10. štev. V Kranju, dne 7. marca 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarstvi list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poiti ta celo leto 4 C, za pol leta S K, za drage države stene 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpo*iljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-n išlvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*. Izhaja vsako soboto — zvečer ===== Inserati se računajo sa celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša se plačuje za peli t-vrsto 10 vin., če m tiska enkrat, zrn večkrat znaten popust — Upravništvu naj g« blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in norice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Slovenskim volilcem slovenskih mest in trgov! Pri detelnozborski vohtvi dne 28. svečana 1908 ste sli navdušeno in neustrašeno v boj za ■ veto slovensko stvar in vsled svoje narodne zavednosti preprečili poskušali atentat na slovenski značaj naših slovenskih mest in trgov. Povsod ste stali v boju kakor skala za nase slovenske kandidate proti raznim «neodvisnim* kandidatom, ki so pod krinko svoje «neodvisnosti* hoteli zanesti v Vase vrste neslogo in zmešnjavo, ki so računali na Vašo narodno mlačnost in hoteli tako oropati Vaša mesta in trge najlepšega pridevka: slovenskega imena. Vi slovenski volila slovenskih naših mest in trgov pa ste v svoji narodni zavednosti opazili pravočasno to grdo nakano ter s svojo narodno disciplino pripomogli do zmage izvoljenim slovenskim kandidatom naprednega mišljenja, s tem pa obenem dali zasluzeno lekcijo ne samo •neodvisnim* kandidatom, temveč posebno tudi vsi oni čudni druibi, ki se je z vso vnemo poganjala in pehala za izvolitev «ne odvisnih kandidatov. Vala zasluga je, da t Vaših slovenskih mestih in trgih Se vedno ponosno plapola belo-mod ro-rd eea zastava in ne Črno-rdeče-zla ta poleg belo-rumene. Veliko je bilo sovražnikov, a tem bolj častna je zmaga, katero ste uv oje vali. Slovenski volilci slovenskih mest in trgov! V slovenskih svojih srcih najdete najlepše zadoščenje za svoj motati nastop za slovensko stvar — naša dolžnost pa je, da Vam javno priznamo, da je zgodovinski dan 28. svečana 1908 nate! slovenske volil ce slovenskih mest in trgov pripravljene na braniku za slovenske svetinje. Za sijajno izpričano narodno zavednost Vam izrekamo slovensko zahvalo la Vam kličemo: 'Naprej, zastava Slave!* V Ljubljani, dne 29. svečana 1908. Slovensko društvo v LJubljani. In kaj sedaj ? i. Indijanski poglavar je vjel dva belokožca. Eden izmed njiju je bil tih in čmeren, drugi pa prilizljiv in laskav. Snažil je poglavarju čevlje in obleko, prižgal mu tobak, cedil posodo in delal vedno prijazen obraz. Zato se mu je skazal poglavar tudi hvaležnega. Prijel ga je za roko, se dobrodušno nasmejal m rekel: Tebe bom pojedel zadnjega. Med zadnjo volilno borbo se je večkrat reševalo vprašanje: ali imajo naši klerikalci z Nemci kako pogodbo: pismeno ali ustmeno. »Slovenec* to taji, kar je obsebi umevno. Naš namen ni danes rešiti konečno to zadevo, hočemo pa koc-Itatirati nekatera dejstva. Dejstvo je, da so belokranjski mandat rešili Sukljeju Kočevarji, in sicer na izrečen ukaz iz ljubljanske kazine. Dejstvo je, da je ribniška duhovščina podpirala protestanta, dejstvo je, da so v gorenjskih mestih šli klerikalci v boj za vladnega m nemškutarskega kandidata. Dejstvo je tudi, da je ljubljanska «Jungmannschaft» že dvakrat pognala nemške volilce v boj za klerikalne kandidate, jih kompromitirala in osmešila obenem. Odkar je živel Martin Luter, morda ni imel večjega sovražnika kot je škof Jeglič. In pod njegovo vlado gredo katoliški duhovniki, blagoslov- ljeni duhovniki, ki bero mašo in delijo zakramente, roko v roki v boj za protestante in nem škutarske birokrate. Pa ne samo duhovniki, tudi nedolžne ovčice se vodijo v slabo družbo in izpostavljajo nevarnosti pohujševanja. Vendar ti vsi zadobe odvezo. Kaj pa Nemci? Ti se hočejo osebno maščevati in pojesti to maščevanje kar gorko in so mnenja, da delajo — dobre kupčije. O tem pa mi dvomimo. Ti politiki ne vidijo, da se vežejo s stranko, ki ni samonikla, ampak črpa svojo moč iz misticizma in organizacije katoliške cerkve. Taka stranka je odvisna od zunanje sile, ne more nikdar dati garancij za svoje obljube, tudi če bi imela resno voljo izpolniti jih. Sovraštvo, če nastane med rodnimi brati, je vedno silnejše in hujše kakor med tujimi ljudmi. Zato je res, da bo klerikalna stranka, če pride do neomejene moči, najpoprej poda vila slovenske na-prednjake, ali Nemci pridejo tudi na vrsto, zato jim damo pečat in pismo, samo nekoliko pozneje. Ce ljubljanski «Volksrat» o tem dvomi, potem ne pozna ali ne ve uvaževati zlatih, se vedno bolj veljavnih Goethejevih besedi: «Denn Rom will immer nehmen, geben nie». Vendar to je stvar, ki naj jo razmišljajo Nemci med sabo, nas zanima po* ložaj in smoter narodno -napredne stranke. Ze leta in leta beremo v klerikalnih in zadaje čase tudi v nemških listih, da je narodno-napredna stranka marastična, da ima jetiko, da naj napravi testament in skrbi za lep pogreb. Izid dezemozborskih volitev v naših mestih je dokazal nasprotno. Stranka ima v sebi več sue, več živijenske moti, nego so jo ji pripisovali ne le njegovi sovražniki, ampak celo velik del lastnih pristašev. Baron Schwarz sicer ni mož, da bi zapuščal stalno sled v zgodovini človeštva, vendar je gotovo računal, da odvzame narodno-napredni stranki vsaj dra mandata. Zaradi tega je pognal okrajnega glavarja v volilni boj in kazal svojo PODLISTEK. Bossa, Kongo v Afriki, dne 8. februarja 1908. Dragi prijatelji Ne huduj se, da se na Tvoje zadnje pismo z dne 31. decembra lanskega leta še nisem odzval. Ovirali so me v tem moji trgovski in politični posli. Zadnji deželni zbor države Kongo absolutno ni funkcioniral in prišlo je v istem do hudih spopadov med črnimi in belimi. Tu se zanimajo ljudje za politiko le iz idealizma, ne kakor pri Vas iz egoizma. Dijet se pri deželnem zboru v Kongo-državi ne dobi, kakor ima sploh denar pri naših domačinih le malo vrednosti, ker naši domačini — brez vsake obleke seveda — ne morejo s seboj nositi denarnic in vsled tega na naši nanovo odprti borzi tudi ne morejo izgubiti hlač. Zadnji teden pred volitvami se nam je zgodilo, kakor v najlepšem pustu, zlasti je sedaj kan-didujoči glavar črncev — Tona Jambo — napravil nam Evropejcem izvenreden ipas. Njegov program je bila cela vrsta protislovij, ker je namreč dosed*] imel se malo prilike, da bi se intenzivneje pečal z realno politiko. On stanuje sicer le par jard od nas, vendar ni na njem od izobrazbe zadnjih let videti Bikakega sledu. Predzadnjo soboto je sklical naš ljubi Tom Jambo volilni shod in je seveda umevno, da so se istega udeležili sami črnci. Le na galeriji si opazil — kot inkognito - poslušalca — naša somišljenika, poročevalca listov «Newjork» in «Kikiriki». Povedati Ti namreč moram, da imamo pri aas dve stranki, in sicer stranko helotov, to so oni, ki stanujejo med rekami Tšuapa, Ikelemba, Ubangi in Lulongo, ki so večinoma še vsi budbisti in so nasprotniki vsake omike, druga stranka pa so takozvani svobodni. K tem pripadajo vsi omikani in olikani stanovi, ki so si staviti kot svojo glavno nalogo, da odpravijo stare podedovane šege in navade. Cela Borna, tako se namreč imenuje naše glavno mesto, kjer je sedež vlade, je čakala nestrpno, ali ne bode morda sedaj prišlo do hudih spopadov med obema strankama. Toda cel ta strah je bil nepotreben. Jaz sam sicer tudi pripadam onim, ki se za politiko manj brigajo, vendar me je program Tom Jamba, ki mi je sicer prijazen, jako lznenadii. Dejal je nekako takole; Ljubi someščani! Odločitev je pred durmi. Za malo dni bo ležeče na Vas, da odločite usodo Vaših bivališč, Vašega mesta, Vašega okraja in Vaše domovine. Do danes se jaz sicer z višjo politiko nisem bavil, vidim pa, da tako dalje ne more več iti. Dosedanji zastopnik Vašega volilnega okraja je Vaš smrtni sovražnik. Vsakega helota, kateremu je reakcija In budalost zvezda vodnica, bi rad vtopil v žlici vode in se pri zadnjem zasedanju ni vstrašil celo sile, povem Vam, sile, katero smo dosedaj še vedno smatrali le kot svojo last Peča se z neumno mislijo, da bi izvirek reke Gemčaoi napeljal po ceveh t Bosno in tam ljudstvo napajal z vodo, ko vendar sam dobro ve, da bode s tem vzbudil jezo svojih someščanov, ki so odločni nasprotniki vode. O velikih stroških, ki bi bih za tako eksperimentalno potrebni, niti govoriti nočem, eno pa Vam lahko povem in ta je pribita, da mi je pred kratkim strokovnjak, ki se v takih stvareh prav dobro razume, rekel, da bi bilo veliko ceneje, da se Wasowo napelje v reko Cemčam, ker tu je padec naravnega terena komaj 600 metrov. Glavna deviza mojega programa je: Gospo-darstvena politika. Javna skrivnost je, da sem jaz na tem polju, kar se tiče moje osebe, že mnogo storil in da nudijo moji dosedanji uspehi dovolj garancije, da bodem iiuaucijelno stanje občine, kakor dežele in tudi države, dvignil, kajti kdor ne zna gospodariti s svojim lastnim posestvom, tem manj more gospodariti s tujo lastjo. Dragi someščani! Naši derviši so v hudi sili, satan pobira polagoma glave naših vernih pristašev. Proti temu se moramo upreti z vsemi silami, To odvisnost od klerikalne stranke na tak način, kakor še soben njegov prednik. Ali kakor