ETOVALEC.
Slustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ler stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 50 K, na '/« strani 30 K, na 't4 strani 15 K in na '/s strani 10 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Oliseg;: Poučno potovanje v Švico. — Soseda Razumnika govedoreja. — Učinkovanje modre galice pri škropljenju vinske trte z ozirom na nje množino. — Promet z vinom v Krškem v primeri z drugimi vinskimi kraji na Kranjskem. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Poučno potovanje v Švico.
9. NaCuški planini.
Dne 18.avgusta je bil rojstni dan našega presvetlega cesarja. Sklenili smo za-
raditega prejšnji dan, da se v Cugu najprej udeležimo sv. maše in dapo-tem odrinemo
na Cuško goro, kjer si
ogledamo ondotno planino za mlado goved. Opoldne se vrnemo nazaj naRozen-berg, kjer se priredi slavnostni obed. Tako se je tndi zgodilo.
V četrtek točno ob šestih zjutraj smo se zbrali
novi cerkvi sv. Mihaela, kjer sta cesarsko mašo darovala naša sopotnika gg. župnik Piber in kaplan Merkun.
Med mašo smo občudovali krasno orglanje profesorja Biit-lerja, ki je iz posebne prijaznosti sodeloval pri našislavnosti in se je pokazal pravega virtuoza na orglali. Bili
smo mu iskreno hvaležni za izredno lep užitek! Zahvalili smo pa tudi g. Thei-lerja, kije bil tako prijazen, da je za vse to poskrbel.
Podoba 37. Planinski hlev.
Takoj po končanem cerkvenem
opravilu smo odšli na Cuško goro, kamor nas je sprem-v Ijal g. Theiler.
Cuška gora leži ob vzholni strani Cuškega jezera in se vzdiguje na tej strani precej strmo. Visoka je nekaj nad 900 m. Pot nas je peljala najprej mimo lepili vil, ki leže proti jezeru, potem pa skoz temne smrekove gozde, in nazadnje po lepili košenicah. Lepi gozdi so last premožne cuške občine, ki ima toliko dohodkov na leto, da občani ne plačujejo prav nobenih doklad. Nasprotno : čisti dohodek se razdeljuje med občane, in posamezniki dobivajo po toliko, da lehko skrbe za vzgojo svojih otrok. To so srečne razmere ! Pa tudi po dragih tukajšnjih krajih je
blagostanje doma. Tu ne vidiš nič siromašnih ljudi kakor pri nas. Beračev in ciganov pa sploh ne poznajo. Ljudem se godi v resnici dobro. Edino pomanjkanje trpe na poslih. Teh je malo, in zato jih morajo zelo drago plačevati. Morda ni v vsi Evropi tako dragih hlapcev kakor so v Švici. Gospod Theiler plačuje svojemu hlapcu po 10 K na teden, razentega mu daje isto hrano kakor jo ima sam. Vsak dan je meso na mizi in dosti pijače. Priznati se pa mora, da so šviški posli vobče boljši kakor naši. Pozna se na vsem, da so vajeni rednemu delu, da jim je snaga prirojena in da so se tudi v ljudski šoli več učili kakor naši posli. Odlikujejo se z lepim vedenjem in s snažno obleko.
V Švici opravljajo vsa hlevska in kmetijska dela moški. Moški tudi molzejo. Ženske so le za hišna in kuhinjska dela. V službo hodijo le v gostilne, kjer strežejo tujcem in se vadijo v kuhi in drugih gospodinjskih delili. Tudi na planinah ne dobiš planšarice, ampak same moške.
Zanimive so razmere šviškega p 1 a n i n a r s t v a; o njih smo se po poti mnogo razgovarjali. Kakor pov-sodi drugod, je bilo tudi šviško pla-ninarstvo v prvi polovici prejšnjega stoletja močno zanemarjeno. Ko sta pa nastopila ravnatelj Schatzman in dr. Schild ter sta začela narod poučevati s svojimi poljudnimi spisi, se je stvar začela na bolje obračati. Danes je planinarstvo v Švici tako razvito kakor v nobeni drugi deželi.
Švica ima okoli 6000 planin, in po njih se čez poletje pase do 360.000 glav živine. To je velika pomoč za šviško živinorejo. Na eno planino hodi povprek 60 glav. Vrednost teh planin, ki merijo skupaj nad milijon hektarov, se ceni na 77 milijonov kron. Najlepše
Podoba 38. Ograjena košenica
Podoba 39. Oprtni koš za gnoj.
in najdražje planine so v kantonu Apencelu in Cugu. Tam stane hektar planinskega pašnika 700 do 1200 K. Pri nas je vrednost planin veliko manjša. Marsikje stane hektar komaj 200 K, tako da se lehko reče, da so šviške planine po trikrat pa tudi po petkrat dražje kakor so naše; ponekod so pa še dražje.
Planine v Švici leže različno visoko, nektere so samo 600 m visoke, dočim gredo druge tudi do 2850 m visoko. Največ je seveda govejih planin, ki se ločijo v planine za mlado goved, v planine
za molzno goved in slednjič v planine za mlado in molzno goved skupaj. Nekaj kantonov je tudi brez planin, na pr. kanton Curib, Ar-gau,Tnrgau. Ali tudi v teh kantonih delajo na to, da dobe planin vsaj za mlado goved. Povsodi je prodrlo prepričanje, da so planine najboljša vzrejališča za mlado živino in da se brez po-letnje paše pri reii mlade živine ne da doseči nič posebnega. S prostim gibanjem na svežem zraku, na izborni planinski paši se mlade živali najlepše in najbolj utrdijo. Zato pa tudi najlepšo živino nahajamo po tistih krajih, kjer je dosti paše, kjer živina zrase takorekoč na paši.
Šviške planine so deloma v zasebnih rokah, večinoma so pa last občin (korporacijske planine) ali pa zadrug (zadružne planine). Naj pa pogledamo te ali one, povsodi se lehko prepričamo, da se planine skrbno obdelujejo in pametno rabijo. Planine se povsodi gnoje, zato je pa tudi Švica tako bogata na „tolstih pašnikih", kakor se imenujejo gnojeni pašniki.
