Ljubljana, sobota 18. marca 1939 Cena 1 Din Upravmsivo ujuMjaaa, &naXlJeva B — Teiefoc 3L 8122. 3123. 8124, 3126 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova al — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gralskl trg 7. Telefon St 2455 Podružnica CeHe Kocenova ulica S. — Telefon St 190 Računi ori poŠt ček zavodih: Ljub* l Jana St 11842. Praga Malo 7*1*0 W1ep st l os 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.—w Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 8 telefon 3122 3123.3124 3125 3128 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St. 2455, Celje. Strossmayer1eva ulica Stev 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Madžari so dosegli skupno melo s Poljaki Horthyjev telegram Moscickemn — Vojaška zasedba Podkarpatske Ukrajine še ni končana, ker se ukrajinski legionarji ponekod še močno upirajo Pozdravi poljskega Budimpešta, 17. marca. AA. Ob j ti poljski meji z razbitjem odpora ukra- vzpostavitvi skupne poljsko-madžarske * je imela v Karpatski meje ie regent Horthy poslal predsed- ' Ukrajinl 40 000 ČIanov To 80 ob°- niku poljske republike Moscickerau naslednjo brzojavko: V tem zgodovinskem trenutku, ko na poljsko-madžarski meji podaja madžarski vojak roko poljskemu vojaku, pošiljam vam in poljskemu narodu svoj prisrčni pozdrav Toplo želim, da bi ta čvrsta zveza postala v duhu naših tradicij podlaga za miroljubno sodelovanje in da bi zagotovila srečno bo dočnost naših dveh držav. Varšava, 17. marca AA. (Pat). Madžarski poslanik v Varšavi ie dal uredniku lista »Ekspres Poranny« izjavo, v kateri poleg drugega pravi: 16 marc bo zapisan z zlatimi črkami v naši zgodovini. Sen naših očetov je uresničen Ponovno smo sosedie Poljsko-madžarska meja ni bila nikdar krvava meja pač pa meja sodelovanja v miru ln prijateljstvu Pomena današnjega dne ni mogoče dovolj poudariti. Politične kulturne in gospodarske vezi. ki se bodo zaradi skupne meje št bolj utrdile bodo postale še prisrčnej-še. Ta zgodovinski dogodek nam odpira možnosti za sodelovanje. Budimpešta, 17 marca. AA Madžarska telegrafska agencija je objavila naslednje uradno poročilo: Madžarske čete nadaljujejo prodiranje po določenem načrtu z namenom, da zasedejo vso Karpatsko Ukrajino. Soglasje z Nemčijo in Italijo Budimpešta, 17 marca. AA. Min predsednik grof Teleky je izjavil v madžarski zgornji zbornici, da je bil sklep Madžarske o zasedbi Karpatske Ukraiine omogočen zaradi tesnega sodelovanja in prijateljstva z državama osi Rim Berlin. Pripomnil je, da je madžarska vojska dobila ukaz. da v nobenem primeru ne sme kršiti interesov ali mei držav v soseščini Karpatske Ukrajine, Odpor Ukrajincev Berlin, 17 marca. AA Karpatsko-ukra-jinski tiskovni urad v Berlinu je objavil naslednje poročilo o sedanjem položaju v Karpatski Ukrajini: En madžarski oddelek Je dobil včeraj ukaz, naj zavzame cesto, ki vodi iz Mukačeva do poljske meje. ter hrib Verečki Madžari so na ta način razdvojili vzhodno in zapadno Ukrajino Včeraj popoldne so se Ukrajinci uspešno upirali madžarskim četam, vendar pa niso mogli preprečiti' njihovega prodiranja Preteklo noč so Madžari zavzeli grad Vilki, 6 km od Iršave Madžarske čete so zavzele tudi Chust Sedaj divjajo boji v za-padnem delu Karpatske Ukraiine. Budimpešta, 17 marca AA (DNB) Vče- Ukrajini 40 000 članov. To milico so oborožili Cehi. Najbolj krvava bitka se Je vršila pred mestom Perečinom, ki so ga branili člani ukrajinske milice in redne če*ke čete Bitko so naposled Madžari dobili Madžarske čete so našle toliko vojnega materiala, da bi ga lahko natovorill na 400 vagonov. Na rumunski meji Bukarešta 17. marca. AA. (Havas). V rumunskem mestu Sige tu, ki leži ob meji Karpatske Ukrajine, vlada od včeraj posebna živahnost To mesto Je 13 km daleč od meje in je lz njega možno spremljati razvoj dogodkov v Karpatski Ukrajini. Doslej je 3000 čeških vojakov pribežalo v Siget. Prebivalstvo, Id Je po večini židovsko, je zelo razburjeno. Rumunske oblasti organizirajo odhod beguncev. Ves okraj je pod vojaškim nadzorstvom. Promet je otežkočen. Odbit napad na češki begunski vlak Bukarešta, 17. marca AA rHavas) Oborožene ukrajinske tolpe so zadržale na obmejni postaji Dragoš nedaleč od romunskega mesta Sigeta vlak s češkimi begunci Pri tej priliki je prišlo do spopadov Begunci. med katerimi ie bilo mnogo žensk in otrok, so bili v zelo težkem položaju V naikritičnejšem trenutku se 1e oolavil na letališču v Slatini češki kapetan pilot z nekaj voiak' ln s strojnicami stre- liati na nanadalre Češki katvtan 1e let^l nizko ln se mu 1e posrečilo osvoboditi vlak. ki je nato odpeljal v Rumunijo. časopisja Varšava, 17. marca AA. (Pat) Časopisje soglasno pozdravlja vzpostavitev skupne poljsko-madžarske meje »Poljska Zbroj-na«, organ poljske vojske, piše, da je skupna meja vzpostavljena, kakor je to zahtevala zgodovinska tradicija obeh prijateljskih narodov Nai bi poljske ln madžarske roke. ki se krepko stiskajo na skupni meji. ostale večno združene, — pravi omenjeni list »Ekspres Porany« objavila članek, v katerem pravi: Vzpostavitev skupne -»oljsko-madžarske meje le bila sprejeta z velikim in iskrenim navdušenjem na Madžarskem ln na Pollskem S tem je bila uresničena življenjska zahteva zunanje nolltike Madžarske. ki 1o le Poljska vedno cenila In aktivno podpirala Neredi, ki so neprestano d-viali v Karpatski UkraVni. so sedal prenehali Tako moremo sedaj poljsko-, madžarsko mejo Imenovati ne samo mejo zgodovinske pravice, temveč tudi mejo reda. Netočne vesti o Horthyfu London, 17 marca. AA (Havas) Po informacijah iz zanesljivega vira le Hitler oovabil regenta Horthy1a na ob*sk Budimpešta. 17 marca AA (Štefani) I? merodainfh krofov se le zvedelo da netočne vesti neke tule ae«»nc».ie. če* da le hll regent Horthv povahM^n na ohl«h v Praro. V teh krneli »T**vHain. da regent Ffnrthv ni prejel nobenega povabila od Hitlerja. Stališče Rumunije List! o madžarski okupaciji Podkarpatja — Trdna povezanost s sosedi — Zahteva po romunskih krajih Podkarpatske Rusije Bukarešta, 17. marca. AA (Rador) Vsi run unski listi poudarjalo da spremlja rumunska vlada mirno in s prisebnostjo potek dogodkov Naglašajo. da se miroljubne želje rumunske viade naslaniaio na čvrsto enotnost romunskega naroda, kakor tudi na željo in sklep da se prepreči vse. kar bi morda uteenilo povzročiti nemir Rumunija je prepričana da bodo n^ene pravice in obveznosti spoštovane- Rumunija vzdržuje dobre odnošaje z vsemj državami posebno tesno pa je zvezana s svojimi sosedi ki so zainteresirani pri reševanju vprašanja Karpatske Ukraiine Glede Vološinove zahteve, naj se Karpatska Ukrajina priključi Rumuniji. smatralo, da je rumunska vlada ni vzela v pretres ukrenila pa le vse potrebno, da prepreči nadaljnji dotok beeuncev v Rumunijo Dovoljeno je prihalatl v Rumunijo samo političnim osebnostim pnd oof»o*em, da se vzdrže vsake politične delavnosti Listi tudi poudarlalo mirollubno in budno zadržanje Rumunile. ter ueotavllaio da zahteva rumunsko prebivalstvo v Kar- -------—. - -- - • da zadeva rumunsko preoivaistvo v Kar- raj popoldne so se vneli hudi boji 6 km ukrallnl ld te s^lai nod terorlem južno od poljske meje med madžarskimi oa?K! Ie sedai oofl teronem četami, ki prodirajo v Karpatsko Ukrajino, in ukrajinskimi gardisti. Ukrajinski gardisti so se utrdili in so sprejeli Madžare z ognjem iz strojnic Madžari so jih napadli in obkolili, tako da so se morali ukrajinski gardisti umakniti. Stik madžarske vojske s poljsko VARŠAVA, 17. marca. e. Sele včeraj ob 16 je poljski radio objavil, da so se ob 13 sestale prve madžarske čete s poljskimi na meji Skupna meja je torej vzpostavljena in je bilo s tem ustreženo veliki želji Poljske, kjer pa ni takega radostnega razpoloženja, kakor bi bilo pričakovati Sedanja skupna meja namreč nima več tistega pomena, kakor bi ga imela pred meseci Dogodki zadnjih dni so prišli zelo nepričakovano in je presenečenje nenavadno veliko Iz pisanja poljskih listov je razvidno, da je sedanja skupna meja izgubila svoj prvotni pomen Res je sicer da izražajo svoje veliko zadovoljstvo zaradi skupne meje in zaradi proglasitve samostojne Slovaške toda danes se Je položaj že spremenil, ker je izzvala veliko presenečenje vest. da je nemška vojska tudi že na Slovaškem Poljska službena agencija si sicer prizadeva, da bi pomirila javno mnenje s trditvijo, da je zasedba Slovaške po nemških četah samo začasna, vsi v Varšavi p8 so mnenja, da pomenijo najnovejši dogodki veliko spremembo Niti nova slovaška država niti dosežena skupna meja i Madžarsko nista zbudili zaželenega veselja V kelih veselja je kanila grenka kaplja strupa. Vološinovi odposlanci v Budimpešti Budimpešta, 17- marca. c. Msgr. Vološin je po brezuspešnih posredovalnih poskusih pri nemški in rumunski vladi poslal svoja bivša ministra v Budimpešto, da se pogajata z madžarsko vlado glede karpatsko ukrajinske avtonomije. Soonad s češkimi vojaki Varšava, 17 marca AA (Pat) Poljski listi poročajo o marširanju Madžarov skozi Karpatsko Ukrajino in ugotavljajo, da si je madžarska vojska umela utreti pot pro- na1 ea priključilo domovini Končno na-glašalo. da se Rumunlla zaveda svojega poslanstva, da je optimistična glede na nadaljnji potek dogodkov ter Je krepko odločena braniti svoje interese, toda v duhu pomirljivosti in lojalnega sodelovanja s sosedi. Češki V9laki na romunskih tleh Bukarešta, 17 marca w Kakor poročajo lz Sigeta ob karpatsko-ukrajinski meji so prešle na rumunsko mejo večje češkoslovaške čete, ki so bile takoj razorožene Doslej so prekoračili rumunsko mejo trije bataljoni pehote 3 baterije topništva 5 oklopnih avtomobilov ter nad tisoč drugih vojakov, ki niso prešli v Rumunijo skupno, temveč posamezno V bližini Sieeta sta pristali dve vojaški letali Siget so begunci že prenapolnili. Vsi so silno potrti Rumuniiii zanrla meje za begunce Bukarešta, 17. marca. AA. (Štefani) Vlada je sklenila prepovedati nadallnli prehod beguncev iz Karpatske Ukrajine v Rumunijo. Le političnim osebnostim bo dovoljeno priti na rumunska tla. Položaj na češkem Proglas dr. Hache — Dr. Hacha bo predsednik edine češke stranke — Gajda na čelu narodnega odbora PRAGA, 17. marca. AA. Dr. Hacha je snoči objavil po radiu proglas na češki narod, v katerem pravi med drugim: V svojo veliko žalost vidim, da je bil moj strah utemeljen. Dogodki so pokazali, da je bilo to, o čemer smo mislili, da bo definitivna ureditev, dejansko samo kratko razdobje naše zgodovine. Prepustili bomo bodočim rodovom skrb za ugotovitev odgovornosti. Čutim, da ie naša dolžnost, da sprejmemo sedanje razmere možato, a prav tako tudi z zavestjo, da je treba vse, kar smo si pridobili v preteklosti, prepustiti bodočim rodovom. Nemčija je pristala, da nas zastopa nasproti tujini in da nas bo branila na osnovi naših skupnih interesov, našo notranjo varnost bomo pa zagotovili - našimi lastnimi organizacijami Naše gospodarsko življenje bo v skladu z gospodarskim življenjem Nemčije. . Praga, 17. marca. AA. (DNB) Bivši predsednik države dr. Hacha je danes konferiral s predsednikom stranke narodnega edinstva. Sklenjeno je, da se bo ves češki narod organiziral v eno samo stranko in da bo tej stranki načeloval dr Hacha. Praga, 17. marca. AA. (Reuter) Vse glavne organizacije na Češkem so prejele ukaz, naj se priglase novemu češkemu narodnemu odboru, ki mu nače-luje Gajda ter imenuje svoje zastopnike vanj. Židovska društva so izvzeta razvmstom parlamenta Praga, 17. marca. w. Na Hradčanlh je imel dopoldne prezident dr. Hacha pogajanja • predsednidtvom CeSke nacionalno enotne stranke, pri katerih je bilo sklenje. no, združiti češko prebivalstvo v eni aami enotni stranki Na čelu te srtranke bi bil dr. Hacha sam. Zaradi odcepitve Slovaške in Karpatske Ukrajine od češke in Moravske je sedaj tudi usoda praškega parlamenta zapečatena. Bržkone bo že v teku meseca razpu-ščen. 1 krona — 10 pfenigov Dunaj, 17. maroa. w. Poveljstvo V. nemške armade, ki je zasedla Moravsko, je določilo vrednost češke krone v razmerju z nemško marko 1 Ck : 10 Pfenigov. Nemško letalstvo v čeških garnizijah Berlin, 17. marca. A A. DNB: Danes okoli poldne j« več oddelkov nemškega vojaškega letalstva, vsega skup več sto letal, križa rilo nad Prago ki nad mnogimi drugimi češkimi in moravskimi mesti ter pokazalo prebivalstvu impoz&ntno sliko nemške moči. Danes so celo vrsto nemških letalskih eskadrilj premestili na »talno službovanje na češka hi moravska letališča. Med drugimi je premeščen v češkomoravsici protektorat letalski polk generala Goringa z delom padalskih oddelkov. Hitler v Brnu Brno, 17. marca. br. Kancelar Hitler, ld je včeraj popoldne iz Prage a posebnim vlakom krenil za četami, ki so prodirale na Moravsko, je davi prispel v Olomouc. Od tam se je Se zjutraj odpeljal proti Brnu. V Brno Je prispel ob 11.15. Na postaji so se zbrali skoraj vsi prebivalci nemške narodnosti v Brnu in okolici. Pozdravili so ga civilni komisar za Moravsko BUrckel, SeisB-Inquart in nemSki generali, kl poveljujejo vojski na Moravskem, Dunaj, 17. marca. w. Kancelar Hitler Je prispel ob 17 na Dunaj. Prebivalstvo mu j« priredilo triumfalen sprejem. Hitler bo ie jutri odpotoval z Dunaja, vendar pa še ni znano ali bo odšel v Bratislavo. Kje je Syrovy ? London, 17. marca. AA (DNB) Današnji »Dally Miror« pravi, da je general Syrovy. ki se Je v noči s torka na sredo z letalom pripeljal na Angleško, prinesel s seboj razne načrte in dokumente iz tajnega arhiva škodovih tovarn. Praga, 17. marca. br. (DNB). Tukaj odločno zanikajo vesti, da bi bil general Sy-rovy odletel v London. On je še v Pragi tn je bil včeraj popoldne na daljšem razgovoru pri zunanjem ministru Ribbentropu. Prevzem čeških letal v Brnu Pariz, 17. marca. AA. Havas poroča iz Berlina: Poveljnik 17. letalskega okrožja je prispel v Brno, kjer je prevzel bivša češka letala im protiletalske topove Zatem je poveljnik obiskal vojašnice in vojaško letališče. Češko zlato v Ameriki bo zaplenjeno N©w YorK, 17. marca. AA. (Štefani). Trdijo, da bo ameriška vlada zaplenila zlato Ln denar, ki ga ima češkoslovaška v Zedinjenih državah, in ki je služil kot pokritje za posojila. Proglas stranke narodne enote Praga, 17. marca b Današnji »Venkovc. glavno glasilo bivše agrarne stranke in sedaj stranke narodne enote, objavlja v svoji današnji številki proglas predsedstva stranke in predsedstva strankine mladinske organizacije Proglas pravi med dru gim: »Narodna enota kot predstavnica volje češkega naroda se ti, drago češko ljudstvo zahvaljuje v trenutku ko so s oroela sitvijo nove ustave stvoriene nove osnove našega življenja v češki državi, ker si v odločilnih trenutkih ohranilo vero "ase vero v bodočnost naroda mir in preudarnost Obdrži to svole m dro *adržanie tud' nadalje! Ne cepimo se in ne Drepiraimo *e' Svoj narodni obstoj si bomo zagotovili sa- mo s popolno enotnostjo vseh vrst naroda, kakor je to temeljni program stranke narodne enote Prav v tem zeodovinskem trenutku spoznavamo, da si samo z uresničenjem ideje narodne enotnosti zaiamčimo življenje in bodočnost svojega naroda. Stranka narodne enote bo ods'ei delovala v spremenjenih političnih ra-rrierah. ker smo priključeni življenjskemu prostoru nemJkepa naroda V tem velkem trenutku se obračamo k tebi. češko liudstvo da bi nam pomagalo or1 na^em odr,o"ornem delu. kakršnega doslej zgodovina češkega "amda ni pognala in ki bo izvrševano samo v tvojo korist ter v zagotovitev bo-| dočnosti naše drage domovine!