoči. Zglasite se v N. Y. C. R. R. YMCA 615 E. 152. St. (25) V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE' GA ISKRENO LJULJENEGGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA ki je zatisnil svoje oči 29. januarja 1939. Sedem let je že minilo kar Tebe več med nami ni, božia volja je to bila, da si zda.i nad zvezdami. Mirno spavaj tam v grobu, v tihemi tam kraju miru, duša na.i plačilo večno uživa tam pri Stvarniku. Alojzij Lavrich ki je zatisnil svoje trudne oči 29. januarja. 1943. Ljubljeni in dragi oče, prekmalu si odšel od nas, bridka žalost polnila srce. ko so ugasnile Tvoje mile oči. Nad zvezdami blaga duša biva, med nami Tvoj spomin živi. v miru božjem sladko počivaj in prosi pri Bogu za nas. Žalujoči ostali: SINOVI in HČERE. Cleveland. O., 29. januarja 1946. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI, Cleveland. O.. 29. jan. 194G. šivilja se sprejme Išče se šivilja za navadno šivanje. Zglasite se pri Mother Marie, Villa Angela, 17001 Lake Shore Blvd. ' iVl A i i OGLASI Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje.J vacuum čistilce, električno likal-! nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Glair Ave. EN 7215. (M-T-x) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE NESREČNE SMRTI NA ŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA DRAGEGA SINA IN BRATA Hiša naprodaj Proda se 6 sob hiša na zapa-clna strani mesta. Se lahko ta- j ko j vselite. Pokličite MAin I 8929. _ (21> j Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR »S 7.7/ St. Clair A ve. (Tue». x) Paul-Henri Spaak, belgijski zunanji minister, ki nam ga predstavlja gornja slika, je bil izvoljen predsednikom zborovanja Združenih narodov v Londonu. Ameriški delegatje so volili norveškega zunanjega ministra Trygve Lie, katerega je podpirala Rusija. B Goljuf Črtica. — Spisal Pavel Perko * Juf! Goljuf, da veš! Go- dreg 81 bil in goljuf ostaneš!" pij!' Z"'1 sem te povej, ke- K. SalR £°ljufal!" je ugo- meži : Kogljanov jane2_ V:sled, resei jeJe W Postal bled in smeš- zjas bled Vldeti Zabuhel cbraz, sme.; tšjuVi.in ne zauPam L "i • tudi tedaj ne, kadar Glej toil aješ ali Ponujaš. — je: f ( .,pod Jarkom mi ponu- - I itn t-aZ, ea nočem! Ne za" blisl n lI> c'a veš!" rova ve,!!?/',1 Je po mizi. da sofpak kozarci- - G°-na t je1.vstai in ča: tdeta ' ' ah naj &Pravi sa 11 bo j ' ali naj posluša, le ii ane* 0ril Janez- kršr je Pa — že poprej bled otro ^agov!!^1 še bledej§L A da " /ai Se je dlQ gkrajn0. ti re 'Dobro „v ' T ivi j.' a«o nočeš! Meni so s »», da v1 Sem 11 dobro, ker "Be :(i ^ež... Toda sedaj T robu ,le ter se Postavil mm ičaj ,vmJe> — sedaj plačaj! Kar •__t»> lnajistih dneh, si- pus . . "• i 8Q s 11 je po mizi s pestjo, ne!' s :aVj ® mu Potresli hodnični tisti '"Vse h ! debelih laktov, vst* tri tako. ti povem! i ftem t. bo Vzela Amerika in vpr 7 it>iiarrŽem*tiste krajcarje " ' Janez id?n sva> da veš!" ga ; hotel ..-I Že prišel do vrat " So sra ° ' Zadnje besede ' in Pekle, da se je abr-jga ■ • fti ti , rekel, "ampak raj U L rm- In ženo in ot- " !" Podim iz hiše. Tako bo dor ,' l^lfid ■ \ W 'f' a z nobeno, miši- kor »I &>>o I -,0ko s mu je ta-1 .le , Ne ?a pITalo v Bendeta, da gol ' enkrat ni vedel, kaj bil. , rl * • • " "P( ..i *lil lleiPa' kot da se je do- ga; lil važnega, se je v.prl: zn< '|Xž.lC,b mizo ^ kričal: i tel K ali , te* Bende, ali si; ga "4 m ^ aba? Mož nisi! Ko 1 Po a p dfckii' Di znal krotiti trmo | ne: r« rboter "le Bolantačeve, ki li' ga j ti V • Poglej svojo hišo! : .i. cu5POdjetla zidov je. ker ! dil V ti'i-do zida. Ob de- .i p i j- N j voda vso steno.; lj. c ■ji '!ln,u,: ^uj t,i bo izpedjedia j pr J l(i trt: • • • No, in kaj. ti je | zn t š m0ju8ega, kot da do- j HravniiVUVnik Pod jarkom, i sr N, bil napeljal vo-! 