Studuska KNJ4N4& V3SUU »Zasavski tednik« 'e glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ln Litija - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar — Naslov: Uredništvo ln uprava »Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28 -Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din — Cena Izvoda v kolportaži 10 din — Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja »DELO« v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. TEDNI 8tcv. 27/28 TRBOVLJE, 3. julija 1960 Cena 10 din — Leto XIII Poglabljajmo družbeno upravljanje! 1 OB PRAZNIKU RUDARJEV Rudarska Odprimo vrata, vseh zakladov vire! Pogumno globlje le, naprej vratarji — naš ključ so mine, rovnice, sekire, ponosni v novem času smo rudarji! Do novih dni smo v temno noč kopali — pravice ne izkoplješ v dnevnem kopu! — da smo v najglobljem jašku luč prižgali in končno v zadnjem zmagali okopu. Svobodo, ljubico, kdo bolj jo ljubi, kdo zanjo vrže v globlje se prepade, kjer čaka dan za dnem ga smrt in snubi? Rudar zanjo dviga vse zaklade. Za naše dni, za nove še rodove odpremo danes še zemeljske žile, otrokom damo naših rok sadove — za komunizma ključ — vse svoje sile! Odprimo vrata, vseh zakladov vire! Pogumno globlje še, naprej, vratarji — naš ključ so mine, rovnice, sekire, ponosni v novem času smo rudarji! letošnji 3. julij, paraznik de-Vfcnih ljudi hrastniške doline, tovpaida v čas, ki predstavlja Hfelominioo v nadaljnjem razbijanju in krepitvi delavskega la družbenega upravljanja. Za terni j6 desetletno obdobje Izkušenj. ki so pokazale, da so baši delovni kolektivi sposobni o Prj krepitvi politike miru in Pri naporih za izgradnjo medna-fodne skupnosti, 'ki želi živeti “tez vojne. _ Ko je govoril o razgovorih v Jugoslaviji, je dejal, °a so bili ti vseskozi uspešni. ZA ODPRAVO OPORIŠČ jžvršni odbor Japonske soclail-??„ne stranke Je sklenil, da bo .^ualjevai akcijo proti Izvajanju ■tPonsko-ameriškega sporazuma vzajemni varnosti in da bodo 2*11 stranke nadaljevali boi pro-v. Paktu z ZDA in za odpravo vseh oporišč. POMOČ SZ TURČIJI lav*,4seanlk tur5ke vlade je iz-hiVi prc<* duevi turškim novi-jjtjeni, da je SZ pred kratkim fjUUdlla Turčiji gospodarsko ln j dnčno pomoč. General Gursel {. izjavil, da uradno še ni sporo-ttiof' kolikšna naj M bila ta poli- ’ da pa je komite narlonSl-jjj enotnosti Turčije naročil od-njj,11 za gospodarsko načrtovanje, g0S Prouči ta predlog v skladu z. dejPj^darsko In finančno politiko Kambodža ostane NEVTRALNA odrine Norodom Sihanuk, kj Je UrzivPedelJka prejšnjega tedna tejavn P°8lavar Kambožrto, je had-iJI’ da bo njegova država Se ha J'e vodila nevtralno politiko. UfiifPu bo Kambodža ohranila po-flejai PPUdUne neodvisnosti, Je h Uh,. “Shanuk, Je potrebno 'n da je gospodarsko neod- VREME ** C AS on 30. JUNIJA DO 10. JULIJA: h Ule 'jtladovalo bo lem vre-koj' j®Uhembrtejše, toda krat-PHčat ' n®vJhlRc padavine se Ih . J*okrog 30. junica F inu!1 okr°6 5. Julija. - Do * thi, 1,0 zelo vroče, po Pa hladneje. Dr. V. M. pravilno In pametno gospodariti s sredstvi, Id jim jih jo družba zaupala. V teh desetih letih je zrastlo veliko število kadrov, ki so sl pridobili ne samo strokovno, ampak tudi ekonomsko znanje, kar jim omogoča, da kot enakopravni partnerji razpravljalo o vprašanjih, ki so bila svoj čas le domena nekaterih posameznikov'. To desetletje ima pa svoj odraz tudi v gospodarskem napredku, ki se predvsem v zadnjih letih stopnjuje. Dolina, iz katere so delovni ljudje —red vojno morali odhajati v svet za kruhom, sprejema danes v delo prebivaloe iz bližnjih in daljnih področij. Zmeraj bolj se spremi,nia podoba našega kraja. Tipično naselje tako imenovanih »kolonij« dobiva vedno bolj mestno podobo z vsem tistim, kar je delovnemu človeku za njegov aktivni počitek in življenje nujno potrebno. Vse to in tisto, kar b0 sledilo tem Prvim korakom, je odraz ustvarjalnih pobud, ki izvirajo iz spoznanja, da postajia naš delovni človek vedno bolj gospodar svoje usode. Na tej poti nas pa čakajo nove naloge in odgovornosti, ki bodo terjale maksimalne napore, zavestne socialistične sile v razvijanju delavskega in družbenega upravljanja, ki mora dobiti takšno kvalitetno vsebino, da bodo o vseh perečih vprašanjih neposredno odločali vsi državljani- Prvi koraki na tej poti so že storjeni. Mislim na naše stanovanjske skupnosti ter na uvajanje stimulativnega nagrajevanja dela v okviru ekonomskih enot v naših podjetjih, v naslednjem pa na nadaljnje pirenašanje pristojnosti na komuno, ki postaja vedno bolj odločilen člnitelj v gospodarskem m družbenem življenju. Pri vsem tem ne gre za neke vrste »reorganizacijo«, kot si to nekateri še vedno predstavljajo, temveč za dejansko raizšir-jevanje množične osnove upravljanja družbenih in gospodarskih vprašanj, za trdnejše povezovanje individualnih in kolektivnih koristi. Kot je na primer namen stanovanjskih skupnosti. da v njih državljani kot enoten kolektiv potrošnikov s sodelovanjem in tudi z lastnimi sredstvi urejajo svoje skupne probleme, tako bodj tudi ekonomske enote v naših gospodarskih organizacijah oblika, v kateri bo sleherni proizvajalec neposredno občutil sadove svojega dela in prizadevanja, Gospodarjenje ^e bo skratka v taki metri približalo osnovnemu proizvajalcu, da bo kot dober gospodar mnogo bolj vodil evidenco o izkoriščanju delovnega časa. dtelovnlh storitev, pogrošnega materiala itd., za kar bo tudi neposredno stimuliran. Vse to bo nedvomno prispevalo in omogočilo naraščanje realnih dohodkov posameznikov, podjetij in komunalne skupnosti. Dohodki ki izvirajo iz osebnih dohodkov državljanov, So In bodo v bodoče predstavljali glavni vir sredstev za njeno dobro funkcioniranje. Zato je tudi komuna na njihovem naraščanju tako Po obsegu kakor tudi po višini na vsakega posameznega občana življenjsko zainteresirana — na drugi strani so Pa tisti, ki ta sredstva ustvarjajo In prispevajo, prav tako življenjsko zainteresirani, fcaiko in v kakšne namen® se trošijo. V skladu s tem je naloga Socialistične zveze. Zveze komunistov, ljudskega odbora m vseh drugih činiteljev, da zagotovijo državljanom še v večji meri kot do sedaj, pregled in kontrolo nad zbiranjem ® Gašenjem sredstev komune po enot nem planu, za katerega se bodo odločili volivci na svojih zborih. V dosedanji praksi smo pomem In vlogo zborov voliv cev vse preveč zapostavljali prav tako pa tudi politične pri prave za zbore volivcev, ki sc ne smejo omejevati le na »agitacijo« za boljšo udeležbo, ampak bi morale biti resnično politične v smislu snovanja enotnejših pogledov in stališča elanov Socialistične zveze glede gospodarske politik* v komuni, zavedajoč se, da je obseg razpoložljivih sredstev še zelo omejen ln da vseh perečih komunalnih problemov ne moremo rešiti v enem ali dveh letih. Kot posledica ostankov centralističnega sistema se na terenu še vedno srečujemo z »zahtevami« po ureditvi tega ali onega vprašanja »z vrha«, to je da sodimo, da je to ali ono stvar višjih teritorialnih enot ali pa v odnosu stanovanjskih skupnosti do komune »občinska zadeva«. S takšnimi »zahtevami« se še vedno srečujemo v komuni, V podjetjih jm stanovanjskih skupnostih. Ce je bilo to do nekod razumljivo do danes, ko je okraj še imel določene ekonomske funkcije, postajajo takšne »zahteve« spričo prenosa pristojnosti in sredstev na komuno, ki se v naslednjem letu že predvideva — anahronizem ln voda na mlin vsem tistim, ki bi še vedno želeli nekakšna centralizirana sredstva in sklade, iz katerih bi boli ali manj »pravično« delili. Možnosti za reševanje naših problemov bomo morali v bodoče še v večji meri iskati doma na lastnem terenu, in če bomo le-te resnično do kraja poiskali, lahko pričakujemo sodelovanje družbe predvsem Pri tistih vprašanjih, na katerih je ona kot celota ekonomsko zainteresirana. Prav tako Pa bomo morali težiti k medsebojnemu sodelovanju s sosednimi občinami, s katerimi imamo mnogo skupnih interesov, ki terjajo takšno medsebojno sodelovanje — seveda na enakopravnih temeljih. Sistem decentralizacije in poglabljanja družbenega upravljanja nosi torej s seboj tudi mnogo večjo odgovornost, ki zahteva globljo analizo našega gospodarstva ter problemov družbenega standarda in na tej osnovi združevanje in določeno koncentracijo sredstev na prostovoljni osnovi zaradi vprašanj, k! so v skupnem interesu komunalne skupnosti, po določenem vrstnem redu potreb, ki je predvsem V naši komuni zelo važen zaradi čimbolj enakomernega razvoja obstoječih centrov, v katerih živi in dela večina prebivalstva. V okviru teh nalog ne gre zapostavljati aktivne borbe proti zapiranju v tovarniške »plotove«, proti uravnilovsko-mezdnim odnosom in težnjam za večjim mesečnim osebnim dohodkom, delitvijo dohodkov nad »tarifnim pravilnikom« — neupoštevaje prizadevanje in delo v proizvodnji ter ekonomski efekt tako vsakega posameznika kakor tudi kolektiva — nadalje težnjam Po »blažjih« normah ne glede na tehnični napredek proizvodnega procesa itd. Vse to in še vrsta drugih vprašanj je, o katerih je ob takih priložnostih, kot je 3. julij — praznik rudarjev ln delovnih ljudi Hrastnika, vredno razmišljati, kajti ta praznik ni samo simbol zmiage naših delovnih ljudi nad izkoriščevalskim sistemom predvojne Jugoslavije, ampak tudi simbol naše volje, naše pripravljenosti in odločnosti za dokončno uresničenje ciljev socialistične revolucije, v kateri je tudi naš hrasta Iški delavec na čelu s prvoborci — komunisti, še živečimi, in tistimi, ki so za te cilje darovali svoje življenje-— prispeval svoj delež. Marijan Orožen L j JUBILEJ delavskih svetov Zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Ljudski poslanci sprejemajo soglasno enega izmed naj večj ih iz zgodovinskih aktov v razvoju naše socialistične družbene ureditve, akt, kJ je bil diktiran tudi z našo družbeno potrebo v takratni etapi, s potrebo demokratizacije V gospodarstvu, ustvaritve novih, socialističnih odnosov v proizvodnji, odnosov, ki bodo zasnovani na širokem sodelovanju delavcev, ne samo v upravljanju s prozvodnjo, temveč tudi v nadaljnjem razvoju ter delitvi dohodka. POKONGRESNA KONFERENCA SZDL LITUA Razgibati družbeno aktivnost V soboto je bila v Sindikalni dvorani v Litiji pokongresna konferenca SZDL. Poleg delegatov so se konference udeležili član Izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL Jože Perjv. predsednik litijske občine Stane Pungeršič in predstavnik pripadnikov JLA, ki grade Zasavsko cesto in SZDL Zagorje. Predsednik občinskega odbora SZDL Stane Vovk je uvodoma poudaril pomen V. kongresa za bodoče delo v komunah in orisal gospodarske uspehe, ki jih je dosegla litijska občina v zadnjem času. Poleg proizvodnih uspehov je prav gotovo pomemben napre dek pri nagrajevanju po enoti proizvoda. Tako so v predilnici, kjer že dalj časa nagrajujejo po enoti proizvoda uspeli povečati proizvodnjo povprečno za 17 odst. pri zmanjšanju delovne sile za 40 delavk. Osebni dohodek se Je po večal za 312 odst Stimulativno nagrajevanje Je vzbudilo v Predilnici veliko zainteresiranost za boljše proizvodne uspehe, delavci pa sami vršijo selekcijo tistih, ki zavirajo uspehe posameznih ekonomskih enot. Nagrajevanje po učinku uvajajo tudi v Lesno industrijsko podjetje Litija v Tovarno usnja v Šmartnem. Litijska industrija prehaja sko- ■ DAN BORCA - k. JULIJ Spet bomo praznovali naš praznik, dan borca, simbol stotisočev borcev, ki so v neenakem boju proti številno nadmočnemu sovražniku priborili našim narodom svobodo. Četrti julij je praznik naših z'mag, naših uspehov in pregleda ustvarjalnega dela v naši socialistični domovini. Četrti julij je dan, ko se vsako leto spominjamo velike prehojene zgodovinske poti, silnega elana in neustrašenosti naših borcev — v roški ofenzivi, na Sutjesk;, Sremu, pri Trstu, na Koroškem ter na neštetih drugih slavnih krajih, povsod tam, kjer so se naši hrabri borci borili za svobodo ter za lepše in srečnejše življenje našega mladega rodu. Dan baorcev pa ni samo spomin na slavno herojsko pot naših partizanov, temveč je hkrati opomin, da je treba vse tiste najlepše lastnosti borcev — hrabrost, neustrašenost, samozatajevanje, odločnost prenašati na mlado generacijo, ki naj vse te odlike uporabi pri gradnji novega, lepšega življenja, pri naporih in ustvarjanju na vseh področjih naše dejavnosti. Na nas samih je, kako bomo izročilo stotisočev borcev prenašali na današnji čas ustvarjalnega poleta naših narodov v borbi za gospodarski napredek, pri čemer se bomo posluževali vseh današnjih oblik preko delavskega in družbenega upravljanja v naših podjetjih, naših komunah in na vseh področjih naše dejavnosti, da bo naš jutrišnji dan srečnejši in lepši. Naši borci danes ne počivajo na lovorikah zmag, temveč se vse aktivno vključujejo v vsa dogajanja našega družbenega razvoja ter so nosilci napredka in nosilci nenehne borbe za mir v svetu in za prijateljsko, složno sodelovanje^ vseh narodov in držav. Nadaljujmo tradicije narodnoosvobodilne borbe, te najlepše zakladnice, ki so jo ustvarili naši neustrašeni borci. V sodelovanju z roko v roko za boljše življenje nas vseh in mirno sožitje vseh narodov na svetu, se bomo najlepše oddolžili spominu tistih, ki so dali za našo lepšo bodočnost svoje življenje. i j f I l ! ! ! i ! I raj vsa leta v rekonstrukcijo. Značilnost pa Je velika udeležba samih podjetij v investicijah, saj bodo rekonstruirani obrati Izvt-šeni z lastnimi sredstvi. V priihod. njdih letih se bo bruto proizvod dvignil od 4,5 na 9 milijard dinarjev v litijski občini dvignil od sedanjih 4,5 na 9 milijard dinarjev letno. Čeprav je kmetijstvo v litijski občinj po pomembnosti takoj za industrijo, se jasno vidi, da to le počasi napreduje. Posamezne kmetijske zadruge Se vedno mislijo, da je njihova prvenstvena naloga realizacija kmetijskih proizvodov, ne pa organizator napredne kmetij alke proizvodnje. V prihodnje bo potrebno skrbeti za ekonomsko okrepitev zadrug in vključitev novih, sposobnih strokovnih kadrov, ki jih za sedad še močno primanjkuje in ki zavirajo delo zadrug v njihovi vlogi, kd jo odigravajo na vasi. Potrebno bo, dia nekatere KZ opu-ste trgovine kot njihovo osnovno dejavnost in se posvetijo ustanavljanju tistih kmetijskih obratov, ki so najbolj specifični na njihovih področjih, v kooperaciji kmetijskih zadrug z zasebnimi proizvajalci je bil realiziran plan v višini 69 odst., uspehi kooperacije pa so bik razmeroma dobri Problem, ki teži občane Litije že vsa povojna leta, je stanovanj, ska izgradnja. Izgleda. da to vprašanje ne bo moč urediti niti v prihodnjem perspektivnem planu občine, kajti stanovanjski sklad ne more še zdaleč zadovoljiti vsakdanjih potreb po stanovanjski gradnji. Litijska podjetja naj bi v prihodnjih letih smotrno združevala sredstva za gradnjo stanovanj, hkrati pa naj bi sami prosilci stanovanj sodelovali s samoprispevki, kar bi vsaj malce ublažilo stanovanjsko vprašanje. Stanovanjska skupnost Litije, v kratkem se ji bo pridružila še v Šmartnem, doslej ni zaživela. Pre malo je bilo v njej čutiti saimo-iniclativo državljanov, bilo Je brez kakega določenega programa. Naštevali so se v glavnem le problemi ln potrebe po sredstvih, ni pa bilo predlogov za reševanje in sodelovanje državljanov pri teh problemih. Torej bo naloga SZDL In samega članstva1, da raz-gilba samotni el ativo državljanov v njeni vsrlkdanji vlogi. Predsednik ideološke komlsU« pri SZDL Je opozoril na pre majhno politično-ideološko dejavnost. ki je bila odslej precej utesnjena' le v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, predvsem pa ni zajela litijske mladine. Organizacija SZDL se bo morala skupno z Zvezo komunistov dosledneje zavzemati za politično-ideološko aktivnost tudi naše vasi, predvsem p® posvetiti pozornost družbeni dejavnosti državljanov. V ta namen je bil snrejet program predavanj iz dela in resolucij V. kongresa SZDL Jugoslavije. Svojo vlogo pa bo odigrala im okrepila tudi Delavska univerza v Litiji. V zvezi s spremembami v statutu Socialistične zveze so tudi v Litiji izvršili nekatere organizacijske spremembe. Konferenca je potrdila izvolitev štiirih iniciativnih odborov SZDL in se zavzela, dia bodo občni zbori novih krajevnih organizacij izvršeni do oktobra. -pb- S edemi nd vaj set e ga junija i950 se je hkrati uresničilo stoletno načelo: »TOVARNE DELAV- CEM!«. Jugoslovanski delavci so bili tisti, ki so tisto leto prevzeli v upravljanje podjetja, ki so bila poprej v upravljanju države in pred leti v rokah tujih in domačih kapitalistov. S spre jetjem zakona o predaj i podjetij in tovarn neposrednim proizvajalcem ie prenehalo državno administrativno centralistično upravljanje. Pričeli smo poglabljati socialistično demokracijo in graditi nove socialistične odnose na vseh toriščih našega življenja- Po desetih letih dela delavskih svetov se lahko samo s ponosom ozremo na prehojeno pot. Ni bila lahka. Nasprotno. Trda ln težavna, toda bogata. Bogata zato, ker smo stopali po njej z zavestjo resničnih gospodarjev in upravljavcev, brez strahu, da bi bili kjer koli ogoljufani za svoje pošteno delo. Delavski sveti so vse od svojega začetka naprej dobivali vedno večje pristojnosti in osnove gospodarjenja. Postali so zavestni nosilci gospodarskega razvoja dežele. Od leta 1953 so razpolagali delavski sveti le z 27,7 odst. narodnega dohodka, dve leti kasneje z 31,6 odst., lam pa že s 41,8 odst. celotnega narodnega dohodka v Jugoslaviji. Ce to prenesemo na sredstva, vidimo, da so prispevali v letu 1959 družbi preko 1523 milijard dinarjev, za osebne dohodke in sklade so pa razdelili 617 milijard dinarjev. Delavski sveti, ki iz leta v leto odločajo o presežkih dela. pa ne skrb« samo za enostavno reprodukcijo, to je le za redno obratovanje posameznih obratov in podjetij, temveč tudi za razširjeno reprodukcijo. S tem dej sredstev, ki z njimi razpolagajo, uporabljajo za razširitev in obnovo podjetij. Rezultati takega gospodarjenja s sredstvi se kažejo med drugim tudi pri nas v Zasavju, kjer večina starejših p-odjetij obnavlja svoje zas-tare-le obrate in proizvodna sredstva ter jih opremlja s sodobnimi napravami. Taka prizadevanja delavskih svetov in proizvajalcev samih bodo že v bližnji prihodnosti rodila še večje gospodarske uspehe naših komun. Delavski sveti, ki so bili dejansko Izredno bogata šola ti-sočev in tisočev jugoslovanskih delavcev, so bili v vseh teh letih sposobni urejati številna ln zapletena gospodarska vprašanja. Nenehno so skrbeli tudi za dvig proizvodnje. za produktivnost dela, racionalizatorstvo u» novatorstvo. Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji se je dvignila od 100 odst. na 227 odst., v Sloveniji pa od 100 odst. na 205 odst. S tem se je naša država dvignila na industrijsko razvito deželo ln dosegla V zadnjih letih gospodarski razvoj, edinstven v svetu. Deset let je kratka doba, vendar smo v njej spoznali sadova in uspehe delavskega samoupravljanja. Ne bomo se zadovoljili samo s tem, kar smo dosegli. Pred seboj imamo že utr-to. lažjo pot. Delavski sveti stopajo zdaj ponovno na četo te zmagovite poti. -pb- Deset let planinskega društva »KUM« PRIPADNIKI JLA POMAGAJO PRI LETOŠNJI 2ETVI V prihodnjih dneh bodo člani planinskega društva »Kum -praznovali desetletnico svojega obstoja. Društvo je bilo ustanovljeno 5. julija 1950 In je od takrat naredilo velik korak naprej v razvoju planinstva v Zasavju, prijetno uredile svojo planinsko po- stojanko na Kumu in vključilo v svoje vrste preko 300 članov. Ob tem jubileju bodo člani tega društva pohiteli na svoj »Kum«, kjer bodo slovesno proslavili ta prasnflb Nekoliko več pa bomo pon* » ali o desetletnici tega društva v prihodnji številki. S SEJE 0BČ1HSKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO LITUA Tak rezultat naj bo resno opozorilo V torek, a. junija, je bila seja usmeritve dela na določeno vejo občinskega zbora ln zbora proiz- gospodarstva. vajaJcev ObLO Litija. Odborniki so poslušali poročilo komisije, ki je bila imenovana za pregled poslovanja na kmetijskem posestvu Ponovlče — Grmade. Strokovna komisija je na posvetu ugotovila v vseh pogledih neurejene razmere. O smotrni organizaciji gela ni mogoče govoriti predvsem zaradi tega. ker posestvo za gospodarko leto 1958-59 ni melo izdelanega proizvodnega in finančnega plana. Vse delo na posestvu se Je razvijalo stihijsko, brez konkretnih zadol-žitev posameznih delavcev, fi- nančna administrativna služba je bila neažurna in nestrokovna, plačilni sistem je onemogočal večjo produktivnost, ker je bilo za vse delavce uvedeno plačevanje po času. Delavski svet in upravni odbor, ki bi morala cb- Končno so odborniki sprejeli sklep, naj strokovna komisija še v bodoče občasno pregleda delo na posestvu in o tem poroča ljud. skemu odboru na seji. Bivši upravnik in računovodja se morata poklicati na odgovor. Nadalje sta zbora skupno razpravljala ln odobrila poročilo sve. ta za delo ter dala v diskusiji priporočilo, da svet za delo skupno z občinskim odborom SZDL pomaga delavski univerzi, da bo pričela z delom. Sedaj, ko so izvoljeni novi delavski sveti tn upravni odbori, se kaže velika potreba po seminarjih in tečajih v okviru delavske univerze. — Zbora sta prav tako sprejela predlog sveta za stanovanjske in gradbene zadeve, da se prične graditi nova stavba v Litiji za avtomatizirano pošto na levem roštvene izjave prosilcem: trg. podjetju »Preskrba« v Litiji na najetje kredita za nakup strojev, za opravo trgovine »Delikatesa« ter za opravo nove trgovine za konfekcijo v sedanjih prostorih Komunalne banke; kmetijskemu posestvu Ponovite — Grmiče za nakup kosilnice, svetu za šolstvo za najetje kredita za gradnjo os- novne šole v Šmartnem, Tovarni usnja in krzna v Šmartnem na nakup kinoprojektorja, Zenskemu krojaštvu v Litiji posojilo za osnovna in obratna sredstva, Avtoservisu v Litiji za potrebne nakupe, podjetju »Gradbenik« v Ll. tiji za obratni kredit ter Vodni skupnosti Litija-Šmartno kredit za dograditev vodovoda. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V ZAGORJU USPEŠNO IZPOLNJUJEJO PROIZVODNE NALOGE V prvih petih mesecih letošnjega leta so gospodarske organizacije v zagorski občini izpolnile 42,1 •/» letnih proizvodnih nalog. Uspehi nagrajevanja po učinku v gospodarskih organizacijah so že vidni. W|rsa.iui ni Ul uiviaiii t. IJ - uriuaiiiiiiuiu (/uaeu UČI IvVCiU ravnavati in analizirati proizvod- bregu Save. Za to gradnjo bodo njo. se nista niti enkrat sešla na prispevala sredstva vsa podjetja, sejo in člani sploh niso imeli no- obvezala so se pa tudi, da bodo benega vpogleda v gospodarje- odkupila stanovanja, ki bodo v nje na posestvu. Vse to, zlasti pa nadzidavi upravne stavbe. w»n-rrl K1^\a 6' 1<5enca’ Preslaba zbora sta notem s skutinim gia. kon rela dela na posestvu, neuve. sovar.jem odohrila poročilo o rejeno knjigovodstvo ln plačevanje allzaciji proračunskih dohodkov po času je imelo za posledico ma. terialno okoriščanje posameznikov na škodo obrata. Po vsestranskih proučitvah strokovne komisije in iz zaključnega računa za leto 1959, ki je bil izdelan šele v začetku tega meseca s pomočjo dveh finančnih inštruktorjev ZHP Ljubljana, je bito ugotovljeno, da je bilo — večji sel po krivdi uprave — poslovanje v preteklem letu zaključeno Z izgubo 6,333.756 din. Razen tega Je pa analiza pokazala, da bo zaradi nesmotrnega in nepravilnega gospodarjenja tudi v letošnjem letu na posestvu izgu- bi izdatkov rbčlne v letošnjem letu ter potrdi!r zaključni davčni račun za leto 1959. Sogiano sta tudi imenovala ko-misijo za ocenitev stavb izven mej gradbenega okoliša občine Litije. Z ločenim glasovanjem sta zbora odobrila poročdl0 Komunalne banke v Litijii. Jz poročila je razvidno, da se Komunalne banke vedno bolj uveljavljajo v plačilnem sistemu kakor tudi v hranilni službi. Hranilne vloge, ki so leta 1955 znašale le S milijonov dl. narjev, so letošnje leto že presegle 30 milijonov, kar dokazuje, 5a; ?,55ledice ne aaJ° tak<> da »e Je življenjski standard iz- boljšal kakor tudi da imajo Vla-Krmlsija Je v svojem poročilu vedno večjo zaunarle v najTTse'frvedTe^na*pnjsTstvu*.' ko| sVtl' ska rentabilnost. Zato na) se. P*- Mižno ™ riagateljlh. P sestvo ozko specializira na živinorejo ter maksimalno poveča Sil stalež mlečne In Pitane Sivine. Vse drobne dejavnosti, ki posestvo sedaj le obremenjujejo (perutninarstvo, prašičereja ln obrtna kovaška delavnica), naj se že s 1. julijem t. I. opuste. Odborniki so temeljito razprav, ljali o poročilu komisije ter v celoti osvojili njenje predloge. V razpravi je pa bil0 kot olajševalna okoliščina za upravo posestva poudarjeno, da je b’lo posestvo vse do leta 1959 poskusno, kjer so delali razne analize niso pa posvečali pažnle rentabilnosti. Ko je v letu 1958 posestvo pričelo poslovati kot samostojno podjetje, upravnik ni bil sposoben usmeriti dela na posestvu po načelih sodobnega upravljanja ln Zbora sta z ločenim glasovanjem odobrila poročilo investicijskega sklada, iz katerega Je razvidno, ds se Je posojilo podelilo vedno tistemu prosilcu, ki Je imei najbolj uteme.ljeno gradnjo v načrtu. — Oba zbora sta nato sprejela v svoj program srrad-nj zidanje šole v Šmartnem pri Litiji ter potrdila v ta namen krajevni prispevek, za katerega so se obvezali Šmarčani in okoličani na svnlib zborih volivcev. Višina tega samoprispevka znaša 6 ln pol milijona dinarjev. Potrdila sta nadalje otilog o vi. 21,52 % 16,03 «/o 21.50 «/o 28.15 % 33,12 % 27.16 «/o 26,27 o/. 35.60 "/o 42,90 */o 43.20 »/o 42,30 % 49.60 »/o 54.40 »/o 71,10 % 44.20 "/o šini občinske doklade na dohodek iz kmetijstva v letu 1960. Prav tako sta razpravljala o imovin-sko-ipravnih zadevah. Zbora sta soglasno potrdila po- Važno opozorilo bralcem »Zasavskega tednika« Ta številka Zasavskega tednika je posvečena dnevu rudarjev, hrastniškemu krajevnemu prazniku ter občini Litija. Številka je dvojna (št. 27./28.) in ima 12 strani. V sredo, 6. julija naš tednik ne bo izšel zaradi tehničnih težkoč ter se bomo našim naročnikom in bralcem oddolžili za to z večjim obsegom lista v eni izmed prihodnjih številk. Zasavski tednik bo spet redno izšel v sredo, 11. julija. Ta številka je natisnjena v nakladi 11.000 izvodov ter smo večje število izvodov poslali tudi na področje li-tijsse občine. UREDNIŠTVO IN UPRAVA ZASAVSKEGA TEDNIKA Proizvodni uspehi v gospodarskih organizacijah v občani Zagorje za prvih pet mesecev letošnjega leta kažejo, da je zagorsko gospodarstvo na pravi poti in da bo mogoče do konca leta ob takem tempu proizvodnje v gospodarskih organizacijah ne samo doseči letne proizvodne načrte, ampak jih tudi močno prekoračiti kljub temu, da so proizvodne naloge gospodarskih organizacij letos znatno večje kakor zadnja leta čeprav so kapacitete skoraj enake in zaposlujejo gospodarske organizacije isto število delovne sile, nekatere (n. pr. rudnik Zagorje) pa celo manj. Medtem ko je bila proizvodnja gospodarskih organizacij v povprečku za vso občino za prve štiri mesece letošnjega leta še pod predvideno proizvodnjo (sicer samo za 0,11®/»), je pa do konca maja gospodarskim organizacijam uspelo, da je občinsko povprečje v doseganju proizvodnje za 0,44 %> nad predvidenim. Pripomniti pa velja, da nekatera podjetja, ki so povsem sezonskega značaja, še niso pričela z delom s polno zmogljivostjo. Naj navedemo torej nekaj primerov doseganja proizvodnih nalog gospodarskih organizacij (prva številka pomeni odstotek letne proizvodnje, dosežen v prvem tromesečju, druga pa odstotek letne proizvodnje, dosežen v petih mesecih letos); Rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi 26,07 ®/o 46,20 %> Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« 20,37 °/» Industrija gradbenega materiala Gradbeno podjetje Avtoprevoz Lesno predelovalno podjetje Modno krojaštvo Loke Čevljarstvo Podjetje keramika ih elektrbporcelana itd. Zanimivo je, da je šele v petem mesecu letošnjega leta uspelo gospodarskim organizacijam, da so — upoštevajoč dosežene proizvodne uspehe vseh — presegle predvideno proizvodnjo za prvih pet mesecev letošnjega leta. Poudariti je treba, da so se nekatere gospodarske organizacije kar dobro lotile izvrševanja proizvodnih nalog. Tu velja omeniti zlasti Čevljarstvo Zagorje, ki je v prvih petih mesecih izpolnilo že kar 71,1 °/» letnega plana, medtem ko je bilo pri tej gospodarski organizaciji v zadnjih letih vprašanje izpolnitve letnega proizvodnega načrta problematično. Doseženi proizvodni uspehi v zagorskih gospodarskih organizacijah v prvih petih mesecih letošnjega leta jasno kažejo prednosti novega načina nagrajevanja, pri katerem je vsak zainteresiran na večjih proizvodnih uspehih svojega podjetja ali ekonomske enote. Potrebno bo, da se v vseh gospodarskih organizacijah v zagorski občini zato čimprej uvede plačevanje po učinku. Uspehi takega načina nagrajevanja so sedaj vidni tudi v Zagorju. j . Nekatere gospodarske organizacije so pa glede izpolnje-vanja proizvodnih nalog v zaostanku. Te bo v prihodnjih dneh obiskala posebna komisija, sestavljena iz odbornikov zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in uslužbencev ObLO in KB Zagorje ob Savi. Na zasedanjih delavskih svetov teh podjetij bodo potem obširneje govorili o vzrokih ki so vplival na izpolnjevanje proizvodnih nalog. Tako kakor je zbor proizvajalcev v razširjenem sestavu razpravljal o sprejemu letošnjega družbenega načrta zagorske občine in kakor je pregledal uspehe gospodarskih organizacij v prvem četrtletju letošnjega leta, tako bo tudi v razširjenem sestavu razpravljal o polletnih uspehih gospodarjenja v za- PRI DELU RUDNIK SITARJEVEC OB DNEVU RUDARJEV S ilotacijo bodo podvojili bruto produkt Marsikaterega bralca bo zanimajo, kakšni so proizvodni uspehi v rudniku Sitarjevcu, kakšno je življenje teh rudarskih delavcev In kakšen je perspektivni plan razvoja tega rudnika, saj se o tem žejo malo piše. zato se je nag dopisnik odločil, da postavi nekaj vprašanj obratovodji obrata Sitarjevee ln direktorju Posavskih rudnikov, ki sta nanje z veseljem odgovorila. — ALI MI LAHKO KAJ POVESTE O ZGODOVINI RUDNIKA SITARJE V EC ? — Rudarstvo v Zasavju okrog Litije se omenja že za časa starih Rimljanov, zato je brez dvoma sedanji rudnik eden izmed najstarejših rudnikov v Sloveniji. Od takrat je rudnik večkrat menja] svoje lastnike. Pričetki sedanjih del segajo do leta 1T90. Nekaj časa je bil rudnik v posesti rudarske družbe v Zagorju (Gewerkschaft am Saustrome zu lovno silo pa imamo precej težav. Naši delavci, ki jih. je 90, so v večini polproJetarcl ter niso Izključno navezani na zaslužek v rudniku. Poseben problem Imamo v teh mesecih, ker Imajo delo na poljih, košnjo Itd. ter v velikem številu Izostajajo od dela tudi po več dni. To pa ovira nemoteno delo ter povzroča Izpade v proizvodnji, ker je od Izmene lahko le 6 delavcev dnevno na dopustu ali v bolniškem stanju, večji Izostanki pa povzročajo zastol v delu. — ALI SE TUDI PRI VAŠIH DELAVCIH POJAVLJA ZAHRBTNA BOLEZEN RUDARJEV — SILIKOZA? Med našim delavci novih obolenj za siMkozo ni, kar je dokazal zdravniški pregled vseh delavcev konec lanskega leta. Ko je naš rudnik po osvoboditvi začel leta 1947 obratovati, pa Je bilo več primerov obolenj za silikozo, predvsem zato, ker nismo še ime. djl z mežiškim rudnikom in bi naš svinčeni koncentrat predstav- Ual dopolnilo k njihovi surovini. Sagor). Leta 1838 so odprli nov J1, zaščitnih sredstev proti tej bo rudnik — Rudjiiik svdnea in cinika Jezni. Ko smo dobili zaščitne ma-Konj pri Vačah. Tisto leto Je na- ske’ 50 Pa delavci delali veliko stal tudi rudnik v Zavrstniku. Vsa naipako. ker jih niso uporabljali, ta podjetja so se fuzionirala in raU 50 H(h na obraz le takrat, ka. nastala je Rudarska družba Liti- dar Je šla mimo kontrola. Sedaj ja, ki je okrog leta 1850 zgradila delavci uvideli, da jih te mas-pralnico in topilnico svinca In ke varujejo pred silikozo ter za-srebra v Litiji. Topilnica je obrat. ščitna sredstva celo sami zalhte-tovala do prve svetovne vojne va.1o. Mnogo bolje je pa za delav. ter prenehala zaradi tožbe čebe- ce v 1 *nti tudi to. ker so vsa vr-larjev, ki so sprožili tožbo za- tanja hribine vodna In ni več tiradi strupenih plinov, ki so j',m stega prahu, ki je bili prei slavni uničevali čebele. Leta 1921 je oovzročitedj te hude rudarske bo-obratovanje obnovila Rudarska 'eznl- družba Llitija s sedežem v Ljub- _ NASE BRAT .CF, BO Z ANT- :e bo izgradnja flotadje uspel*, se bo življenjska doba našega rudnika otocutno podaljšala. Bruto produkt rudnika se bo od sedanjik 92 miiaijonov tedaj povečal na lfl* miljonov dinarjev vrednosti, tč je za IDO*/«. Se bolj bi pa povečali proizvodnjo s koriščenjem rudnih bogastev; ki so Jih pokazal* raziskave v Zavrstniku, na Sp-Logu v Pustem mlinu in v Pono-vičah. Za nadaljnje raziskave ln za usposobitev obratov v teh krajih bi potrebovali velika Investicijska' sredstva, Id Jih pa do sedaj nismo uspeli dobiti. — KAKO BOSTE PROSLAVILI RUDARSKI PRAZNIK? — Za rudarski praznik organizira naša sindikalna podružnic* skupen izlet rudarjev. Tovarišu direktorju in obratovodji rudnika Sitarjevee se uredništvo lista v svojem in v imenu bralcev zahvaljuje za zanimive podatke o litijskem rudniku, kolektivu pa želimo, da bi svoj bruto produkt res povečal za lOč odstotkov, prav tako mu želimo, da bi lepo obhajal svoj praznik — 3. julij. ZBOROVANJE ŽELEZNIČARJEV gorskih podjetij. (ma) Nuiiiinuaai iiiiiimiiiiiiinininiiiii[iiiniiiinBiiiniiniiiiiiiiniiimiiaiiiiiniiiiniinini![iiiiiinnimiiiiiiimiii[imniiniiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiii;i' PO SVETU ljani ter zgradila novo pralnico In flotacijo na Sitarjevcu. Dnevna' produkcija v teh letih je bila nad 10 ton koncentratov svinčene rude, ki se je vsa izvažala v Nemčijo. Obratovanje se Je ustavilo leta 1931 zaradi svetovne gospodarske krize ter se je rudnik do ]eta 1935 le vzdrževal, nato pa popolnoma propadel. Med okupacijo Je leta 1942 celovška družba Bleiherger Union začela odpirati stara jame barita. vendar so tujcem nadaljnje Izkoriščanje surovin onemogočili partizani. — KAKO IMATE ORGANIZIRANO DELO IN EVENTUALNI PROBLEMI? — Delamo v dveh izmenah, nočna izmena pa le bolj opravlja kontrolno službo ln popravila, ka. terih med delovnim časom dopoldanske ali popoldanske izmene ni mogoče opraviti. keT bi s tem ovirali redno produkcijo. Z de- VASIH DE- ■'iiiiiiiiiiiiiinminniiinniinnmBiiimmiiiiiiaiiiiiiiiiiiiuiiiiiiumiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiuiiniiiiiiniiiiiimniHinniiiiinmiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHj. In vendar Je prišel... Opolnomočenec začasne alžirske vlade namreč; v Pariz, kjer se že nekaj dni v največji tajnosti raztovarjajo s predstavniki francoske vlade glede prihoda delegacije začasne alžirske vlade, ki se bo v Parizu pogajala s francoskimi predstavniki o bodoči usodi Alžirije in o prenehanju sovražnosti. bil startni znak za to, da so se razgovori, ki naj bi zamenjali topove enostavno »stopila« s Francijo. No, in potem je prišel. Direktno l ui zkuiiriijdiJ vvpvvr . . “ , ,,,, . . .___» t in puške, res začelL Alžirska vlada Tunisa, s potniškim letalom tuniške letalske družbe »Air Tunisie«. začasni sedež, da je začasna alžirska *a — tako se imenuje alžirski opoi vlada pripravljena poslati v Pariz nomočenec - in njegova dva sprem-svojega opolnomočenca, ki bo s Jevaica naložili na francoski heli-francoskimi predstavniki pripravil kopter, ki jih je odpeljal v nekaj vse potrebno za prihod vladne dele- deset kilometrov oddaljeni Melun, Vojna v Aližriji teč« že v šesto gacije s predsednikom vlade Ferha- kJer so se začeli, zaviti v največjo leto, žrtve gredo v stotisoče, prepad med Alžirijo, oziroma med njenim muslimanskim prebivalstvom na eni, ter Francijo na drugi strani pa je zaradi vojne in vseh posledic, ki jih vojna povzroča, vsak dan globlji. Alžir postaja vse bolj mednaroden problem, nevaren za mir v sredozemskem koncu sveta, problem, katerega neurejenost resno škoduje ugledu Francije v svetu; pa tudi problem, ki je razcepil Francoze same: v tiste, ki noče ja nič slišati o realistični rešitvi alžirskega spopada in tiste, ki sl prizadevajo najti časten in za obe strani sprejemljiv izhod lz nevarnega položaja. Šesto leto vojne pa je poglobilo tudi prepad med »alžirskimi« Francozi in med »francoskimi« Francozi; 13. maj iz leta 1958. in januar iz leta 1960 zgovorno pričata o tem, kaj bi pomenilo nadaljevanje vojne v Alžiriji tudi za demokratične institucije Francije same. Pred dvema letoma je vojaški puč v Alžiriji strmoglavil IV. republiko, januarja letos pa je de Gaullove-mu osebnemu ugledu in njegovi politični spretnosti uspelo na diplomatski način zadušiti fašistični puč v Alžiriji, puč, ki bi se mu skoraj pridružila tudi vojska. Skratka, prišel je — alžirski pooblaščenec — in to morda pet minut pred dvanajsto. Predsednik de Gaulle je prvikrat odprl vrata za miroljubno rešitev alžirskega problema septembra lani, ko je v znani septembrski deklaraciji povedal, da je Francija pripravljena rešiti alžirski spor na podlagi samoodločbe alžirskega ljudstva, kar pomeni, naj bi Aižirci na svobodnem in demokratično izvedenem referendumu sami odločali, kakšna bodi usoda Alžirije. Njegov poznejši govor vojakom je vrata domala zaprl: oficirjem in vojakom v Alžiriji je namreč dejal, tom Abasom na čelu. tajnost, razgovori - prsi uradni raz Ves svet je z zadovoljstvom ln govori — med alžirskimi in franco-zadoščenjem pozdravil to vest. V skimi opolnomočenci. Slednji vsak Parizu so pokazali neverjetno vne- dan, po končani seji, osebno infor-mo in »ustrežljivost«; takoj so po- mirajo generala de Gaulla o poteku vedali, da bodo poslali alžirskemu razgovorov, o katerih ne prodre v delegatu posebno letalo, ki ga bo javnost niti z ene niti z druge stra-pripcljalo v Pariz. Letalo je že od- ni nobena vsebinska ali formalna kateri v tem videli žarek iskrenosti, ukrep, ki naj bi preprečil vsakršno izvajanje pritiska s strani nepopustljivih krogov na potek pogajanj. Kako bodo razgovori potekali, bo pokazal nadaljnji razvoj. Na dlani je, da ne bodo ne lahki, ne hitri, da bo treba veliko potrpežljivosti, razumevanja in državniške modrosti z obeh strani. Alžirska vlada je že v vsem svojem dosedanjem ravnanju pokazala, da se je pripravljena v okviru razumnih možnosti razgo-varjati za likvidacijo alžirskega spopada; edina zahteva, ki jo postavlja, je, da imajo Aižirci pošteno možnost, izreči se o usodi Alžirije, vključno za popolno neodvisnost ln za odcepitev od Francije. V času, MAL ZASLUŽEK LAVCEV? — Naši delavci so plačani po tarifnem pravuJn-lku. Povprečno preseealo tarifne postavke ra 7 — 14Vt. posamezna delovišča pa presežejo tarifno postavko tud! do 337V — Delavci dobivajo brezplačno delovno obleko in škomie. Prav tako preiemajo že več let dodatek k malici (slanino. s:r). ALJ 2E UVAJATE DELO PO ENOTI PROIZVODA? — Tudi pri nas smo letošnje leto pričeli z uvajanjem dela po enoti proizvoda. Imenovana je posebna komisija, ki analizira in pripravlja ekonomske enote, po katerih bo potem steklo delo. Vendar, kakor kaže, letošnje leto še ne bomo prešli na nov sistem. temveč ga bomo le' spreminjali, v letu 1961 pa nameravamo tudd v naših obratih uvesti delo po enoti proizvoda. — IN PERSPEKTIVNI PLAN RUDNIKA? Razpolagamo z mokro mehanično separacijo, ki predstavlja zastarel način predelave rude z omejenim tehnološkim ln ekonomskim učinkom Na dosedanji način ]ahko v separaciji izkoriščamo le bogatejše rude, siroma-šnejše rude v Jami ter sipine zunaj Jame pa ne, akoravno slednje še vsebujejo kovinske primesi ter se gmota lahko predela v ustrezne koncentrale le s fiotacijo. Za. to se že izdelujejo zadevni načrti ter bi fiotacijo uvedli v koopera- V sredo popoldne je bilo v Zidanem mostu zborovanje železničarjev iz Zasavja, kjer so predstavniki spregovorili zbranim o reorganizaciji jugoslovanskih železnic in upravljanju na železnicah ter vzpod-budnejšem nagrajevanju. Zidani most bo sestavljal samostojno ekonomsko enoto z okoliškim; železniškimi postajami. — Zborovanja sta se udeležila tudi predsednik občinskega odbora SZDL Hrastnik France Grešak in predsednik občine Stane Brečko. ČESTITKE IN POZDRAVI IZ JLA Vsem prebivalcem mesta Hrastnika pošiljava mnogo čestitk r počastitev krajevnega praznika v Hrastniku ter želiva vsem obilo uspehov v nadaljnji izgradnji naše domovine, kakor tudi samega mesta Hrastnika. Tudi strelski družini v Hrastniku želiva mnogo uspehov n* njenem področju. Pozdravljata vse: Drago O* strovršnik, VP 6615. PoiarevM, Karlo Šuštar, VP 5659 Z-mun. Na kratko po domovini sledil je nov hladen tuš: francoska reč že predhodno domenili, da ne Pa vendar je prišel vlada je sporočila, da se je letalo vrnilo, da alžirskega predstavnika še dogleden čas ne bo v Pariz in da se nič ne ve, kdaj pride. Skratka, prva francoska poročila so bila formulirana tako, da se je človek vprašal, kaj neki, da Aižirci naenkrat sami »zavlačujejo« in »zaostrujejo«, ročilo. ko je že prišlo do prvih konkretnih Razpravljajo, in koristnih stikov. Sporočilo, ki ga je izdala začasna alžirska vlada je pojasilo položaj: alžirska delegacija ni mogla privoliti, da bi na vrat in nos s franco- bosta objavljali nobenih podrobnosti s tajnih razgovrov, da ne bi dali s tem povoda za propagandno kampanjo proti razgovorom. O razgovorih torej doslej ni znanega drugo kot to, da so »tehtna«, kot pravi uradno francosko spo- len hndn,JoT;m "vlLThn 'Žile' stal zna" vsemu svetu z deklaracijo, ljali bodo o tem, kako bo sestavlje- ki Jo je iuniJa 1940 prefltal p0 londonskem radiu: bila je deklara- ska kolonija, dobila neodvisnost, to ni nesprejemljiv ali nečasten pogoj za Francijo; nasprotno, to je le logičen sestavni del razvoja, ki ga je Franclja sama predvidela za na-daljno evolucijo svojih prekomorskih posesti. Ko je general de Gaulle prišel na oblast, je obljubil, da bo prepo-rodil Francijo in jo rešil bremena, ki ga pomeni v moralnem, materialnem in vojaškem pogledu zanjo alžirska vojna. Pred dvajsetimi leti Je do takrat nepoznani general de Gaulle po- na alžirska vladna delegacija, kakšen status bo imela in o čem bo razpravljala. Gre namreč za to, ali bodo alžir- skim letalom pridrvela v Pariz, ski vladni predstavniki govorili sa-medtem ko so francoska letala po Alžiriji metala letake s pozivi bor- cija francoske svobode, Svobodne Francije, ki ni klonila pod teuton-skimi škornji, ki so oholo gazili pod cem, naj polože orožje češ, »vaša vlada je itak kapitulirala, njene predstavnike smo z našim vojaškim mo o prekin^itvi ognja, odnosno !