V dobri uri smo prišli do vrha Cuške gore. Hodili smo ves čas po lepi vozni cesti, izpeljani zložno gor do vrha. Tukaj se je cesta razcepila. Na levo drži proti velikima hoteloma, ki stojita na vrhu in ponosno gledata nizdoi proti jezera, naravnost naprej pa pelje na planino. Tudi to pot, kamor smo sedaj krenili, smo našli v najboljšem stanju. Cuška gora je na vrhu gričasta in valovita ter pokrita s samo pašo. Le tu pa tam je nekaj gozda. Še par ovinkov okoli nizkih gričev, in zagledali smo pasočo se živino, v ozadju velik planinski hlev, na levo zraven pa planšarjevo kočo'. Prav tukaj nam je prišel naproti tudi g. Weis, ki nadzoruje in oskrbuje te planino.
Planina „Gaisboden-' — tako se imenuje — je last cuške mestne občine. Na tem delu rabi šele nekaj let. Prvotno se je namenila samo za mlado goved, ki se je nažene do 150 glav na leto. Letos so pa napravili prvo poskušnjo tudi z žrebeti. Sprejeli so v ta namen 20 eno- in dveletnih žrebic iz vzhodne Švice; same živali, ki izvirajo od težkih državnih žrebcev. Paša traja dobre 4 mesece, od 15. maja do 20. septembra, in je plačevati pašnine od žrebet po 50 do 80 K, od mlade govedi, eno- in dveletnih telic, po 45 do 50 K. O žrebetih, ki smo si jih pri tej priliki ogledali, ni kaj posebnega povedati. Take živali se dobivajo tudi pri nas po Gorenjskem. Pač pa so vzbujale mnogo pohvale lepe telice, ki so se pasle pred nami.
Pašnik sam po svojem rastlinstvu ni razodeval posebne dobrote ali rodovitnosti. Našli smo dosti trde bilnice, pa tudi drugih plevelnih zelišč, poprove mete, kislice itd. Ali kar nam je posebno ugajalo, to je bila čisto ta. Nikjer nismo našli nepotrebnega grmovja ali kamenja, kakor ga nahajamo po naših planinah. Z dobrim gnojenjem bo sčasoma tudi tukaj izginil nepotrebni
Podoba 40.
Tovorne priprave za gnoj.
plevel. Mnogo praproti so že zatrli z gnojnico in s kostnim superfosfatom.
Pametna je tudi razdelitev pašnika. Ves pašnik je razdeljen v tri dele, ki so ograjeni z rantami. Na vsakem delu se živina pase po dva tedna, tako da potečejo 4 tedni, preden živina zopet pride nazaj. V tem času se posamezni deli pašnika zopet dobro obrasejo z novo pašo. Taka menjava je povsodi potrebna, če hočemo pašnik bolje porabiti in skrbeti, da ima živina vedno dosti dobre paše.
Kmalu smo dospeli tudi do staj (planinski hlev) in do koče. Za vso živino je postavljen en sam velik hlev, in sicer lesen. Ves hlev je sestavljen iz 4 vprek ležečih hlevov. Trije rabijo za mlado goved, eden pa za žrebeta. Kakšen je tak planinski hlev, nam kaže pod. 37. Hlev, ki ga kaže slika, obstoji iz pet poprečnih hlevov, ki imajo vrata z obeh strani. Štirje hlevi so odprti do strehe, srednji hlev ima pa strop. Nad tem hlevom se spravlja seno. Taki poprečni hlevi so bolj priljubljeni kakor hlev s podolžnimi stajami. Poprečni hlevi so bolj gorki in tudi živina se laže vganja. Za slučaj kake bolezni se bolna živina laže loči od zdrave.
Vse to so prednosti, ki so na planinah veliko vredne.
Skupni hlevi so dandaneses na šviških planinah sploh običajni tudi za krave. Zato se opuščajo tiste številne male koče, kakor jih imamo še po naših planinah. S skupnim planšarstvom se prihrani mnogo dela pri živini in mnogo stroškov. Par ljudi opravi vsa potrebna dela in pomolze vso živino, kar je v današnjih razmerah mnogo vredno.
Po teh planinskih hlevih so staje kratke in lesene. Zadaj za stajami je lesen žleb, da se po njem gnojnica odteka v gnojnično jamo. Staje za odraslo goved so po 1-70 m dolge in 85 cm do 1 m široke. Jasli so nizko umeščene ob obeh straneh hleva. Rabijo seveda le takrat, kadar se polaga seno, n. pr. če živina zboli ali če pade sneg, tako da živina ne more na pašo. Potrebno seno se kosi po ograjenih košenicah (pod. 38.) ali pa na drugih ugodno ležečih prostorih. Visokost hleva znaša navadno 2 m.
Mladi živini se nastilja. Tudi tukaj smo našli nastlane staje. Potrebni nastil se dobiva na planini.
Na zadnji stiani hleva je lepo in prostorno gno-
Podoba 41. Ročna dvokolnica za gnoj.
j išče, pod njim pa velika gnoj nična jama. Na gnojišču je bil velik kup dobro stlačenega in lepo poravnanega gnoja. Ves ta gnoj se porabi za gnojenje planin, zlasti tistih prostorov, ki so bolj slabi in pusti. V tem pogledu so Švicarji res mojstri. Kakor noč pa dan, taka je razlika med nami in med Švicarji, kar se tiče ravnanja z gnojem in z gnojnico. Pri nas se gnoj na planinah popolnoma zanemarja, v Švici ga pa porabijo do zadnje trohice. Kar se pri nas godi z gnojem, je neodpustno. Navadno leži na kakem kupu okrog staj leta in leta, kjer ga dež izpira. Prostori blizu koč so zaraditega pregnojeni. Po teh mestih rase ničvredno šavje tako nagosto, kakor bi ga kdo nasejal. Najboljši prostori so na ta način izgubljeni za pašo, dočim po mnogih legah rase sama pusta trava in malovredna krma. Ali ni to škoda, če so tla blizu staj prepojena z gnojnico, tako da rase samo šavje, dočim po drugih prostorih gnoja popolnoma primanjkuje? Tako gospodarstvo je slabo!