radostno priznamo, da je izid volite? v naših mestih vesel pojav življenske sile na-rodno-napredne stranke, bi vendar želeli, da bi sedanje zmagoslavje niti za trenotek ne vplivalo omotično na vodstvo te stranke. Sedaj je morda zelo ugoden trenotek spomniti se sklepov zadnjega zaupnega shoda. Najvažneji sklepi tega shsda težijo za tem, da stranka dobi iiric podlago, da se popularizira io demokratizira t mestih ib da gre ll mest sa deželo. Ta poskus se je ravnokar izvršil, ah priznati moramo, da je žalostno ponesrečil. Mi danes odkrito priznamo, da nas je dr. Ravnihar popolnoma razočaral, in sicer glede svojega talenta in glede svojega značaja. Situacija je danes popolnoma jasna. Dr. Ravnihar je vsaj za sedaj politično mrtev. Dr. Gre-goric sedi, kakor je njegova stara navada, na tleh med dvema stoloma, na površju le še plava, kakor samašek razbite steklenice — Franc Žužek. Naloga vodstva narodno-napredne stranke pa ostane kljub neprijetnim izkušnjam ena in ista — obdržati sedanji posestni stran, ne odganjati nikogar, temveč pritegniti nase kolikor mogoče mladih moči, iskati novih korenin v masah ljudstva in demokrat 1-zirati vse svoje delovanje. V tem oziru bi v prvi vrsti opozarjali na idealno naše uči tel j-stvo, ki kljub skrajno neugodnemu položaju, kljub neznosnemu pritisku, z železno voljo vstraja pri svojem prepričanju in po svoji značajnosU ter doslednosti visoko nadkrujuje naše veliko posestvo. Opozarjali bi nadalje na naš t rgo v s ki in obrtni naraščaj, ki bi, primerno porabljen, izvenredno vplival na naše javno življenje. Večjo pozornost, kakor dosedaj, moralo bi se imeti na taktiko naših nasprotnikov. Vendar o tem prihodnjič. Oklic na obrtnike in obrtne zadruge na Kranjskem 1 Vsled novega obrtnega reda, ki ju stopil dne 16. avgusta 1907 v veljavo, unaju obrtne zadruge ves drug pomen, vso drugo važnost m veljavo kot poprej. Zaradi tega bode tudi potrebno, da se obrtniki, ki dosedaj še ne pripadajo nobeni obrtni zadrugi, združijo povsod in si ustanove na Kranjskem strokovne zadruge, ker drugače hudo urez vsakega vpliva in vsaae veljave. Za to cisto jasni govori § 106. obrtnega zakoaa, ki pravi: Med tistimi, ki izvršujejo euake ah podobne ubrte v eni občim ah v sosednjih občinah samostojno ah kot zakupniki, z njihovimi pomožnimi delavci vred, naj se ohrani obstoječa skupna zveza in kjer bi je se ne bho m krajevne razmere lega ne onemogočijo, naj jo napravi obrtno oblastvo, zash-šavsi trgovsko m uuuno zburnico, ju v tem po-prasa prizadete osebe in zadružno zvezo, kjer obstoji, vpoštevaje razmere, ki so merodajne za osnovanje in sposobnost za uspešno delovanje zadruge. Iz tega je razvidno, da se bode v doglednem času ustanovilo veliko obrtnih zadrug, ki bodo združevale sedaj brez vsake organizacije stoječe obrtnike. Ze obstoječe, kakor tudi na novo ustanovljene zadruge bodo pa imele tudi veliko večjo odgovornost proti svojim članom, kakor tudi proti obrtnim oblastvom in vsled tega je neobhodno potrebno, da se vse obrtne zadruge združijo v že obftoječo »Deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani*, ki se je ustanovila že leta 1902. Kakor imajo gospodarske zadruge korist od zveze, tako je obrtnim zadrugam zasigurana korist in pomoč v imenovani zvezi. •Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v LjuMjani* naj bode že obstoječim, kakor tuli na novo ustanovljenim obrtnim, kakor tudi kolektivnim zadrugam ono središče in ono zavetje, ki je edino poklicano, da posreduje, pospešuje in varuje skupne interese nji pripadajočih zadrug, oziroma v njej zastopanih obrtov. Kakor obrtne zadruge, tako ima tudi »Deželna zveza obrtnih zadrug* vsled novega obrtnega reda večjo veljavo in pomen. Opozarjati je treba samo še na to, da se bode v doglednem času ustanovil obrtni svet, ki je za obrtništvo, zlasti pa za obrtne zadruge zelo važnega pomena in v katerem dobi «Deželna zveza* svojega zastopnika. Obrtni svet je primerjati nekako obrtnemu parlamentu, v katerem bode deželni zvezi mogoče obrtne zadruge le tedaj uspešno zastopati in zasledovati njih koristi in interese, če pripadajo vse zadruge brez izjeme kot član zveze. Ne da se tajiti, da imajo obrtniki, kakor tudi obrtne zadruge, več kot preveč še drugih resnih vprašanj in važnih potreb, ki jih bode treba zastopniku zveze v obrtnem svetu zasledovati, zastopati in energično izvajati. Naj bode mimogrede le omenjeno, v koliki meri je na Kranjskem skrb-ijeno za uspešno strokovno izobrazbo obrtnih vajencev, pomočnikov in mojstrov; v koliki meri je skrbljeno za pridobitev cenega kredita obrtnikom; v koliki meri je skrbljeno za zavarovanje, oziroma podpiranje obrtnikov, ki vsled starosti ali invalidnosti ne morejo delati in se preživljati. Vse to in še mnogo drugih važnih vprašanj in potreb je, ki se jih posamezna zadruga ne more lotiti in rešiti in ki jih je mogoče z uspehom uresničiti in oži-votvoriti le v skupnosti, edinosti, zavednosti in složnosti. Vse to je izvedljivo, če so vse zadruge spojene v celoti, v svoji zvezi. Ce pa omenjamo še druga važna vprašanja, ki obstoje s skupnim posvetovanjem o interesih obrtnega stanu, z uvedbo enakomernega zadružnega uradovanja, z uporabo enakih pripomočkov in tiskovin, s predavanji obrtne in narodnogospodarske, poučne vsebine, z objavljanjem in razširjenjem strokovnih knjig in izdajanjem strokovnega časopisa, z ustanavljanjem knjižnice za obrtno izobrazbo zadružnikov, s prirejanjem razstav malo-obrtmh izdelkov, motorjev in delavnih pripomočkov za malo obrt ter izdelkov vajencev; z upeljavo skupnega strojnega obrata; z vzdržavanjem skupnih prodajalnic, s pospeševanjem dtugih skupnih podjetij in za dobavo dela državnih potrebščin, pridemo zopet do prepričanja, da je posamezna zadruga mrtva roka in da je zopet treba skupnosti, ediuosti in složnosti, zar se doseže najložje, če pripada vsaka obrtna zadruga kot član «Dezelni zvezi kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani*, koder je središče vseh drugih slojev, naj bode tudi središče in zavetišče obrtnikov in obrtnih zadrug. Na vse to je naša dolžnost opozoriti obrtnike in obrtne zadruge, zlasti pa zadružne načelnike, da letos, ko se začenjajo vršiti občni zbori, storijo svojo dolžnost s tem, da brez izjeme vse zadruga na Kranjskem pristopijo k zvozi in ji s tem pripomorejo do resnega, uspešnega in obrtnikom koristnega delovanja in uspeha. V združenju je moč in naša bodočnost in vsakega posameznega obrtnika je sveta dolžnost, da se v pravi procvit obrtnega stanu in zadružne organizacije žrtvuje v vsakem oziru. Za vzgled naj nam služijo delavske organizacije in po drugih deželah enake obrtne organizacije, h katerih spadajo vse obrtne zadruge s tisoči in tisoči članov. V nadi, da se bodo vse obrtne zadruge našemu pozivu odzvale in postavilo točko »pristop k deželni zvezi in volitev za vsakih 20 glasovalno pravico imajočih udov enega zastopnika* na dnevni red prvega zadružnega občnega zbora, pričakuje zveza od strani obrtnikov vsestranske zaslorabe v procvit in korist obrtnega stanu. — Za deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, Engelbert Franchetti, predsednik. Država — roparica. Po krvavi drami podtatranski se pripravlja v civilizirani Evropi nova tragedija teptanega človeštva. Grozno geslo »Iztrebit!* sc sedaj razlega po širnih ravninah pruske Poljske, na mesto Slovakov stopajo Poljaki in na mesto Madžarov pruska vlada Poljsko ljudstvo na Poznanjskem hočejo Prusi razlastiti izgnati, z rodne grude in razmetati v širni svet. Pruska vlada sega po najobčutljivejših čustvih naroda, hoteč oropati Poljaku podedovano očetovsko grudo, kajti rodna gruda, to je sveti simbol naroda in narod brez zemlje je dete brez matere. Z odporom se odvrača ljudska misel od gnjusnega gledališča, ki se je te dni odigraval v pruski deželni zbornici; moramo iti v oddaljene dobe srednjega veka, da najdemo slučaj enak rabeljskemu početju, koje pripravlja pruska vlada proti poljskemu narodu. V dobi preseljevanja narodov so zmagovalci otimali podjarmi)m zemljo, čineč zmagane pro-tivnike svojimi sužnji, in to barbarstvo se danes v 20. stoletju dopade nemškemu narodu. Pruska vlada pa ne pozna niti odkritosrčnega barbarstva onih prešlih dob, ki je ropalo in otimalo odkrito in javno. Napredek človeške iznajdljivosti je pridobil zmagovalcem nove na videz kultumejše formule in nova gladkejša sredstva, vodeče istotako k temu cilju, smerujočega za utešenjem nizkih in egoističnih strasti človeške bestije, po tuji krvi in po tujem imetju hrepeneče. Na Poznanjskem, kjer prebiva nesrečni narod Poljakov, kupuje pruska vlada že čez20 let poljsko zemljo, večinoma veleposestva, parcelira jih na kmečka posestva ter jih prodaja nemškim kmetom na dolgoletna odplačila. Parcelacija veleposestniške zemlje v prospeh srednjega in drobnega kmečkega stanu, kako v jedru zdrava ideja 1 In kako plemeniti so bili naklepi narodnogospodarskih misiiteljev, ki so prvi izrazih misel, da je dolžnost moderne socialne države, da poravna krivice, učinjene s preživelimi privilegiji srednjega veka, ter povrne ne-skočne latifundije tem, katerih žuljeveroke obdelujejo to zerr jo. Bili so to poglavitno nemški učenjaki, v katerih glavah se je porodila ta plemenita misel. Danes pa so te plemenite ideje zlorabljajo na gnjusm način in to je žalibog isti nemški ua-rod, v katerega rokah se