“"T prvenstvo o tem, ali pa o bodoči des Invalldes vse- far Je Franclja usodi Alžirije. Na dlani je, da bi Pariz rad usmeril razgovore v to smer, toda tuni- letalom prepeljali v Pariz, položite zljski listi, ki vsi od kraja ugodno da je Francija usodo Alžirije zaupala armadi, ki da naj vzpostavi red, nakar bodo Aižirci na referendumu lahko glasovali o tem, kako bo Alžirija povezana s Francijo. Sele nedavni govor francoskega predsednika, v katerem je ponovil in nekoliko bolj konkretiziral svojo deklaracijo iz septembra lani, je orožje tudi vi«. V Parizu so hitro sprevideli, da manever ne bo uspel. Pohiteli so s pojasnilom, da »glede letala ni bila mišljena nobena procedura, niti niso s tem mislili prejudicirati položaja in enakopravnosti delegacije, ki bi morala prispeti, ter da Je vsa afera tudi glede letakov maslo podrejenih poveljnikov«. Potem se je začelo ugibanje, kdo bo sploh prišel v Pariz. Kdaj bo prišel, in kje bo prišel. »Saj to sploh ni važno! Naj pride kdor hoče, naj pride magari s »fjakarjem« ln naj pride tudi čez Severni tečaj, če hoče, glavno je da pride...« Tako so zapisali nekateri listi, ki so odražali mnenje tistih, ki so se že zbali, da je v Parizu znova prevladala struja nepopustljivih, to je tistih, ki hočejo, naj bi se Alžirija komentirajo začetek razgovorov, soglašajo — in opozarjajo — da je bistvo pogajanj v razgovorih o bodoči usodi Alžirije in ne o prenehanju sovražnosti. Ves francoski tisk je začetek razgovorov pozdravil; seveda se komentarji razlikujejo po tem, kaj naj bi razgovori prinesli. Vsi se nadejajo, da bodo prinesli mir v Alžiriji; razhajajo se pa v tem, ali bodo prinesli Alžiriji neodvisnost, oziroma možnost, da se lahko izreče za neodvisnost, ali pa bodo obtičali pri tem, da bo prenehanje sovražnosti pomenilo tudi že konec domala šestletnega boja za neodvisnost Alžirije. Vladni krogi razgovorov z nobeno tozadevno izjavo ne prejudicirajo. Ko je notranje ministrstvo prepovedalo sleherne demonstracije in manifestacije v zvezi z Alžirijo, so nc- v stoletjih dala svetu v njegovo miselno zakladnico. Dvajset let pozneje, junija letos, je general dc Gaulle preko francoske televizije prečital drugo deklaracijo: Francija je pripravljena urediti alžirski spopad ustrezno željam in interesom alžirskega ljudstva vključno možnost, da sc pri referendumu odloči za popolno neodvisnost ...! Deklaracijo izpred dvajsetih let je de Gaulle srečno uresničil; zato je prišel v zgodovino in v srca Francozov in vseh svobodoljubnih ljudi. Ce bo pošteno in Iskreno uresničil tudi letošnjo junijsko deklaracijo — in razgovori v Mclunu dajejo upanje da jo bo — bo to akt, ki bo v spremenjenih okoliščinah materialno in moralno veljal prav toliko, kot de Gauiiov boj za svobodo Francije: prišel bo v zgodovino in odpri bo novo stran zgodovine v odnosih med Francijo in Afriko! Letos dobra žetev Po dosedanjih ugotovitvah napoveduje zvezna komisija za spravilo žetve, da bo letos enaka žetev kot lani. zagotovljena bo spričo večjih površin, posejanih z visokorodniml vrstami pšenice in z razširjeno kooperacijo. Tudi letos bodo pripadniki JLA pomagali žeti in spravljati žito. Storjeni so vsi potrebni ukrepi za spravilo letošnje žitne letine. 1 2 Odprta razstava kemijske industrije v Beogradu V Beogradu so prejšnji teden, 21. Junija, odprli tret)® razstavo kemijske Industrije, na kateri sodeluje 435 do- mačih ln tujih razstavljavcev lz 12 dežel. Razstavo )® odprl v Imenu zveznega Izvršnega sveta sekretar z* Industrijo Hasan Brkič. Razstava prikazuje sodobno razvojno pot na tem področju. V okviru razstave tudi razna posvetovanja, predavanja ter druge Prt reditve. Skupna seja gospodarskih odborov Ljudske skupščine LRS Prejšnji torek, 21. t. m., so na skupni seji gospodarskih odborov obeh žbocov Ljudske skupščine obravnavali probleme gibanja gospodarstva Slovenije v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Po skupni seji, na kateri Je predstavnik Izvršnega sveta Tone Bole prinesel poglavitne ugotovitve iz poročila, sta oba zbora ločeno obravnavala dinamiko gospodarstva, ln še posebej pereče probleme s tega področja. 3 4 Seja predsedstva GO SZDL Slovenije Na svoji seji dne 21. junija Je 'predsedstvo GO SZP« Slovenije razpravljalo o gibanju gospodarstva v Pt\fL štirih mesecih letošnjega leta v LR Sloveniji. NadaJU* so na seji obravnavali tudi osnovne smernice za pfr* slavo 20-letnlce revolucije v letu 1941, za kar «e Uh« nujejo republiški kot okrajni odbori za to slovesno*« Bankovci po 50 din nehajo veljati s 1. oktobrom Upravni odbor Narodne banke Je sklenil zamenjati bankovce po 50 dinarjev, označene z datumom l. maj 1946. Narodna banka bo od l. julija do 30. septembra jemala te bankovce Iz obtoka. S l. oktobrom 1.1. bo prenehala njihova veljava. V nadaljnjih treh mesecih do vštevšl 31. decembra 1960 bo Nar. banka naknadno zamenjavala to bankovce, čeprav ne bodo več uporabni. 5 6 Realni piani Izobraževanja VII. plenum Okrajnega sindikalnega sveta LJubl)*hJ I 4hil nrbč n(i )*Han 4 a pemeaitlial n «fi,AleAt?D^rn ki Je bil prešnjl teden, je razpravljal o strokovneinrv, braževanju delavcev. Plenum Je sprejel več Pri občinskih sindikalnih svetih bodo ustanovili sije za Izobraževanje, ki bodo v pomoč lzobraievaugjj, centrom v podjetjih, v manjših podjetjih, kjer teh trov ni, bodo pa v podjetjih izdelali realne plan* braževanja ln porabe sredstev ter pomagale podj®>J prt njihovi uresničitvi. Nova maloprodajna cena mleka Okrajni svet za tržišče Je na svoji aeji v petek, 24. junija, odobril novo maloprodajno ceno mleka, in sicer 46 din za liter v mlekarni, z dostavo na dom pa 49 din za liter. Nove cene veljajo s l. julijem 1.1. V zvezi s tem je svet spremenil dosedanji odlok o maloprodajni ceni mleka na novo pa sprejel odlok o prepovedi prodaje nepasterlziranega mleka ter pooblastil tajništvo, da za kršitev tega odloka predvidi kazni. Tudi v revirskih občinah se predvidevajo nove maloprodajne cene mleka. 7 Z DOLA PRI HRASTNIKU PREDSEDNIK BREČKO STANE OBČANOM HRASTNIKA Zgodba o neznanem junaku POGLED NA KEMIČNO TOVARNO V HRASTNIKU V nedeljo, 3. julija, bodo ob 10. uri dopoldne na Breznem odkrili spominsko ploščo na čast neznanemu junaku-parti-zanu, ki je leta 1944 tam umrl v zasilni podzemeljski bolnišnici. Da bi zvedel o tem dogodku kaj več, sem se obrnil na nekega drugega junaka, ki je ostal živ kljub akcijam in spopadom, kljub drznim akcijam, zavratnim zasedam in ZA BOLJŠE DELO KRAJEVNIH ODBOROV V HRASTNIKU Z roko v roki k uspehom Pred leti, ko smo razpravljali o bodočih občinah — Komunah, se je zlasti v zvezi K njihovim teritorialnim oblikovanjem stalno menjala tudi Ustanova krajevnih odborov. Z ustanovitvijo teh odborov bi se moralo načelo društvenega samoupravljanja v Komuni še poglobiti, ker bi Preko te organizacijske oblike bilo omogočeno, da bi posamezna naselja svoja čisto lokalna družbena vprašanja sama reševala. Krajevni odbor ha j bi bil tudi zveza med zbo-r«m volivcev in občinskim ljudskim odborom. Kot takšni So Se krajevni odbori od vsega Začetka šteli za nepogrešljivi Sestavni dej v mehanizmu družbenega samoupravljanja Pa območju občine, ne pa kot Organ v tem smislu, da bi kot Organ oblasti nadomestili Prejšnje občinske ljudske odbore, Po posameznih zasavskih komunah so v skladu s svojimi potrebami ustanovili krajevne odbore. Na območju brastniške komune je trenut-ho 13 krajevnih odborov. Njihovo dosedanje delo ni bilo hajboljše, saj se je čestokrat vrtel0 samo okrog nakazovanja problemov določenega naselja ter koliko sredstev bi krajevni odbor potreboval za Ureditev teh vprašanj. Takšno delo ni moglo roditi dru-Bega kot neuspeh, pa tudi nezadovoljstvo vaščanov, češ: *Oa občini nam ne dajo sredstev«. Nemalokrat so krajevni odbori združili v sebi funkcijo odbora Socialistične zveze, kar Jo bilo že naprej obsojeno na nedejavnost oziroma ozkost in nerazumevanje, kaj je krajevni odbor in kaj odbor SZDL. Slabih krajevnih odborov, kot Jo na primer v Podkraju, ki je na ©ni sami seji v celem letu nakazal samo problem ceste, žičnice in elektrifikacije ter nato zaspal, je bilo nemalo. Nasprotno je pa krajevni odbor v Žebniku — ustanovljen je bil šele letošnjo pomlad — dal vrsto pobud za reševanje problemov v svoji vasd, hkrati pa pokazal iniciativo vaščanov, da bodo pomagali s prostovoljnim delom pri reševanju problemov vasi. Krajevni odbor Marno se je zavzemal tud.’ za razširitev kooperacije v vasi, za ureditev kopalnice in pralnice, prostorov in podobno. Krajevni odbor Vrhovo vsestransko podpira in vodi akcijo vaščanov pri zbiranju sredstev za gradnjo šole, ki je v tej vasi nujno potrebna. Doslej so prebivalci Vrhovega zbrali raznih sredstev in materiala v vrednosti nad milijon dinarjev. Tako prizadevnost- in tudi soudeležbo je občinski ljudski odbor toplo pozdravil ter bo v precejšnji meri pomagal s sredstvi pri gradnji šole. Dosedanji krajevni odbori so čutili vse premajhno odgovornost do zbcrov volivcev, na kat er. h niso mogli poročati o izvršenih sklepih, ker jih niso rešili po krivdi samega krajevnega odbora, včasih pa tudi organov ObLO. Na drugi strani so bili zbori volivcev ravno zaradi slabe aktivnosti krajevnih odborov zelo suhoparni in nezanimivi, ki so bolj v škodo kot v korist. Razumljivo je, da takšnega slabega stanja niso bili krivi samo krajevni odbori. V Hrastniku so Se že pred meseci zavzeli za izboljšanje vsebine in metode dela krajevnih odborov SZDL, da bi tudi organizacije Socialistične zveze vod'le več lačuna o delu krajevnih odborov. Tudi sestanek s predsedniki samih krajevnih odborov je prinesel določene zaključke in izbolj- šanje njihovega dela. Predvsem se bo okrepila materialna osnova krajevnih odborov, ki je bila doslej šibka m nezadostna. Spremenil se bo sistem finansiranja, ki bo mnogo spodbudnejši za reševanje problemov določenih naselij. Občinski ljudski odbor bo iz družbenega plana in proračuna odstopil določen odstotek dohodnine oziroma občinske doklade, ki s® bo pobrala na območju posameznih krajevnih odborov njim v razpolaganje. Tak način finansiranja bo konstanten, medtem ko bo drugi del. dotacije krajevnim odborom, konkreten in bo navezan na lastno ustvaritev oziroma na samoprispevek vaščanov. Ce bo na primer krajevnemu odboru priznana v občinskem proračunu dotacija 200.000 din, bodo morali vaščani tega krajevnega odbora zagotoviti, da bodo lahko koristili ta znesek, samoprispevek, ali v obliki sredstev ali s prostovoljnim delom, prevozi in podobno. Tak način finansiranja bo na eni strani okrepil materialno osnovo krajevnim odborom, na drugi strani pa povečal njihovo samoiniciativo. Krajevni odbori bodo nadalje upravljali z nekaterimi objekti splošnega ljudskega premoženja. Za izboljšanje vsebine dela bodo krajevni odbori navezali tesnejše stike z zbori volivcev, kjer bodo bolj pogosteje pretresali vprašanje širšega pomena za vas, hkrati pa večkrat poročali volivcem o svojem delu. Na zborih volivcev bosta odslej dva zapisnikarja in 3 — 5-članske komisije za sklepe, ki se bodo redn0 pregledovali in reševali. skopi prehrani — namreč na Maksa Jakopiča, ki ga pozna vsa slovenska zemlja pod partizanskim imenom »Jur«. Našel sem ga v trenutku, ko si je kuhal kosilo; kot izkušen partizan se še najbolj Nanese na »samopostrežbo«. Do govorjenja sem ga pripravil šele potem, ko sem ga prepričal, da gre za slavo neznanega partizana, ne pa za njegovo. »Takole je bilo,« je dejal. »Neznani junak se je boril v mojem bataljonu. Poznali smo ga samo pod partizanskim imenom »Peter« in vedeli o njem le to, da je bil doma iz Savinjske doline. Julija 1944 ob 10. uri zvečer je naš bataljon napadel postojanko na Blatah. Ker se kljub ponovnim pozivom niso hoteli vdati, smo jih sedem pokosili. Od naših je padel eden, dva sta pa bila ranjena. Peter je dobil tako giozen strel v glavo, da so mu oči izstopile in obvisele zunaj očesnih votlin. Prenesli smo ga na Brezno v zasilno bolnišnico, izkopano dva metra pod zemljo. Kljub skrbni negi naše bolničarke je po hudem trpljenju umrl. Bil je odličen borec in dober tovariš. Slava mu!« Jur je umolknil. Pogled mu je splaval skozi okno tja gor na hribe, proti mogočnemu Kalu, ki je tako lepo povezan z drugim gorovjem in hribovjem. Dejal bi, da se Jur-ju toži po tistih časih, ko je kadil listje in užival včasih krompir, včasih nič, pa je le vedno tolkel po Švabih. Za slovo sem ga naprosil, naj mi pokaže svoje »medalje«. Precej sem moral pritiskati nanj, preden mi je položil na mizo partizansko spomenico iz leta 1941 razen neštetih drugih odlikovanj. Da, toliko medalj skupaj še nisem videl, odkar sem bil v Napoleonovem muzeju v Perij u. »Krasna zbirka« sem pripomnil. I. C. Uspehi večletnih prizadevanj zrcalijo v komuni se ze Na naše vprašanje, kaj bi ob krajevnem prazniku hrastniške doline predvsem povedal svojim občanom, nam je predsednik Stane Brečko odgovoril takole: Gospodarski uspehi v naši dolini se čedalje bolj kažejo v pravi luči. V naše gospodarstvo smo vložili veliko sredstev, skrbi in truda. V letošnjem letu je začel delati nov steklarski obrat. Sadovi osemletnega obnavljanja Steklarne se bodo pokazali že v bližnji prihodnosti. Tudi iz rudniškega obrata na Novem Dolu so začele prihajati prve tone premoga. Za odpiralna dela na tem obratu je rudnik namenil preko milijardo dinarjev, po večini lastnih sredstev. Kemična tovarna bo v dveh letih povečala vrednost svoje proizvodnje za več kot dve in pol milijardi dinarjev. Rekonstruirati bodo začeli ra-deško Papirnico, katere bruto proizvodnja bo poslej tri milijarde dinarjev, namesto dosedanje 1,5 milijarde dinarjev. 2e v kratkem bo porasla tudi proizvodnja belega cementa v cementarni Zidani most na 15 tisoč ton letno. — V zadnjem času se je uspešno uveljavilo tudi hrastniško gradbeno podjetje in zaposluje že preko 300 delavcev. Občinski perspektivni načrt pa predvideva gradnjo elektro-delavnice za zaščito kovin, ki bo zaposlila okoli 90 ljudi, predvsem žensk. V Zidanem mostu naj bi povečali apnenice, obrat stare rudniške separacije v Hrastniku pa nameravajo preurediti v obrat za izdelavo mozaičnega stekla, ki bi zaposlil okoli sto ljudi. Svet za industrijo občinskega ljudskega odbora bo o tem razpravljal že v kratkem. Dosedanja industrijska proizvodnja v hrastniški občini ni dosegla večjih skokov. V povprečju se je dvignila povprečno za sedem do osem odstotkov. Seveda se pa z opravljenimi rekonstrukcijami tovarn pričakuje že v prihodnjih letih znatnejši porast proizvodnje. Tako se bo tudi narodni dohodek dvignil od sedanjih osem na 13 milijard dinarjev letno. V obrtništvu nismo dosegli vidnejših uspehov. V prihodnje ši obetamo s pomočjo industrije in združevanjem sredstev v občinski investicijski sklad več otipljivih rezultatov. Predvsem bomo skušali povečati zmogljivost drobne usluž-nostne obrti, ustanovili pa bomo tudi mehanično delavnico. V zadnjem času smo ustalili število gostinskih obratov in usmerili prizadevanje na modernizacijo teh obratov. Za tu- rizem je vsekakor pomembna gradnja turističnega doma na Marnem, ki bo večji gostinski obrat s precej tujskimi sobami. Letos bosta dokončana tudi planinska domova na Gorah in na Kalu, Naša skrb je veljala tudi izboljšanju trgovske mreže v Hrastniku. Mimo reševanja stanovanjskega vprašanja. ki je še vedno najbolj pereč problem v hrastniški občini, posveča občinski ljudski odbor mnogo skrbi tudi izboljšanju vodovodnega omrežja. Potrebe po vodi so se zelo povečale, zlasti še v Zgornjem Hrastniku in na Dolu. Zajeti nameravamo nove izvirke v Čečah in nad Dolom. Tudi občinske ceste, ki so bile zgrajene v zadnjih letih, zahtevajo vedno nova sredstva za vzdrževanje. Električno omrežje že dolgo ne ustreza povečanim potrebam naših gospodinjstev. Elektrificirati pa bomo morali še nekaj kmečkih predelov — Brunk in Kal. Nova hrastniška cesta bo verjetno že letos pričela služiti svojemu namenu. — Zdravstvena služba se je zaradi vsestranske prizadevnosti zdravstvenega kadra očitno izboljšala. Občinski ljudski odbor štipendira večje število zdravstvenih delavcev. ki bodo v prihodnjih letih izpopolnili kadrovsko pomanjkanje v zdravstveni službi. Zaradi neustreznih prostorov v dosedanjih ambulantah je občinski ljudski odbor sklenil, da je treba čimprej začeti z gradnjo zdravstvenega doma v središču Hrastnika. Zdi se, da bomo začeli z gradnjo te prepotrebne stavbe že letos. Šolstvo se ubada s precejšnjim pomanjkanjem prostorov. Podoba pa se bo nekoliko vendarle popravila z dograditvijo šole narodnega heroja Rajka, prihodnje leto pa bomo začeli z gradnjo osnovne šole v Radečah — je v nadaljevanju našega razgovora povedal predsednik hrastniške občine, Stanko Brečko. Tud (irrstniška občina bo med tistimi, ki bodo v štirih letih izpolnili petletni perspektivni plan Novi perspektivni načrt naše komune bo pa temeljil na povišanju proizvodnje, upoštevajoč večjo storilnost dela, uvajanje novih metod mehanizacije, avtomatizacije itd. Na kraju našega razgovora je predsednik Brečko poudaril, da bodo v bodoče pritegnili še k tesnejšemu sodelovanju in razpravljanju o reševanju najrazličnejših problemov kar naiveč občanov. PAVEL BURKELJC IIFII!! Illlilllllllllill iliilli lilllllli Kako dela trgovina, gostinstvo in obrt v Hrastniku 3. JULU — KRAJEVNI PRAZNIK HRASTNIKA IN DAN RUDARJEV TER 4. JULU — DAN BORCA BODO HRASTNIČANI RAZEN DOSEDANJIH PRIREDITEV PRAZNOVALI ŠE Z NASLEDNJIMI PRIREDITVAMI V četrtek, 30. jun. 1960, bo ob 20. uri v dvorani Svobode II nastop la radeška Svoboda z dramo »Kralj Ojdip«. V petek, 1 julija 1960, bo ob 15. uri na stadionu Ru- darja Hrastnik športni dan; tekme v raznih panogah telesne vzgoje. V soboto, 2. julija 1960, bo ob 20. url na vrtu kina Svo- bode I proslava dneva rudarjev s kulturnim programom Svobode I. V nedeljo, 3. julija 1960, bo zjutraj množični izlet na Kal s tekmovanjem v streljanju in odbojki članov sindikalnih podružnic; sodeluje godba na pihala starejših godbenikov. — Ob 16. uri pred spomenikom padlih borcev NOV v Hrastniku žalna slovesnost in odhod patrulj. V ponedeljek, 4. Julija 1960, bo ob 16 uri odkritje spo- minske plošče oadlim partizanom ter sprejem partizanskih patrulj v Bobnu. Vprašanje prostorov za krajevne odbore in krajevne organizacije SZDL je še vedno odprt problem. Skupna komisija Socialistične zveze in občinskega ljudskega odbora bodo pregledale možnosti, da bi ti organi dobili svoje prostore, kar bi bilo nedvomno zelo koristno za aktivnejše delo enih in drugih. Mnogi krajevni odbori so v zadnjem času izrazili željo po ustanovitvi poravnalnih cvetov tudi v