« Odnos Slovaške do Nemčije še ni določen Po dosedanjih vesteh bo Slovaška tudi v bodoče na zunaj samostojna — Goringove izjave angleškemu listu Manifestacije v Bratislavi Berlin, 17 marca AA DNB poroča iz Bratislave: Vse mesto je v zastavah Po vseh hišah vise slovaške in nemške zastave s kljukastim križem Na ta na čir» manifestira Bratislava svoje veselje ker je kancelar Hitler pristal na to, da razširi zaščito tudi na Slovaško. Policija nosi slovaške kokarde in nacionalne trakove okoli rokavov Slovaški vojaki nosijo na čepicah nacionalno kokardo Češke oficirje in vojake bodo v 14 dneh poslali iz Slovaške na Češko Posebna sluvaška komisija je odpotovala v Brno in v Prago z nalogo, da reši najnujnejša vprašanja Izdan je bil ukaz, da po židovskih trgovinah in domovih ne smejo razobešati slovaških zastav in da Zid-ie ne smejo nositi slovaške trobojnice. Parii, 17- marca AA. (Havas) Iz Berlina poročajo, da bo še danes znan novi pravilnik o politični in upravni ureditvi Slovaške. Dobro obveščeni berlinski krogi dopuščajo možnost, da novi protektorat ne bo po svoji obliki podoben protektoratu, ki je bil včeraj proglašen na češkem in Moravskem. Trdijo, da bo mogoče spreiet elastičnejši sistem, ki bo ustrezal okolnostim, pod katerimi se je slovaška vlada odločila zaprositi za zaščito Nemčiie. Doslej ni bilo mogoče dobiti nobene druge točnej-še izjave. London, 17. marca. AA. (DNB) »Daily Mail« prinaša izjavo, ki jo je maršal Goring dal Wardu Priceu o novem statutu Slovaške. Goring je predvsem podčrtal, da bo Slovaška pod nemškim varstvom, da pa se ne bo priključila Nemčiji Slovaška je popolnoma neodvisna država Nemške čete pojdejo na Slovaško samo tedaj, če bo to zahtevala slovaška vlada Nadalje je Goring poudaril, da bodo Cehi deležni večje avtonomije, kakor so jo kdajkoli dajali sudetskim Nemcem. Cehi ne bodo služili v nemški vojski in jih tudi ne bodo sprejemali vanjo. Da se odpravi nezaposlenost na Češkem in Moravskem je odredil vefi ukrepov. Glede na glasove, da je Nemčija že dulgo pripravljala zasedbo Češke je Goring poudaril, da je sam šele v soboto zjutraj zvedel, da je položaj na Češkem takšen, da je potrebna intervencija Nemčije. Hitler obišče tudi Bratislavo? Brno, 17. marca c Hitler Je odpotoval popoldne iz Brna v neznani smeri Mislijo, da je šel na Dunaj, od koder se bo najbrž podal v Bratislavo, da slovesno proglasi protektorat nad Slovaško. Mnenje slovaškega propagandnega šefa Praga, 17. marca. AA. (DNB) Sef slovaške propagande Mach je Imel govor po radiu in v njem orisal pomen izmenjave brzojavk medgpredsednlkom slovaške vlade dr. Tiso in Hitlerjem. Mach je podčrtal, da je vodja rajha govoril o Slovaški kot svobodni državi, ln dodal, da vsakdo razume pomen teh besed. Hitler je govoril o slovaški državi, a slovaška država je zgrajena na trdno skalo. Francoska vlada zahteva nova pooblastila Po sedanjih načrtih bo vlada razširjena na vse stranke z izjemo komunistov Pariz, 17. marca. br. Francoska vlada je imela danes dopoldne sejo, na kateri sta Daladier in Boanet podala podrobna poročila o mednarodnem političnem položaju. Ministrski svet je soglasno sklenil zahtevati od parlamenta nova pooblastila do prihodnjega novembra. Na seji je bilo tudi Sklenjeno, da bo ministrski predsednik Daladier v okviru zunanjepolitične debate parlamenta podal obširen ekspoze, v katerem bo obeležil sedanji položaj in po«, jasnil stališče francoske vlade. Ob zaključku debate v parlamentu pa bo Daladier izvršil rekonstrukcijo svoje vlade, ki jo bo postavil na najširšo osnovo. Ustanovila naj bi se vlada nacionalne koncentracije, v katerj naj bi bile zastopale vse stranke razen komunistov. Zunanji minister v razširjeni vladi naj bi bil Edrvajrd Herriot. Francoski berlinski poslanik pozvan v Pariz Pariz, 17. marca. AA. Francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre je bil nujno pozvan v Pariz, da osebno poroča francoski vladi o dogodkih, ki se odigravajo v srednji Evropi in o sedanjem položaju v Nemčiji ln na Češkoslovaškem. Finančna obnova Francije Pariz, 17. marca AA (Havas) Finančni minister Reynaud je danes v senatnem ti- -nančnem odboru orisal prve uspehe finančne obnove Francije. Izjavil je, da je zadovoljen z dosedanjim rezultatom po-vratka kapitala na Francosko, vendar se mora začeto delo nadaljevati Stanje francoske državne blagajne je ugodno in zato ni potrebno nobeno novo najetje posojil. Daladier ne bo spremljal Lebruna Pariz, 17. marca AA. (Havas) Dobra obveščene osebnosti trdijo, da za zdaj ni govora o potovanju ministrskega predsednika Daladierja v London in da ni nemogoče, da bi francoska in angleška vlada sklenili, da je potrebno razpravljati o vprašanjih, ki so nastala po zadnjih dogodkih v Srednji Evropi, če tudi bi bilo sklenjeno, da Daladier odpotuje v London, vendar to potovanje ne bi moglo pasti na isti čas, kot potovanje predsednika republike, kajti poglavar države in predsednik vlade ne moreta biti istočasno zunaj Francije. ^Iltfiitli IT'*—.. . i--- London v skrbeli Vtis vključitve češke v Nemčijo na angleško javnost Zahteva po koncentracijski vladi in pospešenju oboroževanja — V pričakovanju francoskega obiska Kjuseivanov v Ankari Predsednik bolgarske vlade je bil v turški prestolnici sprejet z velikimi častmi Ankara, 17. marca. AA. Bolgarski min. 3red»«xkiik Kjuseivanov je priopd ob 10.35 lopo kine * Ankaro. Na kolodvoru so ga .prejeli predsednik turške vlade Refik Sai-Jam, zunanji minister Saadzoglu, predsednik občine Ankare, poveljnik gamizije. poveljnik mesta, generalni ravnatelj državnih železnic, višji uradniki iz zunanjega ministrstva, zastopniki tiska in velika množica »talega ljudstva. Četa pehote mu je izkazala vojaške tasti, godba pa je odsvirala bolgarsko in turško himno. Ko je Kjuseivanov »topil iz vagona, se je prisrčno po /zdravil z min. predsednikom Sa damom. nakar je pregledal častno četo. Zatem se je formiral sprevod avtomobilov. V prvem avtomobilu sta se odpeljala Kjuseivanov in Refik Saidam, v drugem ga Kjuseivanov« in Saradzoglu, za njimi dolga vrsta ostalih avtomobilov. Bolgarski min predsednik se je s svojim spremstvom nastanil v hotelu »Ankara palače« kjer so bili zanj pripravljeni prostori. Se dopoldne se je odpeljal v palačo predsedništva ter se vpisal v knjigo predsednika republike Opoldne je bil na obedu v bolgarskem poslaništvu, popoldne pa ;e položil venec na g ob po kojnega predsednika turške republike Ata tiirka Zvečer je bil na velikem banketu v hotelu »Ankara palače« Vsi listi pozdravljajo predstavnika sosedne Ln prijateljske Bolgarije. Vorošilov o razvoju in moči ruske armade Popolna reorganizacija ruske vojske — Rusija ima v mirnem času dva milijona vojakov London. 17. marca. d. Angleška javnost »e se ni znašla po duševnem pretresu ki Bo ga izzvali poslednji dogodki Način kako |e preko noči izginila Češkoslovaška. Je presunil mnoga angleška srca. Dogodkom, ki so privedli do likvidacije CSR. pripisujejo v Londonu mnogo večji pomen kakor samo to, da Je likvidirana drŽava ob Vltavi. V govorih vladn.h in opozicijskih pristašev v parlamentu je čuti več strahu in negotovosti pred dogodki v bodočnosti kakor kritike na račun preteklosti Najbolj značilno Je. da Angleži v dogodkih ki so se odigrali na Češkem in Slovaškem ne vidijo več lokalne zadeve temveč jih smatrajo za neposredno ogra žanje angleških Interesov in angleške varnosti V angleškem parlamentu so se oglasili govorniki, ki sc izražali svojo bojazen da obstoji načrt katerega skrajni cilj je angleški imperij s svojimi ogromnimi izvori gospodarskega blagostanja. Poziv Edena za sestavo vsenarodne koncentracijske vlade je naletel na silen odmev v parlamentu ln vsej angleški javnosti. Tudi med vladnimi pristaši se slišijo glasovi. da je pritrpela Chamberlainova politika poraz. Enodušno mišljenje vseh angleških krogov pa je, da je treba čim bolj pospeš ti angleško oboroževanje. V tem vidijo danes vsi brez izjeme glavno ln največjo nalogo angleške politike. V zgornji zbornici je bila živahna debata o oboroževanju Nekateri lordi so se pritoževali da je angleško oboroževanje preveč defenzivnega značaja. Odgovarjal jim Je minister za koordinacijo narodne obrambe. ki je rekel, da je Anglija že začela tudi z Izdelovanjem ofenzivnega orožja Danes ima že bombnike katerim ni para na svetu. Z ozirom na novi položaj pripisujejo v Londonu še prav poseben pomen obisku francoskega prezidenta Lebruna. ki ga bosta spremljala predsednik francoske vlade Daladier in zunanji minister Bonnet. Z njima bo prišel v spremstvu najvišjih francoskih vojaških strokovnjakov tudi sedanji vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin. Sprejemi pri Hali£axu London, 17. marca. c. Zunanji minister Halifax je bdi danes v avdienci pri kralju V Forreign Officeu je sprejel Halifa* vodji opozicije Attleeja in Greenvvooda ter ameriškega poslanika Kennedyja. V zunanjem ministrstvu se je oglasil tudi sovjetski poslanik Majski. Lord Halifax je sinoči sprejel tudi odpravnika češkega poslaništva Karla Li-pickega, s katerim se je razgovarjal skoraj celo uro Prt Halifaxu je bil na >>b:sku tudi bdvšj zunanji minister Anthony Eden London, 17 marca. AA Havas: Sovjet aki poslanik Majski je bi! danes dopoldne zopet v zunanjem ministrstvu in nekaj ča sa govoril s sirom Robertom Vansittartom. Priprave za Lebrunov prihsd London, 17. marca. e. Francoski veleposlanik Corbin j«, snoči dolgo konfenrai z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Z Lebrunom bo prišel zunanji minister Bonnet, ki bo imel s člani angleške vlade posvetovanja o mednarodnem položaju. Pričakujejo da bo s predsednikom Lebru-nom ali pa neposredno po njegovem obi- Rocssvelt zahteva | spremembo zakona o nevtralnosti Washingfon. 17. marca. A A. (Reuter): Roosevelt je sprejel novinarje in jim izjavil. da je razvoj dogodkov v Evropi poka zal potrebo, da sedanji kongres rev-dira ameriški nevtralnostni zakon. To vpraša nje bi se moglo po Rooseveltovem mnenju urediti na sejah namesto, da ga dobi na njegovo priporočilo kongres v obliki posla niče. Ko so ga novinarji prosili, naj svojo izjavo pojasni, je Roosevelt časnikarjem dejal naj preberejo njegovo poslanico z dne 4. jai.uarja t L Rooaevelt je novinarje sprejel v navzoč nosti pomočnika zunanjega ministra Sun-nerja \Vellsa. Preden je Roosevelt sprejel časnikarje je kontenral s pomočnikom zunanjega mini »tra Sunnerjem Wellsom o evropskem položaju. Češkoslovaški dolgov! v Ameriki Wash!ngton, 17. marca. AA.: Ameriško trgovinsko ministrstvo je opozorilo izvoznike naj ne poši'jajo več blaga v CSR, dokler se položaj ne razčisti Ministrstvo je odrediio naj se že poslani transporti blaga zadrže v evropskih pristaniščih ker • obstoji nevarnost, da ameriški Izvozniki zaradi izpremenjenih razmer ne bodo mogli izterjati plačila za prodano blago, kakor je bilo pogodbeno določeno. Predsednik trgovinskega odbora kongresa Edith Roggers je predlož 1 kongresu resolucijo. ki zahteva ukinitev trgovinske pogodbe s CSR Resolucija zahteva nadalje, naj se Nemčija pozove, da prevzame dolgove CSR nasproti USA ki jih ceni Roggers na 165 milijonov dolarjev (8 milijard din). Klajpeda Kovno. 17. marca br. Litovska vlada de-mantira vesti da bi bil vodja klajpedskih Nemcev Neumacn zahteval neodvisnost Kiajpede. Klaj[»edski deželni zbor se bo sestal jutri dopoldne. Gdanski komisar DN odpotoval v ženevo Varšava. 