Marsikdo je tega mnenja, da živina ne mara pognojene paše. To pa ni res! Spočetka ji morda res ne
diši taka paša, ali živina se ji hitro privadi in jo ima
*
pozneje rajša kakor drugo pašo. Švicarji trdijo, da taka pognojena ali „tolsta" paša izda veliko več kakor paša po negnojenih prostorih. V Švici je planinski pašnik toliko več vreden, kolikor več ima tolste paše.
Kamor ni mogoče z vozom, tam se v Švici gnoj nanosi v oprtnjakih (nahrbtnik koših) (pod. 39.), ali pa s pomočjo konj v posebnih brentah, ki se odspodaj iz-praznjujejo, kakor kaže pod. 40. Rabijo se pa tudi kaj pripravne ročne dvokolnice za gnojnico (pod. 41.)
Kopitarjeve krave so sedaj razen ene vse pravilno donesle. Ena krava je namreč že z 8'/a meseca storila; a tele je živo ostalo in se je prav lepo razvilo.
,.Nakup nove živine za kak hlev, kjer je dlje časa trajalo kužno izvrgovanje, je nevaren," je dejal nekega dne Razumnik svojem« prijatelju Kopitarju. ,.Če je še kaj kužnine v hlevu, potem se dokupljene krave veliko rajše okužijo kakor prejšnje, ki so kugo že enkrat prestale."
Soseda Razumnika govedoreja.
(Dalje).
Razumnik je ogledal vse živali, in potem je dejal: ,.Vse so se prav dobro popravile in jim ni videti, kaj so prebolele."
,.Kaj mi pomaga, če so krave lepe. če se pa ne pojajo in se ne ubrejijo." odgovori Kopitar. „Pri prvi kravi je že 3' ., meseca, odkar je izvrgla, pa ni poznati še znamenja, da bi se pojala."
,.Temu se ne čudim," pravi Razumnik. ,.Pred prihodnjo pomladjo sp ne bo nobena pojala. To uči izkušnja. Sedaj je bila že svečnica, in kmalu bo pomlad. Le mirno počakaj, stavim, da se bo meseca marca in aprila vsa čreda pojala."
„Tega bi pač želel." pravi veselo Kopitar. ..Upajmo, da se ubrejijo, kadar pridejo k biku. Posebnega zaupanja pa vendar nimam, kajti pri marsikteri teh krav je silno dolgo trpelo, dokler ni izginil negnusni tok iz nožnice."
„To ni bila tako velika nesreča." pristavi sosed; ,,učenjaki celo trdijo, da je v tem slabem m ostudnem toku neka zdravilna moč. Tudi izkušnja kaže, da se tiste krave prav rade ubrejijo, ki se dolgo ne pomišljajo."
„To bi bilo imenitno," veselo vzklikne Kopitar. ,.Potem pojde z mojimi kravami posebno dobro, kajti dolgotrajnega in ostudnega toka jim ni manjkalo."
,.Bile so pa tudi pošteno izbrizgovane, dokler niso ozdravele," pohvali Razumnik Kopitarja. ,.Tudi je domnevati. da je vsa kužnina zatrta."
,,Enkrat sem pa čul, da krave, ki so enkrat izvrgle, drugič zopet rade izvržejo." oporeka Kopitar. ,.Morda bom moral krave vendarle prodati. Ne hotel bi. da bi se izvrgovanje odnovega pričelo."
„To naj te ne skrbi!" zagotavlja Razumnik. „Pač se dogaja, da krave drugič izvržejo, a nad 70°/0 jih vendar pravilno stori. One tem bolj gotovo doneso, čim dalj časa se niso pojale. Bodi potolažen, Kopitar, sedaj boš imel boljše čase."
„To bi mi bilo že prav," odgovori ta; „saj sem imel ogromno škodo."
Čez nekaj tednov je tudi tretja telica ob pravem času storila.
Meseca marca so se res prve krave Kopitarjeve gonile. Ostale so takoj breje. V aprilu so se pojale ostale, razen telic, ki so pozneje tudi prišle na vrsto.
V Lipovčevem hlevu se je pa kaj čudno godilo.
Čez 10—15 tednov je vsaka krava izvrgla, ki je bila ubrejena od prejšnjega Kopitarjevega bika. Sedaj so se pa drugi Lipovcu smejali in so prav imeli. Kakšne norce je bril, ker je Kopitar lepega bika ceno mesarju prodal, in kako bi bil sedaj vesel, da ni nikdar videl nesrečne živali. Sedaj je tudi on moral svoje krave cele mesece izbrizgovati.
Okuženi bik je šel drugič k mesarju, in ni bilo več Lipovca, ki bi ga bil rešil in svoj hlev okužil.
Učinkovanje modre galice pri škropljenju vinske trte z ozirom na nje množino.
Da je škropljenje proti peronospori v našem vinogradništvu neobhodno potrebno, o tem je pač vsakteri vinščak že dovolj prepričan. Ker se modra galica naroča, zlasti po društvih, navadno že pozimi, je umestno spre govoriti par besed z ozirom na množino galice, ki zadošča v dosego stavljenega si namena. Ravnokar sem odložil neki nemški spis, ki mi je dal povod, da sem napisal te vrstice.
Dotični pisec svetuje namreč, da naj se jemlje več modre galice na 100 l vode kakor je zadnji čas tudi po naših krajih v navadi, ali z dragimi besedami: ostanimo pri starem! Njemu 1 kg ne zadošča, ampak zahteva 2 in 3 kg modre galice na 100 / vode. Utemeljevanje je pa površno, in izkušnje nas uče drugače.
Dokazano je. da je baker kot učinkujoči del kemijske sestavine modre galice jako hud strup in že v najmanjši množini uniči tros (seme) peronospore, da se ne more razvijati. Razni poskusi v boju zoper perono-sporo to jasno potrjujejo.
Zadnja leta sem jemal polovico manj modre galice, kakor so je jemali prejšnja leta v istih vinogradih, a uspeh je bil popolnoma povoljen. Ker se je škropilo v pravem času, na kar je sploh najbolj paziti, da uspeh ne izostane, smo popolnoma preprečili vsako škodo po peronospori. Za gospodarstvo pa tuli ni vseeno, ali porabim 5 ali 10 stotov precej drage galice.