2< £>■ t , ,,Pa škarpo posta-! kj tiaftko bi j0. bil postavil, j bi f: fet, ^a dala deklina tisti bi )«■ h.:ako Pa ti bo kmalu ! P' ,v>!Nila 1Sa toliko, kolikor je! j< «roblja kamenja. Tako i d. r . j t( 11 «i m^^otel ugovarjati, to-: j< '^'"Vd« besede. |k bl bll napeljal do Bo- P 0 bil „e lljive- Proti cesti bi z rfbii peljal, in iahhk„ bij s ^ bi bil ^ bi ii 5 Nm ! kričal; toda iz ko-> sta,-. ',e Pojavila sloka po- 1 SbJ ^bilvzel. Dotlej ga I "apazila niti Ben de, { iv ^^C^ Janez, da te nekaj 1 V?" j« ; jc Vekd i" razburjenja. "Ti J1 f-vo '.1^!, da bi bil nspo-, Proti cesti. Toda med ■ cosVj je sedaj Bo- V , C njiva—i" J!; V —V" je vprašal njive vendar ne / NMcSe!jeVal vode . . . Nji- "> lJl- n - et0Va last. — In edi-? ima ra.ini Bo- ali fi : 4, tnlna gradi škarpo !" ,/ "5,A lakovi'> T * v r^Ml i" — In Kočar se ^ -le , ®r Zginil v kotu me- S1 mu povedal!" je li iravci i dregnil sosed Kočarji. "Na, pij!" Kočar pa ni pil ,ampak samo mežikal je. A obraz mu je bil resen in trd. — Tedaj pa se je zjasnilo tudi Bendetu. In zasmejal se je ter se udaril po čelu: "Ha! A tako si mislil?! Glej ga, kakor sem rekel, tako je: goljuf si in golj.uf ostaneš." — In zrastel je in z očmi je bliskal, — "Hišo bi bil obvaroval, kaj ne? Pa ne meni ampak sebi bi jo bil obvaroval. Ker na to si čakal, da me zapodiš iz hiše potem, ko bo enkrat hiša na trdnem ... A rečem ti, le imej jo! Imej jo tako, kakršna je! Poženi mi ženo in otroke, a išo naj ti izpodje voda — voda--. In voda naj ti rečem!" Tisto noč je odšel Bende. Vsi so se začudili, ko se je reklo: "Bendeta je vzela Amerika." Ta in oni je pristavil: "Dvomim, d'a bi se izrezal Rogljanu. Kar Rogljan prime, tega ne izpusti !" "Ne bo več veliko prijemal, ne!" je pripomnil kmet, ki je tisto jutro šel po cestii in se vstavil ob gruči sosedov. "Kdo ne bo prijemal " so vpraševali. "Ali ne veste? Rogljanove-ga Janeza ni več!" "Kako?! Ali je—?" "Pravkar so ga dobili mrtvega ..." | "E —! Ni" mogoče! Še včeraj sem ga videl." "I, kajpak! Prišel je pozno domov; vinjen in razburjen je bil. Deževalo je in treskalo, kakor veste. V najhujšem nalivu je tekal okrog hiše gologlav in golorok. In vpil je, da ga je v bilo slišati do tretjega soseda: | "Podira se. podira se! Poma- j c . gajte, podsulo me bode!" Gro-1 -zno je tulil. Sosedje so prihi-1| |teli in Mevže in Andrejka staji! i i ga komaj spravila na ležišče, j . , Potem je zaspal. — No in da- j >: nes zjutraj so ga dobili mrtve- ' i'ga,,. . ." i ; "A —! Glejte si!" so se ču- ; r; eliti drug za drugim. "Ta.kšon j .1 je bil, d'a je vedno kaj premišljeval in tuhtal. Jaz mislim; .i: prej ali slej bi se mu bilo itak e | zmešalo," je pristavil sosed. ; Bende je izvedel o Janezovi i. i smrti, ko je bil že v Ameriki, i. J Ženi je odpisal dolgo pismo, j t-j kjer'pravi: "Bog mu da.i do-j 1, jbro; hud nisem bil nanj. Ako i ti bi mi bilo dano, bi ga bil hotel j u I prositi odpuščanja. Pa kar je, j je je. Delam pridno in ako Bog | ;o i da srečo v par letih prislužim j toliko, da se dolgovi poplača- j O- j o in se domačija postavi naj j kak bolj primeren kraj. Sicer o- pa: malo časa smo na svetu