17 marca AA (Havas) Iz zanesljivega vira poročajo, da je Burghat. visoki komisar Društva narodov v Gdan-sku, odpotoval iz Gdanska v 2eneva . aku prišel v London vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin tn » njim arugi oddčni predstavniki francoske vojske. Al. bo v Lebrunovem sprem, stvu tudi ministrski predsednik Daladier, še ni odločeno. Zaviselo bo od tega, ali bo situacija dopuščala, da on in Bonnet istočasno zapustita Pariz. Izjave v angleškem parlamentu London, 17 marca. AA. (Havas): V Izjavi, ki jo je podal v spodnjem domu na vprašanja glede Češkoslovaške je minister sir John Simon dejal, da pripada bivše češkoslovaško ozemlje sedaj nemški državi. Pristavil je še, da je Madžarska zasedla vse ozemlje Karpatske IVtraiine in da je nemški veleposlanik v Londonu uradno obvestil lorda Halifaxa o položaju. Angleška vlada je sedaj v zvezi s francosko vlado glede tega vprašanja, je končal avojo izjavo John Simon. Na vprašanje nekega poslanca, ali Je angleška vlada protestirala pn nem5ki vladi, je Simon izjavil, da gre za vprašanje, zaradi katerega sta angleška in francoska vlada v neprestanih stikih London. 17 marca AA V spodnji zbornici so Chamberlaina včeraj kar obsuli z interpelacijami o najnovejših dogodkih v Srednji Evropi V zvezi s tem je Chamber-lain izjavil da britanska vlada še ni dobila obvestila od Nemčije o teh dogodkih Glede neke druge interpelacije je Cham-berlain izjavil da bo britanska vlada rada izkazala svojo pomoč morebitnim beguncem Položaj v angleški vladi London, 17. marca. AA. (Reuter). Pouče. ni vladni krogi kategorično zavračajo glasove, da imata Chamberlain tn lord Hali-fax nasprotni stališči in da vodi lord Hali-fax proti Chamoeriainu kako akcijo. Prav tako demantirajo glasove, da lord Ha-lifax pritiska glede obveznega vojaškega službovanja Velika večina konservativnih parlamentarcev obsoja kritiziranje Chamberlaina. Glasovi o razširjenju njegove vlade so deležni nekoliko podpore v odgovor, nih krogih Nt glede na to, kaj pripravlja Eden. je gotovo, da so za zdaj neutemeljeni glasovi da gre za to, da bi Eden stopil v vlado. Med neposrednimi učinki nedavnih dogodkov je bli tudi ta, da je pri mnogih vladnih pristaših oživela težnja za uvedbo obveznega vojaškega roka Ker pomeni to veliko težavo za vlado ni verjetno, da bi spremenila svoje sedanje stališče, čeprav je jasno da se bo kampanja za rekrutiranje na sedanji bazi razširila. Chamberlain pri kralju London. 17 marca c Ministrski predsednik Chamberlain je bil danes sprejet pri kralja Henderson poklican v London na poročanje London, 17. marca. AA. (Reuter)" Angleški veleposlanik v Berlinu sir Nevil Henderson je dob i navodila, da se vrne takoj v London in poda angleški vladi poročilo. Služben nemški glas Berlin, 17 marca. A A DNB. »Nemška diplomatska in p:litična korespondenca« piše o češko moravskem protektoratu in pravi, da je s priključitvijo k Nemčiji dano najzanesljivejše poroštvo za nacionalno neodvisnost Češke in Mcravske Nato govori članek o usodi Karpatske Ukraji ne in pravi, da so dogouki pokazal, da so razni glasovi o dozdevnih načrtih bili popolnoma neutemeljeni Po teh glasovih je imela Karpatska Ukrajina služiti kot ne. kakžen koridor toda dogooki so pokazali da o tem sploh ni bilo govora Dogodki se razv.jajo popolnoma drugače m predsednik madžarske vlade grol Te eky je po. poinoma točno orisa; vprašanje Karpatske Ukiajine Na koncu p avi članek, da bodo nove razmere mrigle prinesti splošno zadovoljstvo Zaupanja msd Italija in Nemč jo Rim. 17 marca AA DNB Današnji »Re-sto del Carlino« nastopa proti trditvam nekih tujih listov da bi Nemčija mogla nekega dne postati nevarna Italin List pravi med drugim da morajo vsi tisti ki bi tako mislili • vedeti da sloni os R'm -Berlin na neomejenem vzaiemnem spoštovanju in na popolni medcpboin< loialnosti obeh velesil Imamo priiatelia pravi list in s tem prijateMem poidemo z ramo ob rami do konca Na koncu D"avi list da ni Nemčija ničesar «torila da bi mogla Italija kakorkoli dvomiti o njej Predselnik Cvetk puritancem JRZ Beograd. 17 marca a Danes od 17 do 19 je imel plenarno seio poslanski klub JRZ pod predsedstvom Vojka Cvrk?ča Se ji je prisostvoval tudi predsednik vlad t Dragiša Cvetkovič Po otvo-itvi seje je takoj dobil besedo predsednik vlade Cvetkovič V svojem obširnem govoru je orisal vso našo notranjo politiko in se podrobno dotaknil vseh perečih vprašanj Dalje je dal poslancem potrebna navodila za nphovo politično delo na terenu Dalje je obvestil poslance o ak ciji vlade, ki ie že zb ala sredstva da da v obliki javnih del ki se bodo vršila na ob činskih cestah, nujno pomoč siromašnemu prebivalstvu pasivnih krajev med pomlad rim pomanjkanjem. Poslanski klub ie sprejel isvaianja n,red ♦ednika vlade z vso pozornostjo in odobra vanjem ter na koncu s .spontanim aplavzom nagradil Dragišo Cvetkoviča za njegova ij-vajanj*. ===== 2 ■■ I Mir na Jadranu Rim, 17. marca. AA. Štefani: Glasovi, ki so se razširili v tujini, o nekak-ini italijanski akciji v Albaniji, so bre2 vsake podlage in razširjeni s tendenč-nim namenom, da m škodi miru na Ja-drar. u. Nov francoski poskus v Rimu London, 17. marca AA -»Daily Te-legrapb« poroča iz Pariza, da obstoji možnost, da bi bil bivši minister Lava! poslan v Rim kot izredni velepo slanik radi rešitve vprašanja italijanskih zahtev. Ostri nemški odgovori zapadnemu tisku Berlin. 17 marca. AA (DNB) Današnj- nemški listi se mnogo bavijo s stališčem angleškega in francoskega ti*ka o ustanovitvi češkomoravskega protektorata »Bjr-liner B6rsen-Zeitung« prinaša članek svojega diplomatskega urednika Med^rla. ki pravi med drugim, da srd ti napadi francoskih in angleških listov in žalitve njihovih člankov silijo nemški tisk da odgovori na enak način Mederle pravi med drugim, da imata Francija in Velika Britanija širom po svetu pod svolo oblastjo nešteto milijonov zatiranih tulih narodov katerih število je nasproti številu matične države kakor 10 :1 Pisec teh nanadov na Nemčijo naj bi se potolažil že zato ker ie Nemčija snela z ramen Velike Britanije in Francije skrb kako naj poprav1 o svojo versaisko napako. Velika Britaoiia ln Francija ne moreta pričakovati, da bi 1u Nemčiia popre! prosi'a za dovoljenje, kadarkoli želi izgraditi v skladu z deiansko potrebo naravne poc^oiaoke svole kontinentalne lese. Tudi Velika BritanMa in Francija nista prosili za dovolienie Nem-č\1o, ko sta eradili nosamezne etape svojih svetovnih imperijev Nazadnje se pisec obrača še posebel k »Petltu Parisienn«. ki je v nekem svolem komentarju rabil izraz »rop« Prnoroča francoskemu lis+u. nai se pr omembi b® sede »ro^« snomni voln Li'dv'ka XTV ir letnice 1681. ko je sredi miru zavzel mest-Strasbourg. Holandska naroča bombnike v Zedinjenih državah Washington, 17. marca. AA. Reuter: V zvezi z okrep tvijo narodne obrambe Je holandska delegacija naročila v Zedinjenih državah 18 bombnikov tipa Douglas. Beg Židov iz Bratislave Bukarešta, 17. marca. AA. (Štefani) Nocoj prip-lje v rumunsko pristanišče Ga-lac poseben parnik iz Bratislave 700 Židov. Na Črnem morju se bodo vkrcali na neko grško ladjo in odpluli v doslej še neznano smer. Beležke Zgled akademske mladine Vsa akademska kulturna društva na ljubljanski univerzi so se sporazumela, da bodo ustavila vse medsebojne borbe in tren-a Izdala so o tem naslednji proglas- Težki svetovno-politični položaj, v katerem se je preko noči znašel ves svet, po sebno mali narodi, nas .je združil v eno ten akademsk* narodni blok, da s tem do-kažemo Svojo neomajno narodno in državno zavest. Združeni akademiki Aleksandrove univerze stojimo na sta'išču. da je rdlno močna, na podlagi enakosti narodnih pravic-Slovencev, Hrvatov in Srbov omejena Ju goslavija izključni okvir, v katerem m':re mo ln hočemo živeti narodno ln državno življenje. Združena slovenska akademfika mladi"« Aleksandrove univerze slovesno Izjavlja da se v Interesi: narodne soHdnrnosti odre ka vvom medsebojnim tren'pm. SKAD Oa"lca. -IN AK Ertlns?vo, JNAD Jugoslavija, AKF Klndlvo, DCKA Savica Slovenski klub AI4 Straža. SKAD Zarja Politična konferenca v Zagrebu Beograjska »Politika« poroča, da je bila v sredo popoldne ob 18.30 v pisarni dr Mačka v Zagrebu politična konferenca, ki so se je udeležili dr. Maček, inž KoSutič. dr Albert Kramer Večeslav Vilder in Sava Kosanovič. Konferenca je trajala do 20 ure. TraaSfci Vst o vključitvi Č3ŠUe v Nemčijo Berlinski dop snik »Piccola« objavlja dolg članek o likvidaciji CSR. Clankar opozarja. da Nrmčija s priključitvijo Češke in Moravske gospodarsko ni mnogo pridobila. I »Izjema so same ogromne škoiove tovarne Najvržnejše deistvo zadnjih dogodkov je ofcnavlianje starega nemškega cesarstva. Težave, s katerimi se bodo morali bo-";ti r"~-5ki nrotektorji č"škega naroda so dane« še nec!og'e^ne. Ta narod šteje še ver'nc 7 mil^cncv Hudi. k so prežeti z odličnim vzdržljivim in lahko se reče naravnost fanatičn;m nacionalizmom. Skoz; veke so se nava-Ti brsniti svoj odporni nacionalni znnčaj. Vsakomur je znsna vloga, ki so jo igral Cehi v borbi proti Habsbur-žanom pred in meri vojno, vloga, ki je takrat zabela vse pripadn'ke češkega naroda od natniž^ih do najviši'. Pričakovati pa Je da. da bodo novi nemški upravitelji s svojo l pronicliivo in dobro znano taktnostjo znali ; obvTadati sprejeto na^go. ki jo je mogoče primerjati s kvadraturo kroga.« češfr" in slovaški mifister pri novem papežu Brn^e »Lidove Noviny« poročajo: Pa-' pež Pij XII je siprejel proMi torek, 14 ma ca. v posebni avdienci češkega m-ni.tra Feierab:nda in slovaškega minist a Sivka, ki sita na svečanostih kronanja zastopala : praško in bratislavsko vlado, ler Cel. posla-I nika pri Vatikanu dir Radimskega in posla-niškega svetnika dr M^ssanvia Sv oče se ie z imenovanimi dih* časa naipris čneje pogovarjal. Na koncu avdience je *v. oče i podelil svoj apostolski blagoslov češkemu in slovaškemu narodu. Berlin. 17. marca b Današnji nemški listi objavljajo po poročilih iz Moskve nekatere podrobne pidatke o ruski vojski kakor jih je te dni iznesel na kongresu ruske komunistične stranke vojni minister maršal Vorošilov Po nieeovih izvajanjih pripominjajo nemški listi, bi se dalo sklepati, da se je hotel Voroši ov obrniti predvsem na inozemstvo V os'alem je Vorošilov prvič nanizal nekaj konkretnih podatkov, ki kažejo, da pripravka Rusija popolno in temeljito reorganizacijo svoje armade Tako bo med drugim podališana vojaška služba v kadrskem roku, vse rusko ozemlje bo z vojaških vidil.ov razdeljeno na področia po sistematičnem načrtu. ki le že Izdelan. In končno je bil v zadnjem času ustanovljen vrhovni obrambni svet ood predsedstvom Stalina, v katerem srd^uie še 11 vofašk'h strokovnjakov ln kateremu pripada poslpdnja odločitev v vseh vojaških zadevah Rns;je Po reorgan'zaclji v"1°ških področii bo poleg osrednjega vrhovnega obrambnega i sveta funkcioniral za vsako vojaško pod- I Boograd, 17. marca. v. Po seji senator-skega kluba Jugoslovenske nacionalne stranke, ki je bila danes v klubovih prostorih v senatu, se Jp prijavila predsedniku vlade delegacija senatorskega kluba JNS V dclegaciji so bili predsednik kluba Krsta Radovanovič, dr. Albert Kramer in dr Nemec. Predsednik vlade je delegacijo takoj sprejel Razvil se je dolg razgovor o politiki vlade. Delegati senatorskega kluba JNS so opozorili v razgovoru predsednika vlade na to da se niegove odredbe glede poprave v volilni borbi storjenih krivic še ne izvajajo povsod. Gosp. predsedn k Cvetkovič je dejal, da mu je to deloma že znano. da pa je trdno odločen, popravo kri- Ono pokolenje. ki je pred 25 leti poseča-to ljubljanske srednje šole, praznuje danes pomembno obletnico dijanke stavke, ki je veljala spominu na poslednje ustoličenje vojvod na Gosposvetskem po!ju po prasta ren. slovenskem obredu Domoljubno mani-festacijo je organiziral delavni in bo beni krog Preporodovcev Kakor izvedba stav ke tako je tudi zamisel sama izšla iz vrst Preporodovcev ki so s svojim domoljubnim navdušenjem zažgali iskro odpo*a proti Mabsburžanom med najmlajšimi slovenskimi intelektualci. Naša tedanja mladina je sklenila, da se mora sp-mvnska obletnica znamenitega do godka slaviti v Ljubljani vsaj na tak način kakor so se proslavljali za nas povsem brezpomembni rojstni dnevi raznih Habs-buržanov. Šolsko oblastvo, kjer je odločeval znani Kaltenegger. ie porogljivo od bilo zahtevo dijaštva. smatrajoč, da je zadeva s tem odpravljena Preporod pa ni popustil in 18 marca, na spominski dan. je dijaštvo stopilo v enodnevno stavko. Večji del dijaštva se je zbral na Golovcu. ročje še poseben vrhovni obrambni svet, ki bo za svoje področje povsem avtonomen Po Vorošilovih podatkih Šteje ruska armada v mirnem času dva milijona mož, kar pomeni skoro podvojitev vojaških efektivov v primeri z letom 1934 Podvojitev se seveda ne nanaša na vsa orožja v enaki meri. ker se je število nekaterih oddelkov bolj poveča'o kakor drugih pač po krajevnih in drugih po'rebah V zvezi s to reorgani-acijo se je število mož v ar-madnih zborih povečalo na okoli 60 000. Najpomembnejše povečanje je bilo izvedeno v oddelkih tankov in težkih oklopnih vozov pa tudi v topništvu Zanimive so tudi spremembe pri letalstvu MeHt°m ko se je število bombnikov podvojilo, se je število ostalih letal sorazmerno zmanjšalo, za skoro 200n/n pa se je povečalo število lovskih letal Za šolanje oficirskega zbora je danes na razpolago 63 oficirskih šol ra letalstvo posebej 32. dočim je doslei organiziranih tudi 14 vojaških akademij in 8 vojaških fakultet na univerzah vic lz volilne borbe Izvesti v vseh pokrajinah države izdal je te naredbo, da 6e takoj brišejo vse policijske denarne In zaporne kazni ter ustavi njihovo Izvrševanje ln Izterjevanje, v kolikor so bile te naložene v zvezi s političnimi dogodki Kar se tiče državnega uradništva, bo sam vodil evidenco o popravljanju storjenih krivic. Senator dr. Kramer je nato še obširno razpravljal s predsednikom Cvetkovičem o posebnih političnih prilikah v Sloveniji in med drugim opozoril tudi na cenzurno prakso. Predsednik vlade je zagotovil dr. Kramerju. da bo upošteval tozadevne njegove pritožbe in odredil primerne ukrepe. manjše skupine pa so demonstrativno prihajale pred razne učne zavode ter s svojim nastopom učinkovito podprle solidar* no6t onih. ki v prvem hipu niso imel poguma za stavko. Med dijsštvom je vrelo kakor v paniju. zborovanje se je nato še ponovilo pod Tivolijem, šolsko oblastvo pa je bilo brez moči. Lzvojevana je bila prva zmaga in izvojevalo jo je najmlajše pokolenje. Demonstrantje lz 1. 