Poučno je škropljenje trt, ki so posebno občutljive za to bolezen. Vrsta alikante z nežnimi listi (tudi nektere nižjeavstrijske vrste zelo trpe) je bila najobčutljivejša, kar smo jih imeli. Škropiti smo jo morali po 5-, 6- in večkrat, dočim je za druge vrste v navadnih razmerah zadostovalo 3- do 4kratno škropljenje. Razlike v uspehih škropljenja z 2 ali 1% raztopino nisem opazil v toliko, da bi se mogla uvaževati.
Torej v vinogradih, ki so mi bili izročeni v oskr bovanje, sem jemal v splošnjem samo 1 kg galice na 100 / vode.
Zgoraj označeni nemški vinogradnik priporoča za prvo škropljenje slabejšo, pozneje pa močnejšo raztopino. Tega ne morem razumeti! Res je, da so prvi poganjki in listi zelo nežni, a resnica je pa tudi, da vrhnji, poznejši, mladi poganjki niso nič manj nežni, in ravno te je škropiti v prvi vrsti; pri že enkrat škropljenih se to delo seveda sedaj ponavlja. Škropljenje ni namenjeno listom, ampak trosu glivice, ki naj ga umori.
Na vsak način je najbolj važno pivo škropljenje, ki bi moralo tudi najbolj dolgo učinkovati, v kolikor ga v tem ne oslabi ali celo izpere deževje i. dr. — Po moji pameti je torej naravneje, spočetka rabiti bolj močne raztopine kakor pozneje, a ne narobe!
Pogovarjal sem se o tem danes, ko to pišem, z izvedenci mariborske vinarske šole. Moje prepričanje se je s tem, kar so mi pravili, še bolj utrdilo. Če so na
tem zavoda pogodili pravi čas, so baje s V2V0 raztopino dosegli iste uspehe kakor s 4°/„.
Ker taki poskusi niso tako dragi in se pri njih, kakor je iz vseh navedenih dejstev razvidno, ne tvega mnogo, jih lehko dela vsak vinščak, da za svoje razmere dožene najmanjšo množino galice, ki mu jo je rabiti, da se ubrani posledicam znane rastlinske zajedalke.
V omenjenem nemškem spisu se poudarja, da ostanejo trte (ob Renu) po okolnostih tudi do skoraj polovice novembra zelene, torej se krepkeje razvijajo, ker njih rast traja bolj dolgo, če se škrope z močnejšo raztopino, V koliko ie to posledica škropljenja po tem načinu v Nemčiji, tega ne vem. Pač pa vemo vsi, da naša trta, cepljena na ameriški, jako bujno rase, kar ni vselej ugodno za dobroto pridelka, da si moramo s primernim obrezovanjem pomagati, torej se ni bati, da bi se ne razvila dovolj, če ji damo, kar ji gre. Ko je grozd popolnoma dozorel, so listi že izpolnili svojo glavno nalogo; dozoreti ima samo še les. Umetno pospeševati in zbujati rast trte v pozni jeseni je pa že celo neprevidno; kajti les ostane preveč sočen, mlad, ker ne more dozoreti, in kaj rad pozebe čez zimo.
Ni vse za nas, kar smatrajo v Nemčiji za dobro!
A. Ž m a v c.
Promet z vinom v Krškem v primeri z drugimi vinskimi kraji na Kranjskem.
Odkar so vinogradniki krškega okraja večino svojih, po trtni uši uničenih vinogradov zopet obnovili in z boljšimi vrstami zasadili in odkar so pričele nove, cepljene trte tudi dobro roditi, t. j. v zadnjih desetih letih, pohaja leto za letom vedno več kupcev te kraje in dosledno se oživlja tudi vinski promet.
V povzdigo vinskega prometa v krškem okraju so razen deželne vinske kleti v Ljuljani, kjer je občinstvo pričelo spoznavati pravi okus novih kranjskih vin, najbolj pripomogli že tretje leto marca in novembra vršeči se javni vinski semnji. V dokaz tega naj služijo naslednji zanesljivi podatki :
Leta 11)03. seje oddalo samo na želez, postaji Vide m-Krško:
Oktobra 421, novembra (I. vinski semenj) 2576 in decembra 2559 ton; skupaj 555G ton == 55.560 metrskih stotov.
Leta 190 4. seje oddalo: Januarja 1076, februarja 745, marca (II. vinski semenj) 1136, aprila 1230, maja 672, junija 433, julija 238, avgusta 295, septembra 2ol, oktobra 877, novembra (III. vinski semenj) 2943 in decembra 2118 ton : skupaj 12.764 ton = 127.640 metrskih stotov. Leta 19 0 5 se je odposlalo: Januarja 905 ton, februarja 1125 ton in marca (IV. vinski semenj) 977 ton; skupaj 3002 toni ali 30.020 metrskih stotov.
Marca se je izvoz zmanjšal le zaradi slabega vremena, ker v mnogih od kolodvora oddaljenih krajih ni bilo mogoče ne polniti, ne prepeljevati na kolodvor. Promet se je povzdignil šele proti koncu marca, namreč po vinskem semnju, in je bil zlasti v prvi polovici aprila prav živahen.
Če računamo, da znaša teža posode 20 do 25%, ali povprečno največ 23%, t. j. 23 kg za hektoliter prazne posode, se je oddalo samo na postaji Videm-Krško leta 1904., na podlagi gorinavedenih 127.640 m. stotov, skupaj 98.379 hI, in v letošnjih prvih treh mesecih 23,120 hI. Ker se pa razpošilja večinoma v sodih
300—600 l, se sme računati povprečna teža na prazne sode največ 20%, torej smemo z mirno vestjo trditi, da se je preteklo leto oddalo na tej postaji okroglo 100.000 hektolitrov ali 10,000.000 litrov vina, ki ga je pretežna večina, in sicer 80 odstotkov, iz krškega okraja. Tu pa še ni všteto vino, kar se ga je doma, v kraju samem, prodalo in použilo. — Tu hodijo v prvi vrsti v poštev občine Krško. Sv. Križ, Cerklje, Kostanjevica. Št. Jernej, Raka in Bučka, dočim se vina iz ostalih, pod krški okraj spadajočih občin (Vel. Dolina, Studenec, Boštanj, Mokronog, Št. Janž, Tržišče, Škocjan, Šmarjeta i. dr.) nalagajo na postajah Brežice, Sevnica ter deloma v Novem mestu in Trebnjem. — V druge bližnje kraje se pa prevaža naravnost z vozom, zlasti kar ga Novomeščani nakupijo.