izpreminja delo človeštva v rabeljsko delo v gnjusno in nečloveško sredstvo, s katerim ima biti poljski narod izgnan iz svojega zemljišča, iz svojega doma. Dosedanja procedura ne zadovoljuje Nemcev. Ze 350 milijonov mark je žrtvovala pruska vlada na to kolonizacijo, za nakupovanje poljske zemlje, bi bil naš pogrni Zaupno Vam povem, dokler se množica pusti voditi za nos, smo mi v paradižu. Naša naloga je tedaj, da obdržimo ljudstvo v dosedanjem stanju, kajti moderni nazori in omika vsako bitje kmalu pokončajo, dočim hočemo mi naše ljudstvo še dolgo izkoriščati. Ako mi bode dana čast, da bodem od Vaš črne j v poslan v deželni zbor, zavzel se bodem z vsemi močmi, da se stari zlati časi inkvizicije zopet povrnejo, ko se je ljudem naše vrste godilo najbolje. Nikakor Vas ne bodem s svojim predavanjem mučil še nadalje, ampak zagotavljam Vas le še, da mi bode kot vašemu zaupniku Vaš blagor vedno pred očmi. Samoobsebi umevno se bodem v prvi vrsti potegoval za to, da se odpravi davek na al-kohohčne pijače, ki so naša dnevna, neobhodna potreba in s tem upam, da bodem afero vodovoda skozinskoz izjalovil. Frenetičen aplavz je sledil tem njegovim besedam in vsi črnci so izreku gospodu Tom Jambi svoje priznanje. Vsi so se zbrali, da se pri dobri pijačici, katera je tem možem pač dobro znana, pogovore prijateljski še o svojih inumnejsih stvareh. Toliko za danes, dragi mi prijatelj 1 Zdravstvuj! Tvoj Tebi udani detelaii. Brodkovskl odvetnik. Slika is sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav Benei-Šumavsky; poslovenil Avgust Petrič. Dalje. Bilo je soparno poletno popoldne, ko jo je ubiral doktor po cesti ob borovem gozdu do fa-zanjega vrta, oddaljenega kake tri četrt ure od mesta. Na obzorju ni bilo niti oblačka, solnce je pripekalo neznosno, in doktorju je bilo žal, da ni vsprejel oskrbnikove ponudbe, da pošlje voz po njega. V tem pridrdra kočija za njim in se ustavi pri njem. V kočiji je sedel župan, njegova soproga in Karla. Doktorju je bilo kaj ljubo, ko so ga pozvali, da bi prisedel k njim. Pravna zadeva, ki se je tikala prepira zaradi koščka travnika, je bila pri ogledu na licu mesta pojasnjena zadostno v pol ure, na kar se je podal mladi odvetnik v oskrbnikovem spremstvu do fazanjega vrta, ki je nudil v tej vročini prijeten hlad. Zdelo se je, da gorkota še dojemlje venomer, in vsi so se zatekli pred žgočimi žarki v lopo sredi starih dobov in javorjev, zbito iz nekoliko desk in obraščeno z divjo trto, v katero je dala gospa oskrbnikova donesti južino. Dočim so stari preganjali neznosno vročino i dobrim pivom, je povabil doktor Karlo, da bi se šla sprehajat po vrtu, po čegar sredini se je vlekel dolg drevored lipovih in dobovih dreves. Korakala sta skupaj govoreč spočetka o vsakdanjih stvareh, ustavljala se pri vodnjaku in pri pasteh za lisice, dihurje in druge neprijatelje fazanov. Mladenka je pravila svojemu spremljevalcu, da je za vrtom košček smerečja in za njo mlad nasad, v katerem je pred nekoliko leti pri gonji na zajce ustrelil mlado konteso njen ženin, kar je provzročilo v celi okolici veliko razburjenje. Ljudje so tedaj ugibali, ali jo je ustrelil po nesrečnem naključju ali mogoče namenoma. Vendar je bila Karla uverje-na, da se je morala nesreča zgoditi le zgolj po naključju, ker se ji je zdelo nemogoče, da bi vzplamtela v človeškem srcu tako vražja zloba, da bi se ne zbala niti umora, da bi se rešilo neljubljene neveste. »Kakor je videti," je rekel doktor, .imate gospodična še idilične nazore o svetu." »Ali smatrate tedaj to za možno?" je rekla mladenka vpiraje nanj vprašaje svoje globoke oči. »Ne morem o tem dogodku izreči svoje sodbe, gospodična, ali žalibog ne smem oporekati, da v človeških srcih prevladujejo cesto nizke strasti in da vodijo človeka pri dejanjih, ki leže izven okvira vsakdanjega življenja, večinoma take strasti." „Vendar svet bi ne bil potem tako krasen, kakor si ga mislimo ..." je rekla mladenka skoro bolestnim glasom, priloga »Gorenjcu" if, 10 U I. 1908. ali zaželjoucga uspeha ni dosegla. Nasprotno! Za 20 let prolipoljske kolonizačne politike se je zvišalo poljsko imetje za 100.000 hektarjev zemlje. Bilo je konštatirano, da poljski narod na Poznanjskem nikdar ni bil silnejši kakor danes, ker protipoljska kolonizačna politika je skovala iz poljskega naroda enolito trdno maso, nadalje se je pokazalo, da ogromni milijoni ne samo, da so bili brezplodno zavrženi, ampak da so prispevali k velikemu gospodarskemu ojacanju poljskega življa. Cena posestev na Poznanjskem je stopila poslednjih šest let za 72»/o, v poslednjih 11 letih celo za 14%, in ta ogromni prirastek na vrednosti zemljišča je razmnožil neizmerno narodno imetje poljsko. Udarec, namenjen Poljakom, ni zadel in škodoval samo napadalcu, kajti gospodarsko življenje ni možno podrediti diktatu vlade. Zato hočejo Prusi seči po popolnoma drugih sredstvih, ki po besedah nemških časopisov samih (ne slovanofilskib, ampak pravičnih) imajo popolnoma preobrniti vse naziranje življenja y pravni državi. Zamišljeni korak pruske vlade ni nič dru-zega nego proglasiti gotov deli državljanov za občane druge vrste, proti katerim velja samo moč in to moč roparjev. Cesar ni bilo mogoče doseči z normalnimi zakoni, oziroma z barbarskimi, to se mora prisiliti z izrednimi zakoni, ki postavijo vse, kar nosi poljsko ime, izven okvira prava in pravičnosti. Poljsko ljudstvo noče niti za visok denar prodati svoje zemlje, zato je predložila vlada pruski zbornici novo predlogo nezaslišanega zakona, vsi od katerega se ima dati vladnim koloni-začnim komisijam pravo razlastiti poljsko zemljo tudi proti volji lastnikovi in z nasiljem primorati poljske kmetovalce k prooaji. Z državnimi temeljnimi zakoni zajamčeno pravo nedotakljivosti zasebnega imetja ima biti za pruske državljane poljske narodnosti trajno suspendirano. Novih 400 milijonov mark žrtvuje vlada za nasilno odkupovanje poljske zemlje, iz katere svote je 50 milijonov odmerjeno na veleposestva, a ostanek na kmečka posestva. Plemensko sovraštvo že sega po zasebnem imetju Poljakov. Ali poljski narod ne obupuje. Saj se tudi v vrstah nemštva odzivajo resni glasovi, svareči, naj si pruska bestia triumfans ne dovoljuje preko mere. Vladna predloga podkopava vse temelje današnjega družabnega in pravnega reda in vsa sofistična raz-motrivanja vlade ne morejo zaplašiti bojazni, da bi se mogla pruska vlada poslužiti podobnih sredstev tudi proti drugim neprijetnim življem. Mnogi poslanci so mnenja, da je protipoljska politika od začetka zagrešena. Vso poljsko zemljo pokupiti je nemogoče in drobni otoki nemških kolonistov se izgubijo v poljskem morju v nekoliko generacijah. A tudi, ako bi uspela razlastitev poljskega naroda v večjem obsegu, se bo pa kmečko ljudstvo poljsko v tem večji meri navalilo na nemška niesta v vzhodni marki. Že Bismarck je izrazil bojazen, da prisiljena razlastitev Poljakov podkoplje nemštvo poznanjskih mest. »Poljska nevarnost* nastane potem tudi v sosednih pokrajinah, kj> r se bodo Poljaki naseljevali in vlada bi bila primorana z novimi izrednimi zakoni vobče prepovedati Poljakom nakupovanje zemljišč. Boj s Poljaki ni iahak niti vsemogočni Prusiji, kajti Poljaki imajo izvrstno gospodarsko organizacijo, močni denarni trg ta zdrava gospodarska društva. Zato bo pa težko iz-podrezati zdravo deblo njih narodnega življenja. A tako konča tudi ta nova protipoljska politika — ta razlastitev «v interesu javnega blagra* — v znamenju fiaska. Gotovo ni pravične človeške duše, ki bi Poljakom ne želela zmage. K. Dopisi. Radovljiške novice. — Ustanovni občnizbor radovljiškega »Sokola* se je vršil v nedeljo dne 23. m. m., ob velikanski udeležbi. Prostorni hotel R. Kunstelja je bil še pred 6. uro natlačeno poln. Prihiteli so bratje »Sokoli* iz daljnega Tržiča in kremenitega Kranja. Jeseničani so brzojavno pozdravili shod. Zal, da ni bil ljubljanski »Sokol* zastopan. Brat Jane je v imenu pripravljalnega odbora otvoril zborovanje, očrtal v jedrnatih besedah pomen »Sokola*, oziraje se na krepko razvito sokolsko navdušenje v bratih Cehih. Govor, ki je bil večkrat prekinjen z burnim ploskanjem, je napravil na navzoče brate »Sokole* mogočen vtis, kar je pričalo dolgotranje in krepko odobravanje, ki ga je lel brat govornik. V odbor so bili soglasno in velikanskim navdušenjem voljeni sledeči bratje: starosta br. dr. Janko Vilfan, podstarosta br. Fr. Štiglič, načelnik br. L. Patik; odborniki bratje: J. Auer, Fr. Dolžan, P. Kavčič, D. Pohlin, Iv. Šega in A. Trelc; namestnik Jos« Pogačnik; preglednika L. Fursager in R. Kunstetj. Po volitvi se je oglasil brat starosta ter v navdušenih besedah pozival zbrane »Sokole*, da naj se trdno oklenejo društvenih idej, da postane ravno »Sokol* naši lepi Gorenjski oni krepki činitelj, ki jo bo branil pred tujim navalom. — Glede pristopa »Zvezi* se je prepustilo prosto roko odboru, ravnotako se je pooblastil odbor, da ukrene vse potrebno radi telovadnice. Kakor govorniki so še nastopili brat E. Sajovic v imenu kranjskega »Sokola*, starosta brat K. Mahkota v imenu tržiškega »Sokola* in brat Iv. Šega. Brat I. Jane je zaključil ob burnem navdušenjem skoro dve uri trajajoče zborovanje s krepkim pozivom, da bodi radovljiški »Sokol* krepak zid proti narodni malomarnosti. — Odbor radovljiškega »Sokola* se je izpopolnil sledeče: Staiosta br. dr. J. Vilfan, podstarosta br. Fr. St>glič; načelnik br. L. Patik; tajnik br. Drag. Pohlin; blagajnik br. Fr. Dolžan; gospodar br. F. Prelc; odborniki bratje: J. Auer, P. Kavčič in Iv. Šega, namestnik br. J. Pogačnik; preglednika brata L. Fursager in R. Kunstelj. — Z redno telovadbo se prične prihodnji teden. — Boj do zadnjega moža bi lahko imenovali ravnokar minulo volitev deželnega poslanca za mestno skupino Radovljica-Tržič-Kamnik. Vo-lilcev v Radovljici je 101 in na volišče jih je prišlo 97. Ostali 4 so deloma bolni, deloma so bili odsotni. To je politična zrelost. — U m r 1 je oni ponesrečeni delavec, ki so je ponesrečil, kakor smo že poročali, na Derničevi žagi, v ljubljanski bolnici baje vsled zastrupljenja krvi. Pogreb je bil v torek popoldne. Svetila mu večna luč! — Letošnji predpust smo dostojno končali s plesnim venčkom, ki ga je priredila tukajšnja plesna šola št. 2., dne 29. februarja 1.1. v hotelu R. Kunstelja. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu prav lepa in zabava nad vse prijetna. Plesni učitelj g. I. Sancin je dobil v spomin krasne darove. Hvala mu za trud, ki ga je imel s plesalkami in plesalci. — Olika pa taka! V neki tukajšnji c. kr. urad, kjer se odkrije celo najzakotnt>ji kmetic, je prišel te dni g. Pametvera po opravkih. Seveda je mož obdržal ves čas opravka svoj klobuček na glavi, boječ se menda, da mu ne uide še tisti košček pameti, ki jo hrani za svoja »temeljita* razpravljanja. O jerum, jerum I — V mrtvo dobo stopamo. Vsled tega poživljamo odbor »zabavnega kluba», da nam izpolni to, kar je obljubil, ter prične prirejati javna predavanja. — Z vilami po glavi je dobil Zupančev hlapec Andrej Toman v nekem prepiru v gostilni na Lancovem. Junak tega »hrabrega* čina je znani pretepač Boltarjev iz Sp. Lipnice. Ranjenec je v slabi koži, prepeljali so ga že v Ljubljano v bolnišnico. Upanja je malo, da okreva. — Pripomnimo, da je vas Sp. Lipnica pristno katoliška, kajti ti vaščani volijo vedno v vsaki zbor pristno-katoliške zastopnike. Z Bleda v Trst in Rlcnanje. Spisala Zofka Obad. Dalje. Ko je sedel g. župan k naši mizi, hoteli smo biti vsi v njegovi bližini; vsi smo ga hoteli slišati in vse poprašati. Pripovedoval nam je velike zanimivosti, o katerih so, kakor je sam izjavil, časnikom vezana usta. Močno nas je zanimalo, kako krščuje, poročuje, pokopuje in kako tolaži umirajoče. Vse nam je rad pripovedoval in razložil tudi, kako v slovenskem jeziku opravlja vse molitve. Radovedna, kako živijo med seboj civilno poročeni zakoni, šla sem med ljudstvo ter prašala. Vsak mi je trdil, da živijo vsi oni, katere je v teku petih let g. župan poročil, v slogi in največji ljubezni. Pač pa da se nahaja med onimi, ki so se v tem času priženili v Ricmanje, in so bili torej cerkveno poročeni, mnogo nesloge, prepira in tudi ločitve. Vse to nam je tudi g. župan zatrjeval ter sam izrazil svoje začudenje nad tem. Rekel nam je tudi — o tem smo se tudi sami prepričali med ljudstvom — da je ljudstvo jako moralno in da izpolnjuje božje zapovedi bolj, kakor kdaj prej. Zvedeli in prepričali smo se tudi, da je ljudstvo jako bogaboječe in da v nedeljah in praznikih vsaka družina ob času daritve svete maše skupno moli doma. Ko smo to zvedeli, bili smo jako veseli, kajti prepričani smo bili, da tu ni ljubezen do Boga prisiljena ali blinjena, ampak to, kar je, je od srca in to velja, to Bogu dopade. In kakor smo se prepričali, so taki vsi Rio-manjci, mladi in stari, možje in iene. Vsi držijo skupaj kakor prsti ene roke. Tu je občudovanja vredna sloga in v tej slogi je očitna velika moč. Videli smo, da so ljudje splošno siromašni, s jako čednostni in moralni. D asi je slovenski kmet nagnjen k pravdarstvu, zagotavljalo se nas je v Ric-manjib, da ni bilo med Ricmanjci že črez pet let niti ene medsebojne sodnijske tožbe. Zapazili smo, da so Ricmanjci in Ricmanjke čvrstih zdravih teles, lepo zrastle močne postave, zagorelih a jako si m-patičnih in lepih obrazov. Ze na obrazih jim je poznati navdušenje in energijo. Otroci so lepo od-gojeni in tako lepega vedenja, da smo se morali čuditi. Niso bili razposajeni, kakor so navadno otroci, ampak kazali so nam nasproti neko izredno spoštovanje. Enako spoštovanje so nam kazali tudi odrastli. Sploh smo opazili, da vlada med njimi neka posebna disciplina, kakršne bi drugod na deželi zastonj iskali. Kako spoštljivo so nam molili nasproti pri slovesu nedolžni otročiči svoje nežne ročice 1 O starih ljudeh moram izreči tudi najboljše mnenje. Vesele ure v Ricmanjih so tako hitro potekle, kakor da bi se jim mudilo; prišel je čas, ko smo začeli misliti na odhod. Pred odhodom smo se prepričali o dobroti županove izbe me kapljice, ki Pogledala je zopet na svojega spremljevalca, a bogvekaj je čital doktor v njenih očeh, kajti navdušeno je pogledoval na njo in ni mogel odtrgati svojega pogleda od nežnih črt njenega obraza. Ona je povesila oči pred njegovim žarečim pogledom in je molče korakala dalje. Ptiči so ščebetali veselo v vrhovih dreves, vetrič je lahko šumljal z listjem in zlati solnčni žarki so se pojavljali med drevesi, padali na travo, na cvetoče jagode in šmarnice ter poskakovali z mesta na mesto. Doktor je tudi molčal, vendar njegovo dušo so prevevali čudovito sladki občutki. Po daljšem odmoru je začel zopet govoriti, a izgovarjal je besede, v katerih ni bilo mnogo smisla; Karla je tudi čutila bolj njih smisel, nego jih je razumela. In iznenada jo je prijel doktor za roko in pritisnil na njo poljub. Karla je prestrašeno pogledala nanj, zardela do ušes, srce ji je bilo silno in v očeh ji je za-iskril pogled, ki je govoril, da ga razume. Stopala sta zopet molče drug poleg drugega. .Vrnimo se,- je rekla nežno mladenka, ki se je domislila na svojo mater, „pogrešali bi nas". Obrnili so se zopet molče, Kubala je postal kmalu zopet miren, le Karla je bila še vedno zardela v obrazu. Gospa županja pogledavši na njo in na doktorja se je zasmehljala. Čutila je mogoče malce materinskega ponosa, ali v istini še več zmagoslavnega prepričanja, da njena hčerka ne zaostaja v ničemur za Kanjakovima hčerkama. Ko so se pozno na večer vračali z vozom domov, je bila svetla noč, v rdečem sijaju vzhajajočega meseca so sanjali gozdovi in velikanski obrisi gora, v daljavi pa so bleščali luči v mestu, nad katerim se je vzdigovala belkasta soparica. Vzduh se je ohladil, iglice v smrečju in jelovini so šuštele in izhlapevale mameč vonj. Bil je prekrasen večer, s katerim se je priroda hotela od-škodovati za soparni in znojni dan. Stari Pejčoh je zadremal v kočiji, ker je izpil za kak kozarec preveč, in gospa županova je razkladala na široko svoj spor s Kanjakovimi, od katerega si pa ni zapomnil gospod doktor ničesar, ker je v temi držal in stiskal gorečo Kar-lino roko . . • Od tega dne je začel pogosteje prihajati v županovo hišo. Obiskoval je sicer tudi istočasno Kanjakovo rodbino, bil tudi k njim vabljen, delal ž njimi tudi nadalje izlete, in Milka in Marica sta storili vse, da bi ga priklenili nase; njuno razposajeno veselje ga je sicer veselilo, a ne v oni meri, kakor Karlino nežno mišljenje. Z njenega obraza je dihala poezija mladosti in sve- žosti, ki ga je vlekla k njej z nevidno silo. Zbliževala sta se vedno bolj v mišljenju in čuv-stvovanju. Odkrival ji je svoje naklepe za bodočnost, pravil je, da hoče skrbeti za povzdigo in procvit občine in da čuti sveto dolžnost, da se postavi v tukajšnji krajini v vrsto buditeljev in braniteljev naroda. Ni študiral prava samo zaraditega, da bi se pečal v nadaljnjem svojem življenju z dolgočasnimi prepiri sosedov, cilj svojega življenja vidi drugod, da namreč kot odvetnik brani pravico, kjer je v nevarnosti, da stoji na strani slabejših proti močnejšim, in da bi nekdaj v poslanskih zbornicah, v deželnem in državnem zboru na Dunaju mogel z ognjevitimi besedami braniti tlačene pravice češkega naroda in jim pomagati do zmage. Govoril je krasno, zvočno, rabil je rad lepe besede in se je naslajal sam ob zvoku svojih besedi. Ona pa ga je poslušala radostno in gi-njeno ter si komaj upala dihati pri tem. Misel, da bode doktor deloval za domovino in narod, ji je bila tako vzvišena, da je oni, ki jo je izražal, rastel pred njenim duhom v junaka, ki je poklican na veliko, zaslužno delovanje za narod. Obraz ji je bil pokrit z rdečico in oko ji je plamielo navdušenja. Ni govorila mnogo, ali kar je izpregjvorila, je svedočjio o globokem njenem « nam jo je prinesel na pokuinjo. Ricmanjsko vince je res izvrstna kapljica. Ker so Gorenjci, ogledo-vaje si vas, pokazali, da jim ugaja oljka in so prosili, da ae jim dovoli male vejice, nanosili so nam Ricmanjci pred našim odhodom cele bremena tega žlahtnega južnega drevja, ki smo je vsi ra-dovoljno sprejeli ter vzeli s seboj na Gorenjsko. Konec prih. V Kranju, dne 7. marca V.h>h. Jezikovni zakon misli izdelati baron Beck za urade in sodnije na Češkem, ker so sedaj trajni prepiri v Hebu, kjer sodnija noče sprejemati čeških vlog. To ne bi bilo zopet nič druzega, kakor krpanja, s katero bi se le še bolj zavleklo rešitev narodnega vprašanja. Hrvatske volitve so končale z brezprirnernim porazom bana Raucha. Ze davno se je lahko prorokovalo, da ne doseže vlada takega uspeha, da bi mogla kaj opraviti v saboru; toda da bo na celi črti tako grozorito poražena, niso pričakovali niti največji optimisti. — Od banove