okviru njihove krajevne skupnosti, drugod se pa že zavzemajo tudi za razne servise, knjižnice, čitalnice ter mladinske ustanove. Začetno delo novih krajevnih odborov, ki temelji na tesnem sodelovanju z občinskim ljudskim odborom in družbenimi organizacijami, je uspešno. Ne gre pa, da bi obstali na začetnih uspehih. Treba je, da se začeto delo nadaljuje, da bodo krajevni odbori zaživeli v vsej tej pisanosti, ki so jo oblikovali v zadnjem času. Pavel Burkeljc Kakor vsako leto, tako je bilo tudi letos v prvih treh mesecih opaziti manjši promet kot v poznejših mesecih, ki so za promet vedno bolj ugodni. Kljub temu. da družbeni plan občine Hrastnik predvideva za letošnje leto povečan promet v trgovini za 10 odstotkov, smo ugotovili, da v začetku tega leta plan ni bil realiziran. Zato čaka trgovska podjetja večja paž-nja in skrb, če hočejo iti vzporedno s predvidenimi nalogami. Se vedno se dogaja, da prebivalci našega kraja zelo pogosto odhajajo drugam kupovat artikle, ki so pri nas še vedno v premajhni izbiri na razpolago ali jih pa sploh ni na zalogi. Tudi predolgo čakanje na postrežbo pogosto nervira gospodinje v trgovinah. Ta neugodnost bo delno rešena v jeseni z otvoritvijo Potrošniškega centra na rudniku, kjer bo uvedena samopostrežba s kapaciteto 4000 potrošnikov. Ta kapaciteta bo zadostovala za več let, kljub temu, da se bo število potrošnikov prav gotovo povečalo. Ta problem bo pa rešen samo za Zg. Hrastnik, medtem ko bo vprašanje boljše in hi- trejše preskrbe ostalo v Sp. Hrastniku še vedno odprto. — Kar se tiče preskrbe s sadjem in zelenjavo v našem kraju, se opaža vedno večja potrošnja teh artiklov. Se nedavno so se naši prebivalci v poletnih in jesenskih mesecih sami oskrbovali s povrtninami. Ker se pa površine, ki so bile prej obdelane, vedno bolj krčijo zaradi zazidav, so tudi ljudje vedno bolj navezani in odvisni od trga. Zato je dolžnost pristojnih forumov, da skrbe, da se bo trgovina s sadjem in zelenjavo izboljšala, ker dosedanji prostori, niti zaloge in izbira ne ustrezajo več današnjim potrebam. V gostinstvu je na splošno opaziti zboljšanje poslovanja, saj se je promet povečal v prvih treh mesecih skoro za 1 tretjino v primerjavi s prometom v istem razdobju lanskega leta. — Letošnje leto se predvideva sprostitev cen v gostinstvu, zato bi bilo potrebno. da bj se podjetja dobro pripravila na sezono z ureditvijo in modernizacijo gostinskih prostorov, z zadostno količino kvalitetnih pijač in jestvin, z ureditvijo sanitarnih naprav, da bodo ustrezale predpisom. Se vedno se opaža v hrast- niških gostilnah premalo brige za jestvine. Kljub temu, da se o tej pomanjkljivosti mnogo govori in da imamo v naših mestih možnost videti, kašo so razni bifeji in male gostilne založene z jestvinami, se pri nas nič ne izboljša v tem pogledu. Mislimo preiti na pavšalno obračunavanje obveznosti do skupnosti. Na ta način se bodo v gostinstvu ustvarjali večji skladi, ki bodo nudili v bodoče večje možnosti za vlaganje sredstev za napredek te veje našega gospodarstva. Tudi obrtna dejavnost ni v prvih treh mesecih dosegla predvidenega plana razen Elektro-delavnice. kj odlično napreduje in je presegla plansko proizvodnjo za I. tromesečje. Za ostala podjetja je pa potrebno, da si zagotove potrebne količine materiala, bi zadostili vsem potrebam, ki se porajajo, ter upajo, da bodo dosegli svoj namen. Nagrajevanje po delu so spro-vedli po vseh obrtnih obratih v Hrastniku, kar ustvarja upanje, da bo znatno pripomoglo k boljšim dosežkom v dejavnosti v našem Anton Sihur obrtni kraju. SEMINAR ZA SEKRETARJE ZK zlasti lesa, ki ga je sedaj naj- teže dobiti. Dobro bi bilo tudi to, da bi si pogodbeno zagotovila dela že za naprej, da bi proizvodnja tako tekla v bodoče brezhibno. Posebna ovira za razvoj obrti so pa še vedno delovni prostori in premajhna finančna sredstva. Vsi večji delovni kolektivi v obrtni dejavnosti imajo mnogo volje, da Občinski komite Zveze komunistov v Hrastniku je priredil v sredo 22. t. m. enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij in tovarniških komitejev ZK. Na seminarju so govorili o metodah dela v organizacijah, politič-no-ideološkem delu in terenskih organizacijah SZDL. Seminar je prav dobro uspel. Vodil ga je sekretar občanskega komiteja ZKS Hrastnik Mari- LEP0 JE V NAŠI DOMOVINI BIT! MLAD Hrastniška glasbena šola je pred kratkim priredila zanimiv nastop. Solisti in orkester so pripravili prijeten glasbeni večer pod naslovom »Lepo je v naši domovini biti mlad«, ki je lepo uspeL Nekepa poooidneva: hrastniško potepanje Hrastnik, konec junija v dolini Bobna stisnjeno mesto. Le tam proti Dolu svet uide tesnosti in nekam svobodneje zadiha. Svojstven je ta Hrastnik, toda zanimiv in drag za vsakega domačina. Tisto popoldne -ne spominjam se, kdaj je bilo — sem se, hočeš nočeš, moraš, potepal bo hrastniški dolini. Spoznal sem J°. Svojstvena je in hrastniška.* — Bi lahko zaživel v njej? sem se vprašal. — Privadili bi se kakor jaz in vsi Hrastničani, je potrdil upokojeni steklar Jože Prvo srečanje. Ne! Nič kolikokrat sva se srečala. Ona in jaz. Gledala Sva se z očmi tujca. Tistikrat sem Zamaknjen gledal vanjo. Spoznal sem jo. Drugačna je in lepša. Ne Pozna se ji, da je toliko stara. Spremenili so jo. Izginili so njeni sivi, stoletni zidovi. Tam, kjer je pred Jeti stala preteklost, živi sedanjost rfečal sem se tudi z njo, njenimi ‘Lejami. . " Včeraj 6.000 ten, danes 7.500 rPn- .Jutri morda že 10.000 ton ste-‘enih Izdelkov, pravijo steklarji. , odo bi jim ne verjel. Se preden ,.aJ do kraja napravijo, že segajo umirjeno spreminja strugo. Potrebe zmagujejo naravo. Spet srečanje. Stoletna Kemična, soseda Steklarne, tudi spreminja podobo. — -Zakaj bi je ne? Tudi mi moramo biti sodobni, pravijo kemi-čarji. In spremenili jo bodo. Načrt: proizvodnja novih kemičnih izdelkov. Precej jih je. Leta 1962 bo tovarna povečala dohodek na dve milijardi 215 milijonov dinarjev. Niso sanje. Stvarnost. Prihodnost. Ne dajo miru. . Korak naprej. Pesem črpalke. ■‘Judje v žabah. Potok Boben, ki je esetletja in desetletja rovaril, zdaj — Stoj! Ne nadaljujte poti! Ob glavo boste! Črnolas fant se prijetno zareži. Menda je s Prekmurja. Cez čas eksplozija. Ena. dva, tri. štiri! Kamenje leti, pada. Strešniki pokajo na bližnjih hišah. Riklov most. Hrastniška cesta. Oba sta povezana s preteklostjo Stara sta in doslužila. Most, ki je še pred dnevi prenašal bremena, izginja. Doslužil je. Novi se mu smehlja le še v rebrih, In potem cesta: stara, hrastniška cesta. Šofer: — Da bi jo vrag! Pešec: — Uh, ta cesta. Prah In blato! Kaj, kakšni »slavospevi«? Upravičeni. Prah, luknje, gramoz in ob dežju blato. Avgust 1960. Bo resda konec ravnanja? Morda. Hitijo eni in drugi. Kopači, buldožer, geometri. V kratkem se jim pridružijo tlakovalci. Kocke so zanje pripravljene. In kmalu tudi ceste. Zdaj od Rudnika do samskega doma Kemične. Prihodnje leto še naprej. Cesta. Z njo pa Hrastničani urejajo kanalizacijo, ki jo doslej ni bilo, pa tudi cestna razsvetljava. Sodobna bo kot cesta. In ob njej mične avtobusne postaje, tu in tam parki in klopi. — Da bi vse to čimpreje bilo, — pravijo Hrastničani. Log. Hribina je izginila. Povzpel sem se nanj. Nekaj nenavadnega. Prelep pogled v teh poletnih dneh. »Rudarjevci« so sl zgradili čudovit stadion: nogometno, rokometno, odbojkarsko igrišče, lepo atletsko stezo, betonsko ograjo, tribuno. Ponosni so na vse to. In precej so pripomogli sami s prostovoljnim delom. — Trboveljčani, vi imate Blagovnico, mi pa bomo imeli samopostrežno trgovino. Odgovorite: kdo bo potem bolj »nobel«, vi ali mi? — zdrdra zgovorna gospodinja Stefa Presneto. Pozna se mi, da premalo hodim v trgovino. Toda ne vem, kdo bo potem bolj »nobel«, mi ali hrastniški sosedje. Bo že praksa pokazala, ali ne? Hrastniški Potrošniški center raste iz dneva v dan. V njem bo razen samopostrežne trgovine še mesnica. In vse sodobno opremljeno. Potem pride na vrsto še gradnja Potrošniškega centra v Spodnjem Hrastniku. Potrošniška mreža in preskrba se bosta zboljšali. Gospodinje na to že težko čakajo. Nogometaši so disciplinirano trenirali v letošnjem letu. Pozna se jim vešča roka trenerja Butkovca iz Trbovelj. Napredovali so od jesenskega dela tekmovanja. — In letos? Bolje bo. V Hrastniku sta dva tabora: rudarji imajo »Rudarja«, steklarji »Bratstvo«, kemičarji so vmesna stopnja. Nekaj za prve, nekaj za druge. Zapihalo je po dolini. Pozabil sem, da je vroče in da se Hrastničani ne morejo nikjer »namakati«. Sele zvečer, ko me je pot čez hrib peljala v Trbovlje in sem srečaval hrastniško mladež, ki se je vračala s kopanja domov, sem pomislil na njihovo poletno »trpljenje«. Pravijo, da bo tudi hrastniški bazen prišel enkrat na vrsto. Morda prav kmalu Hrastniškega potepanja je konec. Ni šlo vse na papir. Preveč je vsega. Pavel Burkeljc š. . PRI GRADITVI NOVE CESTE V HRASTNIKU Naše zadružništvo, ki je specifično jugoslovansko, si je zadalo posebne naloge 'n uspehi se že kažejo. Marsikatera seja zadružnega sveta, upravnega odbora je že bolj konkretna in živa. Prav tako so tudi občni zbori zadrug konkretnejši v raz-oravah, ki se tičejo proizvodnje. Čedalje večja skrb se pojavlja . okoli ureditve zemljišč, ki so na razpolago za odkup ali pa v najem. Tudi odnos do zemljišč ološnega ljudskega premoženja je dru-ričer kot pred časom. V zasavskih občinah, to je na področju Kmetijske gozdar-ke poslovne zadruge (KGPZ) Litija, je 115 kmetijskih zadrug, od katerih se ene več, druge manj ukvarjajo z mislijo ali e s konkretnimi dejanji lastne pmizvod-n>e. To je za ljudi, ki vodijo zadruge, precej nova stvar in je v začetku težko napraviti prve korake, čeprav jih želijo. Seveda se ponekod najde celo malo oportunizma, ki bo čedalje bolj izgubljal noge, ker ga bo pregazil čas. Na področju KGPZ Litija sta prvi začeli razmišljati o lastni proizvodnji Kme- GLflVRfl NALOGA KMETIJSKIH ZADRUG JE organizirati lastno proizvodni o tijska zadruga Dol pri Hrastniku in Gabrovka Kakor je znano, ima Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku pitališče telet v Sirju, ki bo perspektivno tesno povezano s pašnikom v Gorah. V načrtu pa imajo organizirati- še eno pitališče na Dolu, ki bo imelo osnovo v najetih in zemljiščih splošnega ljudskega premoženja. S povečanjem lastne proizvodnje bodo morali zadružni organi malo več misliti na kader, ki bo vse to vodil. Brez dvoma bo vse predvideno delo zahtevalo močno organizacijo, posebno če pomislimo, da bodo kmalu vse površine v Gorah na razpolago zadrugi Tudi Kmetijska zadruga Gabrovka je že pred časom začela razmišljati o lastni proizvodnji, v letošnjem letu je pa zraven SLP zemljišč, ki jih je že imela, vzela v najem zemljišča od kmetov. Zadruga v Trbovljah je v letošnjem letu začela razmišljati o svoji ekonomiji in uspeh je že tu. Na ekoromiji za Ostenkom imajo že 30 glav živine Do konca leta bodo predvideno povečali čredo na 50 glav. To je začetek, ki bo omogočil izkoriščanje kmetijskih površin v Trbovljah. Kakcu nam je znano, je v Trbovljah precej zemljišč splošnega ljudskega premoženja, ki so sedaj dodeljena zadrugi v izkoriščanje. Kresniška Kmetijska zadruga ima pripravljen investicijski program za 20 ha sadovnjaka. V avgustu bo »Agroobnova« iz Ljubljane začela z rigolanjem in ostalimi zemeljskimi deli, ki so potrebna za napravo sadovnjaka. Sadovnjak bo n* zemljišču splošnega ljudskega premoženj* in na zemljišču, ki ga je zadruga vzela V najem. V Mlinšah so že dalj časa razmišljali O zemljišču splošnega ljudskega premoženja, ki jim je bilo na razpolago v Kandr-šah. Letos spomladi so se odločili in napravili sadovnjak z 870 jablanami. Tudi 9 živinorejski ekonomiji so že razpravljali, vendar ni prišlo do uresničitve zaradi različnih momentov. V zadnjem času tudi na Izlakah proučujejo možnosti za ustanovitev živinorejskega obrata, ki bi imel osnovo v najetih zemljiščih. Občni zbor Kmetijske zadruge Cemšenik je načel vprašanje nekaterih kmetij, ki bi jih zadruga lahko vzela v najem. Torej je tudi tu misel o lastni proizvodnji. Cas. politika v kmetijstvu in izkušnja kažejo, da bodo morale tudi ostale zadruge počasi razmišljati, kako se bodo vključile v proizvodnjo. Možnosti in načinov je dovolj Inž. B. S. BRALCI NAM PIŠEJO Stanovanjski problemi Stanovanjsko vprašanje pri podjetju »Elektro-Standard« v Trbovljah še vedno ni rešeno. Vprašujemo se, zakaj vodstvo L rUee?ar,,ne stori’ saJ Je znano, da se podjetje lepo razvija. Lahko Je tistim, ki nimajo stanovanjske skrbi in lz tfieaeca v mesec pretehtavajo vse možnosti »za in »proti« graditvi stanovanjskega bloka za prizadete. Manj prijetno je pa nedpjtm« od katerih ni mogoče pričakovati, da se bodo stalno zadovoljevali le s praznimi obljubami. Kaj nimajo tudi zakonci, ki so »komaj nekaj let« poročeni, pravice, da si urede lastno stanovanje? Delovni človek z ure-Jenlro privatnim življenjem bo lahko dajal skupnosti neprimerno več kakor tisti, ki mora živeti v neurejenih stanovanjskih razmerah, ki so pogosto neznosne. Prizadeti „..P?,IPOM?A UREDNIŠTVA: Objavljamo ta dopis, ki ni osanUjen Primer m govori o stanovanjskem problemu, ki Je tud! v Trbovljah izredno pereč. Mnogo se gradi, a še vedno premalo. Na stanovanjskem uradu v kraju je preko 300 prošenj za dodelitev stanovanja. Med prosilci so po večini mladi zakonci, ki si žele urediti svoje zasebno življenje tudi s te strani. - Kar se tiče podjetja »Elektro-Standard« v Trbovljah, je res, da se podjetje lepo razvija, ima pa na drugi strani velike finančne težave, kako obnoviti oz. razširiti in povečati strojni park in ostalo, kar Je Izredno važno za nadaljnji razvoj podjetja ali celo njegov obstoj. Ko se bo to podjetje izmotalo iz teh svojih prvenstvenih težav, bo lahko več vložilo oziroma dalo za gradnjo lastnih stanovanj. - Kakor smo izvedeli, bo »Elektro-Standard« v letošnjem letu soinvestitor pri ^združenih investitorjih«* za gradnjo novega stanovanjskega bloka v Trbovljah. Podjetje bo s tem lahko le delno rešilo stanovanjsko vprašanje za nekaj družin, v celoti ga pa ne bo še moglo, ker nima za to dovolj denarnih sredstev. Strinjamo se z mnenjem pisca gornjih vrstic, da ima vsak delovni človek pravico do urejenega privatnega življenja in da bo tedaj lahko še več dajal skupnosti. To ve tudi naša najširša javnost ter naša ljudska oblast in naša gospodarska podjetja, ki se vsi nenehno trudijo, kako bi čim zadovoljiveje in čimprej rešili to vprašanje, ki je eno izmed največjih problemov v naši socialistični skupnosti in tudi drugod v svetu. Gozdno gospodarstvo v Zasavju IZ PRAKSE DELA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA Nepravilen prevzem uprave podjetja IZ TRBOVELJ Šolska razstava. — Ob koncu Šolskega leta so na osemletki v Zg. Trbovljah odprli zanimivo azstavo del krožkov in ostale dejavnosti na tej šoli. Razstava e prikazala lep napredek krožkov, posebno likovnega, modelarskega, literarnega, šolske zadruge n drugih. Razstavo sl Je ogledalo lepo število Trboveljčanov. Izpiti uspeli. — V minulem tednu so letošnji maturanti trbovelj. «t storitev, izboljšanju organizacije v'ia ter znižanju proizvodnih stroškov. ua tem področju smo dosegli v letu 1959 v Prvem tromesečju letošnjega leta zelo ;Ivne rezult Opravljal o reorganizaciji w i {^tetivne rezultate. Upravni odbor je pre-^Pravljal o reorganizaciji rudnika v z novoustanovljenimi ekonomskimi otami. ^ boljšo organizacijo poslovanja jjjtejPro ,da bi se natančneje porazdelile ^ ‘uvodne naloge med posamezne obdate bi .P^tla njihova odgovornost. Tako naj ®e dosegla tudi pravilna povezava med ‘'J10 uvedli !>. arneznimi ekonomskimi enotami, ki jih 1^?° uvedli na rudniku s 1. julijem t. 1. ■ ?teterih bo predvideno 16. Prav??ravni odbor je nadalje razpravljal o tezd l **tu za štipendije, o pravilniku za kvori .Van!e stanovanj rudarjem, o pro-bod*?1}!! in investicijah, obravnaval je v nostt vs° problematiko podjetja v določil rudniškega pravilnika. O WeiTt delu je UO redno poročal pa vsa-*aha a5sedaniu delavskega sveta. Oba or-j. delavskega samoupravljanja, delav-in upravni odbor, sta bila vedno V»r a o celotnem poslovanju podjetja U s svojimi predlogi in sklepi bist-Prip°m°gia k doseženim uspehom odbor je prav tako pripravil iz-Jtejj^ojlh mesečnih prilog v Zasavskem ,v katerem so objavljeni vsi pro-Podjetja, političnih in družbenih organizacij. Te priloge so se brezplačno razdelile med člane kolektiva tako, da so se rudarji lahko podrobneje seznanili z delom samoupravnih organov kakor tudi s problematiko proizvodnje in ostalimi vprašanji v podjetju. Kot pomožni organi samoupravljanja so bile izvoljene komisije, ki delujejo v okviru osrednjega delavskega sveta, in sicer: tarifna komisija, disciplinska komisija, komisija za organizacijo dela, komisija za finančna vprašanja, komisija za evidenco in odpis osnovnih sredstev, komisija za delovna razmerja ter komisija za določitev delovnih mest, kjer so lahko zaposlene žene, mladoletniki in invalidi. — V navedenih komisijah aktivno sodeluje 77 članov kolektiva, ki so za svoje delo neposredno odgovorni osrednjemu delavskemu svetu, kateremu poročajo o svojem delu in problemih, ki o njih sklepa osrednji delavski svet. Po daljši razpravi je bil upravni odbor razrešen svoje odgovornosti. Za novega predsednika delavskega sveta je bil izvoljen JOŽE ZORČIC, za njegovega namestnika pa VINKO VIDMAR. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor na rudniku, ki šteje 10 članov in 10 namestnikov. Prav tako so imeli tudi obratni delavski sveti že svoja prva zasedanja. Na teh so se pogovorili o bodočih nalogah obratnih DS, ki bodo imeli glede na bližnjo uvedbo ekonomskih enot in nagrajevanju po enoti proizvoda posebno vlogo v proizvodnji in pri gopodarjenju na rudniku. Obratna sveta jamskega obrata Hrastnik in jamskega obrata Trbovlje pa sta ob tej priliki poročala o svojem dosedanjem delu — delovala sta namreč že oba eno mandatno dobo.— ter o delu komisij, ki delujejo v okviru obratnih delavskih svetov. Pri doseženih uspehih podjetja je pripisati nemajhno zaslugo prav aktivnemu delovanju jamskih obratnih delavskih »vetov v Trbovljah in Hrastniku. Na teh zasedanjih so člani obratnih delavskih svetov napravili sklep, da bo moral vsak član ObDS aktivno sodelovati pri tolmačenju rudarjem o problemih, ki se pojavljajo na področju posameznih obratnih delavskih svetov kakor tudi na območju celotnega rudnika in komune. Se posebno natanko pa bo treba seznanjati rudarje s pomenom proizvodnje in dohodka po ekonomskih enotah ter nagrajevanja po enoti proizvoda. Tudi v nadaljnjem razvoju gospodarstva rudnika bo prizadevanje osrednjega • delavskega sveta in obratnih delavskih svetov usmerjeno na reševanje problematike podjetja, na pospešitev produktivnosti dela, na izboljšanje mehanizacjje dela ter na še večjo skrb za delovnega človeka, ki s svojo marljivostjo in trudom dopri-naša svoj velik delež za blaginjo naše skupnosti. T. P., Hrastnik še. Potrebno je bilo, se takoj spoprijeti z neposrednimi nalogami za uresničitev postavljene planirane proizvodnje. S čim so torej obeležena prva zasedanja rudniškega delavskega sveta? Ce jih naštejemo po kronološkem redu, ugotovimo razprave: o proizvodnem planu, znižanju polne lastne cene, in investicijskem programu, sestavi komisije za ugotovitev zastoja produkcije, o proizvodnih stroških, varčevanju z rudniškim inventarjem, urejanju delovne discipline, poročilu o bilanci, delovnem redu podjetja, tekmovanju z ostalimi rudniki, stanovanjskem vprašanju, zaščiti delavcev, izobraževanju organov samoupravljanja itd. Skratka: naštete so bile naloge, ki jih v drugačni formulaciji zabeležimo ob sedanjih zasedanjih s prav tako živahnimi razpravami in težnjami za večji uspeh kolektiva, za izboljšanje delovnega procesa, delovnih pogojev ipd. Uvedla delavskega samoupravljanja ni našla trboveljskih in hrastniških rudarjev Tehnične izboljšave in racionalizacija na rudniku Upravni odbor Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik je obravnaval letošnje leto dve pomembnejši tehnični izboljšavi, ki sta jih predlagala in tudi v praksi uspešno izvedla dva člana kolektiva. Ker dnevni časopisi in strokovne revije o teh racionalizacijah niso poročali, je bil upravni odbor mnenja, da naj tudi širša javnost zve za prizadevnost nekaterih članov kolektiva, da se obstoječe naprave in stroji, čeiprav starejšega izvora, dobro vzdržujejo in poveča njihova funkcionalnost. > Tovariš Franc Prosenc, strugar na obratu Trbovlje, je že v 1. 