Z zadovoljstvom moramo priznati, da se je tega vina razposlalo največ v Ljubljano in na Gorenjsko. Sedaj se more v Ljubljani količkaj dobra gostilna ponašati z okusnim, pristnim dolenjskim cvičkom, ki se ga je prej jako pogrešalo. To tudi tujci priznavajo. Pa tudi na Gorenjskem dolenjski cviček vedno bolj izpodriva razne tuje, v prvi vrsti tirolske mešanice.
Sedaj je največ od uživalcev-gostov odvisno, ali se promet in kupčija z domačim vinom še bolj povzdigne ali če lade.
Žal, da ne morem glede vinske kupčije enako poročati tudi o Vipavski in Beli krajini. Tudi v teh krajih se prideluje prav veliko in izborne vinske kapljice, toda glavni vzrok, da se v teh krajih vinski promet ne oživi tako. kakor ravno v krškem okraju, je v prvi vrsti skrajno neugodna železniška zveza, zlasti v Belo krajino. Pa tudi državna cesta, ki vodi čez Gorjance v Metliko in Črnomelj, onemogočuje vsako težko vožnjo vsled nevarnih, jako strmih klancev.
Čuditi pa se je našim domačim vinskim trgovcem in drugim podjetnikom, da se nihče ne loti v Ljubljani razprodaje domačih vin v steklenicah, enako, kakor sta pričela sedaj razprodajati dva tuja trgovca dalmatinska in hrvaška vina. Posebno Vipavska, ki vendar prideluje taka vina, kakor na pr. nemški in italijanski rizling, burgundec, silvanec, rulandec, zelen i. dr., da se lehko kosajo z vsakim tujim vinom, bi morala priti v tem oziru kot prva v poštev. In vendar si v Ljubljani ne morejo priboriti trdnih tal ne vipavska, ne belokranjska vina.
Če si že posameznik ne upa pričeti s takim podjetjem, naj se pa ustanovi konzorcij, ki bi otvoril tako trgovino z vipavskim in dolenjskim vinom, drugače se bo v Ljubljani kmalu naselil še kak Tirolec, Nižeavstrijec in naposled mogoče še Oger s svojimi pridelki ter tako vedno izpodrival domače blago.
Sedaj ni sicer ne na Vipavskem in ne na Dolenjskem posebno velikih zalog starega, za steklenice sposobnega vina, toda za prvi začetek še vedno v zadostni množini. Sedaj se noče noben zasebnik poprijeti tega občekoristnega in za povzdigo domače vinske kupčije jako važnega podjetja, takoj pa bo nastala nekje pravcata revolucija, če se bo dežela sama ali kaka druga javna korporacija za tako podjetje odločila.
F. Gombač.
deželni potovalni učitelj.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 107. Kaj je vzrok, da se letos iz breskovih mladik cedi izredno veliko smole; ali so mladike pozimi pozeble, ker ne ozelene ? (I. K., v Št. V.)
Odgovor: Koščicasto drevje takrat izceja smolo, kadar je pritisk soka v drevesu izredno močan, bodisi ker je zemlja gnojna in vreme vlažno, ali pa kadar je kroženje soka ovirano in zato sok močno pritiska. Če mladike niso ozelenele, more biti pač vzrok pozebljenje, a ono je tudi vzrok, da se smola cedi. Sok ne more prihajati v listje in se tam pretvarjati, zato pritiska na lubad. Smolikavo drevje se na ta način zdravi, da se pritisk v drevju zmanjša. V to svrho se po deblu podolgem z ostrim nožem narede 2—-4 zareze skoz lubad do lesa. čez rane, ki izcejajo smolo, je istotako podolgem narediti 2—3 zareze, ki segajo skoz lubad v les, in sicer tako dolge, da vsaka zareza sega kakih 5^—10 cm pod rano in nad rano. Tudi veje je tako zarezati. čez dober teden boste že zapazili, kako se deblo in veje debel6, ki so oproščene trdega oklepa lubadi ; zareze gredo narazen in rež6 ter se hitro z novo lubadjo zalivajo, in izcejanje smole poneha.
Vprašanje 108. Na kakšen način mravljince preženem iz jedilnih shramb? (A. Š. na V.)
Odgovor: Predvsem je zaslediti mravljišče in ga zatreti. Včasih je zelo težko, ker je pod deskami na tleh. Zadelati je tudi vse luknje in reže, da mravlje ne morejo v shrambo. V shrambi sami je pa mravlje kakorkoli loviti, na pr. se čez noč na mesto, kamor mravljinci največ zahajajo, položi nmivalna goba, potresena s strtim sladkorjem. Mravljinci se v taki gobi v veliki množini nabero, in zjutraj se goba vtakne v vrelo vodo.
Vprašanje 109. Ali imam pravico od najemnika lova zahtevati povračilo za škodo, ker mi je lisica pobrala nad 20 kokoši ? (A. Š. v B.)
Odgovor: Lisica spada med lovske živali in je zakupnik lova odgovoren za škodo, ki jo ta žival naredi. Vendar ni odgovoren za škodo, ki jo naredi na dvoriščih in v kurnikih, ker ima tam vsak sam pravico na primeren način lisico preganjati, oziroma pobijati. Vendar Vas opozarjamo, da je tudi na domu ubito lisico izročiti zakupniku lova, drugače storite zločin lovske tatvine.
Vprašanje 110. Imam 4 mesece stare prašičke, ki SO vsi dobili tako srbečico, da jim kar koža poka. Kako je to bolezen zdraviti? (M. H. v B.)
Odgovor: Ta bolezen mladih prašičkov prihaja od nesnažnega, temnega hleva, in ker se živali ne pregibajo dosti na prostem in nimajo prepotrebne prsti, da bi jo žrli. Zmivajte prašiče z milnico, denite jih v snažen in svetel svinjak, izpuščajte jih na prosto ter jim dajte priliko, da bodo po zemlji rili, ali pa jim dajte na primernem prostoru kup prsti. Pokladanje klajnega apna je poleg vsega tega tudi priporočeno. Sicer pa berite poglavje na str. 103. knjige „Soseda Razumnika prašičja reja", ki jo pri družbi dobite za 1 K s poštnino vred.