takozvane •ustavne* stranke ni izvoljen ne en kandidat; samo en srbski «radikalec> je prodrl, sicer nima vlada prav nobenega celega pristaša v zbornici. Največji uspeh je dosegla hrvatsko-srbska koalicija, ki ima v saboru absolutno večino. V koaliciji združene stranke imajo ze 56 poslancev in sicer: Hrvatska stranka prava 23, srbska samostalna 19, neodvisni klub 10, naprednjaki (Pokretaši) 4. Fran-kovei imajo v novem saboru 22 mandatov, neodvisna Starčevičanca sta dva, člana kmetske stranke dva, socialni demokrat eden, Vsem mer eoen, divjak eden, srbski radikalec eden. Še ena ožja volitev se ima izvršiti, v enem okraju je bila pa volitev ustavljena. Rauchu torej ves pritisk ni nič pomagal V tem oziru so se na Hrvatskem razmere res temeljito izpremenile. Baron Rauch je uradnikom prepovedal, glasovati za kandidate koalicije j dalje zapreti nekoliko kandidatov, v okraje, ki so se mu zdeli nezanesljivi, je poslal vojake. Vse zaman l Če bi imel Rauch količkaj ustavnega čuta, bi bil takoj po volitvah demisioniral s celo svojo vlado. A mož še upa, da se bo držal s pomočjo madžarske vlade. Ali to je bilo Khuenu le zato mogoče, ker je korumpiral volilce; Rauch pa tega več ne more in zato pojde, kakor je prišel — če ne rad, pa nerad. Bolgarski knei Ferdinand se je v petek v Koburgu poročil s princezinjo Eleonoro ReuD-Kčjtritz. Pruska zbornica poslancev je vtorek po kratki debati eprejela zakon o razlastitvi poljskih posestev z malo izpremembo, ki jo je sklenila gosposka zbornica. Ta dodatek določa, da se ne more razlastiti posestev cerkvenega in samostanskega premoženja. S tem je zagotovljen zakon, ki sramoti Prusijo pred vsem svetom. Vendar je pa še veliko vprašanje, če prinese Prusom tiste sadove, ki jih pričakujejo. V najbližji bodočnosti je pač verjetno, da se razširi nemška posest na pruskem Poljskem, toda bodočnost narodov ni odvisna od zemljiške posesti. — Ali tako nasilje bo le pospešilo razvoj socializma, ker more pokazati zatiranim, da je na podlagi sedanjega reda vsaka osvoboditev nemogoča. Neposredno koristi vsaka krivičnost in vsak terorizem svobodi, če je le v ljudstvu živa razumu in gorečem sočuvstvovanju. On pa je, govoreč ž njo o svoji bodočnosti, se čutil močnega, da izvede vse to ... Nekega dne je, vrnivši se z županovega doma, vsedel se v svoji pisarni v naslonjač in počel, zapalivši si smodko, citati različne pravne listine. Vendar njegove misli so se mu zatekale zopet in zopet h Karli in mu slikale z živimi barvami razkošno podobo življenja, ko bi postala županova hčerka njegova ženka. Res, dota njena ne bode velika, vendar bode zadostna, to je vedel, da si kupi prijeten dom in nekoliko zemlje v mestu. V ostalem, si je ugovarjal sam, nima visokost dote odločevati pri vo-litvi bitja, ki ima ustvariti njegovo domačo srečo. Pokaj tega pomišljati in Čakati? Najbolje bi bilo, ako brez daljnih ovinkov vpraša za njeno roko... V tem ga je vzdramil iz sanjarenja Mudra, ki je prijavil čmerno, da želi gospod Albrecht, bivši davkar, govoriti z doktorjem. .Menda ne bo ničesar dobrega, kar ga vodi k vašemu blagorodju," je dostavil solicitator, ki je čutil instinktivni odpor do prišleca. .No, naj vstopi," je rekel z nekako zvedavostjo. Po nekoliko sekundah je vstopil suhljat, prileten gospod s skrbno razdeljeno brado, zaru-menele nezdrave barve. Na sivih očeh je imel očali z zlatimi robovi in se je nestalno oziral Okrog. Na njegovem obličju je bila videti gotova inteligenca, a poleg nje tudi zvijačnost in loka-vost. Njegove odmerjene kretnje so kazale uglajeno obnašanje bivšega birokrata. Dalje priti. resnična volja za svobodo. To resnico bo doživela tudi današnja junkerska Prusija. Zaradi nameravanega atentata na velikega kneza Nikolaja je preki sod obsodil sedem obtožencev na smrt. Vseh sedem so hoteli obesiti že v petek. Med njimi je neko neznano dekle, sin visokega dvornega uradnika Baranov in baje italijanski časnikar G a 1 v i n o. Zaradi zadnjega je italijansko poslaništvo posredovalo pri ruski vladi, ker je izvedelo, da je Calvin o zelo blagega značaja. Zaradi tega ko odložili izvršitev srorfne obsodbe. Med tem se je pa neki izkazalo, da dotični obsojenec ni pravi Galvino, temveč nevaren anarhist, ki si je po krivem prilastil Calvinove dokumente. V angleški zbornici poslancev je bil zakonski načrt, ki daje ženskam volilno pravico, sprejet z 271 proti 92 glasom. Vendar baje ni upanja, da bi iz načrta še v sedanjem zasedanju postal zakon. Na Portugalskem so razpisane volitve za Cor-tes (državni parlament.) Vršile se bodo 5. aprila. Poseben kraljev dekret razveljavlja naredbo, s katero je bila zvišana kraljeva civilna lista in se je izplačevalo kralju predujme. Atentati so v zadnjem času na vseh koncih in krajih na dnevnem redu. Na Ruskem je to že navadna reč. O ruskih bombah se komaj še poroča. Potem so začele pokati puške na Portugalskem in kroglje so zadele kralja in prestolonaslednika. Sedaj je na vrsti Perzija. Tam so neznanci vrgli z neke strehe dve bombi na avtomobil, v katerem se je imel peljati šah. Prva poročila so dejala, da so se napadalci zmotili; šaha baje ni bilo v avtomobilu, ampak se je peljal zadaj v vozu in ni bil zadet. Pač pa je druga bomba ubila voznika in ranila nekoliko drugih ljudi. Po napadalcih niso našli nobenega sledu. Diugo poročilo pa trdi, da je bil šah vendar ranjen na glavi. V nedeljo so zaprli petnajst dvornih uradnikov, ki leti nanje sum, da so v zvezi z atentatom. »Berliner Tagblatt* poroča, da se je v Teheranu izvršil še en atentat na šahovega ljubljenca, prefekta Dasira Maksussa. Bomba je ubila več oseb. Revolucionarni odbor izjavlja, da ne bo miru, dokler ne odstopi šah. Končno je prišla Argentinija na vrsto. Ko je v soboto predsednik republike Fiqueros Alcorto pred svojo palačo stopil z avtomobila, je neznan človek vrgel proti njemu dinamitno bombo, ki pa ni počila. Napadalec je 22 let star. Njega in tri sokrivce so zaprli. Zgodovinski in sloystveni pregled sa prihodnji teden. 8. marca. — 1835. f Viljem pl. Humboldt. — 1840. * Vseučiliški profesor dr. Gregor Krek na Čateni ravni pri Javorju nad Skorjo Loko. 9. marca. — 1751. f Kemik H. Kr. Oerstedt. — 1905. Japonci zmagajo Ruse pri Mukdenu. 10. marca. — 1825. * Slovničar p. Ladislav Hrovat v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. 11. marca. — 1344. * Pesnik Torquato Tasso. — 1793. V Parizu osnujejo revolucijski tribunal. — 1848. Slovanski shod v svetovaclavskem kopališču v Pragi. 12. marca. — 13g5. Rudolf IV. ustanovi vseučilišče na Dunaju. — 1651. * Dr. Gregor Voglar-Carbonarius v iNakleui pri Kranju. Dr. Gregor Voglar je bil zdravnik ruskega carja Petra Velikega. 13. marca. — 1741, * Cesar Jožef II. — 1832. * Pisatelj Jozuf Marn v Štangi nad Litijo. — 1848. Na Dunaju poči vstaja; ministra Metternich in Sedlnicky odstopita. — 1881. Nihilisti umore carja Aleksandra II. 14. marca. - 1804. * Skladatelj Janez Strauß (oče). — 1883. f Socialistični pisatelj Karel Marx. Godovi prihodnjega tedna: 8. Janez, Bodin; 9. Frančišek, Bojka, Danimir; 10. 40 mučenikov, Dragoje, Stana; 11. Radoja; 12. Gregor, Božana; 13. Rozina, Svetovid, Roža; 14. Matilda, Desimir. Sejmi na Gorenjskem prih. teden: 12. v Radovljici (za živino) in v Kamniku. Pozor, Pavšlarjevi voliicll Gospod Tomaž Pavšlar še vedno ni razkril velike tajnosti, katero je obljubil svojim volilcem razodeti dne 1. marca. Priniite ga za ušesa, „zavedni" voliici, in zahtevajte pojasnila. Slovenci in Slovenke I Pretekli teden se je bil v naših sloveuskih mestih in trgih na Kranjskem boj zgodovinskega pomena. Proti slovensko mislečemu meščanstvu so se vzdignili v bratovskem sporazumu in edinstvu priknu in neprikriti privrženci mednarodnega klerikahzma in zastopniki nemštva na Kranjskem. iztrgati so hoteli slovenskemu meščanstvu iz rok ponosno slovensko tro-bojnico in jo nadomestiti s črno - rdečo - zlato in belo • rumeno zastavo. Slovensko meščanstvo je pa poskušeni napad na slovenski značaj slovenskih naših mest in trgov zmagoslavno odbilo. Kakor slovensko meščanstvo v naših slovenskih mestih in trgih na Kranjskem, pokazal je pa tudi bratski narod hrvatski in srbski pri volitvah pretekli teden, da je zvest in neustrašen čuvai svojih narodnih svetinj. Bratski narod hrvatski in srbski izvojeval je pri zadnjih saborskih volitvah na celi črti tako sijajno zmago, da ga občuduje ne samo ves slovanski, temveč tudi ves kulturni svet. Pretekli teden so pa tudi naši severni bratje Čehi po desetin desetletnem trdem in neizprosnem boju zma-gonosno zavzeli za nemško trdnjavo veljajoči biser južne Češke: ponosne Budjejovice. Češka žilavost, češka vztrajnost sta češkemu narodu priborile nazaj eno najvažnejših njegovih postojank Slava tej češki žilavosti in vztrajnosti! Slava pa posebno prvoboritelju budjejoviških Čehov in prveam deželnemu poslancu budjejoviškemu dr. Zatkil Slovenci in Slovenke I Danes, v soboto ali dne 7. marca 1908 zbero se v naši beli Ljubljani novoizvoljeni slovenski deželni poslanci mest in trgov. V trajen spomin sijajne zmage slovenske narodne misli, v trajen spomin sijajnih zmag bratskega naroda hrvatskega iu srbskega, v trajen spomin zgodovinskega zavzetja Budjejovic po junaških bratih Čehih in na čast novoizvoljenih slovenskih deželnih poslancev naših slovenskih mest in trgov se vrši v soboto, dne 7. marca 1908 