1959 predlagal in izvedel dve izboljšavi za: sklopko med reduktorjem in elektromotorjem pri enoverižnem transporterju; b) natezalno oz. povratno glavo emoverižnega transporterja. Prednost te nove sklopke je v tem, da mehko teče, da ni potrebno natančno centriranje, da je obraba gumijastega vložka majhna in da je zunanjost sklopke gladka. Pri nateza lni oz. povratni glavi EVT ima nova izvedba ležaje popolnoma zaprte, tako da se s tem življenjska doba osi in ležajev podaljša verjetno za več kot trikrat. Z obema izboljšavama je bil dosežen znaten prihranek na materialu, dosežena pa tudi večja varnost pri transportu premoga. Prav tako je upravni odbor razpravljal tudi o predlogu obrata Separacije glede aktivnega sodelovanja tov. Jožeta Kneza, ključavničarja, pri načrtovanju in izvajanju tehničnih izboljšav v prvem usedal-nem bazenu na separaciji. Z izvedenimi izboljšavami je bil dosežen boljši izplen premogovnega prahu, ki bi ga sicer izplakovalna voda še nadalje odplavljala v večji količini v Savo. Po temeljiti proučitvi materije sta bila oba predlagatelja in izvajalca tehničnih izboljšav nagrajena v skladu z doseženim prihrankom. Vse člane kolektiva vabimo,' da po svojih močeh in možnostih stalno sodelujejo s predlaganjem morebitnih izboljšav za dvig storilnosti ali pocenitev proizvajalnih stroškov. Vsak predlog članov kolektiva, ki so mnenja, da bi se dalo delo na kakšnem delovnem kraju poenostaviti ali izboljšati tako, da bi podjetju prineslo večji delovni uspeh ali pa prihranke, bo upravni odbor prav gotovo obravnaval in v danem primeru tudi nagradil. Predlog za razne izboljšave in racionalizacije dela lahko vsak član kolektiva predloži direktno pri upravi rudnika ali pa preko svojega pristojnega obrata. Razumljivo je seveda, da predlogov, ki niso izvedljivi oz. ki ne prinesejo podjetju izboljšav v obratovanju ali prihrankov v proizvodnih stroških, upravni odbor rudnika ne bo mogel nagraditi. Vsako podjetje želi povečati zanimanje članov kolektiva z:i racionalizatorsko dejavnost, tako tudi naš rudnik. Racio-nalizatorjem prinese njihova koristna zamisel določeno nagrado, gospodarski organizaciji pa prihranke ali izboljšave in olajšanje dela. It. nepripravljenih. To vsekakor potrjuje stalna težnja za večjo proizvodnost, ki je v povojnih letih v stalnem porastu in ki prinaša vedno večje sadove za urejevanje ostalih neposrednih življenjskih pogojev rudarjev. Vzporedno s porastom proizvodnosti je tudi rastla kvaliteta in poglobljenost delavskega samoupravljanja. Boljša kvaliteta delavskega sveta je tudi razširila obseg obravnav in vključila organe samouprave v vse obširnejše razprava. S tem je tudi rastel neposredni materialni interes proizvajalcev. Vse skupaj nam ob proslavi 10-letnice delavskega samoupravljanja kljub težkočarrj ln problemom nakazuje, da bodo organi samoupravljanja na rudniku tudi v bodoč« kos svojim nalogam v še boli neposredni polni uveljavitvi delovnega kolektiva. Začetniške težave so ore-maeane, delo narekuje neposredno udejstvovanj« in odlo-čanie. zato tud: velika skrb v preteklem letu za večjo izobraženost članov kolektiva, tako na strokovnem kot na družbeno - ekonomskem področju. In kar tudi v prvi vrsM pred-v:deva program izobraževanja v bodočem letu. Deset let delavske?« samoupravljanja torej delo""? kolektiv praznuje v ciUu vsestranske decentralizacij« na tem področju, da uresniči načela, postavljena v zakonu o gospodarjenju s podjetji po delovnih kolektivih in v okviru napotkov T. kongresa DS in VII. kongresa ZKJ. t. SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDARJEV PRI RUDNIKU TRBOVLJE-HRASTNIK V TRBOVLJAH prireja v okviru proslav ob dnevu rudarjev dne 3. -ulija naslednje prireditve: Dne 2. julija 1960: ob 18.00 uri slovesno zasedanje delavskega sveta v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah; ob 19.00 urj koncert delavske godbe pred Delavskim domom. Ob slabem vremenu bo koncert v foyerju Delavskega doma; ob 20.00 uri kulturni program — večer pesmi in proze zasavskih pesnikov in s kladateljev v gledališki dvorani Delavskega doma. Dne 3. julija 1960: ob 10.00 uri šahovski brzotumir med šahisti rudnika Zagorje, Hrastnik in Trbovlje v prostorih šahovske sekcije ŠD Rudarja v Trbovljah (prireditev je v okviru delavskih športnih iger); ob 17.0 uri prijateljska nogometna tekma; ob 20.00 uri plavalni troboj v občinskem kopališču med PK »Naprijed«, Zagreb, PK »Celuloza«, Krško in plavalno sekcijo SD Rudarja Trbovlje. Dne 4. julija 1960: množični izlet k lovski koči na sedlu Podmeje; ob 10.00 uri pri lovski koči v Podmeji pričetek kulturnega programa s slavnostnim govorom; po končanem programu prosta zabava; odhodi avtobusov od 7.00 ure zjutraj dalje s Trga revolucije (restavracija) do lovske koče; ob 19.00 uri prijateljska tekma v košarki med KK Mariborom in košarkarsko sekcijo ŠD Rudarja Trbovlje; ob 20.00 uri prijateljska tekma v rokometu med RK Odredom, Ljubljana, in rokometno sekcijo ŠD Rudarja Trbovlje. Vse proslave in prireditve v čast dneva rudarjev so hkrati tudi spominske proslave ob 10. obletnici delavskih svetov in 15. obletnici osvoboditve in počastitev dneva borcev. Vljudno vabimo k obilni udeležbi na vseh prireditvah. Upravni odbor sindikalne podružnice rudarjev Trbovlje. 3. julij-praznik zmag rudarjev Tretji julij praznujejo slovenski rudarji kot delovno zmagoslavje rudarja-knapa zasavskih, kočevskih, velenjskih in drugih rudarjev. Rudarski dan združuje v sebi spomin na štiri velika desetletja, ki so neogibno prepletena z revolucionarnimi dogodki v Trbovljah, obračunavanje z Orju-naši In žandarmerijskim! bajoneti, mnogimi gladovnimi stavkami. mod katerimi je eni konkretno posvečen 3- julij, upornimi stavkami malone vseh rudarjev Slovenije in za časa NOV z vrsto sabotažnimi akcijami ter v borbi sami, kjer se je rudar bojeval tesno z ramo ob rami s tovarniškimi delavci ali kmeti pod vodstvom KPJ. Rudarjeva misel je bila in Je vedno med najrevolucionamej-šimi idelami jugoslovanskega proletariata. Rudarji so ljudje posebnega značaja in kova. Njihovi obrazi trda govorica in njihove navade odražajo svojstven svet — ivet podzemlja, kjer je življenje trdo, odmaknjeno od cestnega vrveža. To le življenje, ki neogibno navezuje ob življenjsko nevarnem delu tovariša na soto-variša, jih tesno druži drug na drugega in sporedno povzroča posebno izoblikovanje rudarjeve miselnosti in modrosti. Pri nobenem d.-ugem delu ne čuti delavec, kako potreben je tovariš tovarišu kot ravno pri rudarjih, ker ga dandnevno, vsako uro ogrožajo naravne sile, ki so kljub vsem varnostnim meram vendarle tolikokrat nepreračun-ljive. Posebno je doživetje ob srečanju teh mož s čeladami na glavi in jamskimi svetilkami v rokah, ne samo na zunaj, marveč predvsem globoko pod zemljo, kjer rudar trga njena bogastva, ki jih v prahu in znoju pridobiva za človeško skupnost. Vedno je bilo rudarjevo delo trdo. Delo pod zemljo je bito v predvojnih časih stare, gnile kapitalistične dežele, predmet najhujšega izkoriščanja. Prav to trdo delo globoko pod zem-!'o, kjer rad glavo čolovnega človeka ni modrine neba. ampak grozeča hribina, ki ga lahko vsak trenutek stare in zdrobi v prah, je izoblikovalo najupor-nejše, najtrše borce za boljše, srečnejše življenje, v borce, ki so svoje pravične zahteve uresničevali tudi v najradikalnejših oblikah — gladovnih stavkah pod zerftljo. Spomin na te borbene dneve, na gladovne stavke zasavskih in slovenskih rudarjev, ob solidarni podpori vsega ostalega proletariata, praznujejo slovenski rudaril s svojim praznikom, v znaku nezadržanost! na poti graditve socializma — graditve svetlejšega življenja delovnih ljudi- Revolucionarna pot, započeta v predvojnih letih, vzpodbuja k nadaljnji revolucionarni dejavnosti, k izpopolnjevanju našega družbenega sistema. V delav- skem ln družbenem upravljanju se razvija ln dviga ob stalnem porastu proizvodnosti splošni družben: standard. Ustvarjalo se nove tovarne, šole kulturne ustanove, komunalne ustvaritve ir. podobno. Ob praznovanju dneva rudarjev ni mogoče popisati vseh družbenih, ekonomskih in poll-t:čnih izprememb. da ne bi omenili ob tem velikega deleža molčečega rudarja, ki rije pod zemljo s polno zavestjo, da ustvarja ob svojem znoju, ki mu lije z obraza in telesa, v tesni povezavi z vsemi ostalimi delovnimi ljudmi srečnejšo bodočnost, ki ob nenehnem marljivem delu mora priti- Srečnejšo bodočnost proizvajalca ih upravljavca, ki nanjo vedno misli. še posebno pa. ko tiho pozdravlja svoje tovariše In druge delovne ljudi * svojim prisrčnim pozdravom: SREČNO! Prvi obratni delavski sveti rudnika Trbovlje-Hrastnik na delu Decentralizacija vsega našega družbenega sistema zahteva v določeni men tudi decentralizacijo našega delavskega samoupravljanja. Uvedba ekonomskih enot na rudniku Trbovlje — Hrastnik je narekovala nujnost formiranja organov samoupravljanja prav na teh področij z namenom, da se v polni meri omogoči uveljavitev osnovnega nosilca samoupravljanja — delovnega kolektiva. Tako so na rudniku Trbovlje — Hrastnik od 2 dosedanjih obratnih delavskih svetov (obrat Trbovlje-Hrastnik) formriali kar 7 obratnih delavskih svetov. Le-ti so se že sešli k svojim prvim sejam Prva zasedanja že kažejo nujnost sprememb obstoječega poslovnika obratnih delavskih svetov, predvsem v tem, da Se vanje vnese vrsta neposrednih kompetenc, ki so bile doslej osredotočene pri osrednjem delavskem svetu. V prvi vrsti so na prvih sejah obrat- ni delavski sveti pogrešali, da začasni poslovnik ne predvideva ustanovitve finančne komisije pri obratnem DS in še vrsto drugih pomembnih dejavnosti, s katerimi se bodo morali neposredni nosilci samouprave še bolj spoprijeti. Ob prebiranju prvih zapiskov obratnih delavskih svetov vidimo, da se leti v polni meri zavedajo svoje odgovornosti, zato so tudi formulirali vrsto komisij, ki bodo različna vprašanja lahko podrobneje proučevale. Tako so bile ustanovljene: finančna komisija, komisija za nagrajevanje, komisija za stanovanjska vprašanja, disciplinska komisija in komisija za higiensko - tehnično zaščito pri delu. Uveljavitev ekonomskih e-not po 1. juliju 1960 bo pa delo obratnih delavskih svetov še bolj poživila, kar bo v prid našega nadaljnjega poglabljanja delavske samouprave. t. POGLED NA PRED LETI ZGRAJENI STANOVANJSKI BLOK V TRBOVLJAH K-4, SLIČEN NEKOLIKO MANJŠI JE ZGRAJEN V HRASTNIKU. TUDI LETOS GRADI RUDNIK TRBOVLJE-HRASTNIK* NOVA STANOVANJA V TRBOVLJAH IN HRASTNIKU. KJER BODO DOBILE SODOBNA ST ANO VANJA NASE RUDARSKE DRU2INE. DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TER KOMUNE ZA SODELOVANJE S KOMUNO ČLANI DRMIT IZ TRBOVELJ IN HRASTNIKA NA EKSKURZIJI V ČRNI PRI KAMNIKU Na V. kongresu Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki je bil v začetku letošnjega marca v Ljubljani, so sprejeli sklep, približati delovanje društev inženirjev in tehnikov komiunaim. S tem bi imele komune pri reševanju svoje tehnične in tudi ostale problematike več opore v tehničnem kadru svojega področja. Smoter je torej preko strokovnih organizacij v komunah pritegniti čimvečje število strokovnjakov k aktivnemu delu za hitrejši in gospodarnejši lazvoj teritorialnih enot in s tem pospešiti dvig življenjske ravni v Jugoslaviji. Doslej so bili inženirji in tehniki vseh Strok organizirani v strokovnih društvih, ki so sodelovala večinoma v preozkem društvenem krogu ,niso bila povezana z družbenimi organizacijami in pogosto niti niso zajela vseh strokovnjakov na svojem območju. Po sklepu V. kongresa DIT je Želja, vsa ta društva tesno povezati z družbo, in sicer s tem, da se ustanovijo strokovna društva pri občinskih in okrajnih ljudskih odborih, ki bodo dalje navzgor povezana preko republiških in zveznih strokovnih društev. Od te organizacije pričakujemo, da bodo društva zaradi tesne povezave z upravnimi organi laže dojemala in sledila problemom, s katerimi se bore občine, okraji itd., in ki so jih doselj pogosto bili prisiljeni reševati laiki. Društva bodo mogla na ta na''n uspešno poseči v Izgradnjo področij, t katerih bodo delovala, in se uveljaviti kot eden glavnih nositeijev tehničnega in gospodarskega na-napredka. Zamisel je dobra in potrebna. Kot pri Vsaki novosti, pa se pojavljajo tudi razna vprašanja, kako jo praktično izvesti, da bi reorganizacija ne bila samo formalna, temveč da bi tudi v praksi dosegla svoj namen. V teku so posvetovanja med društvi inženirjev m tehnikov, Socialistično zvezo delovnega ljudstva In politično-uprav-nimi organi vseh ravni, da bi se zamisel Izvedla čimprej in na čimbolj učinkovit način Dne 7. junija 1960 je bila v Ljubljani skupna seja predstavnikov republiškega odbora SZDL m Društva inženirjev in tehnikov LRS. Vabljeni so bili tudi zastopniki vseh tehničnih strokovnih organizacij, zastopniki odborov SZDL in komun, da bi se pogovorili o načinu skupnega dela v smislu sklepa V. kongresa DIT. Čeprav na seji ni prišlo do enotnih stališč in sklepov, je bila diskusija vseskozi zelo koristna, ker je nakazala vrsto konkretnih vprašanj, ki jih bo treba obdelati in druga za drugim razčistiti. Zanimivih je nekaj podrobnosti s sestanka v Ljubljani, ki naj nam osvetle problematiko reorganizacije društev inženirjev in tehnikov: Tako je na primer zraven priznanja našim tehničnim strokovnjakom za veliki doprinos pri izgradnji povojne Jugoslavije padel tudi očitek o pojavih apolitičnosti v društvih. Bili naj bi primeri, ko so se društva odtegovala sodelovanju z ljudsko oblastjo. Diskutanti iz vrst inženirjev in tehnikov so ta očitek odločno zavrnili in navedli vrsto dejstev, ki kažejo, da očitek ni upravičen. Pogosto so občinski ljudski odbori inženirjem in tehnikom pripi-rali vrata pri sprejemu v odbore in svete, ki so jih namesto njih marsikdaj zasedle osebe brez potrebnih kvalifikacij. Na drugi strani so razne sekcije DIT ponudile Občinskim in okrajnim LO svoje sodelovanje, a niso prejele niti odgovora na svoje vloge. Da se inženirji in tehniki vsekakor zavedajo svojih nalog v družbi in da so pripravljeni z njo sodelovati, je na- zadnje videti tudi v tem, da so bili na sestanku v Ljubljani zelo številno zastopani, medtem ko je bilo število navzočih predstavnikov družbenih organizacij izredno majhno Naj bodo vzroki očitkov in dejstev taki ali drugačni, diskusija je pokazala, da je tesnejši stik med inženirji in tedniki ter družbenimi organizacijami in politično-upravnimi organi vsekakor nujno potreben in da sta obe strani dolžni poskrbeti zanj . Dejstvo, da se mnoge občine niso zanimale za ponudeno pomoč strokovnih društev, nam tudi potrjuje nujnost potrebe po povezavi društev, s komunami. Ljudski odbori ki nimajo dovolj tehničnih sodelavcev, ali ki nimajo možnosti obrniti se za nasvet na strokovno organizacijo, ki pozna njihove probleme, prav lahko prezrejo vrednost takih iniciativ. Tudi lahko zabredejo v tehnično pomanjkljive ali docela zgrešene koncepcije reševanja svojih problemov in z nekoristnimi finančnimi obremenitvami zadržujejo dvig življenske ravni. Velik del diskusije je obravnaval vprašanje načina pritegnitve strokovnjakov k reševanju komunalnih problemov. Večina diskutantov je bila na podlagi dosedanjih izkušenj precej skeptična glede pritegnitve širšega kroga strokovnjakov poleg peščice, ki že aktivno sodeluje, kajti za prostovoljno, nehonorirano delo je ljudi težko zainteresirati. Mnenja smo, da je prav zaradi te izkušnje prišlo do predlagane reorganizacije, ki išče nove, koristnejše oblike sodelovanja tehničnega kadra z ljudsko oblastjo. Opaziti je bilo, da je del diskutantov razumel kot namen reorganizacije pritegnitev strokovnjakov v zelo širokem obsegu, tako namreč, da bi komunam pomagali v projektiranju, z gradbenim vodstvom in podobnim. Prepričani smo, da to ni v smislu želenega sodelovanja, ker bi presegalo meje društvenih nalog, saj bi posegalo v dejavnost projektantskih in drugih gospodarskih organizacij. Gre bolj za sodelovanje v obliki posvetovanj, na podlagi katerih bi mogli ljudski odbori zavzeti do problemov tehnično in ekonomsko neoporečena tsališča. Popolnoma v ozadju je ostalo vprašanje protiuslug ljudskih odborov. Omenjale so se dotacije, vendar brez jasnejših predlogov. Mneja smo, da bi bilo treba v zvezi s sklepom V. kongresa DIT izdelati tudi konkretni okvirni pravilnik sodelovanja društev z občinami. Zanj bo izšlo iz sedanjih posvetovanj mnogo snovi in pobud in upajmo, da ne bo treba predolgo čakati nanj. Mnogo bi pripomogel k nagli in uspešni reorganizaciji. Po preučitvi nakazanih problemov bi bilo trela urediti medsebojne odnose društev in komun nekako takole: Novoosnovana društva inženirjev in tehnikov pri komunah bi združevala strokovnjake vseh strok v komuni. Kot enotne organizacije bi imela pregled nad članstvom in bi za vsak komunalni problem, lahko izbrala ustrežhe Strokovnjake. Prosila bi jih v imenu društva za pomoč komunali. Komunala bi pri svojih problemih ne smela iti mimo društev in bi morala biti pripravljena, se jim s finančnimi sredstvi oddolžiti za usluge. S tem bi društvo financiralo svoje društveno delovanje. Dotacije naj bi bile odpravljerie, društva naj bi se vzdrževala s prejemki za storjene usluge. Brez dvoma bi člani društvu ne odrekali pomoči, ki bi mu prinašala dohodke,, saj bi od teh imeli tudi sami koristi (ekskurzije, strokovna literature in filmi, tečaji itd.). Prvi pogoj za zainteresiranost članstva bi bilo načelo, da se ga ne obremenjuje več, kot z lahkoto zmore že tako angažiran strokovnjak, to je eno do dve uri tedensko. Od strokovnjakov naj bi se kot že rečeno ,ne pričakovala izdelava projektov, analiz in podobnega, ker je to naloga projektantskih organizacij. Probleme naj bi obravnavali le v toliko, da jih na podlagi svojih izkušenj, a brez globljega študija pravilno usmerijo v podrobno obdelavo tem organizacijam, t. j. plačanim strokovnjakom. Tudi pri izbiri članov raznih svetov ljudskih odborov naj bi bilo društvo tisto, ki bi izbiralo ustrezne strkovnjake in jih priporočilo odborom. Dosedanja praksa nekako šablonskega imenovanja članov svetov se ne bi več skladala s težnjami V. kongresa DIT. Ljudski odbori in društva naj bi se dogovorili za nekak cenik uslug. Društva, ki bi bila zelo aktivna, bi bila dobro preskrbljena s finančnimi sredstvi in bi mogla znatno poživiti svoje društveno življenje. Se večje zanimanje za sodelovanje bi med strokovnjaki vzbudila morda ureditev, da bi agilnejši med njimi uživali od društva več ugodnosti, vsak pač sorazmerno z vloženim trudom in z njim pridobljenimi društvenimi sredstvi. S tem bi se verjetno mogel odpraviti pojav, da aktivno delujejo v društvih večinoma vedno isti člani. Komune, ki bi se ne posluževale koristi iz sklepa V. kongresa DIT, bi imela neaktivna društva z nezadostnimi finančnimi sredstvi, kar bi opominjalo na nepravilne odnose med društvom in komuno. V komunah, ki bi kazale interes za strokovno pomoč od svojih društev, bi praktično skoraj ne moglo biti neaktivnih društev, ker bi večina članstva uvidela, da more z majhno pomočjo društvu in komuni pripomoči društvu do sredstev. Dobro situirano društvo bo pomenilo za članstvo tudi bogato in vsebino polno društveno življenje. S prepletanjem vseh teh računov okrog koristi enih in drugih partnerjev bi prej ali slej uspelo uresničiti namen sklepa V. kongresa DIT. Računati na poživitev medsebojnih odnosov samo na harf socialistične zavesti brez materialne koristi za eno in za drugo stran, bi ne bilo živi jensko in zato tudi ne učinkovito, -pk* Prišel je čas letovanja Vrata počitniških domov so se na sfežaj odprla članom našega delovnega kolektiva. Ob morju, soncu in svežem zraku na Gorenjskem preživlja svoj zasluženi in koristni oddih prva izmena naših dopustnikov. Preko 350 članov kolektiva in njihovih družinskih, članov se je v mesecu zvrstila na Rabu in na Bledu, ki čakata v nadaljnjih mesecih na nove dopustnike. Zdi se nam potrebno, da je vsak član kolektiva seznanjen s pogoji in načinom letovanja, zato posvečamo te vrstice predvsem tistim, ki nameravajo svoj letii dopust preživeti v naših počitniških domovih. Pravilnik o letovanju določa, da se letovanje odobrava samo enkrat v koledarskem letu za dobo do največ 10 dni. Namenjeno je članom