1914. so kasneje doživeli vse drugačne dogodke, tako da je spričo njih močno obledel spomin na njihovo dijaško stavko. Vendar pa je dijaški podvig vreden spomina, saj ni prešel brca vpliva na miselni razvoj slovenskega srednješolskega dijaštva. Odpor Preporodovcev je z leti dozorevanja in razvoja dogodkov dobival vse konkretnejše oblike Voditelji stavke so za svojo narodno zavednost trpeli p-eganjanje in ječo, izvajali pa so i« svojega domoljubja skrajne posledice, ko so v vrstah jugoslovenskih dobrovoljcev prelivali svojo kri in umirali za uresniči k udeležbi. Vstop prost. Bata se bo naselil v Ameriki? Bukarešta, 17. marca. w. Kakor poroča »Cuventul« je znani čeki industrijec Bata. ki ima svoje velike tvomice v Zlinu, prispel v Rumunijo. Včeraj popoldne je pristal v spremstvu 10 d ugih oseb z lastnim letalom na letališču pri Bukarešti. Kakor trdijo, namerava odpotovati v Ameriko in >e naseliti tamkaj. Hudsonova pot v Varšavo Varšava, 17. marca. AA. Iz uradnih krogov se je zvedelo, da se bo državni pod tajnik za prekomorsko trgovino Hud-son pripeljal v nedeljo v Varšavo Na Po^skem bo estal do srede. Hudsona bo. do "spremljali viSji uradniki trgovinskega in zunanjega ministrstva. Pogajanja za ribolov v sahalinskih vodah Tokio, 17. marca. AA. (Havas). Kon-treadmiral Hanagava, Sef tiskovnega oddelka japonske admiralitete. je izjavil novinarjem, da se v Moskvi Se zmeraj nadaljujejo pogajanja o ribolovu v sahalinskih vodah Dodal je, da nima japonska admirali te ta nobenih informacij o dozdevnem Zbiranju ruskih vojnih ladij v bližini i ribjih tevttfe__ Španski drobiž Bllbao, 17. marca. AA. Francova letala so bombardirala pristanišče v Cartageni. Obe pciročili vojaških poveljstev javljata, da je na vseh frontah mir. London, 17 marca. AA. Novi španski veleposlanik vojvoda Alba je izročil kralju Juriju VI. svoje poverilnice v bucking* hamski palači. Navzoč je bil tudi zunanji minister lord Halifax. Burgos, 17. marca. AA. Špansko zunanje ministrstvo je prejelo včeraj sporočilo, da je Belgija pravno priznala Franco. vo vlada Japonci računajo z dolgotrajno vojno ToKio, 17. marca. AA. Agencija Domej poroča, da je zgornja zbornica soglasno sprejela dopolnilne kredite za vojsko tn mornarico, ki znašajo 1889 milijonov jenov Krediti so določeni za petletno dobo za vojsko, za Šestletno dobo pa za mor. narico. Vremenska napoved Zemunska: Na zapadu se bo zopet pooblačilo, v vzhodni polovici države pa bo jasno. Podnevi se bo temperatura dvignila, ponoči pa bo precejšen mraz. Dunajska: Precejšnja oblačnost vetrovno, temperatura pod 5 stopanj C, od časa i do Časa lokalna padavine. ,,, t-.. > - vaaaMmtM r*> Poprava krivic iz časa lanske volilne borbe Deputacija senatorjev JNS pri predsedniku vlade Srednješolska stavka pred 25 leti Naši kraji Žrtvuite za borbo proti letiki! Potrebne so zlasti podpore korporacij Ljubljana. 17 marca Skoraj vsak dan beležijo naši dnevniki Imena najrazličnejših oseb in ustanov. Ki prispevajo večje aH manjši zneske v dobrodelne namene Nikdar pa ni opaziti, da bi se kdo spomnil protituberkuloznega poli reta tei mL po svojih močeh pripomogel do uspešnejšega razmaha Kakor so po eni strani vsa naša narod-no-obrambna društva med katere zlasti prištevamo Družbo sv Cirila m Metoda, Eli anibor itd brez dvoma potrebna čim najizdatnejšt gmotne podpore, tako je po drug. strani pravilno, da se javnost na naj-širokogrudne jši način spominja mestnih ubožcev slepcev in drugih Ni pa končno nič manjše važnosti, da moramo tuberkulozi tej najbolj zahrbtni sovražnici našega zdravja in življenja, napovedati in dobo-jevati neizproser boj. Proti temu skupnemu sovražniku ki ogroža prav vse sloje našega naroda ln se ne ustavi pred nobenim pragom ki enako zahrbtno napada bogataša in siromaka, kmeta ln meščana, moške m ženske otroke in odrasle, se moramo boriti z najučinkovitejšo strnje-nostjo Dočim prispeva javnost za proti-tuberkulozm pokret v drugih državah milijonske vsote je pri nas uspeh protituber-kulozne borbe odvisen samo od podpor, ki Jih Protituberkulozna zveza prejema od banovine, ljubljanske občine OUZD ter drugih več ah manj pomembnih javnih čini te! jev. Protituberkulozna zveza pogreSa skoraj leto za letom izdatnejših in rednih podpor javnih korporacij in ustanov, zavarovalnic, denarnih zavodov, delniških družb, industrijskih podjetij Itd., ki bi morale redno vsako leto dotirati Protituberkulozno zvezo s primerno vsoto Ob bilančnih zaključkih - in prav zdaj je čas za to — naj j bi se bančni zavodi, zavarovalnice in drugi spomnili naloge Protituberkulozne zveze, ki skuša potom svojih krajevnih protitu-berkuloznih lig in dispanzerjev, če že ne popolnoma zatreti. pa vsaj na najizdatnej-ši način omejiti nova okuženja in obolenja na tuberkulozi ter ljudstvu dajati v vsakem primeru potrebno zdravniško pomoč tolažbo in nasvete Protituberkulozna zveza je s podporami pravkar omenjenih samoupravnih teles in drugih činiteljev izdala za nabavo rentgenskih aparatov doslej skoraj pol milijona dinarjev, kar pa še vedno ne zadošča, da bi mogla razplesti mreže svojega smotrnega organizacijskega dela na celotno območje dravske banovine. Zato se obrača po tej poti na najširšo javnost s prošnjo naj bi se pri vsaki priliki spomnila njenega pokreta z darili ali zbirkami, bodisi ob veselih ali žalostnih dogodkih Na ta način bo dala viden dokaz svojega sodelovanja in omogočila Proti-tuberkulozni zvezi uspehe, ki si jih Zveza že od vsega početka želi Prosimo pri tej priliki vse že navedene ustanove in podjetja, naj pristopijo k Zvezi vsaj kot usta. novni člani, od katerih plačajo fizične osebe enkrat za vselej 1.000 din, pravne osebe pa 3.000 din Prostovoljni prispevki naj se pošiljajo na poštno-čekotni račun štev. 15531. Vsa potrebna podrobna pojasnila daje Zvezina pisarna v Ljubljani, Gospo-svetska cesta 2/11. Protituberkulozna zveza v Ljubljani Z avtobusom na Smrekovec! Krasna postojanka nad Šoštanjem vabi izletnike i V SoStanjn, 17. marca Šaleška podružnica SPD je Imela zbor, na katerem je odbor predložil članstvu račune svojega dela v lanskem letu in nakazal potrebe in naloge, ki še čakajo uresničenja. Občni zbor je vodil načelnik g. Anion Potočnik. V svojem poročilu se je ba-vil z vsemi podružničnirrd vprašanji, največ pa z našo ponosno postojanko na Smre-kovcu. Moralni uspeh koče je bil v lanskem letu prav dober. Vsi posetniki ln obiskovalci Smrekovca soglasno izjavljajo, da ima koča prekrasno okolico in razgled, da stoji na pravem mestu ln da je pripravna za krajše ali daljše bivanje. V lanskem letu je tudi naraslo število poset-nikov v primeri s predlanskim. Kljub temu pa vpisna knjiga beleži še vedno najmanj domačinov šaleščanov. za katere je bila koča v prvi vrsti in s toliki žrtvami postavljena Ob gradnji koče je imel odbor pred očmi pospešeno industrializacijo doline in vse tiste ki naj bi po napornem delu v delavnicah, pisarnah tn obrtlh pohiteli v planine po zrak ln solnce. Ti pa so Se vedno v veliki večini napram šaleškim ljubiteljem planin, zlasti Smrekovca. Zato je odbor mnogo storil za popularizacijo Smrekovca. S predavanji, s prospekti ln z osebnimi pobudami ln propagando je pridobival prebivalstvo za planine. Uspeh nI izostal, treba bo pa še nemalo truda v tej smeri. Prizadevanje podružnice pa bo morala podpreti najširša javnost. V dogled-nem času bo dograjena cesta Šoštanj— St. Vid, ki bo mnogim olajšala pot na Smrekovec. Avtobusna proga bo lahko služila tudi planincem do St. Vida, od tam Je pa na Smrekovec dve url hoda po skoraj ravni ln nad 1000 m visoki poti. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje podružnica 114 članov, mladinski odsek 21. V lanskem letu je obiskalo kočo 1036 planincev. BlagaJnikovo in gospodarjevo poročilo beležita zboljšanje gmotnega stanja podružnice. Na račun dolga Je odbor Izplačal izdaten znesek, v ostalem pa je Izvršil razna popravila pri koči. Vseh dohodkov Je bilo 14.973 din, dočim so znašali Izdatki 13.047 din. Pri volitvah je bil Izvoljen za dobo treh let naslednji odbor: načelnik dr. Jože Go-rlčar, podnačelnik Anton Potočnik, gospodar Franc Burdijan, blagajnik Anton Ar-zenšek, tajnica Toni Stopar, predsednik mladinskega ln markacljskega odseka Franc Burdijan; odborniki: France Hvastl-ja, Ivanka Mravljak. Srečko Roblnščak in Leopold Furlani, preglednika računov Ivan šumer ln Martin Mencej. še ena dobrodelna zbirka plen sleparjev Poneverbe za revno deco podarjenega denarja Sleparski sistem izkoriščanja dobrosrčnosti in sočutja Je dokazan zdaj s tretjo afero, ki je združena z dobrodelnim društvom »Plemenitost«. Sleparski sistem se je pri tem društvu ravno tako uveljavljal z bogatimi dohodki, kakor pri ženskem društvu za varstvo deklet ter pri klubu oficirjev-invalidov in pohabljenih bojevnikov Sleparji so tudi v tem primeru podlo izkoristili velike vneme in male sposobnosti organizatorjev in odbornikov dobrodelnega društva, a s svojimi velikimi uspehi so moralno okužili tudi nekaj odbornikov. Pred kakimi 5 leti so uslužbenci direkcije tramvaja in beograjske elektrarne Gostovanje E me Starčeve v ljubljanski drami Drevi nastopi v ljubljanski drami gdč. Ema Starčeva kot llonka v Štandeker-jevi »Prevari« Ema je že dolgo vrsto let odlična članica Narodnega gledališča v Ma riboru in ima za seboj že lepo serijo uspe lih kreacij Neko posebno naključje jo je privedlo na oder Ob priliki svoječasne uprizoritve »Mladosti« v Radečah je Ema Starčeva. ki se je po prevratu s starši preselila iz Primorja v Radeče pri Zidanem mostu jo je pokojni Železnik povabil, da bi v Halhejevi »Mladosti« igrala vloge Anke Tedaj ji je Železnik prigovarjat naj b se posvetila gledališki umetnosti Po njegovem posredovan iu je bil omogočen njen prvi nastop v n.ariborskem Narodnem gle-dahššu v vlogi Emilije v »Scempolu«. Po izvrstno prestani preizkušnji bila še isto leto (192ii angažirana, tako da sodeluje v MarPartiji šaha«, Pepina v Kraigherjevi »školjki« in Castelljeva v Krleževih oGlembajevih« Igrala je Katjo v ®Bratih KaramazovihNastasjo Filipovno v »Idiotu« in A gaj jo Tihovnovno v Gogo Ijevi »Ženitvi« Razen tega še nešteto dru g ih likov in podob, s ka'enmi si je pri ma riborskem občinstvu pridobila toplo pri znanje Pričakujemo, da bo tudi pred ljub Ijanskim občinstvom žela z nocojšnjim gostovanjem lep uspeh. začeli razmišljati o ustanovitvi dobrodelnega društva, ki naj bi skrbelo za revne otroke. V dobrem namenu ustanovljeno društvo si je nadelo ime »Plemenitost«. Potem so se ustanovitelji in odborniki sestajali na sejah ter razmotrivali težko vprašanje zbiranja denarnih sredstev za dosego društvenih ciljev: ustanovitve počitniških kolonij, prirejanja božičnic i. t. d. O lepih namenih društva »Plemenitost« so pisali listi, društvo je Imelo tudi nekaj prireditev, od katerih so bili skromni dohodki naklonjeni revnim otrokom, a problem širokopotezne nabiralne akcije še vedno ni bil rešen. Konec leta 1937. pa se je pojavil »rešitelj« tega velikega vprašanja. neki Millvoje Davldovac, ki se odbornikom predstavil za veščaka organizacij dobrodelnih akcij, a je seveda previdno zamolčal da se je tri leta šolal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, kamor so ga bili poslali zaradi poneverb tn ponarejanja. Odbor je z veščakom napravil pismeno pogodbo, po kateri bo dobival organizator nabiralne akcije 40 odstotkov vseh dohodkov, dočim bo društvo razpolagalo s 60 odstotki. Veščak se Je takoj lotil dela. Najel je pisarno nastavil tajnico, dal v tisk dobrodelne znamke ter pisma v Imenu društva »Plemenitost«, katera je potem razpošiljal na vse strani. In plemenitost Je bila temeljito Izkoriščana. Od veiikih dohodkov je društvo dobilo le neznaten del, zakaj nad poslovanjem gospoda šefa pisarne ln akcije ni bilo prav nobene kontrole. Kontrola je bila onemogočena tudi zaradi tega. ker so nekateri odborniki prav kmalu postali sle. parjevi kompanjoni. Zdaj so z Davidovcem vred zaprti predsednik, podpredsednik ln tajnik »Plemenitosti«. čika, Se tisočak za diplomo! Kakor vse kaže, se je Davidovac šolal pri ruskem emigrantu Josipu Sojhetu, ki je osleparil klub oficirjev-invalidov. Način njegovega poslovanja dokazuje to šolanje, samo v enem triku se je Davidovac razlikoval od mojstra Sojheta. Ko je bila nabiralna akcija »Plemenitosti« šele v raz. voju, je dal v nekem dnevniku objavljati sezname dobrotnikov ln darovalcev. Objavljena so bila imena ljudi, ki sploh ne eksistirajo ter visoki denarnd zneski, ki jih ni bilo. S temi lažnimi objavami je bdi dosežen učinek pravila: zgledi vlečejo. šojhet pa je bil kakor smo že poročali, iznajditelj diplom in odlikovanj dobrodelnega kluba. Zda i se v trumah oglašajo žrtve grdih sleparjev ter opisujejo metode ljudje sleparskih agentov. Tako pripoveduje star upokojenec. — Obiskala sta me dva gospoda ter mi Izročila proglas kluba oficirjev-invalidov, ki apelira na patriotizem ter prosi za podporo vojnim žrtvam. — Ce bi mogel, bi v ta namen takoj dal tisočak sem dejal. — Kakšen patriot pa ste, če ne prispevate k stvari, katero sami spoznavate za patriotično in potrebno, sta se hudovala gospoda. Pogodili smo se, da bom tisočak plačal v obrokih in, ko sem ga naposled odplačal, sta se po nekaj dneh gospoda spet zglasila- »Cika daj še tisoč dinarjev!