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma* v Ljubljani rodoljubno slavlje. Tega rodoljubnega slavlja naj se udeleži vsak zaveden Slovenec vsaka zavedna Slovenka. Prihitite pa tudi Vi, drugi slovanski bratje, na to slovansko slavlje. V Ljubljani, d* j 4. marca 1908. * Slo vensko društvo* v Ljubljani. Novičar. Za zgradbo kranjskega vodovoda se poteza 16 tvrdk, ki žele prevzeti zgradbo ali v celoti ali pa le posamezna dela. Ze danes je gotovo, da se bo izhajalo s preračunanim zneskom K 620.000. Tvrdka, ki je po Pavšlarjevem zagotovilu izjavila, da je proračun za okroglih 100.000 K prenizek, je stavila ponudbo podproračunano svoto. Nobena ponudba ne preseza tega zneska. Izkazalo se je zopet, na kako nesramen in podel način se je varalo javno mnenje in kako Tomaž Pavšlar pograbi vsako priliko, da z lažnjiviiui poročili bega meščanstvo. K deželnozborskim volitvam. V sredo je bil pri ožji vohtvi v Idriji izvoljen kandidat narodno-napredne stranke, učitelj Engtlbert Gangl s 178 glasovi proti dekanu Mihaelu Arkotu, ki je prejel 132 glasov. — Veleposestniki so včeraj izvolili deželnim poslancem: Otona barona Apfaltrerna, Antona grofa Barbota, dr. Karola Borna, Antona barona Codellija, Frana Galleta, Leopolda barona Lichtenberga, Ruduifa gvefa Margherija, Friderika barona Rechbacha, Etbina Scholmaver-Lichtenberga in Josipa barona Schweglja. Deželnozborska volitev v Kranja. Z izrednim navdušenjem so stopali včeraj pred enim tednom narodno-napred,n voliici po kranjskih mestih na volišče. Zavedali so se svoje naloge in preprečili so nakane združenih nasprotnikov, ki so nas že oropali vsakega zastopstva v državnem zboru in ki so nameravali z deželnozborsko volilno reformo spraviti ob vsako veljavo slovenska mesta v deželnem zboru. «Brepomembna gnezda*, kakor je izvolil dr. Šušteršič imenovati na Dunaju naša mesta po deželi, so 28. febr. šla v boj za svobodo in samoatojno&t meščanstva, storila so svojo dolžnost in zapodila v beg zvezane klerikalce, Nemce iu uemškuiarje. Tudi v Kranju je dosegel napredni kandidat lepo večino. Ali ta večina ni opravičila nad, ki so se, posebno še z oziram na opaseu položaj, splošno stavile v naše mesto, kajti Kranj je doslej za časa volitev korakal vedno med prvimi, odkar se je na Kranjskem pojavilo napredno giba-banje. Iščimo po vzrokih nazadovanja, ki je bilo opažati ob zadnji volitvi, da si prihodnjič pridobimo zopet dobro ime in ne doživimo še večjega presenečenja. Podcenjevali smo nasprotnika, ker smo precenjevali razsodnost, pa tudi poštenost nekaterih volilcev. Radi ljubega miru smo se tekom dveh let kolikor mogoče mulo dotikali domačih razmer, da ublažimo saj nekoliko nasprotstva in vsled lokalnih bojev nastale uprav neznosne odnošaje. Naša dobra volja je žela malo pohvale pri nasprotnikih. Dasi vsled porazov pri različnih volitvah popolnoma potisnjeni ob stran, naši nezadovoljneži vendar niso popolnem izgubih poguma. Porabili so premirje in začelo se je zopet tisto zahrbtno hujskanje zoper «vladajočo kliko*. Dobrodošli zavezniki so jim bih vedno k le« rikalni profesorji tukajšnje gimnazije. Na čelu malkontentom je seveda stal Tomaž Pavšlar, kateremu ne gre v glavo, da se pametni ljudje v Kranju nočejo vnemati za njegove prismojene vodne projekte. Dremal ter spietkanl je pri vsaki priliki in vso svojo pozornost posvečal zlasti malim obrtnikom. Ooljuhljal jim je zlate gradove in vsakemu že kar nakazal mastno dužbo v svojih— »fabrtkah*. Iz gori navedenega razloga nismo hoteli poseči vmes. Ravnodušno smo motrili te obupne Tomaževe poizkuse, priti zopet na površje, kajti zanašali smo se, da bodo Pavšlarjevi neuspehi itak odprli ■HHBHBBH8HHBHM ljudem oči in postavili njegovo smešno farbarijo v pravo luč. Priznamo, da smo se nekoliko zmotili v svojih računih in zato hočemo odslej naprej zopet pozornim okom slediti vsem lokalnim pojavom, da pravočasno preprečimo spletke nasprotnikov. Kdor ne pozna naših specifično kranjskih razmer, sploh ne more pojmiti, kako je mogel dobiti v Kranju 83 glasov operetni kandidat, Tomaž Pavšlar. «Mož dela* se je samozavestno imenoval g. Tomaž Pavšlar na svojem shodu. Ker pa v svoji prirojeni skromnosti ni hotel povedati, v čem je obstajalo dosedanje njegovo javno delovanje, naj pripravimo mi nekoliko gradiva za njegovega biografa. Za časa vsakokratnih volitev je bil g. Pavšlar vedno mož na svojem mestu Razvijal je vsikdar živahno delavnost, letal od volilca do volilca, farbal jih je z različnimi prismodarijami in kazal se je vedno pokornega hlapca kranjskega te-hanta. Ze kakih 20 let neumorno spletkari in hujska po Kranju in to vedno v prilog stranki, ki je neizprosna nasprotnica mest in ki vzdržuje za našo gimnazijo tako koristne škofove zavode. — Gosp. Pavšlar si je pridobil že neizmerne zasluge za zgodovinsko raziskavanje našega mesta. On je namreč prvi zasledil v Lajhu langobardske grobove. Kakih 200 ajdov je dal pometati v Savo. Zase je obdržal samo vcčalimanj vredne nakite in še te je bil v čast mesta in kranjske dežele pripravljen odstopiti za kakih 100.000 K deželnemu muzeju, ali pa tudi kakemu nemškemu ali angleškemu muzeju, kar bi še mnogo bolj širilo zgodovinsko važnost in slovo mesta Kranja. — Vso svojo železno voljo je pa uporabil g. Tomaž, da bi polovil in postavil v svoj hlev vse konje, kar jih plava po Savi proti Ornemu morju. Stotisočake je naložil v vodi, zato ima pa že nekaj let koncesijo na Otočah, katero ceni na 300.000 K. Vsak čas se bo pričelo tam gori delati, kajti «mož dela» je že pred meseci postavil na Posavju malo kolibo, kjer se bo spravljalo orodje. In kaj šele, ko dobi g. Pavšlar koncesijo v Druljevki, katere že danes ne proda za 1,200.000 KI Takrat bo napočil zlati vek kranjskim obrtnikom. Pečena piščeta jim bodo letela v usta in delali bodo samo ob nedeljaht ob delavnikih bodo pa počivali in g. Tomaža poslušali. Da bi se le «mož dela*, ki je tako vsestranski vpre-žen, prej ne «znucal> ! — Ker je g. Tomaž Pavšlar vedno zraven, kadar se hoče kranjski občini založiti kaka klofuta, je povsem naravno, da sedi v upravnem odboru nanovoustanovljene klerikalne hranilnice in posojilnice, ki se je zasnovala kot konkurenčni zavod domači mestni hranilnici. Tudi tu se na posebno jasen način kaže Pavšlar-jeva delavnost in njegova ljubezen do rodnega mesta. Vse svoje moči, vso svojo energijo in vso svojo žilavost je pa posvetil «mož dela* vodovodnemu vprašanju. Ljubezen do te stvari ga je gnala tako daleč, da je stopil celo med pisatelje in da je pod svojim imenom pobijal z vso njemu lastno strastjo kokriški vodovod v brošurah in člankih, ki so jih seveda spisali drugi. Zbegal je korenito okoličane, tako da ni bilo mogoče dobiti obveznih izjav prizadetih občin. Stekel si je »mož dela* s svojim delom to posebno slavo, daje zavlekel vodovodno vprašanje za dobrih sedem let. Neizmerno je oškodoval Kranj in okolico, ne glede na to, da bi se bila tistikrat vodovodna dela oddala mnogo ceneje. Pobiral je po Kranju podpise zoper vodovod in prosjačil je od poslanca do poslanca, da naj ne glasujejo v deželnem zboru za vodovodni zakon. Vsa čast takemu neumornemu delovanju. Gospod Tomaž Pavšlar je res mož dela, toda negativnega, največji škodljivec mesta Kranja. Gg. dekan Koblar, dr. Gioboenik i. L d. naj nas oproste, ako se jih danes primerno ne spominjamo. Ne dostaje nam prostora, a pride polagoma še vse na vrsto. Le potrpljenje I Opozarjamo slavno občinstvo na današnjo veseloigro >hov in Jugoslovanov je bilo videti še več drugih lepih mask; ponosna Rusinja se je koketno izprehajala z zapeljivo Turkinjo; hladni Rus je stiskal roko severnemu medvedu. In tako naprej 1 Kdo bi mogel našteti in dostojno opisati vse, kar se je ta večer videlo lepega iz zanimivega. Bilo nas je po številu nekaj manj nego na lanski maškaradi, a zato smo se zabavali tem bolje. Pohvaliti moramo končno vojaško godbo 47. polka iz Gorice, ki je z znano spretnostjo neumorno igrala do belega dne. Dražba sv. Cirila in Metoda opozarja narodne trgovce na velikonočne razglednice. Družba bo dobila koncem tega meseca prav krasne Blei-weis-Vodnikove razglednice. V zalogi ima tudi mnogo pomladanskih in Gregorčičevih. Naročila naj se naslove na družbino pisarno. — Družba sv. Cirila in Metoda prosi dotične gospode, ki imajo družbine nabiralnike v oskrbi, da blagovolijo pošiljati prispevke iz nabiralnikov naravnost na družbo, ne pa na časopise. Blagovolijo naj pošiljati redno vsak mesec ali vsaj vsak drugi mesec in vedno pripomniti, iz katerega nabiralnika pošiljajo. — Družbi sv. Cirila in Metoda je volil v svoji oporoki rajni g. župnik Jos. Sovič 100 K in sedmi del cele zapuščine. Blag spomin rodoljubnemu duhovniku! Iz seje občinskega odbora v Skofji Loki, 19. februarja. Predseduje župan g. notar Lenček. Navzočih 14. odbornikov. Za overovatelja zapisnika imenuje župan gg. Andreja Jamnika in Jurija Gu-zelja. Zupan poroča o dovoljeni paralelki za III. razred tukajšne deške ljudske šole. — O podelitvi živinozdravniške službe s sedežem v Skofji Loki živinozdravniku g. Andreju Perkotu, ki bo svojo službo nastopil s 1. marcem. — V proslavo 60-letnega jubileja presvitlega cesarja se po predlogu župana sklene: a) da občina pristopi kot ustanovni član društvu za »otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Skofja Loka* z enkratnim prispevkom K 100 —; b) da se