Vprašanje 111. Kupil sem dveletno kobilo, ki jo učim voziti, a je vsled nepretrganega pojanja tako razburjena, da na cesti ne sme srečati nobenega drugega konja. Polomila je že vozove, ker z zadnjo nogo skače čez štango ali vrv, in enkrat se mi je že splašila. Ali je kako sredstvo, preveliko pojatnost omejiti ali jo sploh zatreti ? (F. M. v Sp. S.)
Odgovor: Pojatnost pri živalih omejiti ali zatreti so na marsikteri način skušali, a nobeno sredstvo ni bilo uspešno ter je ostalo edino le rezanje, ki je pa seveda pri kobili neporabno. če kobilo obdržite, ne pomaga Vam drugo, kakor lepo, previdno in potrpežljivo ravnanje, kajti z grdim in sirovim ravnanjem lehko storite kobilo še vrhu tega uporno. Pokladanje bolj prazne in manj vroče krme utegne nekoliko pomagati. Morda se kobila s starostjo umiri. Kaj pa, če bi kobilo pripustili? Če se ubreji, jo boste laže učili voziti.
Sicer Vam pa povemo, da se take kobile kaj nerade ubrejijo in da so največkrat na spolovilih bolne.
Vprašanje 112. Ali se sme raztopina galice za škropljenje trt narediti v sodu od petroleja, in ali bi petrolej, ki bi prišel v raztopino, kaj škodoval trtam? (I. K. v S.)
Odgovor: Petrolejski sod morete z mirno vestjo rabiti za napravljanje raztopine galice, kajti množina petroleja, ki utegne priti v raztopino, je samanasebi silno majhna in vrbutega petrolej prav nič ne škoduje ; saj se celo rabi za zatiranje nekterih mrčesov na rastlinah.
Vpršaanje 113. Poslal sem Vam gosenico, ki je v taki naglici in v taki množini napadla naše ma.re-lično drevje, da bo vse uničila, če kmalu ne izgine ali se ne zatre. Ktera gosenica je to in kako jo je zatirati? (A. Ž. v L.)
Odgovor: Poslana gosenica je gosenica malega zmrzli-karja, tudi zimski pedic, ali pri Vas ..mira" imenovan (aci-dalia brumata). Zmrzlikarja je jeseni zatirati, in sicer stem, da se njegove plitvo pod zemljo nahajajoče se bube globoko podkopljejo, da metulj ne more pririti na vrh. Okoli debla je jeseni (najkesneje v prvi polovici meseca oktobra) narediti lepljive pasove, da se na njih love samice, ki ne morejo letati, kadar lezejo iz zemlje na deblo odlagat jajca. — Gosenice žro le ponoči, podnevu so skrite in se čvrsto drevja drže. Iz tega vzroka jim je težko priti do živega, zato spomladi ni veliko pomoči, kvečjemu, da se zvečer in zjutraj še ob mraku polože okoli debla rjuhe in se drevje močno otresa, da gosenice popadajo na razprostrte rjuhe in se ugo-nobe. Prvo stresanje je najbolj uspešno, ker so gosenice presenečene, potem se pa bolj krčevito drevja drže.
Vprašanje 114. Poslal sem Vam kos drevesne lubadi, ki je vsa posuta z neko golaznijo. Imam 15 dreves, ki so bila pred 4 leti vsajena, in je vsa lubad na njih tako napadena. Kakšen mrčes je to in kako ga je zatreti? (V. A. v Š.)
Odgovor: Na lubadi so posušene samice kaparja, in pod njimi se nahajajo kot prah drobna jajčeca. Kaparji so le tedaj škodljivi, če nastopijo v izredno veliki množini Odrgnite drevje s trdo krtačo ter z milnico ali z lugom. Pri drgnjenju seveda lubadi ni poškodovati,
Vprašanje 115. Kako zatrem mravljince na sadnem drevju, ki jih je vse polno, da je listje kar zgrban-čeno ? (R. D. v Š. L.)
Odgovor: Listje na sadnem drevju ni zgrbančeno zaradi mravljincev, ki sadnemu drevju niso škodljivi. Listje zgrbančijo škodljive listne uši, a mravljinci hodijo na drevje zaradi uši, ker zalezujejo sladki sok, ki ga izcejajo uši. Uničite listne uši s tobakovo vodo, pa mravljinci samiodsebe izginejo. Uši se drže pod listjem, zlasti pod zavitim listjem, zato- je vejice pomakati v posodo s tobakovo vodo, ki se pod vejicami drži. Le tista uš pogine, ki jo tobakova voda zmoči.
Gospodarske novice.
*	Gospod Andrej Žmavc, enolog in marljiv sotrudnik našega lista, ki že nekaj mesecev proučuje vinstvo in vinarsko zadružništvo na Nemškem, zlasti ob Renu in v Alzaciji, je od c. kr. kmetijskega ministrstva poslan z državno podporo na Francosko, zlasti v Montpellier, da tudi tam proučuje vinske razmere.
*	II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev, ki bo trajalo le 3—4 dni, priredi naša družba to leto na Štajersko, oziroma na Koroško. Opozarjamo na dotični razglas med uradnimi vestmi te številke. Taka poučna potovanja so
velikega pomena, ker v posameznih rečeh udeležnika morejo bolj poučiti, kakor še tako lepa predavanja ali strokovni spisi; zato nujno priporočamo udeležitev vsakemu, ki mu jo pripušča čas in razmere.
*	Dolenjsko kletarsko društvo v Novemmestu
bo v četrtek, dne 29. t. m. ob dveh popoldne potom javne dražbe razprodajalo vinsko posodo (sode, barigle, polovnjake itd.) vinsko pumpo in druge kletarske potrebščine, in sicer le proti takojšnjemu plačilu. Javna dražba se bo vršila v društveni kleti v Kandiji (v hiši g. Kastelica). Kupci se uljudno vabijo.