« — Saj sem že dal, sem se branil — To je za diplomo, ki jo mora imeti i vsak v dokaz, da je izpolnil svojo patriotično dolžnost, sta me poučila gospoda ter mi dokazovala da stsi-. diploma z odlikovanjem — križcem vred točno 1000 din. Po dolgem pogajanju sta mi diplomo vendarle dala za 300 din. „irtev velike vneme za pravoslavje" Originali so tudi v pestri sleparski družbi okrog »Črne borze« Trifun Vrbaški, ki je bil mojster pn ponarejanju pravoslavnih krstnih listov, zatrjuje zdaj na policiji, da Je postal žrtev hohštaplerjev Lz svoje prevelike vneme za dobro stvar — za pravoslavje. — Evo, takole Je bilo: Naročili so ml, naj zapisujem podatke Židov, ki bi radi prestopili v pravoslavno vero. Prepričan sem bil, da je res tako, ln veselilo me Je, da se hoče pokristjaniti toliko nesrečnih nevernikov Sam sem takim spreobrnjencem kupoval sveta pisma in navduševal sem jih! Vse to sem delal zaradi pravo-slavja, zdaj me je pa to zadelo! Odvetniški pripravnik Emil Weis, ki Je bil specialist za protestantovsko vero. pa si Je poleg tega na lastno pest ali pa po naročilu šefov »Črne borze« preskrbel še drugo klientelo Zdaj se oglašajo števil, ne njegove žrtve. Ljudje, ki še nimajo v redu svojih domovinskih ln državljanskih dokumentov, sc hodili k njemu ln obljubil jim je, da bo vse v kratkem rešeno Plačali so, kar je bilo potrebno »za takse« in »za druge stvari« Naposled pa so vsi namesto domovinskih dokumentov dobili ponarejene krstne liste. Smrt najstarejše Brežičanke Brežice, 17 marca V sredo popoldne Je v Brežicah nastopila zadnjo pot Marija Svoboda, ki Je letos 3. februarja praznovala 941etnico. V Častnem številu so jo znanci spremili k večnemu počitku Pokojnica je bila do nedavnih dni nenavadno čvrsta. Po njdu je bila iz Radeč Pred 70 leti je prišla v Brežice. V zakonu s krojaškim mojstrom Antonom Svobodo so se ji rodili štirje otroci. ki še vsi živijo. Najstarejši sin Franc, Id Je Izpolnil letos 67 let, je bil neprekinjeno 35 let odvetniški sollcltator, od tega je 30 let služboval v Brežicah Sin Anton, star 65 let, le upokojeni orožniški major v Gradcu, kjer živi tudi hči Ivana, vdova Kubičkova, dočim je najmlajša hči Barbara ostala materi do zadnjega zvesta opora Pokojnica je bila 35 let vdova in Je z vso skrbnostjo in dobrosrčnostjo vzgojila svoje otroke. Zdaj je najstarejša Brežičanka 91-letna Ana Sikoškova, ki je bila več kot 40 let, najboljša prijateljica pokojne Marije Svobodove. Premnogo ur sta presedeli skupaj, zlasti v jeseni življenja Ko smo izgubili najstarejšo Brežičanko, ki naj jI bo sladak pokoj, želimo, da bi gospa Sikoškova učakala lOOletnlco! Zvest in star naročnik »Jutra« je umrl Zavrč, 14. marca V torek se je razširila po vinorodnih Halozah vest, da se Je preselil v večnost splošno priljubljeni ln spoštovani posestnik in gostilničar g. Tomaž Murkovič. Za-tisnil je oči v 79. letu starosti. Pokojni se je rodil 11 decembra 1860 v Cezanjevcih od premožnih, zavednih slovenskih staršev. Oče mu je namenil poklic učitelja ter se Je v ta namen pripravljal pokojni Tomaž po končani ljudski šoli v Ljutomeru. Kakor je še v poznih letih kaj rad pripovedoval, ni čutil prav posebnega veselja za tak poklic in Je rajši presedlal k pekovskemu mojstru v uk. Kot pek je bil uslužben v Slovenski Bistrici in v Polj-čanah, dokler nI odprl lastne pekarne v Sv. Marjeti niže Ptuja. Bil je soliden obrtnik in zelo skrben. S svojimi prihranki ' in z bratovo pomočjo, ki je bil kaplan v I Za vrču, si je kupil sedanjo domačija Pokojnik Je bil znan kot Izvrsten vinogradnik ter je prejel lepo število Javnih priznanj ln pohval. Priljubljenost v bližnji ln daljnjl okolici si je pridobil z vestnim in vztrajnim delom za slovensko stvar za časa Avstro-Ogrske. Prizadeval si je gospodarsko dvigniti Haloze ter je v ta namen ustanovil Hranilnico in posojilnico v Zavrču, ki ji je bil dolga leta predsednik. Pokojnik je bil eden najstarejših naročnikov »Jutra«, vse od njegove ustanovitve do danes Vedno in povsod je bil naprednjak in poštenjak Bil je vsakomur kolikor mogoče naklonjen kot dolgoletni župan in sodni cenilec. Ohranili ga bomo v blagem spominu, vdovi in sinu pa izrekamo iskreno sožalje! Opuščena romanja v štepanjo vas Ljubljana, 18 marca Sredi posta smo in v nedeljo bomo imeli že četrto postno nedeljo, obenem Jožefovo Mlajšemu pokolenju ni znano, kako sve-čanostne in močno obiskane so bile vsakoletne procesije k božjemu grobu v Štepanjo vas, ki ima majhno podružnično cerkvico v obširni šentpetrski fari. Dolga desetletja so bile postne nedelje in oba praznika (sv Jožef in Oznanenje Mar Dev.) prava promenada pomladnih izletnikov, zlasti mladine iz Ljubljane in sosednjih krajev Po Poljanski cesti, za klavnico in po Hradeckega cesti pod Golovcem so drli pobožni Ljubljančani v dolgih, nepretrganih procesijah da obiščejo božji grob v Štepanji vasi. kjer je duhovščina opravila v cerkvici cerkvene obrede, ki so se jih verno udeleževali številni romarji obojega spola Mlajši, zlasti ženski svet se je ob tej priliki in če je bilo količkaj ugodno pomladno vreme prav rad postavljal v novih oblekah in se veselil bližajoče se spomladi Mačice. tro-bentice. podleski. zvončki in tu in tam celo vijolice so bile znanilke orobujajoče se vigredi Pred cerkvijo je bilo razpostavljenih po obeh straneh nešteto stolnic, na katerih so prodijali podjetni kramarii raznovrstno pecivo in romarske sponvnčke za stojnicami pa so postavni kmečki fantjo sekali pomaranče in pirhe s krai<-arji. de-seticami ln kronami. Pri gostilnah »Na se govor l vendar so merodajna samo dejstva. In dejstvo je, da ni A s p i r i n a brez »B a y e r«-jevega križa. ASPIRIN TABLETE 0?Us r«g. pod S. brojem 32608 od 8 XI. 193^ tolskem vrhu« in »pri Stravsu«, ki sta bili tudi čez leto prav priljubljeni zbirališči ljubljanskih meščanov, so že nekaj dni med tednom neprestano pekli, cvrli in pripravljali vse dobrote tega sveta Da ni manjkalo pristnega dolenjskega cvička, močnega vipavca in goriške rebule, se razume po sebi Hreščeča harmon:ka in kmečki trio sta redno skrbela za plesa-željno občinstvo. Starejši Ljubljančani se še dobro spominjajo. da je neko pomlad pred dobrimi štiridesetimi leti, ko je zapadlo izredno mnogo snega in ga je tudi obležalo še meseca marca splezal od jeze na kozolec podjeten gostilničar, ker je pripravil veliko zalogo dobrot za ljubljanske goste, ki jih pa ni bilo Ta anekdota je desetletja krožila med izletniki v Štepanji vasi Svetovna vojna je napravila konec tudi tem običajnim in tako priljubljenim nedeljskim popoldanskim izletom živahnih Ljubljančanov Danes o tem ni sledu več. N«cd Primskovim ns glasu petičnega moža Pravijo da ima kakih 100 jurjev kar v domači shrambi Možu je 55 'et oiegori ženi Ani pa že 79 let. Janez se je svoječasno priženil na bogat grunt, kjer ničesar ne pogrešajo. Domačija ie precej na samem. Preteklo noč sta bila Goriška že v trd nem snu. Zdramilo pa ju je čudno praska nje v zgornjem delu hiše. Gospodar je vstal, prižgal luč, vzel sekiro in Sel pogledat. Vsa vrata je našel zaklenjena. nobeno okno nI bilo utito. Vendar zakonca nista mogla več zaspati. Čez kake dobre pol ure sta spet čula praskanje in stopicanje v gornjem koncu. Spet je mož vstal. Vrata na frčado *o bila dvignjena s podbojev, okno je bilo razbito Tri pestave so se potuhnile k zidu. V gluho noč je začel gospodar vpiti na pomoč. Zavihtel je kladivo in ga zagnal proti ponočnjakom. Eden izmed njih je zastokal. 2e je prihitela tudi gospodinja Ana, ki je pomolila svojemu možu sekiro. Tudi to je mož zagnal skozi okno Nato mu je žena donašala železje in razno orodje, kar je pač dosegla, da je lahko mož obmetaval napadalce. Oba sta pri vpila na pomoč, vendar so sosedje predaleč. Napadalci so se zatorej čez čas opogumili, naskočili hišo in ustrelili iz samokresa. Medtem ko je gospodinja ostala v hiši, je Janez v stranski sofci odprl okno in se s sikokom pognal iz hiše Začel je teči proti vasi Gospodarja pa je na begu ugledal eden izmed trojice zločincev in »tekel za njim. grozeč, da bo streljal, če se ne ustavi. Napadalec je Gorška v gozdiču dohitel in zamahnil po njem z grabljišoem. da se je Gorišek sredi gozdiča zgrudil nezavesten Ves ta čas je tudi 79-letna gospodinja prestala najhujše trenutke svojega življenja. Le na po! oblečena, zavita v možev suknjič, je zdela v kotičku n« podstrešju; ni se upala premakniti. Ponočnjaki so preiskali vso hišo S sekirami so odpirali skrinje in omare, vse so razmetali in pretaknili, nato so se zgubili v noč Nočni zrak je Goriška prebudil iz nezavesti Mož se je podal k sosedom povedat, kaj se je zgodilo. Ko so prišli v hišo, so spravili trepetajočo Ano v posteljo Nato so skušali dognati, koliko so ponočnjaki napravili Škode. Zločinci so iz skrinje odnesli za kak tisočak bankovcev in drobiža, iz omare pa srebrno uro z verižico, vredno 300 dan. Gotovo so pričakovali večjega plena. Gorišek trdi, da je enega izmed napadalcev spoznal in sicer tistega, ki ga je preganjal čez njive v gozdič. Bila je svetla noč in ga je dobro videl v obraz. Okoliš je precej razburjen. Orožniki so uvedli strogo preiskavo. Vse kaže, da bo drzni nočml napad kmalu pojasnjen. Zbor gostilničarjev na Gorenjskem Vzroki premalega zanimanja gostilničarjev za tujsko- prometne zadeve Radovljica, 17. marca. Na dan sv. Gregorija je v Radovljici vsako leto pomladni sejem. Ker je bil sv. Gregorij letos na nedeljo, je bdi sejem prestavljen na naslednji ponedeljek, skoro sleherno leto se na dan radovljiškega sejma zberejo gostilničarji iz radovljiške okolice, segajoče od Bleda do Podnarta ln od Lipnioe do Žirovnice, na svojem občnem zboru. Tudi letos so se. Kljub te. mu, da je omenjeni dan izredno prikladen za zborovanje, so kazali gostilničarji v zadnjih letih prav malo zanimanja za svoj zbor. Zaradi pripombe na vabilu, da bo letošnji ztoor važen za vsakega člana, je bila letos udeležba boljša kakor v zadnjih letih, saj Je prišla na občni zbor polovica organizLrancev. Zbora se je udeležil tudi zastopnik Zveze gostilničarjev in hkratu Zbornice za TOI g. Peter lin iz Kranja. Požrtvovalni načelnik Združenja gostilničarjev župan g. Pavel Olip, ki opravlja tudi posle tajnika ln blagajnilka, je pozdravil g. Peterlima. Načelnik je med drugim poudarjal, da se člani vse premak> brigajo za svojo organizacijo. Omenil je, da je prav Združenje gostilničarjev izredno važno za uspevanje tujskega prometa, ki je vendar ena Izmed naših najpomembnejših gospo, darskih panog v radovljiškem srezu. Da ae gostilničarski stan povzdigne na primerno stopnjo je Zveza gostilničarjev sklenila prirediti v Radovljici v prostorih Grajskega dvora kletarski im servirni tečaj. Toda prijavilo se Je zanj lz vse radovljiške okolice le 10 oseb. Tečaj, ki bi se bil moral vršiti že v pretekli zimi, se Je moral preložiti na Jesen. Upajmo, da bo do takrat zanimanje naraslo. Pomanjkanje zanimanja za povzdigo gostilničar, skega stanu s stališča tujskega prometa se je pokazalo tudi z izredno slabo ude- j ležibo posvetovanja o tujskem prometu, i ki se je vršilo v Radovljici v preteklem poletju pod vodstvcon Tujskoprometne zveze v RadovljicL K upravičenemu načeteikovemu graja, nju premale stanovske zavesti se j« ogla. sil eden izmed članov lin pojasnil, kaj je vsaj delno povod, da so gostilničarji r združenju tako mlačni. Omenil je, da se mnogi Izmed gostilničarjev dobro zavedajo, kako važen Je za naa tujski promet In 1 da so mu bili prvotno posvečali tudi veli. ko pozornost Ko pa so spoznali, da se opravljajo vse tujskoprometne zadeve brez njih kljub važnosti njihovega stanu za tujski promet, so popustili. V vsakem važnejšem tujskoprometnem središču je danes že kako tujskoprometno društvo, toda prav redko najdemo v njih ljudi iz gostilničarskega stanu. Funkcionarji so navadno ljudje, ki v mnogih primerih nimajo po svojih poklicih prav nič opraviti • tujskim prometom. Gostilničarje ne vprašajo po njih mnenju, nasprotno, zgo. ta zveza z novimi voznimi redi zboljšana in da bo vožnja od 9 ln pol ure skrajšana na kakih 6 ur. Računali so menda pri tem s popravili podravske proge od Koprivnice do Kloštra in dalje do Podravske Slatine V tem primeru bi se promet prevrgel s proge Križevcl — Bjelo. var — Kloštar na sektor Križevcl — Koprivnica — Kloštar. Ker pa ni nobenega upanja, da bi bila dovršena potrebna dela do uvedbe novega voznega reda sredi maja se bodo vlaki proti Osijeku še dalje di-rigirali Iz Križevcev proti Bjelovaru in bodo morali potniki še celo leto čakali na skrajšanje vožnje. — Korpulentnim in ml.šičastiin, pri katerih se pokazu.je.jo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večteaensko pitje naravne »Franz - Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšan je. Re* (v> tiin. joc. pol. in b. zdi. S-br. H 48S 15 V Ji • Velike priprave za pomladansko "ezo-no v Opatiji. Za velikonočne praznike so v Opatiji napovedane najrazličnejše zanimive prireditve. Ugodno vreme je vso riviero ovilo v bujno cvetje, hoteli so te vsi odprti ln prijave iz države tn inozemstva obetajo zelo živahno in veselo sezono. Od 2. do 15. aprila bodo v razkošno okrašenih slavnostnih dvoranah velikih hotelov vsakovrstne družabne prireditve, za čas od 2. do 10. julija Je napovedan športni teden z veliko avtomobilsko tekmo, od 20. do 30. julija bo IX mednarodni tentški turnir, konec julija pa bodo priredili tradicionalni operetni fe. stival. Letos bodo posebno pomembne ln privlačne športne prireditve ln manifestacije, velika pozornost pa bo posvečena golfu ln tenisu ter veslaškemu ln ribiškemu športu. Da bi se zveze z Inozemstvom zboljšale, bo z aprilom uvedena ekspresna služba na železniški progi Trst — Opatija — Reka. (—) • NemSčine, Italijanščine In eeperanta se naučite lahko doma pismenim potom Učni na zelc nizka. Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgr/or! Jez"- na dopisna Sola, Ljubljana, Knafljeva 9/H ((prej na Jesenicah), i—2 • Ureditev kolektivne časopisne rekla. me. Da bi se mogla uaša gostinska pod jetja v časopisju čim uspešnejše reklamirati, Je pokrenila Tujskupi ometna zveza v Ljubljani že lansko leto akcijo, da se priporoča tujskopioiuetmm krajem Inserira-nje v kolek uvni časopisni reklami. Pripra ve so zavzele dosti časa, tako da je prišlo do uresničenja le zamisli šele letos. Tujsko, prometna zveza v Ljubljani je skupaj s Tujskoprometno zvezo v Mariboru izde tala naCrt kolektivne časopisne reklame za celo Slovenijo ter v okrožnici pred nekaj dnevi priporočila Inserlranje po gotovem načrtu. Obema Tujskopronietnima zvezama se je posrečilo doseči pri poedinih časopisih znatne popuste, ki bodo šli v celoti v dobro samin inserentom. Tujskopromet-nl zvezi bosta pa na svoje stroške nad in-seraU Iz Slovenije objavili skupno reklamno glavo tako. da bodo inserati prišli do večjega učinka S tem svojim korakom sta slovenski tujskoprometni zvezi prihranili tako našim tujskoprometnim krajem, ka kor tudi posameznim pogostinskim podjetjem veliko denarja, ker so se oglasi doslej računali po višji ceni, ker so bili razvrščeni posamezne brez vsakega načrta ln ker so dostikrat inserenti naročali oglase ob času, ki je bil turistično manj vreden. Za zdravje in lepoto Vaftlh las uporab I jate edino »lOKVIL« Hali oil. — olje z* lase. Odstranjuj*- Vam prhljaj. — Dobi » seveda v I*h rftn.wri jI NADA, Ljubi jaiin Frančiškanska ulica. • Ministrstvo za vojs'-.o In mornarico je razpisalo skladbo vojaške koračnice, ki bi odgovarjala potrebam vojske pri defHiranju čet pri paradah Te tekme v kompo-nlranju se morejo udeležiti vsi glasbeniki Iz naše države in bodo tekmovali pod temi pogoji: Koračnica mora imeti dva dela Začetek koračnice iz tria more biti brez uvoda. Orkestracija rra biti takšna, da bo ustrezala sestavu naših vojaških godb Koračnico bo pregledalo ln ocenilo razsodišče. ki ga določi ministrstvo za vojsko ln mornarico Naib liSe delo bo dobUo nagrado 3000 din Partituro in glasove za instrumente je treba poslati ministrstvu za vojsko in mo-narico, in sicer referenti' za glasbo Skrajni rok je do 1. funila 1939 • Izletni vest ni k. Tujskoprometna zveza v Ljubljani je začela že v februarju Izda jati za informativno informacijsko službe domačih ln inozemskih pisarn biltene por1 naslovom: »Izletni vestn'k« List se razmnožuje kot manuskript ter grinaSa v obli- J • 20 let če6koslovaik"h Vtnic. Letopis obsegajoč Z0b strani 8 barvoiiskov pošilja zastonj J Bohm. Blatna, Češkoslovaška republika ( —) • Potrebna in koristna knjiga. IzSla Je že dolgo pri nas pogrešana knjiga »Prehrana v zdravju in v oolezni«, ki Jo Je po dolgoletni praksi napisal dr L. Mer-čun. primat tj drž bolnice v Ljubljani. Knji. ga Je praktičen pripomoček za pravilno prehrano zdravega človeka tn bolnika. Cena knjigi je Izredno nizka (20 din), dobi se pri piscu. Ki jo je sam založil, in v knjigarnah (—) • Popularne ftlngcrje v Slovenskem pre. vodu z notami poleg 16 strani filmskih zanimivosti in slik filmskih ljubljencev dobite za 2 din v Kino reviji Prodaja se v vseh trafikah. (— ) • Grdo rjavo barvo zob odpravijo ka dUci uspešne če uporabljajo Chlorodonto-vo paste za zobe Grda rjava barva se izgubi včasih že po prvi uporabi. ( —) • Izpit za apccialistko očesnih bolezni Je napravila dr Kiepec Biaženka. (—) ki krajših člankov turistične zanimivosti Slovenije. V dosedanjih številkah so bili posebno obravnavam: Kranjska gora. Pla. niča. Triglavsko pogorje in Dovje Mojstrana kot Izhodišče k Triglavskemu smuku. Z izlemim vestnlkom. ki izhaja redno vsak prvi in tretji četrtek v mesecu, je dana tujskoprometnim krajem možnost, da se v Informativni službi pravilno uveljavijo. Zato bi bile želeti, da tudi sami prispevajo primerne članke. • Na svoji zmagovalni poti pride nacionalni film »Oj leti, sivi Sokol« tudi v Sevnico, kjer se bo predvajal v zvočnem kinu 24. In 25 t m ( —) • Uvedba telefonske službe pri pošti Medija-I/lake. Dne 1 mana je bila pri pošti Med:ja-Izlake, uvedena brzojavna In telefonska služba. Iz M"H1iivie n— Vojnim dobrovoljeem. Jutri v nedeljo ob 10. dopoldne bo v veliki selnl dvorani mestnega magistrata 20. redni nb<*ni zbor naše organ'7.ael je. Dre\1 ob pol 21. pa bo v restavracijski dvorani ho'rta fttru kelj v Dalmatinovi ulici članski zaupni »e ••tanek, na katerem se bodo obravnavala podrobno vsa porodila M občni 7bor In se bo sestavila tudi kandidatna Hsta novega odbora. Razprave se bodo lahko vodile samo na tem čianskem sestanku, ne pa m občnem zboru, ki bo Imel s\<*^ano obeležje Tovariši, udeležite »e polro brodelnih društvih Tudi »Jutru« je večkrat poslala bistro napisane prispevke. Ugledno ptkojnico bodo jutri ob 15. spremili k Sv Križu Časten ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Kanadske srebrne, plave In kamčatka lisice v veliki I z b I r L DOLENC JOSIP SV. PETRA CESTA 19 - TEL 22-02 u— Gost iz Bolgarije. V Ljubljano je prispel znani b lgarski umetnik g Pavel Francalijski, naš stari znanec, ki je predlanskim priredil v Jakopičevem paviljonu zelo posrečeno razstavo akvarelov iz bolgarskih gori Lani in predlanskim Je bil dlje časa na Gorenjskem ln je naslikal, bivajoč v Kranjski gori, Martuljku, na Voglu ln na Komni, niz uspelih akvarelov iz naših planin. Vrnivši se v d movino. j? priredil razstavo svojih slik iz naših gor3 v Samokovu. Sofiji in Plovd vu. Povsod z velikim uspehom Kritika v bolgarskih listih je bila polna hvale o tej izložbi. V Simokovu samem je Francalijski imel o Sloveniji ln Slovencih v ondoinem »Cita-lištu« (Narcdnsm domu) piedavanle. ki se ga je udeležilo toliko občinstva, dn le bila prostorna dvorana premajhna. Zato je moral svoje predavanje ponoviti. Velik uspeh je imela njegova razstava tudi v zdravilišču in letovišču od'ične bilgarrke družbe v Camkoriji. Tu so nakupili več akvarelov Iz slovenskih p'anin inozemski gostje Iz Egipta ln Amerike. G. Franealij- , ski se napoti te dni zopet na Gorenjsko, j ker hoče napraviti še niz akvarelov iz po- I sebno zanimivih gorskih predelov naše Gorenjske. V soboto 25. t- m pa otvori v Jakopičevem paviljonu razstavo najnovejš:h svojih slik. na kar že danes opozarjamo naše občinstvo. j JE AN LACRODC govori danes 18. t. m. ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (Šelenburgova 4. dvorlSfie) O SODOBNIH FRANCOSKIH REVIJAH. Vstop prost. Z ZADOVOLJSTVOM V SRCU BOSTE GLEDALI SVOJA MLADOSTNA LETA, svoja »Junaštva«, svoje misli in svoje pustolovščine... v kiasnein, v naravnih barvah po MARK TWAINOVEM romanu PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYERJA Izdelanem ln s prvo nagrado odlikovanem filmu. Predstave ob 16., 19. in "1 uri. KLNO UNION — Tel. 22-21 u— France Maro!t, dirigent Akademskega pevskega zbora, bo v ponedeljek 3 apri a ob 20 v Unionu s svojim zborom izvajal najlepše pesmi V.lharja, Medveda. Hajdriha. Jenka. Fleišmana in drugih komponistov. Brez dvoma bo to za naše koncertno poslušalstvo in sploh za prijatelje lepega petja eden med najlepšimi koncerti našega najboljžega moškega zbora Zato opozarjamo vse da ne zamudijo tega večera in naj si tudj pravočasno nabavijo vstop niče. ki se dobe pri vratarju na univerzi in sicer sedeži din 40. 30 25, 20, 15, 10; stojišča 5. (— > Elegantna miniaturna žepna izdaja riiEAKUNA 256 str vezano v usnje z Jato obrezo samo 20 dinarjev pri Akademski založbi (šelcnbutgova 4. dvorišie). Novo! Občni zbor krajevne organizacije INS za dvor&ki okraj bo dne 22. t. m. ob -0 v gostilni Derenda (Cesta 29 okt.), z običajnim dnevnim redom u— Jožici' in Jože t i! Sentpetrsko moška tn ženska podružnica CMD priredita drevi v kolodvorski restavraciji družabni večer Vstopnine n« bo. vzlic temu pa se bodo vsi gorije prav dobro zabavah Poleg godbe nastop ta tud' znana Konrka Jožek in Ježek Jožice ln Jožki, vam na čast st pripravlja ta prireditev! Pridite, da skupa; proslavimo god Povabljen je vsakdo k* želi preživeti v soboto zvečer nekaj prijetnih ur. u— Vojaški razpored se bo priobčeval zamudnikom v vojaškem uradu na Am broževem trgu št. 7-1. samo Se v nedeljo 19. t. m. od 8 do 9 ure. nato pa se bodo »piski izročili poveljstvu voja/kega okrožja. da bo uvedel kazensko postopanje proti vsem obvezn!k^m ln lastnikom prevodnih sredstev, ki se priobčitve razporeda ne bi udeležili. u— šentjakobsko gledališče ponovi zadnjič v sezoni v soboto zvečer in nedeljo popoldne ob 15 15 HaSkovo satiro na vojno »Dobri vojak švejk«. Uspeh, ki Je spremlja) to češko delo povsod, kjerkoli so ga uprizorili tudi na Šentjakobskem odru ni izostal. Rezervirajte vstopnice v prodaji na dnevni blagajni dsp®s ln jutri od 10. do 12. dopoldne, od 15. do 17. ter eno uic pred pričetkom predstave, i CVBVBVBVP* 1 BVFVRVBVP* ||^VBVBVBV š ODLOŽILI BOSTE < > zimsko suknjo. Poueb.,va.i bode nov po- H ® vrSnlk ln seveda novo obleko — B ago. 5 jg ki Vam bo ustrezalo po kakovosti, barvi < > ln cen> dobite pri 05 | BRATA VLAJi \VOLFOVA3 ■ auauaualHI iuauauaua.. ■HBauauauah u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica clr. Jožica Žitkova, stanujoča v Pleter-šnikovi ul. St. 13, tel. Štev. 47—64. u— Pustolovščine Toma Sawyerja v kinu Unionu. Vsi, ki so videli ta film. so polni navdušenja zanj. Mladina občuduje v njem Junaštva mladega Toma in njego vih tovarišev odrasli pa gledajo v filmu sebe ln svoja mladostna leta Toliko globokih ln plemenitih čustev, toliko lepote in srčne dobrote že dolgo ni vsebovalo tn predočevalo katerokoli filmsko delo kot ravno film »Tom Sawyer«, ki je visoko odlikovanje na mednarodni filmski razstavi na Lidu pri Benetkah po pravici zaslužil. (-) u— Za kuhinjo v cukrarni Je darovala ga. Hecliviika šare, še'er.burgo-va ul 5. 300 din, rodbina Puh, Cesta 29 okt bra št 19., je pa poslala za mestne reveže 100 din namesto cvetja na krsto pok Valentina Lotriča, a mestni socialnj urad je v znamenju tega darila položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno p glavarstvo Izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudii v imenu obdarovani. u— Pevci, pevke! Naš prijatelj, odličen pevec ln predsednik bežigrajskega pevskega zbora Tone Camenrk nas pod prl-tisk:o lan- v Mariboru in okolici izvršili -ieri-jo drznih vlomov in tatvin Ukradb st. vse, kar jim je p išlo pod roko ob .tke per lo, čevlje itd ki »o jih potem prodajal- ter se na ta naJin preživljali več mesecev Med drugim so vlomili v stanovanje F. Pa^ca na Teknem Franca Klatičnika v Radvanju. Josopine Krascrjeve v Studencih A Kaška v Stritarjevi ulici. Josipa Oseta v Lan^u-sovi ulici, nadalje pri Sv. Lovrencu m: Pohorju itd. Pri razpravi, ki je bila tajna, so obtoženci v glavnem priziali svoje arohe ter se izgovarjali s tem češ da so bil', brezposelni in da niso imeli sredstev za p eživ-Ijanje. S svojimi tatvinami je tolpa napravila škode okoli 16.000 din Vsi so bili "b-sojcni v ffnislu ob:ožbe in sicer Jakob Fi-šer na 2 leti in 6 mesecev robije ter na izgubo častnih državljansikih pravic za dobo 3 let. Ivan Okorn na 3 icta robi je ter na izgubo častnih pravic za 3 leta Zmago Majer na leto dni in 2 meseca robije. Viktor Cizej pa na 10 mesecev strogega zapora in 120 din globe ter na izgjbo častnih državljanskih p avic za dobo 2 let. a— Drevi bo svečana proslava 701etnice rojstva g. Jožeta Laha večletnega pevo-vodje raznih mariborskih društev (— ) a_ Naraščajski odsek Sokola Maribor ma tica priredi drevi ob 20. svojo telovadno akademijo v Sokolskem domu. Prodaja vstopnic pri »Putniku«. (—) Iz Celja e_ Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 20 t. m. ob 20. univ. prof. dr. Boris Zarnik o zanimivi temi »Biološki pogledi na židovsko vprašanje. Zanimivo predavanje bodo spremljale skioptične slike. e_ Odpovedana gledališka predstava. Za drevi določeno gostovanje sokolskega gledališča iz Studencev pri Mariboru v celjskem gledališču je preloženo na poznejši čas. e— Razprava zaradi vloma v trgovino g. Goloba, Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se Je včeraj zagovarjal celjski trgovec Davorin Golob, ki je obtožen, da je leta 1936 fingiral vlom v svojo trgovino v Kapucinski ulici, da bi tako dobil zavarovalnino. Pred to razpravo so bile proti Golobu že tri razprave. Včeraj je bilo zasllfanih več prič. ki so v glavnem izpovedale za Goloba razbremenilno. Goloba obremenilno je izpovedal orožn'škl upo. kojenec Zagradišn;k, ki mu je bil Golob posodil 9.000 din. Na predlog zagovornika dr. Ernesta Ka'ana je sodišče sklenilo, da se še enkrat pregledajo Golobove trgovske knjige in se ugotovi, ali se podatki v teh knjigah u'emajo z množ'no tfaga, ki je bilo izginilo lz trgovine g. Goloba. ©— Značilen incident. V četrtek zvečer je znani Celjan M., ki slovi po svoji marljivosti. sredi mesta na hru 111 nekega mirnega. zavednega Slovenca s psovko »Sla-vvišeher Tepp!