izvoli odbor petih članov, ki naj predlog okrajnega glavarstva glede kake dobrodelne ustanove pretresajo in dotične konkretne predlogo stavijo v enih prihodnjih sej. V odbor se izvolijo gg. župan, Burdych, Lavrič, Sušnik in Thaler. — Glede na dopis okrajnega glavarstva zaradi pokritja stroškov za napravo ekspoziture meroskusnega urada v Skofji Loki sklene občinski odbor, da se naj ti stroški pokrijejo iz okrajne blagajne. — Ravno tisti sklep stori odbor tudi glede prošnje krojaške obrtne zadruge v Skofji Loki za prispevek v pokritje stroškov letošnega krojaškega tečaja. — Lukančič-Prevodnikova ustanova se podeli prvi od 4 prosilk. — Juraj Otujac se sprejme v občinsko zvezo, Angelu Molinarotu zagotovi se sprejem pod pogojem, da si bo pridobil avstrijsko državljanstvo. — 1 vdovi se dovoli mesečna podpora K 6*— iz ubožnega zaklada. — Zupan poroča, da se je občinskemu slugi zaradi bolezni dovolil dopust do 1. aprila proti zistemi-zirani plači kakor med službo, kar odbor z odobreni em vzame na znanje. — Gg. Jan Caleari in Ervin Burdych se sprejmeta vsled dovršenega 10 letnega bivanja v občinsko zvezo. Iz Cerkljsn. Star in vedno dober prijatelj naprednih kmetov g. kaplan Janez Bešter je končno prestavljen v Senožeče. Zeli se mu srečno pot. Klerikalci bodo žalovali za njim. Njego delovanje je bilo vedno skrito in jako prefrigano. Odkrit on ni bil nikdar v svojem nastopu. Z občinskim »šlibar-jem» Koracmanovim Jožem sta bila dopisnika vseh nesramnih blatenj v »Domoljubu*. Vendar je bil pa on neposredni delavec, da so se kmetje v Cerkljah popolnoma gospodarsko organizirali kljub temu, da jim je vedno nasprotoval. Mogoče, da bode po njegovem odhodu nastal v Cerkljah lepši mir, kot je bil do sedaj. Na drevesa je dohitela smrt v Komendi 64 letnega posestnika J. Lukanca, po domače Zidanška. Obsekaval je dne 5. t. m. neko drevo. Pri tem ga je nasekana veja pritisnila ob drugo vejo, da je bil na drevesu za glavo vjet, kakor v pasti. V bližini se nahajajoča zena mu sama niti pomagati ni mogla. Šele, ko so došli nekateri moški, so presekali vejo in pa spravdi z drevesa. Bil pa je že v tem mrtev, morda vsled zadušenja ali pa vsled hudega udarca veje ravno čez senci. Mož je bil svoj čas dober posestnik, sedaj pa je imel samo eno hišico. V občini Ovsise pri Podnartn so bile pretečem teden občinske volitve. V odbor so prišle samo mlade in delavne moči. Najmlajši odbornik je star 26 let, najstarejši 42 let. Zupanom je bil že četrtič soglasno izvoljen gosp. Anton Pogačnik iz Podnarta. Neki starokopitnež je trdno pričakoval, da spravi v občinski odbor take može, «ki boter voh botra*, sam pa da postane glava*. Vo-lilci pa so odločno pakazali, da te ne gre. Le malo volilcev je cepilo glasove. V vrelo vodo je padel petletni Benedikt Sušter-aio, mizarjev sin v Vižmarjih. Fant je umrl na ope- kjioafei Občni zbor javorniškega »Sokola* bo v nedeljo, dne 8. sušca ob 3. uri popoldan v gostilniških prostorih gospe Rozalije Zumer na Koroški Beli. Vsi prijatelji sokolstva se vabijo, da se pol-noštevilno udeleže občnega zbora. Gorelo je dne 28. m. m. pri Kajžarju Jakobu Vrtaču iz Mač pri Kranju. Zgorela mu je hiša, hlev, pod in kozolec. Ogenj je nastal v dimniku, katerega morda niso še nikar osnažili. Skoda ima 4000 K, zavarovan pa je bil le za 600 K. Olajšanje mature na gimnaziji. Naučno ministrstvo je že izdelalo načrt za reformo glede mature na gimnaziji. Ta reforma stopi že letos v veljavo. Pri ustnih skušnjah se zmanjša število predmetov, odpade namreč skušnja iz fizike in zgodovine. Pri drugih predmetih pri ustni maturi bo več olajšav nego doslej. Pri pismeni skušnji odpade latinsko-nemška in matematična naloga. Za župnika v Sort je imenovan g. Franc Finžgar, dosej župnik v Zelimljah. Umrl je dne 26. m. m. v Tatincih pri Kranju stud. farme. g. Aleks Sušnik, star 28 let. * * * Volitev na Goriškem. V ponedeljek so se vršile volitve iz splošne kurije. Klerikalni kandidatje so dobili največ 8952, združeni napredno-agrarni 8830, socijalno-demokratični pa 660 glasov. Potrebna je ožja volitev, ki se vrši dne 9. t. m. — V sredo so volile kmečke občine, in so izvoljeni : v goriški okolici klerikalec Klančič in Zega, med klerikalcem Berbučem in naprednjakom Ob-ljubkom pa je prišlo do ožje volitve; v gorah je izvoljen klerikalec dr. Gregorčič, med klerikalnim Kosmačem in naprednim Juretičem pa se bo vršila ožja volitev. Na Krasu sta izvoljena napreduj ak a dr. Gregorin in učitelj Strekelj. V slovenskih mestih in trgih je zmagal včeraj napreduj a k Andrej Gabršček s 164 glasovi večine nad klerikalcem Jonkotom, ki je dobil 287 glasov. Več ko stokrat se je oženil zobozdravnik Hyna alias Witzoff v Ameriki pod raznimi imeni. Vse svoje žene je ogoljufal za večje in manjše svot*. Zadnji četrtek pa je bil obsojen v Bristol ju na Angleškem na sedemletno ječo. Nekaj njegovih bivših zen je prišlo k sodišču prosit za njega milosti, ker ga še ljubijo. Strains nesreča v Ameriki. Iz Clevelanda se poroča, da je v Collingwoodu zgorelo 200 učencev, med njimi 50 Slovencev. V javni šoli je nastal vsled pregretja neke peči požar. Ko so otroci ravno korakali proti izkodu, so plameni švignili iz kleti in prvo nadstropje se je udrlo. Otrok je bilo šoli 360. 160 ogorehh trugel so že spravili s pogorišča, med njimi 50 slovenskih otrok. Zgoreli so tudi 4 učitelji. Kako trpinčijo vojake, je soc. dem. Schuh-meier v sredo naznanil v avstrijski delegaciji. In-terpeliral je vojnega ministra glede sledeče reči: Dne 1. marca je «Arb. Zeitung» poročala, da je korporal Alojzij Proksch (pri 4. pešpolku) poklical pešca Grunzweiga, ki je pri izdajanju dnevne zapovedi naredil neko malo napako, v sobo in mu je komandiral «Niederl» Ko je vojak ležal na tleh, mu je zapovedal, naj se obrne, tako da je ležal z licem navzgor. Tedaj je korporal pristopil, odpel si je hlače in je — spustil svojo vodo vojaku po obrazu. Nadalje je bilo rečeno, da je sicer vložena kazenska ovadba, da pa je dotični korporal še prost in opravlja podčastniško službo. Na vojaku, ki ni bil dotlej kaznovan, pa nahajajo, odkar je stvar znana, toliko napak, da sploh ne pride več iz kazni in častniški namestnik Alfred Mayer mu je pred kratkim dejal: »Toliko časa ne bom miroval, dokler ne pridete v garni* zi j ski zapor.* Vojni minister Schönaich je takoj odgovoril na interpelacijo. Dejal je: »Rad bi na mestu odgovoril na interpelacijo cenjenega gosp. delegata Schuhmeierja. Z obžalovanjem moram konsta-tirati, da se je to nezaslišano surovo dejanje res zgodilo. (Čujtel) Dotični podčastnik, ki je priznal čin, je v garnizijskem zaporu in se sod« nijsko preganja. O izidu sodnijske obravnave bom svoječasno obvestil gospoda brambovskega ministra, da obvesti cenj. gosp. interpelanta. R. P. Vsem narodni« volilcea mestne sknplne Kamnik-Tržič-Radovljtca! Volilni boj za deželni zbor v mestih je dovršen. Vsa Slovenska je gledala ravno na našo mestno skupino polna skrbi in upanja. Izid je pa tak, da so vsi pravi Slovenci veseli In da se čudijo Vaši navdušenosti in Vaši požrtvovalnosti in da vsi slavijo Vašo zmago. Kot vaš izvoljenec se Vam zahvaljujem, da ste me počastili s svojim zaupanjem — zmaga sama naj pa bode bodrilo za prihodnje delo. Naprej, zastava Slave! V RADOVLJICI, 2. sušca 1908. dr. Janko Vllfao ux 0e!*iAl poilanec* Gospodarski del. b Narodno gospodarstvo. Dalje. Glavni pomen giro- in čekovnega prometa po vsem, kar smo videli, obstoji v tem, da se prihrani denar v gotovini. Poleg tega pa tak promet koristi tudi s tem, da olajšuje denarni promet, ker ni treba posameznikom, ki imajo shranjen svoj denar pri bankah, skrbeti za var nost, upravljenje denarja in za plačila. Tudi se s tem bankam da prilika, da si naberejo več de narja, ki ga zopet lahko uporabijo za svoje krc ditne posle. Posebne važnosti je tudi dejstvo, da giro-promet vpliva na stalnost vrednosti denarja, ker je vedno na razpolago, se denar ne nabere naenkrat v veliki množini, s čemur bi mu cena padln in se tudi ne izgubi naenkrat na kako drugo stran, kar bi ga podražilo, temveč ga je vedno toliko na razpolago, kolikor ga je treba za promet. Ker imajo banke več razpoložljivega denarja, tudi ložje zadoste mednarodnim plačilnim obveznostim. 3. Izdaja bankovcev. Z izdajo bankovcev se pečajo le nekatere velike banke. Bankovec je zadolžnica banke, plačljiva na vid in glaseča sena prinosnika. S to vpredelbo smo že v glavnem tudi označili, v čem se razlikuje bankovec od vred nostnih papirjev, menic i. t. d. Bankovci so torej 1. prenosljivi od osebe na osebe, ne da bi bilo treba pri tem kake posebne formalnosti, kakor pri menicah, dolžnih pismih i. t. d. 2. Bankovci se morejo vsak čes zamenjati v bankah z goto-tovino, s kovinskim denarjem. 3. Zato pa se tudi ne morejo računati za bankovce nobene obresti, kar provzročuje, da ostane vrednost bankovcev vedno ista in se ne menja kakor n. pr. pri menicah, ki so tem večalimanj vredne, čim boljali-manj je oddaljen dan dospelosti. 