*	P. n. gg. prejemnike modre galice opozarjamo, da je galico, kakor sploh vse gospodarske potrebščine, ki jih oddaja naša družba, takoj plačati, kajti družba sama mora galico tudi takoj plačati, da dobi 2°/0 blagajniškega popusta, ker le s pomočjo tega popusta je mogla ceno galice pod tržno ceno nastaviti. Družba založi v galico nad 70.000 K in bo mogla svoje obveznosti le tedaj izpolniti, če takoj dobi denar za oddano galico. Mi svojo nalogo v polni meri izpolnimo, če svojim udom priskrbimo najboljšo galico po tako nizki ceni, kakršne nikjer ni ; škode pa ne moremo in ne smemo trpeti. Priznavamo, da marsikdo galice ne more takoj plačati; a ta naj se obrne na kako posojilnico, ki so v prvi vrsti za take slučaje tukaj. Seveda, kdor nima pri posojilnici kredita, ta ga tudi pri družbi nima.
*	Modro galico za škropljenje trt proti pero-nospori ima kmetijska družba tudi to leto v zalogi, in sicer ne smetno ameriško aH angleško blago v težkih sodih, temveč najčistejšo galico iz slavnoznane tvornice v Ustju na Češkem. Cena galici je 57 K za 100 kg v Ljubljani. Oddaja se v vrečah po 100 in oO kg. Podružnice, ki galico za svoje ude naroče skupno, jo dobe voznine prosto, dočim morajo posamezni naročniki voznino sami trpeti; zato nujno priporočamo, naj vsak ud galico naroči potom podružnice. Podružnice naj gredo tistim vinščakom, ki zaradi revščine ne morejo biti udje družbe, na roke ter naj jim dajo galico za tisto ceno kakor udom. Kdor pa ud-n i n o lehko utrpi, naj galice ne dobi, če ne pristopi k družbi. Gori označena cena velja, dokler ima družba v zalogi jeseni kupljeno galico ; če bo treba kupiti nove zaloge, bo cena gotovo višja, zato nujno prosimo takojšnjih naročil.
*	Zmleto žveplo proti plesnobi na trtah ima družba v zalogi le v najfinejši kakovosti in je vsled tega nekoliko dražje, se ga pa zato 1/i manj porabi in je jačje v svojem učinku. To ..ventilirano" žvepleno moko oddaja družba po 18 K 100 kg, in sicer v vrečah po 50 kg. Podružnice, ki skupno naroče žvepleno moko, jo dobe voznine prosto, kakor modro galico.
*	Trtne škropilnice oddaja družba svojim udom po 19 K, in nahrbtne žveplalnike tudi po 19 K. Ker je dotična državna podpora pošla, se trtne škropilnice po znižani ceni ne oddajajo več.
*	Glede oddaje umetnih gnojil, močnih krmil, klajnega apna in živinske soli veljajo določila, objavljena v prejšnjih številkah tega lista.
*	Oddaja kos. Družba oddaja letos, kakor vsa zadnja leta, in ima že v zalogi za svoje ude posebno narejene kose iz najboljšega avstrijskega jekla, in sicer v isti kakavosti kakor lansko leto. — Poleg teh kos, je letos družba za poskušnjo naročila in v zalogo vzela nekaj sto kos iz naj-boljlpripravnega in dragocenega diamantnega jekla,
ki so z veliko skrbnostjo izdelane. Vsaka teh kos je preskušena in zajamčena. — Na lani izražene želje glede oblike se je družba tudi letos ozirala in je obliko zopet dala nekoliko prenarediti, tako da so kose bolj
ravne, pri peti širje, in pete so tako postavljene, kakor jih žele naši kosci. Družba je dala napraviti obliko, ki je sicer enotna, ki pa po možnosti ustrega različnim željam posameznih pokrajin vse dežele. Na pogosto izraženo željo po trših kosah smo letos naročili trše kaljene kose. Za košnjo praproti, stelje in sena imamo vsled večstranskega zahtevanja letos v zalogi tudi prav kratke, t. j. po 48 cm dolge, široke kose z izredno močnim hrbtiščem. — Vse kose so že obrušene, da se hitreje sklep-ljejo. Koso more vsakdo izbrati ter tako, ki ima kako napako, ki jo je zakrivila tvornica, zameniti. — Vsaka kosa ima vtisnjeno družbeno ime. — Ker se zaradi visoke poštnine pošiljatev posameznih kos preveč podraži, zato priporočamo skupno naročanje potom podružnic, in sicer če le mogoče vsaj 10 kos skupaj.
Cene navadnim kosam so naslednje: Dolgost v pesteh: 5 6 6V2 7 7'/,	8
„ „ cm: 48 60 65 70 75	80
Cena : 70 h, 80 h, 90 h, 1 K, 1 K 10 h, 1 K 20 h.
Cene diamantnim kosam: Dolgost v pesteh : 7	7'/a	8
„ „ cm : 70	75	80
Cena	1 K 90 h, 2 K, 2 A" 10 h.
*	Prave bergamaške osle, in sicer temnovišnjev-kaste, podolgem žilaste, oddaja družba po 60 h. Osle so vse enake kakavosti ter so 25—26 cm dolge.
*	Sivo francosko ajdo, drobnozrnato, je družba za letošnjo setev ravnokar naravnost s Francoskega dobila ter jo oddaja po 30 K 100 kg z vrečo vred. Ker vsa zaloga znaša le en vagon (10.000 kg), bomo mogli le tistim naročnikom postreči, ki se bodo pravočasno zglasili ; zato prosimo takojšnjih priglasil.
*	Rudninski superfosfat za gnojenje ajdi prosimo pravočasno naročati, drugače ne bo mogoče ob setvi točno postrezati. Lansko leto so naši gospodarji tega gnojila za ajdo porabili 20 vagonov; t. j. mmnožina, ki je tvornica ne more naenkrat izdelati, če nima pravočasnih naročil. Došlih naročil seveda ne izročimo precej, temveč pravočasno do ajdove setve, ker se nam za sedaj gre le za to, da moremo tvornici pravočasno oddati naročila.
Uradne vesti c. kr. kmetijske dražbe kranjske.
II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev.
Podpisana družba priredi konci meseca junija ali v pričetku meseca julija t. 1. II. po učno potovanje kranjskih kmetovalcev, kakor lansko leto v Švico, letos na Gorenje Štajersko, oziroma na Koroško.