« In ga udari) po obrazu Mogočni napadalec se bo moral za svoje junaštvo zagovarjati pred sodiščem. e— Razstava portretov, ki jo prireja znana celjska umetnica ga. Vera Fischer-Prlstovfkova v dvorani Meseni hranilnice, bo odprta Se danes in jutri. Razstava je zelo lepa, pestra in zanimiva. Iz Ljutomera IJ— Zvočni kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20 ter jutri v nedeljo ob 4 popoldne in cb 8 zvečer film »Sherlock Hol-mea« Dodatek: Foxov zvočni tednik. Naslednji film 26 t. m. (—) Postani In ostani član 'ouniKove družbe! fiiospodaritvo Zahteve banatskih vinogradnikov Združenje Južnobanatskih vinogradnikov je priredilo U m 12 t m v Vršcu kongres vinogradnikov, sadjarjev ui vinskih trgovcev Vodstvo te organizacije imajo v rokah v glavnem sicer vinski trgovci, s katerimi pa so vmogradn-ki povsem solidarni, ker imajo skupne interese Glede na stanovsko zavednost banatskih vinogradnikov se vršijo take prireditve vedno ob udeležbi vsega vinogradništva. Na kongresu je bila sprejeta dolga resolucija. ki obsega nič manj kakor 30 točk V glavnem pa se resolucija bavi s tremi za vinogradništvo najvažnejšimi vprašanji 1 Omejitev površine vinogradov Vinogradniki že dolgo zahtevaio, da bi se moral sestaviti vinogradniški kataster in da se oblastveno določijo področja, kjer se smejo zasaditi vinogradi, podobno kakor so to uvedle že nekatere države. Trta naj se samo tam goji. kjer za druge kulture ni pogojev. odnosno tam kjer bi bile druge kulture nerentabilne Predvsem je mišljeno da bi se zajezilo širjenie vinogradov v plodni ravnini, kler odlično uspevajo drugi polivki pride^i. predvsem koruza in pšenica Ze na kongresu ki je bil pred leti v Vršru ie bila ta zahteva soglasno p da se uvedejo propagandni dnevi za konsum ero7dia In sadja e) da se vino proglasi za narodno pijačo: f) da se občutno zniža železniška tarifa za vino in žpanie ter za prazno posodo: g) da «e prpnove uvoz rozin in ko-r'nt 73 proi^vainnip *gania In da se po-stonno uvede izključno konsum vinskega kisa. Knn«?ra«u pr«»dsf»dova1 g Jo^a Geor-giievič Kr>t narodni r»or,anec JRZ se bo moral tudi potruditi, da do«p*e ugodno rešitev v«ai za nekatere to*ke resolucije. Tudi sloven^k'm vinogradnikom bi ugoditev postavljenih zahtev koristna. 1«» zahte- no občutnem zn'žan1u prevoznih stroškov za vino se ne mnrp'o nridm*itl. ker bi to šp nociabšalo položaj slovenskega vinogradništva. V bodoče bo šSo 50% našega izvoza v nemško carinsko območje Po vključitvi Češke in Moravske ter Slovaške v nemško carinsko območje se bo še znatno povečal delež, ki ga zavzema Nemčija v naši zunanji trgovini. Lani je šlo v Nemčijo 35 9% vsega našega izvoza, v Avstrijo pa 6.1%. v Veliko Nemčijo torej 42% V Češkoslovaško pa je lani šlo 7.9«/0 vsega našega izvoza, tako da smo tanl v sedanje carinsko območje Nemčije Izvozili za malenkost manj nego 50% vsega našega izvoza. Tudi v našem uvozu bo Nemčija v bodoče zavzemala 50% delež. Lani smo iz Nemčije in Avstrije uvozili 39.4% vsega našega izvoza, iz Češkoslovaške pa 10.7%. Iz sedanjega carinsKega območja Nemčije emo torej uvozili 50.1% vsega uvoza. Pri posameznih izvoznih predmetih bo delež Izvoza v Nemčijo še mnogo večji Od celotnega izvoza svinj je lani šlo skoro vse v Nemčijo, ker jc tzvoz v Italijo zelo nazadoval. Prav tako smo lani izvozili skoro vse sadje v Nemčijo. Uporaba šalterskih deviz Narodna banka je poslala vsem denarnim zavodom okrožnico glede šalterskih deviz in glede prodaje teh deviz za plačila, ki niso v zvezi z blagovnim prometom 'za neblagovna plačila) Okrožnica se glasi: Glede uporabe šalterskih deviz v zvezi z okrožnico Dev br 29/1939 vam dajemo naslednja navodila: 1) Pooblaščeni zavodi morajo vsak dan poleg ostalih izvoznih deviz vpisati 50u/< šalterskih deviz v predpisani seznam zaradi prodaje na borzi za blagovna plačila. 2) Preostalih 50"/o šalterskih deviz lahko zavodi uporabijo kot izključno dotacijo za neblagovna plačila, kakor n. pr. za potovanja v neklirinške države, za prodajo po raznih dovoljenjih za plačilo, ki jih izdaja finančno ministrstvo itd. 3) V seznam, ki ga zavodi dnevno dostavljajo Narodni banki, se vpše SO0/« šalterskih deviz poleg ostale ponudbe, ln sicer v skupni vsoti. 4) Oni del šalterskih deviz, ki se uporabijo za neblagovna plačila, se mora prodati preko borze, vendar se ta del ne vpiše v seznam, ki se predlaga Narodni banki in borzi Kolikor se te devize porabijo za komitente, jih morajo zavodi kompenzirati preko borze One količine, ki jih ne porabijo za svoje komitente, pa morajo v roku pet dni prodati drugim pooblaščenim zavodom prav tako prsko borze 5) Za ph.čila. ki niso v zvezi z blagovnim prometom, snmjo torej poofraščeni zavodi uporabiti izključno le drugo polovico šalterskih deviz 6) Ce posamezni zavodi nimajo dovoli deviz za kritje celotnega povpraševanja svojih komitentov na podlagi neblagovnih plačil, se morajo oddajati komitentom devize po kronološkem redu prijave, razen če gre za upravičeno nujne in važne primere. Zagrebška Gradska štedio-nica znižuje obrestno mero za posojila V četrtek je Gradska štedionica v Zagrebu slavila 25letnico svojega obstoja. Upravni odbor hranilnice je na svečani seji o priliki proslave tega jubileja sprejel važne sklepe glede obrestne mere za posojila Obrestna mera za vknjižena (hipotekama) posojila se zniža od sedanjih 8 na 7%. obrestna mera za nevknjižena posojila pa od sedanjih 8.5 na 7.5%. Pri gradbenih posojil se obrestna mera zniža na 6% če se bo z gradnjo začelo letos in bo poslopje dograjeno v dveh letih. S tem znižanjem hoče hranilnica pospešiti gradbeno delavnost v Zagrebu. Zaradi čim uspešnejše propagande za Stednjo, je upravni odbor sklenil pokloniti najboljšim učencem osnovnih šol 1000 hranilnih knjižic po 100 din. O priliki jubileja se Je hranilnica spomnila tudi siromakov, in je v ta namen poklonila mestni občini 25 000 din za svoje uradnike pa je ustanovila podporni fond Rudolfa Erberja in je v ta namen poklonila 100.000 din Končno Je poklonila znesek 50.000 din za popravila zagrebške katedrala. Gradska štedionica objavlja obenem naj važnejše podatke iz bilance za leto 1938 Hranilne vloge na knjižice so lani ob koncu leta dosegle znesek 500.4 milijona din (prejšnje leto 491 9). hranilne vloge v tekočem računu pa so narasle za 112.2 milijona din (prejSnje leto 100.0) Vse vloge so znašale ob koncu leta 612.6 milijona din nasproti 591.9 513.8. 434.2 in 3734 milijona din v prejšniih štirih !etih Od leta 1934. so torej hranilne vloge narasle za 339 milijonov din. Ob koncu lanskega leta so bile hranilne vloge pri zagrebški Gradski šte. dionlci za skoraj 21 milijonov večje nego v prejšnvm letu. navzlic okolnoati, da so lani v septembru številni vlagatelji zaradi politične krize v Evropi dvigali denar, ki pa se je kmalu zopet vrnil v hranilnico. V 25 letih obstoja je Gradska štedionica Izplačala vlagateljem 253 milijonov din na obrestih Gradska štedionica se je že 28. decembra 1935 kot prvi denarni zavod odpovedala zaščiti Gospodarske vesti = Začasno ustavljen Izvoz v Češko in Slovaško. 2e v četrtek je bil glede na politične dogodke v celoti utavljen naš izvoz na tržišča bivše Češkoslovaške. Novo stanje je primoraio naše meiodajne faktorje, da so odredili ustavitev izvoza na ta trži šča predvsem zaradi tega, ker se po trgovinski pogodbi s Češkoslovaško plačila vršijo v kliringu, po razpadu republike pa je nastopila negotovost glede plačil Tudi še ni znano, ali bo češka krona ostala nadalje plačilno sredstvo odnosno ali ne bo vsaj v zunanji trgovini uvedeno plačevanje v markah Vsekakor pa je ustavitev Izvoza na češkoslovaška tržišča le začasnega značaja ln je v kratkem pričakovati, da pride do sporazuma glede izvoza v Češko in Moravsko, kakor tudi glede izvoza v Slovaško Zaradi ustavitve izvoza so predvsem prizadeti izvozniki svinj. = K prisilnemu nalaganju rezerv v državne papirje. Nedavno smo citirali opozorilo bančnega ln valutnega oddelka finančnega ministrstva, s katerim se opozarjajo denarni zavodi in ustanove socialnega zavarovanja na določbe uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in o nalaganju teh rezerv v državne papirje s pripombo, da bo ministrstvo v najkrajšem času izvajalo kon-troio nad tem. ali so prizadete ustanove postopale po določbah uredbe. Udruženje bančnih in zavarovalnih zavodov v Novem Sadu je glede na to pozorilo predložilo finančnemu ministrstvu predstavko. v kateri opozarja, da je vsaka kontrola po uredbi za enkrat preuranjena kajti denarni zavodi morajo 50% letošnje dotacije naložiti v državne papirje šele v roku 6 mesecev od dneva odobrtve računskih zaključkov ln bo ta rok celo pri onih zavodih, ki so že v februarju odobrili računski zaključek potekel šele avgusta Od obstoječega rezervnega fonda pa morajo zavodi 50% naložiti v državne papirje v petih letih od uveljavljenja uredbe, ln sicer vsako leto najmanj 1/5. Po uredbi so torej denarni zavodi dolžni do 30 junija izvrš:ti naložbo v državne papirje za 1/10 starega rezervnega fonda Zato mora finančno ministrstvo kontrolo glede Izvajanja uredbe odložiti šele na drugo polovico letošnjega leta. — Spremembe pri Jugoslovenskem kreditnem zavodu. Ko je bil leta 1927 v Beogradu ustanovljen Jugoslovenski kreditni zavod, so glavnico vpisali predvsem domači gospodarstveniki, vendar je bil pri ustanovitvi udeležen tudi inozemski kapital. Te dni je bil občni zbor delničarjev tega zavoda. Na tem občnem zboru je bilo ugotovljeno, da sloni sedaj ta zavod v celoti na udeležbi domačega kapitala. V upravnem odboru banke so sedaj Adolf MUnch (predsednik), inž. Ljuba Godjevac, Josef Bun. Bora Popovič, Velimir Dimi tri jevič, Drago-mir Rakič Djordje Lederer, Aleksander Munch, Aca Pavlovič in Vojlslav Petkovlč; v nadzorstvu pa so Borislav Stojankič. Dragan Miličevič, dr. Cvetko Gregorič, dr. Vinko Vrhunec in Vojislav Pavlovič Po bilanci za preteklo leto ima zavod poleg 15 milijonov delniške glavnice in 6.3 milijona rezervnega in davčnega fonda še za 88 milijonov din hranilnih vlog ta vlog po tekočih računih. Za preteklo leto je banka Izkazala čisti dobiček 2.09 milijona din (prejšnje leto 2.17) in bo plačala 6.5% dividen-de. Borze 17. m>rta Na ju gos lovec skih borzah nottra jo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238. svobodni tečaj 258). GrSki boni so se trgcvali v Zagrebu po 30.75 v Beogradu pa po 30 50. Na zagrebškem efektnem tržtoču se je Vojna Skoda pri neenotni tendenci trgovala po 47l — 476, ob zaključku borzne, ga sestanka pa se je nudil denar po 171 (v Beogradu je bil promet po 472 25» Zaključki »o bili še v 4*/» agrarnih obveznicah po 63.50 (v Beogradu po 63), v 6•/• begluških obveznicah po 91.50 (v Beogradu po 9150) ln v 7°/t Blairovem posojilu po 95.25 — 95.75. I>KV1/E Ljubljana. Amsterdam 2322.20—2350.20 Berlin 1761.12 — 1778 88. Bruselj 736 — 748. Curih 995 — 1005. London 205.10 — 20830 New York 4363 — 4423. Pariz 115 85 — 118.15, Trst 230.45 — 233 55 Curih. Beograd 10, Pariz 1170. London 20.6850, New ITork 441.75 Bruselj 74 35. Milan 23.20, Amsterdam 234.25. Berlin 177.00 Stockholm 106 50, Oslo 103.95. K6-benhavn 92.35, Varšava 83.12, Budimpešta 87.25, Atene 3 90, Bukarešta 3 37. K F* K KI I Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 471 — 472.50, 4V» agrarne 61.50 — 63, 4*/» severne agrarne 62 75 den.. 6% beglu-ške 90 — 91. 6°/» dalm. agrarne 91 bi.. 7% stabillz 98 50 den.. 7»/. tavest. 102 den., 7»/» Seligman 100 den., 7*/, B'air 95 25 — 95 80 8*f* Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 7700 den., PAB 228 den.. Trboveljska 198 — 200. Gutmann 35 den.. Sečerana Osijek 85 den., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna Skoda 472.25 — 472.50. 4o/0 agrarne 62 50 — 63 50 4% severne agrarne 62 50 — 63.50. 6«/. begluške 91 25 — 91 75 ( 91.50). (PU dalm. agrarne 91 -91.25 (9075), 7B/o stabillz — (99). 7% Blair 94.75 — 95 8«'« Blair 100.50—101 25 Narodna banka 7600—7650 ( 7600), PAB 226 - 227 (226). V V«NNx S Nikar se ne bojte.. V^vt \4 s Kožo Vam vpruien? laz ! Zatn Vom ni tre*n bati -IM *tf «1 nnnre' nam«*«'' Vn*o » NIVPO k« 1 "J""o VI (»nt-nlp (TltOPrit stvo za kožo. »««»»l«»i Narodaite, čitajte in Širite »J U T R O«' Blagovna tržišča 21 TO -f- Novosadska blagovna borza (17. t-m.). Tendenca neizprem rsemca; paška Idi - 154 slavonsko in oanatska 152 - 154 sremska 151 - 153 K4: Paška 142.50 -145. Jt-čiueo: baSKi in sremski 64 65 Kg 155 - 160 jari 68 Kg 180 - 185 Oves: Daškl sremski lu slavonski 15150 - 160 Koruza. Paska pariteta Indjija m Vršac 95 — 96, baška parit-ta Inrljija sušena 106 — 108. baška pariteta Vršac sušena 105 — 107 Moka: paška in oanatska »Og« in >0gg« <240 150, »2« 220 - 230. »5« ^00 - 210 »6« 180 - 190, »7« 150 -160; >8« 110 - 112 50 Fižol: baški u< sremski beij brt* vreč ^82 50 285 Otrobi: baSkt srp m »ki m banatskl 99 - 107 -f- Budimpeštanska terminska borza (17. t. m.). Tendenca stalna. Koruza: za maj 16.22 — 16.23, za julij 16.42 — 16.43. Volitve v Pokojninski zavod Včeraj sta bili vloženi kompromisni kandidatni listi za volitve v Pokojninski zavod, ki so razpisane za 4 april. 