in bi za ta čas bo že . . . Kaj bi tihi sto!" )il j (Konec.) --o—- S r omaga j le Ameriki, kupujte i Victory bonde in-znamke. Avpst Markioli V.ojaški R — 5 helikopter, katerega so preiskusili na Sikorsky zrakoplovnem polju v Stratford, Conn. Dvignil jc 16 oseb s povprečno težo 160 funtov, kar je nov rekord. Izboljšano pa je to letalo tudi v hitrosti in podvigu v višino. ^ Za svetovni mir. - Gornja s liha nam kaže prizor u prve seje organizacije Združenih narodov, H sr je vršila v Central Hali v London,, Delegacy je pozdravil bntsU ministerski predsednik Clement At flee. Zastopamh ]e 51 narodnosti. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. DELO DOBIJO AUGUST KOLLANDEft KE 5030 SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 15601 Waterloo Rd. KEnmore 7248 j Parcela naprodaj j /Prodam parcelo (lot) 42x 100, vogal Pawnee in 188. St. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Paul Princ, 1260 E. 60. St. od 9 dopoldne do 1 ure, ali od 4 pop. do 6 zvečer. (21) Stanovanje iščeta Mlad zakonski par, oba do-služena veterana, bi rada dobila 3 d« 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 2716. _(21) Kupujte Victory bonde! 1923 1945 Pvt. Raymond F. ledves ki je dal svoje mladi življenje za domovino pri I zračnem napadu sovražnika na daljnem Guadalcanalu v cvetu svoje mladosti 21 let. Padel je 29, januarja 1945. Dragi naš sin in brat., kako je bridka misel, da Te ne borno več vicieli in nikdar več slišali I 'Tvojega nam tako ljubega smeha. Vedno si bil tako vesel in poln življenja, sedaj pa molčiš in ni več glasu od Tebe. Vendar pa boš živel vedno med nanji in mi Te ne bomo nikdar pozabili. Ve- | dno se nam oko solzi, kc> vidimo,Tvoje prijatleje, ko prihajajo domov, a Tebe dragi naš Raymond, j pa nikdar več ne bo. Dodatno se še zahvalimo za darovane svete ' maše Mr. in Mrs. Joe Udovic', Mr. in Mrs. Anton J Prime, Mrs. .Frances Oražem, Mrs. Jennie Fe-mec in Mladinska organizacija fare Sv. Vida.' Na Guadalcanalu zdaj počivaš, I preljubi naš sin.in dragi brat, v nebesih pa veselje uživaš, tam ni voj ne ne granat. I Žalujoči ostali: JOHN in FRANCES MEDVES, starši; I HARRY MEDVES, brat. H Cleveland, O. 29. januarja 1946. AM )c'. K i SKA DOMOVINA. JANUARY 29, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATlClC i Na Višin ju cveto jablane, hruške in češnje, slive, štrbc-ncelji in cibare. Visinje dvain-,' tridesetega zaroda. V prvem vencu .so nanizane ŠimnoVa, Tavžljeva, Murnova, Kolarjeva hiša; v sredi Odrinovo domovanje, saj -Odrin je pohorski župan, trgovec in krčmar na V'iMnju. V drugem krogu so navenčane: ŠimnDva, Budi-nova, Podliparjeva, Glavanova, j Drozgova, Kresova in Skakava j hiša, vmes kovačija. V tretjem vise kajžarji; Repec, Jarem, Cavn in Kljun, pod njimi zadaje bajte: Jazbarjeva in Klo-pova, bose, brez zemlje. Med venci kroiijo ograjena pota. ob hišah so dvori, hlevi, v hlevih zdrava živina, v boljših tudi konji, pri Skukovih imajo celo bika. Ob hlevih gnoj, skednji, za hišami svinjaki, k:zolci, staje, za temi ograjeni vrtovi, uljnjaki in grede, na gredah petelini, za vrtovi stezice in pota. Budin je stopil iz hleva. Raz-•koračil se je pa si otepaval z ram seno, češ; pri nas ga še i-mamo, dasi je velika noč že minila. Saj je bil "hlev prazen: voli in krave so odšli davi s credo, tel ice in ju nice so odgnali planšarji o svetem Juriju v Žejne planine. Tam bodo prav do svete Uršule. Juna-čen je gospodar Budin, zastaven