kolektiva in njihovim ožjim svojcem, to je ženi in otrokom, dokler so le-ti brez dohodkov in jih član delovnega kolektiva, ki je nosilec pravice do letovanja, preživlja in živi z njimi v skupnem gospodinjstvu. Ce je žena dopustnika aposlena kje drugje in daje podjetje, ustanova ali sindikat za letovanje regres, plača v počitniškem domu polno oskrbo, regres pa uveljavi sama neposredno od naslova, ki ga daje. Razen ožjih svojcev, to je žene in otrok, lahko na regres letuje tudi mati ali tašča nosilca pravice do letovanja cd pogoju, da je le-ta partizanska vdova ali vdova pri rudniku ponesrečenega rudarja in če živi z njim v skupnem gospodinjstvu. Sama žena nosilca pravice do letovanja ne more letovati, razen v primeru, če se mož iz zdravstvenih razlogov ne more udeležiti letovanja, kar pa mora dokazati z zdravniškim potrdilom. To velja tudi za družinske člane. Drugih oseb dopustnik v glavni sezoni ne sme jemati s seboj na letovanje, tudi če bi zanje plačal poln dnevni penzion, kar velja predvsem tudi za sorodnike iz inozemstva. V predsezoni in po-sezani pa ta omejitev ne velja ob pogoju, da so v domovih prosta mesta in da plačajo poln dnevni penzion. Sindikalni podružnici rudarjev v Trbovljah in Hrastniku izdala vsakemu upravičencu letovanj napotnico za bivanje v počitniškem domu. iz katere je razvidno, koliko dni uživa koristnik usluge počitniškega doma, imena oseb, ki so upravičena do koriščanja letovanja, in v kateri sobi naj se koristnik nastani. V kolikor se zakonski drug. ki je zaposlen pri našem podjetju, udeleži letovanja v počitniškem domu žene ali moža, ki sta zaposlena drugje, se mu ob predložitvi potrdila, da sta letovala v takem domu, izplača regres v višini in za čas, ki se priznava v naših počitniških domovih. Za vsa druga letovanja, ki jih posamezni člani našega delovnega kolektiva in njihovi ožji svojci' prežive kjerkoli drugje, se ne dovoljuje rudniški regres. Gena dnevnega penziona znaša za člane kolektiva in nje- gove ožje svojce v sezoni, ki traja od 10. junija do 31. avgust* t. 1., po 250 din na dan, cena polovičnega penziona pa znaš* 175 din, medtem ko stane cena dnevnega penziona v predse” zoni, to je do 9. junija, in v posezoni od 1. septembra dalje* 20 din, cena. polovičnega penziona pa 140 din. Polna cena dnevnega penziona s posteljo in hrano znaš* v sezoni 600 din, medtem ko stane v pred- in posezoni samo 500 din. Dnevni penzion za samo hrano pa velja 550 dal* dnevno. Dnevni obrok penziona obsega posteljo, zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in večerjo. Polovični obrok dnevnega penziona pa obsega: cel zajtrk, polovično malico, t. j. en kruh* obložen s polovičnim nadevom salame, paste ali sira, kosilu! cela porcija juhe, polovična porcija mesa in prikuhe, celo porcijo solate, kompota, peciva in kruha, večerja pa polovično porcijo vseh jedi. Polovični dnevni penzion lahko koristijo samo otroci do dopolnjenega 14. leta starosti. Prevozi iz Trbovelj do Jablanca in nazaj se bodo opravljali z lastnimi prevoznimi sredstvi in ob pogojih, ki so veljali v letu 1959. Prevoz iz Jablanca na Rab in obratno plača vsa* posameznik po ceni 100 din za odraslega in 50 din za otroke V eno smer neposredno krmarju motornega broda. Prevoz dopustnikov na Bled nam pa opravlja avtobusno podjetje iz Zagorja. Premnogi dopustniki se nam stalno oglašajo z Raba 111 Bleda. Vsi so polni hvale in zadovoljni z lepim vremenom* dobro hrano in solidno postrežbo. Le žal, da je čas desetih dni mnogo prekratek in ob vsem tem lepem kaj hitro mine. Skoraj vsi so si pa edini v nečem: Na svidenje prihodnje leto- (PR) RUDARJI NA RABU. TOKRAT V DRUGAČNI OBLEKI S poli po Poljski BAGER-GRABULJAR NA POVRŠINSKEM KOPU TUROVO Prijetno me je presenetila novica, da me je upravni odbor rudnika Trbovlje — Hrastnik na predlog uprave podjetja določil, da se udeležim s skupino ostalih 13 rudarskih inženirjev in tehnikov študijskega potovanja po Poljski. Posebnost potovanja je pomenilo tudi to, da potujemo v državo vzhodnega bloka, kjer poznajo Jugoslavijo samo takšno, kakršno pač prikazuje politična propaganda Vzhoda. Da je tako, smo se kasneje v marsikateri debati med samim potovanjem lahko prepričali. Mogoče o tem še kasneje kaj več, sedaj pa na kratko o samem potovanju. Naša skupina se je pravzaprav formirala v Mariboru. Tam smo se udeleženci ekskurzije spoznali. Nekateri so bili iz Hrvatske in Bosne. Inženir Tarter, ki je bil določen za vodjo potovanja po organizatorju ekskurzije, republiškem odboru — DRMIT, nas je kompletiral s potrebnimi listinami, z nekaj tuje valute ter nas seznanil s predvidenim načrtom potovanja. Določeno je bilo potovanje z vlakom preko Dunaja, Češkoslovaške na Poljsko do Kato-wic, kjer je bil pravzaprav začetek in konec potovanja po Sleziji. Prve zanimivosti so nas presenetile že na Dunaju, kjer smo imeli časa med prihodom in odhodom vlaka kar šest ur. Zelo velika škoda je potovati skozi Dunaj, ne da bi bil predviden v programu tudi ogled tega mesta in njegovih zanimivosti. Ko se nas je manjša skupina nekako odločila od glavne skupine, smo se ozirali okrog sebe, občudovali starodavno arhitekturo in nepopisno živahen promet. Ko smo spraševali za mestni rondo, Stefanovo cerkev, za Burgtheater, Prater itd., se nam je ponudil starejši, navidez inteligenten možakar za vodiča. Spoznati, da smo tujci, seveda ni bilo težko, O prijaznosti Dunajčanov smo se takoj prepričali, saj je ta stavil svojo ponudbo vodiča pod pogojem, če jo bomo razumeli samo kot prijazno uslugo in ne za nadležno vsiljevanje z namenom iskanja zaslužka. Njegove razlage so bile na višini in nadvse zanimive. Ob slovesu nas je vabil, naj se pri povratku ali pa kadar koli bomo spet obiskali Dunaj, obrnemo na njega in da nam bo rad na razpolago. Iz vizitke smo ugotovili, da je bil profesor v pokoju, kar poprej ni niti omenil. Vzhodni postaji Dunaja smo »e yftgrcafl) v prenapolnjen vlak. Na vlaku je skoraj prevladovala češka in poljska govorica. Sef prometa nas je na prošnjo ustrežljivo pustil, da smo zasedli mesta v kupejih I. razreda, četudi smo imeli vozovnice le za II. razred. Ker je v Avstriji pač razvit turizem, smo naleteli na temu primemo razumevanje organov do potnikov. Prometnik je v šali še dodal, da to drži samo do državne meje, naprej da pa bodo o tem odločali Čehi in Poljaki. Prehod skozi »železno zaveso« je bil precej drugačen kot pa prehod jugoslovansko-avstrijske meje. Več ceremonij, pregledov, daljši postanek vlaka med ograjo iz bodeče žice, itd. Prvega razreda nam niso očitali. Povsod na železniških postajah smo pogrešali živahen vrvež potnikov, kot smo tega vajeni pri nas. Pri nas si ne moreš predstavljati potovanja, na katerem se ne bi srečali z najrazličnejšimi skupinami turistov. mladih izletnikov ekskurzistov, športnikov vseh disciplin ln drugih. Med potjo w nismo srečali niti t eno takih skupin. Po naše ob 24. uri, po poljsko pa ob 1. uri smo se izkrcali na železniški postaji ICatotvice. Sprejem je bil prisrčen. Nastanili smo se v hotelu »Monopol«. Oprema hotela je sicer nekoliko starinska, drugače pa vlada v njem čistoča. Na hodnikih smo sd srečavali z* ljudmi vseh mogočih narodnosti in smo šele tedaj začutili, da smo le precej daleč od doma. Ko smo naslednji dan takoj po zajtrku podrobneje predelali program potovanja, smo si bili na jasnem, da bo potovanje naporno, da bo dola dovolj in da je čas strogo odmerjen. Obiskali naj bi najprej Gornjo in nato Spodnjo Slezijo. To je ustrezalo tudi smisli! naše ekskurzije. Najprej smo si v Katowicah ogledali Inštitut za rudarstvo, v katerem je zaposlenih nad 1.200 inženirjev, profesorjev, doktorjev, tehnikov, in le nekaj ostalih administrativnih uslužbencev ter visokokvalificiranih delavcev. V terftitcrttt so a«6 seznanili a vse- mi glavnimi problemi poljskega rudarstva. Znano Je, da se v vseh šle-zijskih rudnikih borijo s plini, s pritiski, z »gorskimi udari« — poseben problem teh rudnikov je pa premogov prah. Povedali so nam, da znašajo zaloge šlezijskega črnega premoga 76 milijard ton in da segajo te zaloge do tisoč in še nekaj metrov globoko. S temi zalogami se uvršča Poljska na drugo mesto v Evropi. Ko se je nekdo iz naše skupine oglasil in omenil to veliko bogastvo, je imel direktor inštituta že pripravljen odgovor, da se to bogastvo ne da primerjati z našim, ki ga pri nas predstavljajo padci naših voda (za hidrocentrale). Ta ustanova je razdeljena na 7 glavnih oddelkov, to je za jamsko varnost, za pridobivanje premoga, za pogonsko energijo in mehaniko v rudnikih, za predelavo črnega premoga, za kemijo, za vplinjevanje in še poseben tehnično-gospodarski oddelek. V oddelku za varnost je posebna skupina strokovnjakov, ki se ukvarjajo s študijem preprečevanja oziroma napovedovanja in določanja nevarnih območij »gorskih udarov«. Po Sleziji imajo v ta namen več seizmografskih postaj, ki zaznamujejo vsak stresljaj zemlje. Iz podatkov ugotavljajo izvore stresljajev in centre imenovanih udarov. Del te ustanove je tudi poskusni rudnik »Barbara«, kjer preizkušajo stroje tako imenovane »sch« izvedbe, raziskujejo in prizkušajo vse vrste eksploziva (ves čas obiska v tem rudniku so se vrstile močne detonacije in v presledkih do največ 1 minute). V na površini zgrajenem rovu dolžine 100-150 metrov so nam demonstrirali eksplozijo premogovega prahu. V posebnih odprtinah sten so nameščeni Inštrumenti za merjenja in opazovanja. S posebnimi ventilatorji so napravili v rovu mešanico prahu v zraku Na slepem koncu rova so povzročili z električnim tokom vžig smodnika v možnarju, le-ta je pa sprožil eksplozijo premogovega prahu. S tem je bilo kar najbolj nazorno prikazano dejstvo te eksplozije. Iz rova je najprej puhnil ogromen oblek praha, za njim pa nekaj deset metrov dolg pošasten plamen, ki je z bliskovito naglico in z velikim — lahko bi rekli grmenjem butnil v zaščitni nasip. V Bituminu smo si ogledali Centralno reševalno postajo s poklicnimi reševalci. Pod njeno upravo je ves reševalni sistem v rudarstvu na Poljskem, tehnično in organizacijsko. Seznanili so nas z vsemi napravami kakor tudi z organizacijo dela v pripravah, vzgoje reševalcev kakor tudi organizacijo v primeru akcije. Vsaka jama ima svojo reševalno ekipo, sestavljeno iz prostovoljcev, medtem ko je za tehnično osebje starosti od 22 — 45 let udeležba obvezna. Razen rudniških reševalnih ekip in glavne reševalne ekipe je v Sleziji še 7 okrajnih ekip, ki so v stalni pripravljenosti. Ekipe so lahko na kraju nesreče najkasneje v 15 minutah, običajno pa v 5 do 10 minutah. Za alarmiranje ima vsaka reševalna ekipa z vsemi pripadajočimi jamami telefonske zveze preko poštne linije preko posebne linije in še preko ministrstva za premog. Taka telefonska zveza zagotavlja hitro in zanesljivo zvezo. Organizacija in disciplina, kot smo jo videli v glavni reševalni postaji, je skorajda vojaška. Moštvo, ki je v pripravljenosti, ima na razpolago radio, kino, televizijo in podobno. Šofer, ki je v pripravljenosti, sedi v kabini avtomobila. Skupino reševalcev smo videli pri pouku, ko so jim učitelji na platnu prikazovali akcijo v nekem rudniku. Tik pred našim odhodom je vodja postaje dal popolnoma nepričakovano alarmni signal za sireno. Niti mi niti reševalci niso vedeli, ali gre za res ali za poskus. Vsem se je naježila koža, ko smo bili priče takega alarma. Kako se ne bi, saj smo bili še vsi pod vtisom pripovedovanja o groznih katastrofah, ki so se že pripetile v nekaterih poljskih rudnikih in o katerih nam je vodja postaje pripovedoval samo neka) trenutkov pred tem alarmom. V pičlih 40 sekundah »o bili vsi □a zbornem mostu, zbrani v vrsto reševalci in avtomobili — raport se je glasil: »Četa je pripravljena z® reševanje in čaka nadaijnih navO' dal«. Resnost je izginila nam in te' ševalcem z obraza šele, ko je bll° četi pojasnjeno, da je bil to posku5' ni alarm za prikaz pripravljenost jugoslovanski delegaciji, torej narlj Reševalce smo ob slovesu nagrad11, z našimi cigaretami, ki so po vsei Poljski znane kot najboljše. V teh dneh smo iz Katovvitz kr®' nili še v rudnik Vujek, kjer so nam pokazali tako imenovani »dispom°' rij« ali »dispečerija«. Lahko bi mu rekli centralna kontrolna manda. Na motnem steklu, ki za ' zema skoro celotno steno majhn dvorane, je s svetlobnim sistem0 naznačena shema celotnega tehh ' loškega procesa, od odkopavanja končnega produkta vključno separs ran j e. Torej vsi jamski stroji so posebnim kablom povezani s *°, trolno komando. Kadar posarnez stroj obratuje, je njegov simbol zaslonu zelene barve, če ne obr ,,p je, je rdeče barve. Na obsežnem Pa tu disipečerja so številna raz ufr stikala v obliki gumbov ali - - - J*a6 ga mesta kontrolirati ves termo*u ročic, številni mikrofoni in zve Dispečerju je tako omogočeno z ®‘£j ga mesta kontrolirati ves tehnolog proces proizvodnje, od odkop3 pfl nakladanja v železniške vagone ^ potrebi se brez posredovanja 13-0, poveže po visokofrekvenčni tel „ij niji, s katerim koli oddelkom .g, posameznim strojevodjem el e* ^ nih lokomotiv, ki so oddaljene^, izvoznega šahta ali tega pozitoriuma tudi do 12 kilometri5 Po obisku na rudniku Vujek obiskali tudi tovarno rudarskih » jev Piotrowitski. Obiskali srL0ie'r Rybnieke tovarne rudarskih stirjgll. ter si ogledali ogromen jez na Se preden smo se poslovili lZnaje towic, to je po prvem dem parjc ekskurzije, smo si ogledali kulture in še poznani plane’ta ^ V planetariju smo se iz udobn dežev sredi okrogle dvorane ,jj like kupole nad glavo seznfmj p°' dobre pol ure z vsemi nebesn* g pojavi v teku enega leta, a tu Leta 1906 je bilo uvedeno v Trbovljah s-plavno zasipavanje ha bivšem Zahodnem obratu. Leta 1934 so pa začeli prvič v Jugoslaviji odkopavati premog v Trbovljah s širokimi čeli, leta 1952 je bil zopet uveden prvi v«rižni transporter v naši dr-*avi ln končno leta 1953 prve jtalezne stojke na jamskih odkopih v Jugoslaviji. Vse to je bnelo velik pomen ne samo za "tidnik Trbovlje-Hrastnlk, ampak za celotno jugoslovansko Premogovno industrijo. Tako so 56 tudi storitve nenehno dvigale (u so bile leta 1959 dosežene na Marnskem obratu v Trbovljah Uaslednje povprečne storitve: *°9>aška 8.22 t (šiht) moža, odkopna 6.35 t (šiht) moža. jamska 1.97 t (šiht) moža ter obratna storitev 1.79 t (šiht) moža. Trenutno se na jamskem °bratu v Trbovljah uporabljata 'iv« odkopni metodi. Najbolj Pogost način odkopavanja pre-'boga j e klasična šlrokočelna jbetoda z dvema progama na **tl etaži, pri čemer se za polžev odlkopnih praznin uporabil® splavni in pnevmatski zasip •®r rušenje. — Drugi način odkopavanja je šlrokočelno odko-^anje s spodnjo transportno ^bogo in rušenjem ali pnev-jbatskim zasipom, ali z drugim “'tenom — Blanzy metoda- Neža II na vlš. 260-1, v polju Plesko na vlš. 290-10, v zgornjem VII. polju na vlš. 305-2, v polju Polaj na viš. 275-5 ter v VII. polju na vlš. 275-8- V kratkem bo končano odkopavanje v polju Neža II na viš. 260-1, kot nadomestilo pa bo služila V istem polju etaža 276-6. Prav tako se bo kmalu začel pridobivati premog v Polju Plesko na viš. 260-1 ter v polju La-konca, ki bo tako prvič odprto. S temi novimi delovišči in z istočasnim zboljšanjem delovnih pogojev na ostalih širokih čelih je pričakovati znaten dvig proizvodnje. Poskusne meritve elektromotorjev eno in dvoverlžnih transporterjev so pokazale, da so skoro vse transportne naprave preobremenjene, čeprav dolžine posameznih naprav še zdaleč ne dosegati o planirane oziroma tovarniško določene. Vzrok temu je dejstvo, da so vse transportne naprave preizkušene na več ali manj čist premog manjše specifične teže pri enakomerni obremenitvi. Zaradi primesi jalovine in zasipnega gramoza je Pa teža odikopnine precej večja, nakladanje se pa pri sedanjem načinu dela opravlja neenakomerno v posameznih močnejših sunkih in je zato preobremenitev razumljiva. Da bi dosegli brezhibno de- lovanje transportnih naprav, sta možni dve varianti: možno je skrajšanje transportnih naprav glede na hribino in pogoje v posameznih poljih in etažah. Posledica tega je pa veliko število agregatov in seveda tudi strežajev mehanizacije- Po drugi varianti bi pa postopno uvajali nove transportne naprave z večjimi storitvami. V zadnjih letih se je procent-no razmerje med delavci raznih kvalifikacij precej spremenilo v škodo višje kvalificiranih. Novi delavci, ki prihajajo največ od drugod, tako iz Slovenije kakor tudi iz sosedne Hrvatske in Bosne, pogosto smatrajo to delo kot sezonsko, kar neugodno vpliva na reden potek dela. S prehodom na ekonomske enote bo Pa delovni kolektiv obrata postavljen še pred težje probleme, predvsem glede boljše organizacije dela m vestnega izpolnjevanja delovnih nalog vseh članov kolektiva. Zaradi dolgoletnega odkopavanja in visokih planskih nalog se je iama Trbovlje precej razčlenila in je zato potrebno veUko transportnih naprav ter delavcev na vzdržbi ln odpremi. Zaradi nenehnega dviganja materialnih stroškov in le delnega zvišanja cen premoga bo potrebno za še uspešnejše gospodarjenje poiskati skrite rezerve na samem obratu. Da bi se storitve povečale in s tem izboljšala tudi proizvodnja, je potrebno v jami odkopavanje koncentrirati. V ta namen bi se nekatera polja v jaimi začasno zaprla, seveda bi pri tem ostali odprti tisti jamski prostori v teh poljih, v katerih je možno takoj začeti pripravljati etažo. Predvsem bi se tako začasno končalo odkopavanje v polju Polaj, kasneje pa še v polju Nova Sava. Na ta način bi s« premog odkopaval izmenoma na treh do petih večjih in hkrati na eni ali dveh manjših etažah. Za pravilno izkoriščanje premogovnih zalog je nujno, da se manjši oziroma ožji deli sloja odkop- ljejo istočasno z večjimi, vendar ne vsi naenkrat. Pri nekaterih tanjših slojih (predvsem v polju Plesko) se poraja vprašanje, kako jih varno in gospodarno odkopavati. Ta del premogovnega sloja ima zelo malo ali nič talnine kot tudi krovnine ter ima obe pri-hribini precej trdni, sloj pa ni horizontalen- Predvideno je odkopavanje brez podgrajevanja in brez prisotnosti rudarjev v samem sloju. Ta odkopna metoda je v idejni obliki že pripravljena. vendar je za poskusno obratovanje potrebna predhodna temeljita raziskava. Iz vsega tega je razvidno, da se bodo na jamskem obratu Trbovlje Izvršile marsikatere spremembe. M pa so nujno potrebne za uspešno gospodarjenje. Za boljše planiranje rudarskih del v prihodnosti pa bo treba vložiti veliko več sredstev v raziskave, kar se bo bogato obrestovalo. Inž. Cveto Majdič POTEK PRODUKCIJE PREMOGA NA RUDNIKU TRB0VUE-HRASTN1K v letošnjem letu V prvih petih mesecih letošnjega leta smo pridobili na rudniku v 118 in 1/3 dneh 437.200 ton premoga, to je povprečno dnevno 3400 ton v primerjavi z istim razdobjem lani, ko smo nakopali v 126 delovnih dneh 410.600 ton, to je povprečno dnevno 3260 ton. Naša rudniška povprečna dnevna proizvodnja je letos za 140 ton večja, kot je bila lanska. Kaže, da bomo letos v prvi polovici leta dosegli rekordno proizvodnjo, nekaj nad 520.000 ton. Vsi rudniški obrati so letošnje leto dali več premoga kot lani v istem času: obrat Trbovlje 1460 ton več, obrat Hrastnik 15.840 ton več, obrat Dol 6580 ton več in površinski kop Dobrna 2720 ton premoga več. Najbolj sta dvignila povprečno dnevno proizvodnjo obrata Hrastnik in Dol, in sicer Hrastnik od 1340 ton lani na 1440 ton lete« ter Dol od 5 na 55 ton. Letošnja dosežena odkopna storitev je po vprečno 6,42 t/šiht in je za 0,47 t/šiht večja od lanske v istem razdobju. Jamske storitve so ostale na jamskem o bratu Trbovlje v letošnjem letu na isti višini kot lani, v jami Hrastnik in Dol so pa znata o narastle. Jamske storitve obrata Hrastnik so bile v mesecu aprilu in maju 2,0 t/ šiht in so dosegle jamske storitve obrata Trbovlje. Tudi obrat Dol je dosegel v maju letos že jamsko storitev 1,29 t/ šiht, kljub temu, da je šele v začetni fazi obratovanja. Tudi v rudniških storitvah zaznamujem o letos nadaljnji porast: v mesecu aprilu letos smo dosegli 1,37, v maju pa 1,38 proti lanski aprilski storitvi 1,29 in majski 1,27 t/ šiht. Skupni stalež zaposlenih v jami in zu naj ter odnos med zaposlenimi v jami in zunaj smo obdržali letos na isti višini, kot je bil lanski povpreček. Povečanje rudniške storitve gre pred vsem na račun jamskih storitev Hrastnika, in to zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih in izvoznih kapacitet. Na