4. Bankovci nikdar ne zastarajo, dočim vse druge zadolžnice zastarajo v gotovem času. Slednjič se 5. bankovci glase na okrogle svote, ki se ravnajo po novenem zistemu posameznih držav n. pr. 50 K, 100 K, kar računanje in štetje izdatno olajšuje. Te lastnosti bankovcev so vplivale, da so se bankovci pričeli rabiti kakor denar, katerega na* domestujejo (denarni surogat.) Seveda je prvi pogoj pri tem, da ima občinstvo zaupanje v bankovce in da je prepričano, da za nje vsak čas lahko dobi pri banki kovinski denar. Zato vidimo, da povsod državna oblast uravnava izdajo bankovcev, najsi jih že izdaja državna banka sama, ali pa kaka zasebna banka, ki stoji pod državnim nadzorstvom. One banke, ki imajo pravico izdajati bankovce, se imenujejo ban kovnice (novčane banke, Zettelbankcn, banques d' émission, Banks of issue). Bankovnica mora imeti vedno kovani denar na razpolago, da more ob vsakem času zanj zamenjati bankovce, ki ji prihajajo. Bankovci morajo torej biti samo nadomestek polnovrednega kovinskega denarja, kajti kakor hitro bi v promet prišel slab denar, bodisi nerazmerno velika množina drobiža ali s kovinskim denarjem ne zavarovani (nepokriti) bankovci, bi zopet nastopile posledice Greshamovega zakona. Prva bistvena lastnost vsakega pravega bankovca je torej, da mora biti pokrit s pravim denarjem. Ker skušnja uči, da ostanejo bankovci vedno dalj časa v prometu in ker s po-vračevanjem posojil, ki jih daje banka na kratko dobo, prehaja vedno gotovina v bančno blagajno, ni banki treba imeti pokrit ves papirni denar, temveč le en del. Ponavadi je pokrita ena do dve tretjini vseh bankovcev, vendar mora imeti banka vedno pred očmi, da mora vsak čas zamenjati bankovce, poleg tega pa tudi vsak čas vrniti depozite, ki so se ji izročili v shrambo. Novci, za katere ima banka hranjeno gotovino ali pa druge kovine, so z gotovino pokriti, tisti novci pa, za katere si je banka nabavila terjatve, ki so v kratkem roku dotekle (dospele), kakor menice, so z gotovino nepokriti, nepokriti ali bankovno pokriti bankovci. Avstro-ogrska banka mora imeti vse svoje krožeče bankovce pokrite vsaj za dve tretjini s postavnim kovinskim denarjem avstrijskega ali ogrskega kova, s tuzemskimi trgovskimi novci, inozemskimi zlatimi novci ali z zlatom v šibikah po ceni 3278 K za 1 kg, ostale bankovce pa mora imeti po čl. 84 bančnih pravil, pokrite bankovno, to je 1. z eskomptovanimi menicami in vrednostnimi papirji (efekti), 2. z dragimi kovinami in vrednostnimi papirji, prejetimi v zastavo, 3. z rešenimi zapadlimi efekti in kuponi, 4. z menicami za zunanje trge, ki odgovarjajo določbam o eskomptnem poslu, in slednjič 5. z inozemskimi bankovci. Nemška državna banka mora imeti eno tretjino v prometu se nahajajočih bankovcev pokrito z nemškim kurznim denarjem, državnimi blagsjničnimi listki, zlatom ali inozemskimi novci, ostali dve tretjini pa z diskontovanimi menicami. Pri angleški banki in pri bankovnicah v Zcdinjcnih državah tvorijo terjatve do države in državni papirji bankovno pokritje. Tudi vprašanje o množini bankovcev, ki jih sme izdajati bankovnica, je velikega pomena. Že Rica rdo, ki se v svoji knjigi obširno bavi s tem vprašanjem, je prišel do tegale zaključka: Skušnja uči, da je vsekdar nastala zloraba, ako je vlada ali banka dobila neomejeno oblast za izdajanje bankovcev. Zlasti opazujemo pri narodno-gospodarskih pisateljih dve struji glede mnenja o množini bankovcev, ki bi jih smela izdati bankovnica. Eni trdijo, da se mora izdaja bankovcev uravnati po potrebi denarja v deželi (Currency-principle), drugi pa zastopajo mnenje, da je bankovec lc neki kreditni zastopnik denarja, kakor menica in ček in za to ne more biti nikdar preveč bankovcev (seveda pokritih), ker promet sam uravnava množino (banking principle). Splošno navajamo tele določbe, ki omejujejo izdajo bankovcev: 1. Določi se gotova svota, katere ne sme prekoračiti množina izdanih bankovcev. Francoska banka sme izdati kvečjemu za 5 milijard frankov bankovcev; 2. Določi se množina onih bankovcev, kateri niso pokriti z gotovim denarjem (neposredno kontingentovanje). Taka določba velja za angleško banko, kjer znaša kontingent 17.775 mil. funt šterlingov. 3. Določi se kontingent za take bankovce, ki niso pokriti z gotovim denarjem, toda ta kontingent se sme prekoračiti, če se za bankovce, ki se izdado nad to svoto, ugotovi poseben davek (posredno kontingentovanje). Nemška državna banka sme izdati 450 milijonov nepokritih bankovcev. Če se ta kontingent prekorači, mora plačati 5% letni davek državi. Pri avstro-ogrski banki znaša davka prosti kontingent bankovcev 400 milijonov kron. Za bankovce, ki se izdado nad to svoto, se plačuje 5% letni davek obema državnima polovicama. Znesek, ki banki preostaja šc za izdajo davka proste množine bankovcev, se imenuje davka prosta rezerva bankovcev. Po tem, kar smo govorili o pokritju bankovcev in o množini bankovcev, katere sme avstro-ogrska banka brez davka izdati, bomo razumeli tedenske izkaze in bilance, ki jih priobčuje banka. Za vzgled navajamo: Tedenski izkaz avstro-ogrske banke z dne 23. febr. 1908. Aktiva. Kron Izprern. od blanja due 15. febr. 1908 '.'..M ••• kovin: Kron /lati novci krimske vrednote, dalje zlati) v tibikali, v inozeuiakili in trgovinskih DOVClh, kgčisto jio K 3278 računano . . K. I.110,M1.M>'4! /.aif m<■ iii< na zunanjo trge in možem, bank. , OO.OOO.OOU'— Srebrni kurautui in dal ni novci , 101,748,905*91 1.478,004.6»8'S8 _|_ 5,4*6.080.91 EHkoniptovane menice, »arranti in ef-kt............ Drfetvim uprava v državnim zboru 442,13l.OOOti.ri 81,958.100' — — 12.9H0.78G-82 S,881.000 (•■topi kraljevin in dez, iposoji O) . Druga aktiva......... 80,000.000'— 16,916.117'Sl 199,990.2111-08 12U,702.61j'90 -I- 42-93 -L 25.711-49 1 »24.401'— Pasiva. 2.514,7ti.'i.883'H2 V obteku be nahajajoči bankovci: Kronike vrodn. K 1.70ti.3til.S7U — 210,000.000'-16,305.341)' - avutrij. vredn. „ 6,160.900'— 1.711,612.770' — - 41,176.880'- Giro - imovina in druge takoj dospelo obveznosti......... DrugaCna pasiva ... .... 183,49». 712-14 292,«71.»00'-101,77«.062-68 -J- 28,966.885-08 -p 1,485.431-83 2.514,78i.ti83-»2 Davku prosta rezerva bankovcev K 106,491.000'— Kako se je preračunila ta razerva? Z gotovino pokriti bankovci znašajo.........K 1.478,004.628*38 Krožeči, ali bankovci v obteku „ 1.711,512.770-— bankovno pokriti bankovci . K 233,509.000 — davka prosti kontigent . . „ 400,000.000 — torej davka prosta rezerva bankovcev.......K 166,491.000'— kar se pravi, da je banka upravičena izdati še za 166,491.000 kron bankovcev, ne da bi ji bilo treba plačevati 5% davek. Dalje prih. * # * Tedeniki sejem v Kranju dne 2. marca 1908. Prignalo se je — konj, 144 glav domače goveje živine, 8 glav hrvaške goveje živine, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 7 domačih pra-hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 11 — proso K 750, rž K 9 50, oves K 85'J, ajda K 9 —, fižol ribničan K 950, mandalon K 7'—, koks 10— in krompir 2-30 za 50 kg, Mestna hranilnica v Kranju V mesecu februarju je 351 strank vložilo 133.796 K 94 vin. 340 strank dvignilo 166.896 K 66 vin. 12 strankam se je izplačalo posojil 22 700 K. Stanje hranilnih vlog brez kapitaliziranih vložnih obresti 4,400.751 K 94 vin. Stanje posojil 2,748.172 K 44 vin. Denarni promet 641.241 K 30 vin. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februarju 1908 je 263 stranic viožilo 69.966 K 05 vin. 212 strank vzdignilo 59 704 K 76 vin. 20 strankam se je izplačalo posojil 16.836 K. Denarni promet 238.157 K 64 vin, Mestna hranilnica v Kamniku V mt^etu februarju 1908 je 224 strank vložilo 40.765 K 60 vin. 143 strank vzdignilo 26 699 K 29 vin. 2 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 2420 K. Stanje hranilnih vlog K 1,068,473 K 86 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,276.712 K 53 vin. Denarni promet 189679 K 38 vin. Loterijska srečka dne 29. februarja 1908 Trsi 41 59 29 73 40 Trgovina s travnimi semeni Kandija pri pfattC H35tfHC *tt*°"oVodl*rajscl* frizer za dane In gospod« Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka na-147 52-80 sproti hotela ,,Uniou" priporoča ta gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasli las. Zaloga vsakovrstni vpietk strlZeili li zmešam las Oddelek za dame s separatnim vhodom. Kupujejo se zmešani in odstriieni lasje po najvišjih cenah. mn« «rujoe, ovratnike, Ura»ne teravnte, naramnice, vm*-m . i ——. vriwto roltavio, jiouavlo i. t. ti. -"— t) - iS u i ►i a *u & o • vftl C'i j! El vb 'Ni jKoVa modna trgovina eas Salon za tois|c jgcjgje filialka iz Cjubljanc A. Vivod-Mozetič v Kranju, Glavni trg št 117 priporoča vse vrste fino modno blago za dame in gospodejnadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebščin sa šivilje, vsakovrstne boa za dame, kapoe ter garniture vseh vrst oblek sa otroke. 195 52-16 Damske in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t. d. MT 3(lobuke sprejemam v popravilo. ~wm S 2 i*p & «il o- ; 'fc I K r?« 0 Potrebdlne xa ftivilje, v»e vršite llïpov, «vile ter »>«jirs(6ia s*** V vseli barvali, po«aaientrl]a, âlplce, vložite, «uitibe 1. t. a. 4t tjnbljana (Kolizej) ft« £ailg Marije Terezije cesta A/ffrs fia** vrste v mh conah. Ogli-dala, alike v mh velikostih. 20 126-35 gaiagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za [vile. Špeo/Jallteta : GoatUnlSkl stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje /n vozički po vsaki oenf. čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld. Modreci Iz žična-tega omrežja, afrl-danske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od i 180 gld. naprej, ' Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Špecljalltete v nevestinih balah. Veli