mož. Golorok, dolge caj-gaste hlače potisnjene v debele škornje, brado obrito, košate brke navihane, ha široki gebi seneni drob, od okraj cev mu visi raztrgana pajčevina. Budin Matevž, vnuk Gašperja in poslednji Budinovega rodu. Vse je podrla sila vekov, vzele jih vojske, punti, tujina, poslednje je vrgla naduha. Izumrli so, Matevž pa kljubuje, jak in zdrav drži Budinovino, kakor bi bil prvi tega rodu. Pač, še eden je: njegov oče. V kamri CLEVELAND ORCHESTRA ERICH LEINSDORF, dirigent Čet. 31. jan. 8:30 Sob. 2. l'eb. 8:30 SEVERANCE DVORANA JOSEPH KNXTZER, violina Vstopnice: Severance Hall: CE 7300 V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE Marianne Safran ki so za vedno zatisnili svoje trudne oči dne 29. januarja 1937. Devet let Vas krije zmelja, truplo v Krobu tam leži, d rasa preljubljena mati, v sreu živi ljubeč spomin. Sladko počivajte tam v grobu, v tihem tam v kra.iu miru. duša pa večno plačilo na i vživa pri večnem Bogu. Žalujoči ostali: j LOUISE FULCHER. hči: EARL. zet; PRED. vnuk: MARYANN. vnukinja. i Cleveland. O 29. jan. 1946._ , e, ždi dedej, nad uši j iv in še ko-maj kuka v sončni clan. On sko-i- ro ne pomni več Lizine svatbe, n saj tedaj je bil še čisto majhen fi^bosec in je s peči opazoval ve-sel o ženito vanje. Ko si je otepel Budin seno, r- se je ozrl po gnoju: še dokaj-šen kupček ga je ostalo. Potem 11 je krenil preko dvora pod ko-zolec, si ogledoval voizove, po-Mrinil premo k premi: to in ono a jbo moralo h kovaču. Izpod ko-11 zolca je stopal na vrt, ogledo-">> val mlado travo, cvetoče drev-1" je, zatem je koračil k sked-riju, pogladil psa, pa si ponos-(1 no podrgnil z lehtjo prek brk. 1,1 in je stopal dalje v težkih skor-'' njih, da je kar. votlo odmevalo ^ po dvoru. 0 V kuhinji pometa okrog og-^ »jiača gospodinja, odriva po-t. mivnike v kraj, odpira vrata k k svinjakom, jih zopet zapira, za-pahne vrata na dver, nato sto-' pi v vežo. Zdrava žena ta Bu-dinka; bila je Ošlajeva z Jasi-z- nja. Grudi so ji polne, lica ža-z reč a. V veži dene v kraj jeriba- i- se in košare, nato gre v hišo. ii- Tu naglo pospravlja, zravnava i: postelje. V kotu počiva kolo- s vrat, skrinje so zaklenjene; za-d- pre linco, navij e uro, šivanje ii- pobaše z mize v vzidano oma-o- rico, z okna pograbi nekepa-a- pirje, jih zatlači za ogledalo, a- Skozi rože na oknih sije sonce j- pa osvetljuje svete podobe na le steni. Pogleda še v kamro k dete du, nato gre, seže v kropivček bi in odide, iti u V vežo je stopil gospodar. Na . kratko se posvetujeta z njo c ^ dopoldanskih brigah. Ona vza- me košaro, si zavozlja zadaj . ruto in odide na polje. On sna- 'C me s stene kopačo in ličje, sto- '. ' pi iz veže pa zakliče: "Brano!" in Zdajci priteče pcbec nekje od skednja in bosa za očetom. Go-\ bico ima po s brani ta B ranče, dolge platnene hlačke ima spo-^ daj zavihane. Ta Budinov pr-venče, porojen v neznanskih bo-jiečinah matere. Botre so ugibale Brančku teže čase. Nu, Bu-dinka zdaj ne misli več na tisto, je že pozabila, kajti Bran-če je res pobec fare pogorske. 