dvig letošnjih jamskih storitev v Hrastniku je v mnogočem vplivalo zmanjšanje potreb po zasipavanju odkopnih praznin, cenejši in koncentriran iz voz premoga na III. obzorju jame Ojstro ter manj vzdrževalnih del v obeh jamskih obra tih Hrastnika zaradi v preteklih letih že izvršenih permanizacij glavnih odpiralnih ob jektov z betonskimi oblikovanci. Zmanjšanje zasipavanja v Hrastniku se očituje z zmanj šanjem faktorja zasipavanja od lanskih 0,17 na letošnjih 0,11 m'/t v istem razdobju. Padec jamskih storitev od 2,08 t/šiht v m esecu aprilu na 1,95 t/šiht v maju letos na obratu Trbovlje je pa posledica povečanih p otreb po vzdrževanju prog zaradi večjih hribinskih pritiskov na račun produktivnih šihtov v pripravi, tudi v primeri s povpreč-ki lanskega leta. Tudi poslabšanje odkopnih p rilik na čelu v Kadunji po obračanju in pri prehodu prečnice, kakor tudi končne težave pri likvidaciji odkopnega čela na etaži v Podaljšku ter prilike na čelu v VII. Polajsk em polju so zakrivile stagnacijo odkopnih storitev jame v Trbovljah. Počasnejše napre dovanje treh odkopnih čel v III. polju zaradi potreb po izboljšavi stropov pri njihovem nadaljnjem odkopavanju na nižjih etažah zaradi počasnega polnega pnevmatičnega za sipavanja je močno vplivalo na uspehe in storitve tega obrata. Proizvodnja na Dolu raste iz meseca v mesec: povprečna proizvodnja v aprilu 32 t/dan se je v mesecu maju dvignila že na 108 t/dan. Pri odkopavanju etaže srednjega sektorja so že prešli iz prečnega odko pavanja na metodo širokočelnega pridobivanja premoga z mehaniziranim odvozom, je klenim podporjem in rušenjem odkopnih praznin. Raziskave in priprave slojišča v za hodnem sektorju krištamdolskega jamskega polja so nadaljujejo in potekajo zadovoljivo. V mesecu maju so že ma tem obratu pri čeli tudi že s pripravljalnimi deli za odpiranje najvzhodnejšega polja Dola, to je Mo rave, na meji z rudnikom Laško. Montažna dela opreme in instalacij na vseh zunanjih objektih se bližajo kraju, tako na drobilni postaji kot v kotlarni, kopalnici in strojnici zaviralnice št. I, kompresorski in transformatorski postaji. Na površinskih kopih Retja v Trbovljah in Blate v Hrastniku napredujejo odkrival-na dela navzlic neugodnim vremenskim pri likam zadovoljivo. V aprilu odkrite količine gmot 33.049 kub. metrov so se v mesecu ma ju povečale na 39.533 kub. metrov, storitve bagerjev so pa v maju narastle na Dobrni na 17,86 kub. metrov na šiht, na Blatih pa celo na 22,69 kub. metrov na šiht. Tudi po vprečna dnevna proizvodnja premoga na Dobrni se je letos dvignila na 162 ton od la nskih 142 ton v istih mesecih. Obratne storitve na pridobivanju premoga so letos pr av tako v porastu. Jamska odpiralna investicijska in pri pravljalna dela so napredovala na vseh produktivnih obratih v prvih petih mesecih letošnjega leta zadovoljivo, tako da kolektiv rudnika z optimizmom gleda na proiz vodnjo premoga v drugem polletju. Ing. Franc Legat H kroniki Trbovelj (Iz starih zapiskov) Trbovlje so že zelo star kraj. Akoravno nosijo najstarejši, še ohranjeni rimski spomeniki na farni cerkvi v Trbovljah in Katarini napise v latinskem jeziku, so vendar imena na teh spominskih ploščah keltska. Tako se glasi besedilo na neki od teh plošč, če ga prevedemo na naš jezik, takole: »Publius Albi-nus Antonius, stavbeni nadzornik municipalnega mesta Claudia Celea, in Terentia Finita sta postavila ta spomenik še za časa svojega življenja sebi in sinu Publiusu in Albinusu Finitisu, izterjevalcu municipalnega mesta Claudia Celea, staremu 30 let, in vnuku Publiusu Albinusu Marcellinusu, umrlemu s 40 leti, ter Jantuli, hčerki Nurusa, stari 20 let.-" Dvajsetletna Jantula in njen oče Nurus imata keltska imena. Na raznih krajih Trbovelj najdeni spominski kamni, antične posode in orodje pričajo, da je živela tukaj rimska kolonija in da so stali tu rimski templji. Časi preseljevanja narodov so zanesli v trboveljsko dolino drobce drugih narodov: Germane, Slovane in Avare, ki so pritiskali za Slovani. Kdaj so se prebivalci Trbovelj pokristjanili, ni mogoče povsem natanko ugotoviti. Iz neke listine Ludovika Nemškega (vnuka Karla Velikega) sledi, da so Slovenj Gradec, Laško, Sevnica in Rajhenburg (Senovo) dobivali svoje duhovnike iz Salzburga. Ko je bila leta 1142 pod papežem Inocencijem II. ustanovljena benediktinska opatija v Gornjem gradu, so Trbovlje dobivale duhovnike iz te opatije in so bile vikariat Gornjega grada. Dne 6. decembra 1461 je bila pod cesarjem Friderikom III. restavrirana ljubljanska škofija, opatija Benediktincev v Gornjem gradu pa je bila razpuščena (1473). Premoženje in posestva Gornjega grada so prešla pod ljubljansko škofijo. Trbovlje so ostale sicer pod patronatom Gornjega grada, prešle so pa pod ljubljansko in dne 19. junija 1786 pod lavantinsko škofijo, kakor to pravi tudi akcepcijska listina (Salzburg, 14. decembra 1786, Ljubljana, 23. maja 1787). O ustanovitvi trboveljske fare ni nobenih zapiskov, pa tudi matične knjige manjkajo. Verjetno je, da so prišli za časa cesarja Leopolda I. Turki na svojih roparskih pohodih po savski dolini tudi v Trbovlje in požgali farno cerkev ter župnišče s cerkvenim arhivom. Ob razširitvi farne cerkve leta 1856 so našli še vidne sledove in ostanke starih zidov. Trboveljske cerkvene knjige se začenjajo z letom 1668, štiri leta po velikem porazu Turkov pri St. Go-tardu na Madžarskem. Arev »Dva je zasulo« Bliskovito se je raznesla pred nekaj leti nogica po revirju. Dvajset metrov visoko v nadkopu sta kopala, ko se je zgodilo, kakor že marsikrat, da se je utrgalo iz stropa pod nad-kopom. V takih primerih rudarji ne govore mnogo in tudi tokrat niso, saj že vsakdo v jami ve, kaj mu je storiti, toda radi priznamo, da gre najbolje in najhitreje, če vodi reševalna dela izkušen inženir, recimo naš -glavni«. -Jože, ti boš tesaril, saj vidiš, nevarno je. Zrušek pa moramo dvigniti, mudi se. Tvoj tovariš France ti bo stregel.« Onima, ki sta zaprta za zruš-kom, bo primanjkovalo zraka. 2e je očiščen in dvignjen cevovod, vtaknemo vanj kompres-no cev. Naj piha, znak jima bo, da smo pri delu za njihova življenja! -Daj les, pa mere. Odžagaj!« Z golo roko se grebe rahlo nasuti material, da se nezavarovan ne bi ponovno sprožil. Včasih so roke krvave. Tišina. Ko je meter stropa zavarovanega, je premog naložen v vo- Napetost narašča, ko se hoče vsipati s stene. Zopet zalaga reševalec krajnik za krajnikoma in še trske vmes. Delo napreduje. Do sedaj še ni bilo glasu s strani onkraj zruška. Pač, potekala sta po cevi. -Tovariši, dajmo!« Ne smeš se prenaglit^ lahko bi se ti zopet zrušilo. Vse delo bi bilo zaman. -Kaj, že konec šihta? Ostali bomo vse dotlej, da ju dobimo ven.« Vsa posadka ostane. Dela, rešuje, tesari, naklada, odvaža, lovi strop in stene. Ure tečejo... Siht in pol je trajalo. Predrli so majhno luknjo. »Ne, ni še dovolj velika in zavarovati jo je treba.« Naposled potegnejo oba na varno stran. Skoraj sta bila otrpla. Po nadkopu teče precej mrzle vode in že med delom sta bila mokra do kože, kaj šele sedaj, po toliko urah čakanja. -Jože, vedel sem, da me ti rešuješ, saj veš, vsakomur od nas se lahko pripeti, hvala ti!« Objem teh dveh mož je bil neroden, nam pa je povedal več ko kup besed. PRAV PRIJETNO JE V POLETNIH DNEH NA PARTIZANSKEM VRHU Ivan Črnagoj: Neapeljski drobiž Wed sprehanjem po Neaplju sem le nešteto mešanih parčkov, to se pra-u?* * * vhladih Italijanov v družbi s kako pri-SJ®110 Nemko, Skandinavko ali Angleži-Y*>' Vtis sem imel, da se pustijo te se-^"tajaške krepostaice prav rade nadlego-Posebno po parkih in ob morski dlo 1 80 se tako tesn0 oklepale svojih »na-®govalcev«, da bi kmalu postalo mene *aTn. da se nemško časopisje po ne-ifai^onem razburja. Ne bom zagovarjal lanskih kavalirjev, ali nekaj drži: ženim °svajajo z vsemi mogočimi psihološki-ni^iemi, sladkimi besedami in imenit-ceL, Pozami, z gizdalinsko zunanjostjo in % n * varljivimi obljubami, a nikakor ne tj^rSjljern; ena sama odločna kretnja ali *®liniiv ka klofuta bi zadostovala, da bi Ra tfni petelin tak°j odfrčal. ® tudi severnjaškim gospodičnam ne nič zameriti, da so v Neaplju tako e' Včasih si pač zažele namesto hlad-fienmanskega razuma in trezne živ-o modrosti nekaj srčne topline, lepih ,« J^tudi mai0 gladkega greha — v ok-tist »^antične neapeljske okolice. In to 'la n’ ,kar .ie ženskam všeč, pa četudi ne tfin i °’ sai pridejo tujke v Italijo sa-'Jokaj dni ali tednov, toliko časa pa lta?ij,u*eSa za^ub^ei' ttK*l riajbolj vi- Pa naprej! Na samotnem kraju m. blizu gj-adu nekdanjih neapelj- skih kraljev, se ml je tiho približal lepo oblečen možakar s takim izrazitim piratskim obrazom, kakor da bi ga izrezal iz kakega filma o morskih razbojnikih. »Gospod, nekaj važnega bi vam rad povedal.« »In sicer?« »Poglejte tistile parnik tam doli v pristanišču Ravnokaf je pripeljal iz Rotterdama. Zaupno vam povem, da moram prevzeti nekaj tihotapskega blaga iz Anglije. Nimam pa dovolj gotovine,« — je dejal in izvlekel iz torbe debelušast sveženj bankovcev. Za kakih dve sto tisoč lir jih je že bilo, če ne več. -Vidite, tole imam že pripravljeno, a na žalost ni zadosti. Manjka mi 80.000 lir in zato vam predlagam dobro kupčijo.« Spet je segel v torbo in potegnil ven nabreklo žametasto vrečico: stopil je k bližnji klopi in izpraznil svoj zaklad. Na zeleni deski se je zalesketal spoštovanja vreden kup zapestnih ur. Pa ne morda kakih cenenih zapestnih ur, ki jih prodajajo, recimo v Hamburgu na kile oziroma po teži. Ne. kar dobre švicarske ure so bile to. »Le poglejte, 24 jih je. Vredne so najmanj 250.000 lir. Dam vam jih za 80.000 lir, ker ta denar potrebujem. Kapitan inozemskega parnika ne mara nikakih ur. samo gotovino zahteva, in sicer takoj.« »In sicer takoj,« sam ponovil v duhu in začutil nekaj strahu podobnega. Pre- vidno sem se ozrl naokrog — nikjer žive duše. »Spoštovani gospod,« sem zajecljal, »toliko denarja nimam, še daleč ne.« Pomolil sem mu svojo listnico, iz katere je zazevalo nekaj bornih tisočakov. »Pa mi napišite ček,« se je odrezal skrivnostni mešetar. »Ce verjamete ali ne, gospod,« sem dejal, »nobenega denarja nimam v banki.« »Ha, ha,« se je zlovešče zakrohotal tihotapec, »tega vam ne verjamem. Vem, da stanujete v hotelu EXCELSIOR in tam je treba imeti denar, veliko denarja. Samo z lažjo me ne skušajte preslepiti! To me žali in togoti.« In res je bilo njegove prijaznosti konec. Stopil je korak bliže in me je tako besno pogledal, ko da bi me hotel takoj ubiti ali vreči v morje, ali pa oboje. No, med ten. se je pokazala izza vogala karabinjerska patrulja in možakar je izginil kakor prikazen iz hudih sanj; najbrž ne on ne njegova vrečica ur nista bila za vsako oko — za izkušene neapeljske karabinjerje že ne. Previdno sem zavil nazaj gor v mesto. Med tem je velika široka, avenija v centru mesta oživela. Cas »sieste« je minil. Reveži so se že zdavnaj dvignili s senčnatih ležišč po parkih in premožni meščani so se tudi že naveličali poležavanja na divanih in blazinah. Po pločnikih obakraj ceste se je sprehajal cvet neapeljskih žensk in moške mladine — tako imenitni in elegantni so videti, kakor na kakšni modni reviji. Luksuzne »cafeiterie« in slaščičarne so se počasi polnile. Po sredi avenije sta prihajala dva karabinerja na belih konjih in ______-—HTL ■ . — iz nasprotne sta prihajala druga dva — nedvomno za parado, kajti za javni red in mir skrbi policijska »pešadija«, to se pravi »kvesturini« v zelenih in »vigili« (vi-džili) v črnih uniformah. Zagledal sem se v razkošne izložbe, v razstavljeno visoko modo l rekordno visokimi cenami, v prekrasne izdelke iz benečanskega stekla in toskanske karamike, v fantastično izbiro mikavnih stvarc »za spomin iz Neaplja«, v bleščeče vitrine zlatarjev in draguljarjev. kjer so dragocenosti učinkovito pomešane in včasih zložene v prave grmade bogastva, iskrečih se od tisočerih luči briljantov in žlahtnega kamenja. Potem sem to imenitno avenijo zapustil. Zavil sem vstran in našel kakih petdeset metrov proč čisto drugačno, a tudi zanimivo ulico: tesno, vijugasto pot z razdrapanim tlakom. Tudi tam sem naletel na nekakšno parado. Na visokih vrveh, napeljanih čez ulico od strehe do strehe in od okna je vihralo nešteto »zastav« — se pravi najrazličnejših kosov perila vseh barv, presunljivo zakrpanih srajc in rjuh, ki jih revnemu prebivalstvu suši in beli usmiljeno neapeljsko sonce. Za večerjo sem si zaželel • zraven polnega krožnika tudi nekaj hladu in zelenja. Oboje sem našel na terasi vrtne restavracije blizu univerze, kjer so bile obločnice na drevju že prižgane. Sedel sem in si naročil »neapeljsko ploščo«, obloženo z mešanico južnoitalijanskih specialitet. Vse skupaj je bilo prav okusno. Kaj sem pravzaprav jedel, še danes ne vem. Se bolj se mi je pa vtisnil v spomin koncert, ki sem ga bil deležen med večerjo. Skozi stranski vhod jo je primahal na vrt pomanjkljivo opravljen fantalin in se ustavil pred verando. Odkril se je in položil zraven sebe na tla tisto značilno čepico, ki jo nosijo fakini v pristanišču. Nato je izvlekel iz vreče kitaro, jo zabrenkal in zapel znano pesem: »O. dolce Napodi, sole beato!« ... In kako jo ie zapel! Glas se mu je prelival kakor olje, brez napora, prihajal je iz umirjenih nižin v zanosno mogočno višino in obenem se je dvigal nad prozaično gostilniško okolje tudi pevec. Bil je kakor zamaknjen: poznalo se mu je, da poje iz notranje potrebe, da bi pričaral na svoje trdo vsakdanje življenje, in ne sebi in drugim, nekaj lepega, da bi pozabil samo zate da bi nalovil nekaj drobiža v nastavljeno čepico. Vem, da si bom nakopal pomilovanje glasbenih kritikov, da tako naivno občudujem nešolanega pevca. Toda vseeno rečem, da ie bilo v njegovem petju več lepote in umetniške kvalitete, kakor v vsestransko šolanih, izobraženih, z reklamo in denarjem podprtih severnjaških tenoristov Da. duh Enrica Carusa še živi v Neaplju. Končam Neapelj, to je morje, sonce ln pesem To so starodavne palače z ostanki aristokratskega fevdalizma in razkošne zgradbe z najnovejšimi pridobitvami urbanizma, obdane s širnimi plastmi revščine in zasilnih bivalifč — to je večno modro nebo in večna vedrina ljudstva, ki dostikrat ne zahteva od življenja nič drugega kakor nekaj špagetov, kruha in čebule in svoj prostorček na sflncu, pa četudi brez strehe. A to je tudi kotel družbenih nasprotij, ki ga že burkajo valovi sodobnega časa (Konma) URBANISTIČNI NAČRT DESNEGA BREGA LITUE TER NOVI ZAZIDALNI NAČRT ZA NOVO STANOVANJSKO SOSESKO IN STARI DEL LITUE 2e v letu 1958 so bili izdelam načrti za upravni center Litije na levem bregu Save. Vzporedno s tem načrtom je bil izdelan tudi delni urbanistični program kot osnova k zazidalnemu načrtu za upravni center. Uresničitev zazidalnega načrta stanovanjske izgradnje na levem bregu Save je v zadnji fazi. Vtija na desnem bregu Save - teko imenovana stara Litija — ;e stisnjena v trikotnik me-i SPOMENIK PADLIM BORCEM V LITIJI savski breg in strmo pobočje Sitarjevca. Naselje je zraslo ob stari brodarski poti na Savi. Z razvojem železnice in s tem lndoistrije je pa Izgradnja na desnem bregu zaostajala in se preselila na levi breg. kjer so bili zgrajeni nekateri objekt! javnega značaja, kot so: dom predilnice, kino restavracija in bivše glavarstvo. Z zazidalnim načrtom se je na levi breg lociral še upravni center, ki je že v zadnji fazi izgradnje. V tem centru je situirano poslopje občine, komunalne banke, socialnega zavarovanja, sodišča, trgovske veleblagovnice in hotela. Razen teh objektov je na prostoru »Smele« predvidena izgradnja obrtnih podjetij, kot so: avtoservis, splošno mizarsko podjetje in splošno obrtno podjetje. Za veleblagovnico j« rezerviran prostor oib Cankarjevi ulici med poslopjem, kjeT ima poslovne prostore brivsko frizerski salon, in poslopjem posestnika Vrhovca. Na levem bregu Save je planirana nadalje izgradnja dveh stanovanjskih blokov ob Fonoviškt cest! ter stolpnica, ki je locirana na mestu bivše gostilne »Pri Katri«. S tem bi bila Izgradnja Litije na levem bregu Save ia-ključena. NADALJNJA STANOVANJSKA IZGRADNJA Vedno večja stiska zaradi premajhnih stanovanjskih kapacitet je narekovala potrebo po nadaljnji stanovanjski izgradn1 ter določitev nove zaz.ldste'-površine na desnem bregu Litije- Da se reši ta pereči problem je ObLO Litija naročil Izdelavo novem programa. ki bi vsebo- val urbanistični načrt desnega brega Litije ter zazidalni načrt za de spi breg Litije z vključno starim delom. Projektivni atelje za arhitekturo, urbanizem in nizko gradnjo v Ljubljani je pod vodstvom ing. arh. Sta-nata Koviča izctsiial predlog programa za Litijo, na desnem bregu Save. ki je bil dan v razpravo tudi že zboru volivcev. Program vsebuje: sanacijo in ureditev starega dela Litije, izgradnjo novega dela in ureditev cestnega omrežja. Stari de] Litije se bistveno ne bo spremenil, prišlo bo le do porušitve starih neekonomskih stavb, na katerih mesta bodo postavljene nove. Hrbtenico stare Litije predstavlja Valvasorjev trg. na katerem stoje Vsa važnejša poslopja. Od priključka na most pa do Vr-varske oziroma Levstikove ulice je zgrajeno mesto kot zaključena celota. V tem delu mesta bo rorušeno posestvo Tič. k! že sedaj predstavlja veliko oviro za promet, ter gasilski dom. Izpraznjeno mesto ie namenjeno za parkirni prostor. Nadalje je na tej strani Valvasorjevega trga predvideno P'°-ruišenje bivše kaplanije, dal Roblekove zgradbe ter celotna trasa do objekta. kjeT ima poslovne prostore »Preskrbiš« (prej Elsner). Na mesto teh objektov se bodo sezidale nove zgradbe (OP2 in OP3), kjer bo poslovni center za stari del mesta (trgovine, usluge in obrt). Na levi strani Valvasorjevega trga je predvideno rušenje posestniškega poslopja Volk, ki n« rodi v center Litije, ter prizidek Meškov® stavbe. Na to mesto se pr.edvideva poslovna zgradba (P02). S predvidenim rušenjem to nov0 izgradnjo bo Valvasorjev trg ohranil dosedanjo podobo. Ob Brodarski cesti je rezervirano zemljišče za zazidavo treh stanovanjskih blokov (S2). Tu je predvideno rušenje Černetove zgradbe ter posestva Lindtner (po domače Kajetan). Ob Jerebovi ulici je pa predvideno rušenje Glavičeve ta Biartunujeve (po domače klo-šter) zgradbe. Vrvarska ulica bo spremenila celotno Hc«. Predvideno je rušenje celotne trase (Pleničar. Krašovec). Ob Levstikovi cesti je predvideno rušenje naslednjih objektov: na desni strani bivša gostilna »Pri Veri«. Volk ta Damjan; na levi strani cest« pa posestniški poslopji Tičar in Matos. Posebej ie treba poudariti, da je v samem mestu veliko število gospodarskih poslopij, šup, drvarnic in podobnih objektov, ki jih ie treba z asanacijo starega dela mesta odstraniti. S tem bi bila ureditev starega dela Litije končana. nova Sola na levem BREGU Nove zazidalne površine so predvidene na litijskem polju. Že med prvo svetovno vojno zgrajene Stavb«, kot zgradba sodišča (danes gimnazija) in ljudska šola, kažejo tendenco oziroma smer nadaljnje stanovanjske izgradnje. Nove zazidalne površine ki šo predvidene na litijskem polju, dovoljujejo, da se ta predel razvije v moderno stanovanjsko četrt. Z odstranitvijo lesnega podjetja zraven šole je ostalo le nekaj malcstanovanjsklh objektov, ki so posebno ob Grbtnski cesti zastareli, saj »o bili sezidani še pred letom 1900, nekateri celo pred letom 1850- Novi zazidalni načrt predvideva sčasoma rušenje vseh objektov, ki stoje na področju, ki ga omejuje Gr-binsika oesta. Rozmanov trg, Brodarska cesta, ta zaključuje pot preko vrtnarije. — V novi zazidalni coni bodo ostali le naslednji objekti: obstoječa osemletka (bivša osnovna šola in sodišče) ter zasebna stanovanjska zgradba Novak. Obstoječa šola zadovoljuje po kapaciteti. Nova šola bo zgrajena na levem bregu Save in bo prevzela tudi vse šolarje - vozače, ki po žele- znici prihajajo v litijsko šolo. S tem bo tudi obstoječa šola na desnem bregu Save razbremenjena in bi bilo stanje v izgradnji v dobi 30 let 800 učencev v dveh izmenah. Na južni strani osemletke .ie predvidena izgradnja nove telovadnice (TL) in pripadajočih igrišč. Dostopi do šole so ločeni od prometnih tras ta predstavljajo varno pot tako iz novega kakor lz starega dela mesta. Zraven osemletke je v parkovnem področju predvidena še izgradnja otroškega vrtca, ki naj bi ustregel potrebam na desnem bregu Save. V centru novega naselja Je rezervirano zemljišče za preskrbo in servise (PS). V ta sestav objektov sodi center trgovin dnevne postrežbe (kruh. mleko, špecerije, sadje, zelenjava ter delikatese), ki so neposredno potrebne stanovalcem stanovanjske skupnosti. POTREBEN JE NOV KULTURNI DOM Nov kulturni dom (KD) naj bi zadostil potrebam Litije ne obeh bregovih Save, to je za okrog 3 tisoč prebivalcev. Po programu na,i bi ta dom obsegal 500 kv. metrov bruto zazidalne površine- Zemljišča, predvidena v ta namen, leže ob glavni mestni cesti in zaradi boljše povezave z levim bregom Save v bližini novoprojek-t'ranega mostu. K tem zemljiščem spadajo tudi parking prostor in ploščad pred dvorano objekta. Nova dvorana ho urejena tako. da bo služila za vse kulturne rotrebe ta obenem za kino predstave. Živilski trg (TR) za celotno mesto in njegov,0 neposredno okolico naj bi se po programu lociral na desnem bregu Save, ker na levem ni primernega prostora V ta namen, razen tega je pa na desnem bregu močnejše agrarno zaledje. Zaradi boljše povezave z levim In desnim bregom so določena zemljišča ob najvažneišem Prometnem vozlišču pred novim mostom. ki er bo tudi avtobusna postaja in javno stranišče. Gradnja ostalih javnih objektov je predvidena ob glavni mestni cesti. Sedanji gasilski dom stoji na neprimernem kraju in ker kot objekt prav tako ne ustreza, je predvidena gradnja novega gasilskega doma (GD) na kompleksu, kjer stoji sedaj telovadnica Partizana. Z odstranitvijo dosluženih In neprimernih objektov (hlevi, drvarnice) se bo pridobilo zemljišče v ta namen. Lokacija je ugodna tučbi iz prometnega vidika. Severno od gasilskega doma ob glavni mestni cesti predvideva načrt izgradnjo restavracije — kavarne (GS). Nova zgradba bi se postavila na mesto, kjer stoji sedaj Svetčeva šupa, dvorišče bi se pa uporabilo za vrt restavracije. Sama Svetčeva stavba, kjer se končuje hrbtenica starega dela Li-tije, se ne bo porušila, temveč samo adapti rala. Ob glavni mestni cesti med tržnico in kavarno je pa predviden® Izgradnja desetnadstropne poslovne stavb© (PO10)- Nove zazidalne površine, ki so predvidene n.a litijskem polju, so namenjene predvsem za bločno - stanovanjsko Izgradnjo, kar zahtevajo ekonomski in družbeni momenti. Na polju bodo zgrajeni večnadstropni stanovanjski bloki z gostoto nad 200 prebivalcev na hektar. ZASAVSKA CESTA BO DALA POUDAREK NOVEMU NASELJU Se poseben poudarek bo dala novi Litiji Zasavska cesta Ljubljana—Trbovlje. Trasa te ceste bo predvideno potekala po levem bregu Save, v sami Litiji Pa naj bi prešla na desni breg s tem, da bo novi most, ki je vsekakor potreben, služil tranzitnemu in mestnemu prometu. Današnji leseni most čez Savo je doslužil svojemu namenu in je neprimeren, tako po dopustni obremenitvi kot po Izrabljenosti. Načrt ne predvideva odstranitve tega mostu, marveč naj bi stari most služil za lokalni in peš promet. Za lokacijo novega mostu že obstaja predlog po zazidalnem načrtu upravnega centra Litije. Predlog ie kot variant® vrisan v zazidalnem načrtu In je iztek te ceste črtkano prikazan (ker ta del pri novem urbanističnem načrtu ni bil upoštevan), Pri študiju prometne mreže na desnem bregu Save, ki do sedaj m bila Izdelana, se je ugotovilo. da je treba popraviti prvotni predlog iz naslednjih vzrokov; V ZASAVSKI SOTESKI NA LITIJSKEM MOSTU 2e uporaba današnjega zavoja iz železniške postaje na sedanji most s korekturo trase na bodoči most (v načrtu črtkano risano) ni aktualna. Uprava cest je z razčiščenjem trase postavila zahtevo p® izgradnji ceste preko vrta restavracije »Pošta« ■ da bi se s tem izločil lokal n: Promet pred železniško postajo. Prvotni predlog je bil izdelan lz aspekta obravnave samo nega dela zazidalne cone — upravnega centra Litije na levem bregu reke, medtem ko prometna mreža desnega brega sploh ni bila obravnavana 'n upoštevana. Novi načrt upošte. va Ponoviško cesto kot mestno vpadnico, ki jo je treba rekonstruirati v obstoječi trasi na pravilen prečni profil ceste. Na desnem bregu Save so dolenjske vpadnice (Grbinska cesta. smer Šmartno in Ljubljanska cesta — smer Šmartno—Litija) in se združijo nad Rozmanovim trgom v Levstikovo cesto ter se danes v nepreglednih zavojih preko Valvasorjevega trga povezujejo s starim mestom. Ureditev te smeri bi bila draga (rušenje objektov), lz prometnih vidikov pa nepravilna. Porušila bi v veliki meri sedanji koncept Litije, obenem bi pa ogrožala mirno okolje starega mestnega središča, k! bo moralo prevzeti Izključno samo lokalni in peš promet. Direktna in najkrajša zveza, ki je že nakazana z Rozmanovim trgom, predstavlja najbolj ugodno traso združenih dolenj- skih odcepov. Ta trasa diktira obenem traso mostu, ki bi pr*» vokotno prešel Savo in se pri" kij učil na koncu sedanjega otroškega vrtca za Ponoviško cesto. Prometni žili — Zasavska 10 Grbinska cesta — pa bosta po* vezovali bodoči center lahka industrije- V ta namen predvideva program rezervacijo zem* ljšča na Ježi v femerl 7 ha, ki je dovolj oddaljena od stanovanjske cone. Gradnja bo potekala v v*4 etapah. V prvi etapi, ki se začne že z letošnjim letom, se bodo gradile polstolpnice in bloki mod osemletko In Brodarsko cesto Do rušenja starih objektov bo prišlo šele v končni fazi Izgradnje, ko bodo pozidane vso nezazidane parcele. Elaborat predvideva uresničitev programa v naslednjih tri* desetih letih, V tem času bi s* zgradilo 42 tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih površin za 2.100 prebivalcev. Aproksimativ-ni proračun znaša 1 milijardo 281 milijonov dinarjev. Vso gradnjo bo vodil upravni odbor stanovanjskega sklada, ki bo nato prodajal oziroma oddajal stanovanja. Letni priliv sredstev v stanovanjski sklad Je 50 milijonov dinarjev, kar da v 30 letih poldrugo milijardo dinar-iev. Razen tega pa se bodo angažirala še razpoložljiva sredstva podjetij ln prebivalstva, da se pospeši stanovanjska Izgradnja ter predviden! rok 50 let čimbolj skrajša. Litijska občina 15 let po osvoboditvi in njene perspektive Po velikosti je občina Litija ena izmed največjih občin v ljubljanskem okraju, po gospodarski moči je pa med tistimi komunami, ki si bodo šele morale zgraditi svojo gospodarsko osnovo. Povojno razdobje do leta 1955 ni dalo litijski občini bistvenih gospodarskih sprememb. Sele z letom 1955, ko SO bile formirane komune in ko se je pričel uveljavljati sistem komunalne samouprave, je tudi v litijski občini nastal temeljitejši preokret. Prvi uspehi in rezultati so se pokazali že v tem, da so s* vse industrijske gospodarske organizacije lotile izdelave programov za rekonstrukcijo, katerih izvajanje je ravno sedaj v polnem teku. Vedno močnejše uveljavljanje delavskega samoupravljanja in komunalne samouprave je dalo vsekakor temu razvoju ton in poudarek. V letu 1958 je znašal v industriji občin* Litija bruto produkt 4 milijarde 489 milijonov dinarjev, leta 1960 bo znašal bruto produkt 4 milijarde 944 milijonov dinarjev. Po izvršeni rekonstrukciji podjetij do leta 1965 pa pričakujemo, da se bo bruto produkt povečal za okrog tri in pol milijarde dinarjev, to je na 8 milijard 444 milijonov dinarjev. Zelo dobre rezultate je že do sedaj pokazalo v naši industriji nagrajevanje po delu, posebno v Predilnici Litija, kjer je ta način nagrajevanja prinesel izredno lepe proizvodne uspehe. Tudi kmetijstvo je v naši občini doseglo lep napredek, vendar so velike možnos da se ravno v kmetijstvu s preusmeritvijo na živinorejo in sadjarstvo dosežejo še večji proizvodni uspehi in večji tržni viški. Posebno pozornost posvečamo kmetijskemu posestvu Ponoviče — Grmače, ki j« v izgradnji. Osnovna proizvodna smer tega posestva je živinoreja. V zaključni fazi ;e izgradnja modernih hlevov za 200 glav živine. Prav take se kažejo lepe možnosti v okrepitvi sadjarstva v občini, kjer sc za to gospodarsko vejo dani izredno dobri pogoji. Zato je v izdelavi več programov za ureditev novih sadnih nasadov, n. pr. v Gabrovki in na Kre-sniškem v-hu, obstajajo pa tudi možnosti in pogoji, da kmetijske zairuge organizirajo zadruž e ekonomije in proizvodne obrate. Treba bo pa napraviti vrsto ukrepov, da bodo kmetijske zadruge sposobne realizirati te načrte, v prvi vrsti bo pa trebe organizirati gospoda -sko močne kmetijske z** druge. Posebno velik poudarek bo občina dala v bodočem razdobju reševanju problemov družbenega standarda. V teta okviru bo občina posvetila posebno skrb nadaljnji stanovanjski in komunalni izgradnji. Za hitrejši gospodarski razvoj v občini Litija se odpirajo z izgradnjo Zasavske ceste nove možnosti Ta cesta ne bo samo velikega pomena za razvoj hitrejšega prometa v Zasavju In za napredek turizma v naših krajih, temveč tudi 28 celotno gospodarstvo v litijski občini, zlasti za kmetijsko gospodarstvo, katerega pridelke bo mogoče v mnogo večjem obsegu vnovčiti v močnih revirskih centrih Zagorje, Trbovlje Hrastnik, kar bo nedvomno velikega pomena za gospodarsko okrepitev litijske komune. . Zato lahko gledamo z vsem optimizmom v bodočnost. W bo tudi za vse zasavske občine svetleiša in lepša. Ob 15-letnlcj osvoboditve obljubimo, d bodo vsi Zasavčani delali z vsem1 močmi za izgradnjo naše socialistične domovine. Gospodarstvo občine Litija v luči družbenega plana NA KRATKO SKOZI GOSPODARSKO DEJAVNOST Vse bolj in bolj se približuje tudi litijska občina ostalim zasavskim občinam, saj imajo vse te komune mnogo skupnega v nadaljnjem gospodarskem razvoju in napredku Zasavja. Z dograditvijo zasavske ceste pa se bo tudi litijski občini ter ostalim komunam v naših revirjih odprlo okno v svet. Ne samo za razvoj in napredek gospodarstva v zasavskih občinah, temveč tudi v razvoju turizma in ostalih dejavnostih bo Zasavska cesta odprla široke možnosti. Pa poglejmo na kratko gospodarsko dejavnost v litijski komuni. Predilnica v Litiji v ••konstrukciji hfcjvečja gospodarska organizacija v litijski komuni — Predilnica — namerava v okviru rekonstrukcije avojih tovarniških naprav kupiti nov stroj za čiščenje staničnega vlakna in 10 novih perstančevih strojev. Razen tega bo ta tovarna uvedla novo proizvodnjo, to je izdelavo tufting preprog, ki se bodo lahko uporabljale pri stanovanjski Izgradnji namesto parketov, za posteljna pregrinjala in podobno. Bruto produkt litijske predilnice se bo tedaj povečal za najmanj 40 odstotkov. Modernizacija strojnega parka v Tovarni usnja v Šmartnem Iz na pol obrtnega podjetja se je Tovarna usnja in krzna v Šmartnem pri Litiji razvila v relativno veliko industrijo s proizvodnjo v dveh smereh — v proizvodnjo usnja in izdelavo krznenih izdelkov ter proizvodnjo krznene konfekcije. Izdelki krznene konfekcije se nekaj posebnega in bodo zelo obogatili naš trg, Pred tem podjetjem pa stoji velika naloga, namreč obnovitev zastarelega strojnega parka, ki ga bodo postopno izmenjali z novim, modernim. Ko bo podjetje obnovilo svoje strojne naprave, bo tovarna znatno povečala svojo proizvodnjo in svoj bruto produkt. Mehanizacija kamnoloma v kresniški Industriji apna Tesno grlo v proizvodnji Industrije apna v Kresnicah je njen kamnolom, zato bo podjetje nadaljevalo z mehanizacijo del v kamnolomu. V načrtu pa imajo nadalje Izgradnjo štirih novih peči in hidrirntee. Podjetje bo svoj razvojni program prilagodilo danim možnostim in ga izvedlo v daljšem razdobju. Posavski rudniki svinca ln barita Ta delovni kolektiv v Litiji se bori s težavami, vendar obstajajo možnosti, da podjetje z nadaljnjimi ge- ološkimi raziskavami poveča proizvodnjo. Posavski rudniki svinca ln barita z obratom v Litiji bodo v sodelovanju z rudnikom v Mežici postavili prenosno Rotacijsko separacijo za izkoriščanje nakopane nasi-pine. Razvoj trgovine na področju litijske občine Na področju litijske občine bo znašal obseg blagovnega prometa predvideno letošnje leto 663 milijonov dinarjev ter se bo v primerjavi z lanskim letom povečal za 7,5 odstotka. Povečanje prometa v trgovini pričakujejo v občini s povečanjem industrijske proizvodnje, — predvsem s predmeti za široko potrošnjo, povečanjem kmetijske proizvodnje in povečanjem osebne potrošnje. V trgovini bodo v občini v letošnjem letu izvedli manjše Investicije. Tako bo Trgovsko podjetje »Potrošnja« v Litiji odprlo konfekcijsko trgovino v sedanjih prostorih Komunalne banke. Podjetje pripravlja nadalje načrte ln investicijski elaborat za gradnjo nove trgovske hiše, trgovska podjetja »Tišje« in »Gabrovka« bodo pa razpoložljiva denarna sredstva uporabila za opreme svojih prodajaln. — Na področju litijske komune deluje dan^s 7 trgovskih podjetij: »»Preskrba« v Litiji, »Tišje« v Šmartnem, »Gabrovka«, »Naša knjiga«, »Kekec«, poslovalnica Litija, prodajalna »Peko« iz Tržiča in prodajalna podjetja »Tobak« Iz Ljubljane. Perspektive v razvoju gostinstva in turizma Gostinstvu in turizmu se obetajo v litijski občini lepe perspektive, zlasti v naslednjih letih, ko bo dograjena Zasavska cesta. Da pa bo gostinstvo kos svojim nalogam, bo potrebno, da Izboljša v svojih obratih prehrano, nuditi bo moralo gostom res kvalitetne pijače, prav tako bo moralo povečati nočitvene kapacitete. Restavracija v Litiji ima vse možnosti, da poveča nočitvene kapacitete in da opremi tujske sobe s primernim inventarjem. Na področju turizma pa bo treba obnoviti turistične postojanke v občini. Vse gostinske organizacije se letošnje leto tretirajo po enotnem kriteriju. Imajo pa možnosti, da razpoložljiva sredstva, ki jih bodo pridobila z znižanjem prometnega davka, uporabijo za nakup potrebne gostinske opreme in za ureditev svojih lokalov. Za storitve na področju gostinstva skrbe v litijski občini: Restavracija Litija, Gostilna Maček, Šmartno pri Litiji, Majolka, Šmarno pri Litiji, Gostišče Gorenc v Litiji, Gostišče Vidovič v Litiji ter še druga gostišča v občini. V prihodnje pa bo treba, da gostinski obrati Izboljšajo svojo postrežbo in se z njo čimbolj približajo potrošnikom. V razvoju gostinstva in turizma so perspektive v litijski komuni zelo ugodne, zato bo treba na tem področju še marsikaj storiti. Obrtni dejavnosti — vso pozornost Vse večje potrebe In zahteve prebivalstva po obrtnih izdelkih ln uslužnostnih storitvah terjajo pospešen razvoj te dejavnosti, zato je tudi predvideno, da se bodo za razvoj obrti vlagala znatna Investicijska sredstva. Gradbeno podjetje »Gradbenik« v Litiji vedno bolj veča svojo dejavnost. Težišče dela tega kolektiva je predvsem na objektih družbenega standarda. Njegova naloga je zlasti v tem, da Izboljša organizacijo dela, poveča storilnost ter za dosego večje produktivnosti uvaja modernejši in hitrejši način gradnje. Vse to bo mogoče doseči, če bo podjetje izpopolnilo svojo mehanizacijo. Novi obratni prostori Avtoservisa Dosedanji prostori podjetja so premajhni za potek rednega poslovanja, zato bo podjetje zgradilo nove obratne prostore na površin! 600 kvadratnih metrov, zahodno od bencinske črpalke. Sredstva za dosego tega namena so predvidena v občinskem in okrajnem investicijskem skladu. Ostala obrt Strojno pletilstvo »Pletilka« bo povečalo proizvodnjo In to z največjimi strojnimi kapacitetami Za letos je predvidena preskrba novih strojev To podjetje ima vse možnosti za nadaljnji razvoj. Mesarija in prekajevalnica v Litiji bo povečala proizvodnjo za 1,7 odstotka. Prizadevati si bo morala, da potrošniku nudi stalno in večjo izbiro mesa in mesnih izdelkov. Splošno mizarstvo v Litiji bo pripravilo ustrezni Investicijski program, ki ga bo podjetje realiziralo v letu 1961-62. Zaradi zastarelosti svojih strojev in pomanjkanja le-teh se bori s težavami tudi Sp'o'nn mizarska delavnica v Gabrrv.i'-1 Letos bo to podjetje kupilo nov -kobelnl stroj in opremo. Podjetje »Čevljarstvo« v Litiji bo razen popravil začelo tudi z Izdelavo čevljev; tudi Brlvrico-frlz.erski salon v Litiji bo povečal storitve: moderniziral bo damski salon ter nakupil novo opravo. Krojačnica in šivalnica v Litiji namerava prav tako povečati storilnost in bo v t* namen uredila šivalnico. V družbenem sektorju Je pa * občini zelo slabo zastopana uslu*' nostna obrt. Primanjkuje narr>rf-obratov za osebne usluge, to, J® brivnic, česalnic, čevljarne, krojač' niče in šivalnice. Tako so med drugim Kresnice, Jevnica, Sava Šmartno brez takih družbenih obratov. Pa tudi v Litiji primanjkuj servisnih delavnic, na primer Prfr' niče, krpalnice, likalnice, P°^jeHe za kemično čiščenje obte1- nadaU servisa za vzdrževanje skih hiš z dejavnostmi; čarstvo, kleparstvo, vod„.~— stalaterstvo, krovstvo, mizarstvo "J podobno. Na poslovanje in nadalje razvoj obrti bodo letos vplivale 0°^ veznostl do družbene skupnosti,, . čimer se ukvarja občinski Hu, odbor, ki bo upošteval značaj . zmogljivost podjetij. Na tem ročju bo pa treba posvetiti vso zornost vprašanju vajenskega * dra in za tiste stroke, kjer vaj®nC najbolj primanjkuje. stanovanj- ključavm' Komunalna dejavnost Iz ti. še komunalne uprave v tiji se je razvilo Splošno obrt ^ podjetje, ki se ukvarja predvsen* f eksploatacijo rečnega gramoz*.^ zidarstvom In fasadarstvom, s0?' slikarstvom, uslužnostnimi Vj {lio. mi 7. motornimi vozili ln P°,?-n#» Rajon podjetja Elektro-LjubU ^ okolica nadaljuje v letošnjem z rekonstrukcijo in razširitvijo » ^ tričnega omrežja ter gradnjo ” formatorske postaje. .upfl Pekarija v Litiji Ima preta81 ne zmogljivost An njene storitve *. ustrezajo več vedno večjim v bam. Zaradi tega bo podjetje ’ (j. leto.šnjem letu pripravilo j® p*-cijskl program za gradnjo n°v karne. Srečanje zasavskemladinevPonovičah Republiška liga tudi za rokometašice Rudarja Zenska ekipa se Je preteklo ne. aeljo udeležila kvalifikacijskega turnirja na Golniku, kjer so razen domačega Storžiča sodelovale *e ekipa Črnomlja, Ajdovšč.ne ul Selnice. Turnir je Pil gotovo Precej težka preiakušnja za neizkušene Rudarjeve igralke, še po-^bej zato, ker razen Storžiča ostale ekip’ Rudarju doslej še Jtfeo bile poznane. Razen tega pa je morala vsaka ekipa v enem dnevu odigrati štiri tekme, kar Je zlasti v zadnjih srečanjih očitno vplivalo na kvaliteto. Rudarjeva ekipa je sprva zaigrala dobro in si že v prvih dveh srečanj ;h z zmagama na Storžičem in Ajdovščino zagotovila- vstop v Višje tekmovanje. V tretji do-pol-denski tekmi so pa Igralke naletele na najtežjega nasprotnika -Črnomelj, kateremu se zaradi Utrujenosti niso mogle resneje Upirati. Popoldne so sl z zmago nsd Selnico pridobile še dve točk tn tako povsem zasluženo osvojile drugo mesto in vstopnico za republiško ligo. Organizacija turnirja je bila dobra, pa tudi sodniški zbor je v redu oipravil svojo nalogo. Za Rudarja so nastopile: Gosak, Benelli, Jarc Lidija,, Jarc Hermina, Bola. Knez. Puntar, Polutnik, Smodiš, Goleč. Najuspešnejše so bile; Lidija Jarc, Eie-nellijeva in Boletova. Rezultati posameznih srečanj: Rudar : Storžič 5:4, Rudar : Ajdovščina 8:4, Črnomelj . Rudar 10:3 :n Rudar • Selnica 9:5. Končni vrstni red: : Črnomelj (8). Rudar (6), Storžič (4), Ajdovščina (2) ln Selnica (0). V republiško ligo se so se uvrstile prve tri ekipe, če pa bo Slovan iz Ljubljane nastopal v zvezni ligi, bo prišla v republiško ligo tudi Ajdovščina — igralkam Rudarja čestitamo za lep uspeh, hkrati pa Jim želimo veliko športnih uspehov v republiški konkurenci. Mladinci Rudarja drugi v nogometu Mladinci Rudarja so od 22. junija do 25. junija sodelovali na mladinskem finalnem turnirju fca prvenstvo Slovenije, ki je bilo v Mar boru. Naslov prvaka Je letos osvojil Maribor, kar je pa spričo dej-st,'3 da je v moštvu nastopilo tiekaj standardnih igralcev ligaške enajstorice. povsem razumlji- vo. Razen tega so imeli seveda tudi prednost domačega terena ter tako prepričljivo osvojili naj-višji naslov. Rudar je dosegel eno zmago, enkrat igral neodločeno ln z domačin: doživel poraz. Rezultati: Maribor : Rudar 3:0, Rudar : Ljubljana 5:0, Rudar : Kladivar 2:2. Podrobneje bomo o prvenstvu še poročali. Telovadni nastop v Radečah Prejšnjo nedeljo je Partizan v Jtedečah zelo lepo proslavil 50-tetni:;o obstoja telovadnega društva v Radečah. Po atletski prireditvi v četrtek in rokometnem turnirju v petek Je društvo priredilo telovadni nastop na pro-Mem. Ze obširen program (na sporedu je bilo kar 20 točk) je dokazoval, da društvo čez smo hi spalo. Po otvoritvi prireditve Po predsedniku društva .1e po Zdravil vse goste in nastopajoče telovadce podpredsednik tov. Viktor Pergar. Kot vedno so tudi letos prvi nastopili najmlajši cicibančki pod vodstvom Zahrastnikove. lepo izvedli svojo točko m so Jih gledalci zen*rrmii ;pim c