Potovanje bo trajalo 3—4 dni, stalo bo okoli 60 K z vsem vred in se bo vršilo pod vodstvom mlekarskega nadzornika, gosp. J. Legvarta. Natančen spored in čas se bo še določil in pravočasno objavil.
Podpore za to potovanje se ne bodo dajale ter bo moral vsak udeleženec vse stroške sam pokriti. Potovanje se priredi, če se zglasi 10 udeležencev.
Udeležitev je zglasiti do
20 maja t. 1.
Za sedaj je namerovano ogledati hleve in planinsko gospodarstvo vzorne kmetije benediktinskega samostana v Št. Lambertu, živinorejski zadrugi v Knittelfeldu in v Judenburgu, mlekarsko zadrugo v Št. Štefanu, štajersko deželno šolo za živinorejo in
planinarstvo v Grabnerhofu, rejo simodolskc govedi in angleških prašičev na posestvu kneza Sch\\rarzenberga v Muravi, štajersko deželno kmetijsko šolo v Grotenhofu pri Gradcu, vzorno perutni-narstvo na štajerskem deželnem posestvu v Feldhofu, viteza Ples-tiinga obširno in vzorno rejo prašičev v Waldčggu in viteza Ros-manita vzorno perutninarstvo v Rot\veinu pri Mariboru.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, dne 10. maja 1903.
Razglas
o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani.
Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. julija 1905.
Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja živine in mesa.
Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem in naj ji priloži:
1.)	izpisek iz krstne knjige (ali krstni list),
2.)	domovinski list,
3.)	šolsko spričevalo,
4.)	učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru,
6.) župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju.
Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih troških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti pc 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še:
6.)	ubožni list in
7.)	potrdilo, da je bil že 2 leti za kovaškega pomočnika.
Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se do 15. junija
1905 pošljejo vodstvu podkovske šole v Ljubljani.
Šola bo trajala do konca decembra 1905.
Kdor dobro prestane preskušnjo, more po postavi iz 1873. 1. dobiti patent podkovskega mojstra; brez preskušnje pa sedaj nihče ne more postati podkovski mojster.
Pouk v podkovski goli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolskem poslopju.
Učenci naj se oglase vsaj dva dni pi-ed šolskim začetkom v podkovski šoli na Spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še vedno premalo v podkov-stvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih živinskih in mesovnih oglednikov, zato naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in mesovnega oglednika.
Oton pl. Detela,
predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiwels-Trsteniškl,
začasni vodja podkovske šole.
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. junija t. 1., in sicer 27. junija skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, 28. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. junija t. 1.
Vodstvo podkovske šole v Ijubljani,
dne 4. maja 1905.
Dr. Karol vitez Bleiwels-Trstenlškl.
Oddaja zelenili cepičev.
Kakor prejšnja leta, se bodo iz državnih trtnic na Kranjskem tudi letos oddajali zeleni cepiči priporočljivih žlahtnih trtnih vrst vinogradnikom brezplačno, če se zanje
najpozneje do 25. t. m. ustno ali pa pismeno zglase pri podpisanem nadzorstvu, ali pa pri delovodstvu pristojne državne trinice. Dan oddaje cepičev se bo vinogradnikom naznanil tem potom.
C. kr. vinarski nadzornik: Bohuslav Skalickjr.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice na Gočah nad Vipavo, ki bo v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne ob štirih v tukajšnji ljudski šoli.
SPORED:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Poročilo o delovanju podružnice za čas od 15. maja 1904 I do 28. maja 1905.
3.	Slučajnosti.
G o če, dne 7. maja 1905.
Avg. Žgur, načelnik.
Vabilo
na ustanovni shod nove podružnice c. kr. kmet. družbe kranjske v Cerkljah pri Krškem,
ki bo v nedeljo, dne 28, maja t. I. popoldne ob treh v šoli v Cerkljah
Na shod pride in bo imel poučno gospodarsko predavanje ravnatelj kmetijske družbe, gospod Gustav Pire.
Za pripravljalni odbor:
Ed. Bohinc s. r.	A. Marinček s. r.
nadučitelj.	župan.
Listnica uredništva.
I. T. v B. Podeželski pismonoše so zavezani donašati pisma na dom; če tega ne store, se pritožite pri poštarju, in če to riič ne pomaga, pa pri poštnem ravnateljstvu v Trstu.
I. M. v L. Ge je njiva v zakupu, tedaj ima pravico dati dovoljenje čez njo voziti edinole posestnik njive in ne zakupnik. Ge bi zakupnik dal tako dovoljenje, bi to značilo samolastno poseganje v lastninske in posestne pravice.
I. M. v Z. K. Krošnjarjenja s kruhom po občini ne morete preprečiti, če ima dotičnik obrtno dovoljenje.
F. L. v L. Da bi ne smel imeti psov, se ne more nikomur prepovedati, četudi se dožene, da dotičnik psov ne krmi in da zato po drugih hišah kradejo. Pač je pa lastnik psov odgovoren za škodo, ki jo psi narede,
J. J. v L. Naša štetev časa (koledar) je urejena po solncu, ki svoj tek izpolni v 365'/4 dneva. Ker ima pa naše leto le 365 dni, zaostajamo s koledarskim letom vsako leto za % dneva za solnčnim letom, ali v 4 letih za 1 cel dan. Iz tega vzroka dodajamo vsako četrto leto (prestopno leto) mesecu februarju po en dan, potem ima tisto leto 366 dni.
J. B. v B. Do\oljeno razdelitev more pač zaseben zcmlje-merec zvršiti, a imeli bi toliko neprilik, da Vam to odločno odsvetujemo.
M. B. v 8. Ge živinozdravnik ne more pomagati, tedaj Vam tudi mi ne moremo dati sveta. Če je izrasla morska kost in ta dela oteklino, tedaj ni nobene pomoči.
A. R. na C. Ni zakona, ki bi rezarje k snagi silil. Ce dokažete, da je rezana žival poginila zaradi nesnage, ki jo je rezač zakrivil, potem ga morete za povračilo škode tožiti. Berite na 100 strani knjige »Soseda Razumnika prašičja reja«!