2 pravo živo seme. S j v vinograd jo mahata. Budin * kar modro možuje s sinčetom. Razkriva mu skrivnost pogcr-ske zemlje, nazive steza in poetov, gričev, ograd. Dvakrat ga je bil vzel s sabo na Viševik, razkazoval mu mejnike Budi-| novih senožeti in deležev, pokazal mu brezno in Bes j o globino. Nekajkrat ga je vzel celo Tisovmik, ko je šel po t rame, : pokazal mu mejnike Budinove-iga gozda. Tam je videl Branč • veliko razpelo pod Tisovim vr-. hom. Oče se je bil odkril in pre-ikrižal in sinko je uzrl božjo jmartro — in je obstal in gle-j dal. Bil je velik lesen križ in na e | križu lesen Bog razpet. Pred i razpelom jasa, zadaj divja ste-Ina Tisovega vrha, po sikalini je 1 j padal beli cur. Branč je gle- | j dal v to čudo: tu so torej ne-j koč grajski zasegli uporne tla- ' ejčane. Branč si je bil zapomnil pripoved očancev — in tu je videl tisti strahotni kraj, kjer so grajiski podušili tisto borno kopico. Videl je tudi Razklani hrib, občutil hlad Mrzlih klan- i cev in skozi Jasinsko presko i gledal v brezkončje velikega I gozda. Tam je slišal grmenje J j strelov, videl ubite jelene in sr- i 1 ne pa lovske pse, ki so mlaska- r li kri; videl je gosposke ljudi Z s košatimi bradami in puškami i na ramah. Na Jelenjiih stajah (I je videl oglenice; tam so bile // 1 zasute s p'rstijo, iz sredine je ff bruhal ogenj. Enkrat ga je vzel oče s sabo celo na žago, prav dol k Šuminji. Tam je videl Branč železno kačo in ceste, visoke hiše pa gosposke kočije. Marsikaj je videl Branč, marsikaj že razume. Ko so letos orali, je poganjal že voli. Drugo leto bo moral v šolo, parvij-0; nu, Brančka šola ne miče posebno. Dospela sta v gorico. Ta ni bog ve kako daleč, na prisojno-jutranjem pobočju višinjskega hriba vsrkava sonce in rodi rumeno vino. Budin razkazuje sinku meje lastnih trsov, naj ve Branč, koliko premore Budino-vina. In končno se, spravita k, privezovanju trsov in okopava-nju. In Budin se razvnema: koliko polovnjakov je vinograd [ vrgel lani in koliko prejšnja le- . ta. Ni mnogo, takole za doma-j I čo potrebo, nu, za ime, bolje ko nič. Vendar ne bi bilo treba toliko besedi. Največ ga pridela pač Odrin, saj on ima pol-drug delež zemlje. Ženske so plele na njivah, okopavale, sadile. Budinka se je z deklo zarila v plevel. Od vseh strani so pozvanjali zvon ci čred, ki so se pasle v gmaj-la. f ; ; j (Dalje prihodnjič) .. v ;, -o-— ' ■■ V - 1 — Kolonisti iz Škotske so bili prvi, ki so prinesli igro golf v New England krog lota 1770. j1 1923 1944 V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Pvt. Robert J. Stare ki je tut bojnem polju dal sibje mlado življenje za domovino dne 29. januarja 1944. Že dve leti, dragi Robert, v daljni Italiji mirno počivaš, tako prerano si moral zapustiti svoje drage in žalostni spomin prisili tiho solzo v oko. Ljubljeni sin in brat predragi, ni mogoče nam okrasiti Tvoj grob, pa pošiljamo šopek očenašev spleten, ■ ki naj Ti bo v trajen blag spomin. Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY STARC, starši; JOSEPH, brat. Cleveland, O. 29. januarja 1946. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA ' Najstarejša slovenska podporna organizacija ) v Ameriki . . . Posluje že 52. leto Članstvo 39,889 Premoženje $6,000,000.00 | Solventnost K. S. K. Jednote znata 129.91% ' Če hoče* dobro aet>l in »v o jim drugim, tavtruj »e pri najboljtl. p»-itenl ta nadsolventnl podporni orKaniwicijl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JBDN6TL kjer we lahko mtrnjei m »mrtnlne. razne poikodbe. operacije, prati i bolenai ta onemoglosti. K. g. K. JEDNOXA »prejema mo«ke ta itmiifce od 16. do 60. teta: otroke pa UkoJ po rujtftrn in do 16. teta pod troje okrUje. K. S. K. JEDNOXA Udaja Mjmedernejte mte certifikate »edanje dobe od Ce&O.tB do I5.MI.M. K. S. K. JEDNOXA Je prani maU rdar in »trot. Ce ie nisi Man ali članica te nw«o