2e v par člankih je »Jutro« opozorilo zainteresirane delodajalce in nameščence, da so se merodajni predstavniki najjačjih delodajalskih iri nameščenskih skupin sporazumeli za kompromis in enoten nastop pri volitvah Temu kompromisu niso ugovarjale niti politične stranke v želji, da bi bile gospodarske institucije obvarovane pretresljajev političnih borb. Delodajalci so se sporazumeli na enotno kompromisno listo pod oznako »Združeni delodajalci« Na Usti so zastopane vse gospodarske panoge, katerih pripadniki so člani Pokojninskega zavoda Razdelitev delegatskih mest na poedine gospodarske panoge odgovarja točno številu zavarovancev iz dotične panoge Proti tej listi se pojavlja še druga lista pod nazivom »Neodvisna gospodarska lista«. Sestavljalci se izgovarjajo, ko zbirajo podpise za to listo, da so bili prisiljeni postaviti svo^o listo, ker iz načelnih razlogov na enotni kompromisni listi »Združenih delodajalcev« ne morejo sodelovati. To pa ni točno, kajti predstavniki te skupine niso imeli prav nikakih pomislekov da so sodelovali pri začetnih razgovorih glede enotne kandidatne liste. Ni bilo z njihove strani nika-kega načelnega ugovora proti taki enotni kompromisni listi Do razlik in končno do razhoda je prišlo zgolj pri vprašanju razdelitve nekaterih funkcij samoupravnih organov Pokojninskega zavoda Posamezniki lz opozicije so za sebe reklamirali nekatere položaje, dasi te zahteve nikakor niso bile v skladu s številčno močjo zavarovancev, ki jo ti opozicionalci predstavljajo S strani predctavnikov liste »Združeni delodajalci« se je sicer nudila možnost kompromisa tudi v tej smeri, toda zahteve opozicije so bile brezkompromisne in pričela se je akcija za sestavo opozicijske liste lz tega deianckpgr položaja torej sledi, da do enotnega nastopa vseh delodajalcev ni prišlo, ne morda Iz kakih načelnih rarloRov, temveč le zato. ker zaradi ne-nnpnstUivostf predstavnikov erotovih skupin nI hllo m«*"« na?tl snnramma e'ede razdelitve funkcij. Vse drugo ne odgovarja dejstvom Delodajalci naj torej ne nasedalo drugačnim zatrjevanjem ter nal odklonijo vsakrfne podolse ln Izlave Med , veliko večino delodalalcev prevladuje trezno g7e^anje na Interese Pokoin'nckega zavoda ln se zato po v^ti izjavljaJo za sodelovanje na listi »Združenih delodajalcev « Tudi v nameSčenskl skupini so nekateri nastopili proti enotni kompromisni Usti. Predstavljata jih zlasti organizacija bančnih in zavarovalnih uradnikov (Botič) in Savez privatnih nameščencev Obe organizaciji sta bili povabljeni, da sodelujeta pri skupni kompromisni listi nameščencev, toda stavili sta glede svoiega zastopstva v Pokojninskem zavodu tako pretirane zahteve. da jih večina zastoonikov ostalih organizacij zasebnih nameščencev ni mogla sprejeti. Zastopniki združene liste zasebnih nameščencev so ponudili Botiču pet delegatov in Savezu privatnih nameščencev štiri. Svojo ponudbo so združeni nameščenci napram Botiču utemeljili takole Botič ima v svojih vrstah organizirane skoraj izključno bančne ln zavarovalne uradnike. Iz te stroke je vseh zavarovancev pri Pokojninskem zavodu okrog 1.250. Ce bi vsi zavarovanci zavarovalne in bančne stroke volili Botiča, bi dobili 5 mandatov Botič pa nima vseh zavarovalnih tn bančnih uradnikov organiziranih Navzlic temu so ponudili Botiču vseh 5 mandatov, kolikor jih je sploh mogoče dobiti v skupini bančnih in zavarovalnih uradnikov. Botič ponudbe združenih nameščen^ cev ni sprejel ln je zahteval, da mora dobiti najmanj 12 delegatov. Tudi Savez privatnih nameščencev ni bil zadovoljen s 4 delegati, kar odgovarja 1000 zavarovancem Pokojninskega zavoda, in je zahteval 8 delegatov. P->tič in Savez sta postavila trditev, da nnhove 3 aH 4 orpanizacHe predstavljajo med nameščenci v Sloveniji Isto moč kakor Zveza društev privatnih nameščencev ln zveza združenih nameščencev. ki §t«>ieta preko 50 druStev po celi Sloveniji. Ce sedaj trd»ta Botič ln Savez, da na skupno listo nista ila lz načel- nih razlogov, je to netočno. Res je samo to, da sta Botič in Savez postavila neosnova-ne in pretirane zahteve 2e v naprej je Jasno, da Botič in Savez pri volitvah ne moreta doseči večjega uspeha kakor jima je bilo že s kompromisom ponudenih de-lepatskih mest Pričakovali smo. da v današnjih resnih časih ne bo borbe za Pokominski zavod, ki ima izključno gospodarski značaj Važ-neje bi bilo danes trositi energijo in denar za koristnejše ln težje prob'eme Akcijski odbor. Vihar je lomil drevje Litiju. 17. marca V sredo zvečer je začela po Zasavju besneti burja, ki je naraščala vso noč in je bila v četrtek dopoldne najbolj razdivja na Ljudje, ki so prišli po opravkih v dolino, so pripovedovali da po zasavskem hribovju že precej dolgo ne pomnijo tako močnih viharjev Na več poslopjih je razkrilo strehe, večji del slamnate mar^ikod pa je tudi razmetalo ope-ko V Gorniem Logu je poškodovanih nekaj kozolcev. Tudi v Velikem vrhu in sosednjih vaseh je vihar napravil precej škode. Polomil je precej simrek in kostanjev. Nekaj smrek je padlo na Sitarjevcu nad Litijo. V gozdovih nad Konjem je vihar izruval nekaj smrek iz zemlje s koreninami vred. Pri lesnih industrijah je veter prevrnil skladovnice desk. Iz življenja na deželi Iz Ptuja J— Seja mestnega sveta je bila te dni Iz poročil župana dr. Remca je razvidno, da je banska uprava odobrila preložitev ceste Ptuj — Vurberg — Sv. Martin skozi Vlčavo. Predlog mestnega sveta, da bi se ukinila proštijska župnija Sv. Jurija ln se priključila minoritski župniji Sv. Petra in Pavla, Je banska uprava zavrnila z utemeljitvijo. da proštijska mestna župnija obstoji že 1100 let in da ni upravičenega razloga za ukinitev. Tudi niso primerne za dušebrižnlStvo velike župnije. Soglasno je bil sprejet predlog upravnega referenta glede razdelitve podpor v znesku 6500 din raznim kulturnim društvom. Sprejel se le predlog, da se izdela pravilnik o regulaciji mesta. Klavniškl in hladilniški red in tarifa za Javne tentnice sta se soglasno sprejela. Klemenčevi Ivani ta Plesničarju Josipu se je zagotovil sprejem v članstvo občine, prvi brez plačila takse, drugemu pa s plačilom takse 500 din. Pri slučajnostih Je župan prečltal spomenico, da bi se v bodočem šolskem letu odprla na ptujski realni gimnaziji paralelka I. razreda klasičnega tipa. 2upan Je stavil ta predlog kot nujen ta ga je mestni svet tudi soglasno odobril. Ob koncu Je nameraval prečltatl mestni svetnik Frenkovič spomenico članov delavskega društva »Vzajemnosti« na mestni svet, da bi se jim Se nadalje prepustila v uporabo dvorana v veliki vojašnici. Citanje spomenice pa je župan zabranil. češ da spada to najprej v odsekovo sejo. Na zadnji tajni občinski seji se je namreč sklenilo, da se to dvorano odvzame društvu »Vzajemnosti« in odda v rabo Prosvetnemu društvu. j— Poskus samomora. Tomažičeva Anica. 151etna služklnaj pri Mali Nedelji, si je lz neznanega vzroka z britvijo prerezala žile na rokah. Njeno obupno dejanje so Se pravočasno opazili ta so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. LITIJA. OUZD priredi v nedeljo oh 10. predavanje, ki ga bodo z zanimanjem poslušali delavci in ostali poslušalci Predavanje bo v predilnici dvorani na Stavbah in je v9top brezplačen. Predavatelj iz Ljubljane bo razložil vsa važnejša določila zakona o zavarovanju delavcev, še zlaMi določbe o starostnem zavarovanju. Predavanje bo pojasnjevalo nad 200 skioptičnih slik in p-opagandni film. RAKEK. Mladinski zbor podmladka JS obeh Sol na Rakeku priredi v nedeljo na Jožefovo ob pol 16. koncert v Sokolskem domu Pričakujemo lepega obiska v naSem obmejnem kraju. Vlak prispe na Rakek ob 15, ob 18. pa Je že mogoča zveza na- I aaj. j RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo pred. vajal danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. veselo filmsko komedijo »Humoresko«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. JEZICA. Sokolsiko društvo Jezica bo imelo drevi ob 20 predavanje o temi: Osiiiove novejšega mednarodnega razvoja (zunanjepolitični pregled in prikaz glavnih mednarodnih dogodkov zadnjega časa) Predaval bo g. dr. Branko Vrčon. predavatelj ZKD Zaradi pomembnosti predavanja z ozirom na najnovejše dogodke vabimo vse k vdeležbi. Vstop p;o«st. BLED. Zvočni kino predvaja drevi, jutri popoldne in zvečer velefilm »Upor na ladji Bounty« in dodatek. Zaradi izredne dolžine filma začetek točen. ( —) SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri veselo satiro »Moj sin gospod minister«. (—) ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi in jutri popoldne ter zvečer film »Gospod podnajemnik«. (—) Naše Gledališče DRAMA Sobota, 18.: Prevara. Gostovanje Eme Starčeve članice mariborskega gledališča. Izven Znižane cene. Nedelja, 19 ob 20.: Hlapci. Izven. Znižane cene. Gdč. Ema Starčeva, članica mariborskega Narodnega gledališča, bo gostovala jutri kot Lonka v Standekerjevi ljudski drami »Prevara«. Starčeva, ki je ena izmed najvidnejših mariborskih igralk gostuje to pot prvič na našem odru Ostala zasedba vlog bo običajna. Predstava bo izven abonmaja po znižanih cenah. V nedeljo bodo vprizorjeni kot večerna predstava Cankarjevi »Hlapci« Delo našega dramatika v katerem izpoveduje vso bolečino in ljubezen, ki ga je navdajala za slovenski narod, ima velik uspeh ter potrjuje njegovo vrednost kot dramatika in misleca. Zasedba je običajna Znižane cene. OPERA Sobota, 18.: VVerther. Premiera. Premier- ski abonma Gostovanje J. Gostiča. Nedelja, 19. ob 15.: Ančka. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Traviata. Gostova-nje Zlate Gjungjenac in Josipa Gostiča. Izven Premiera Massenetove opere »VVerther« bo danes za premierski abonma Zasedba bo naslednja: Charlota Pavlovčičeva, Zofija Ribičeva, Werther Gostič, Amtman Zupan, Albert Dolničar, Smidt Sladovljev, Ivan Lupša odnosno Perko. Dirigent: ka-pelnik Neffat. Režiser: Zupan. Zlata Gjungjenac-Gavella ln Josip Go. stlč bosta gostovala jutršnjo nedeljo v Verdijevi operi »Traviata«. Gostičevo gostovanje je bilo omogočeno, ker je v Zagrebu spremenjen v nedeljo repertoar. Predstava bo izven abonmaja. Cene od 40 din navzdol. Najlepše darilo za Jožefovo je vstopnica k predstavi »Traviate«. — Opereta »Ančka* se bo ponovila v nedeljo popoldne po znižanih cenah. Za gostovanje slovite italijanske pevke Rossette Pampaninijeve v »Madame But-terfly«, ki bo v naši operi v nedeljo dne 26. t. m., so vstopnice že v prodaji pri dnevni blagajni v operL ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 18. ob 20.15.: Dobri vojak švejk. Nedelja, 19 ob 15 15 : Dobri vojak švejk. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 18 ob 20 : Prodana nevesta. B. Nedelja. 19 ob 15.: Partija šaha. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Vse za šalo. Znižane cene. I Nedelja 19. marca Ljubljana 8: Radijski šramel. — 9: Napovedi, poročila, — 9.15: V strumnem koraku (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. R. Tominc). — 10 Prenos cerkvene g as-be iz stcOnice v Mariboru. — 11: Plošče. — 11.30: Operno carstvo. Poje gdč. Valerija Heybalova, igra Radijski orkester.— 13: Napovedi. — 13.20: Veseli godci. — 14: Plošče. — 17: Kmet ura: Spomladansko delo v vinogradu (g. V. Kuret). — 17.30: Prenos koncerta mladinskega pevskega zbora iz Rač pri Mariboru. — 19: Naprvedi, poročila. — 19.30: Nac. ura; Djura Jakšie kot pripovednik. — 19.50: Vsem Joškom ta Jožicam igra Radijski orkester. — 21.10: Bolgarski godalni kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna muzika. Beograd 17.30: Zvočna igra. — 20: Narodne pesmi. — 21: Plesi ln plošče. — Zagreb 18: Plošče. — 19.40: Petje ln klavirske skladbe — 20.30: Mandoline, recitacije, lahka glasba, ples. — Pi^ga 20: Program po napovedi. — Varšava 21.15: Zvočna igra. — 21.55: Orkestralni in pevski koncert. — Sofija 19: Lahka ta plesna muzika. — 19.30- Celo in klavir. — 20: Pevski zbor. — 20.55: Lahka in operetna muzika. — Dunaj 11.35: Orkester ln solisti. — 16: Vesela glasba. — 19: Pester glasbeni spored. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Veliki orkester ta solisti. — 22.30: Lahka glasba. — Miin-chen 20.10: Weberjeva opera »Oberrnc. 22.40: Nočni koncert ln ples — Pariz 20 30: Violinske skladbe. — 2130: Zvočna igra. — 23.45: Plošč« in plesi, • Na levi: Msgr. Tiso ob prihodu v Berlin, kamor je šel po nasvet za rešitev češkoslovaške krize. — Na desni: Tiso na posvetovanju z nemškim državnim kancelarjem Hitlerjem. Medtem je tudi Slovaška postala sestavni del Velike Nemčije Strahote tornadov Kritični meseci: april, maj in junij v Ameriki — Kako se ljudje branijo nevarnih zračnih vrtincev V ozemljih Severne Amerike, kjer raz-aajajo tornadi, izdajajo ta čas prebivalstvu smernice, kako naj se ravna v primerih teh strašnih viharjev in kako naj se že v naprej zaščiti pred njimi. Priporočajo mu pred vsem graditev trdnih zakion šč. Tako upajo, da bodo bližnjo tornadno sezono prebili vsaj z minimum smrtnih žrtev. Tornadi spadajo v skupino vrtinčastih viharjev, ki ji pripadajo tudi hurikani Za-padne Indije, orkani okrog Mavricija v Indijskem oceanu in tajfuni Kitajskega morja.. S skrbnim opazovanjem so v zadnjih letih dobili vpogled v nastanek teh •vrtinčastih viharjev. Tako vemo, da so navzlic neke podobnosti glede razdiralno-isti in brzini bistvene razlike med hurikani, tornadi ln tajfuni. V vseh primerih je glavni pogoj za na-»tanek takšnega viharja to, da se zrak nad zemljo močno segreje in da ima ta zrak neko določeno vlažnost. Ko pada mrzli zrak od zgoraj na tako vlažno topli srak, se razvijejo zavoljo nasprotujočih si tendenc močna zračna gibanja v krožeči obliki V trenutku nastane vrtinec, ki postane viden zavoljo kondenzacije vlažnega zraka v hladnejši plasti. Nastal je tornado, ki nastopi svoje uničujoče potovanje po deželi. Meseci april, maj In junij so višek tor-nadnega letnega časa. V teh mesecih na-JStejejo povprečno do 150 tornadov, L 1933. jih je pa bilo nič manj nego 260. Edina sreča je ta, da ne zdivjajo vsi vrtinci preko tal, nekateri takorekoč skačejo od kraja do kraja ,drugi se izgubljajo v višje ozračne plasti. Med tem ko hurikan lahko divja po nekoliko dni, se tornado izčrpa običajno v nekoliko urah. Toda to hitro izčrpanje zelo malo pomeni, če uniči besni element v nekoliko sekundah stotine človeških življenj in povzroči stvarno škodo, ki gre v milijone. Tornade so imenovali »mojstre uničevanja« in to s polno pravico, saj razvija vrteči se zračni steber brzine 500 do 800 km na uro, brzine, ki jih morajo danes seveda le približno oceniti, kajti noben merilec vetrov ni mogel do danes prenesti takšne sile. Pri tako divjem zračnem gibanju naslajajo seveda v ozračju tudi prazna mesta in ta so večji del kriva razdejanja. Predstavljajmo si samo, da zagrabi vrtinec hišo. V trenutku je zračni pritisk v hiši večji nego zunaj nje,zidovi se zrušijo pod temi pogoji nazven, na isti način se raztreščijo šipe. Neverjetne stvari lahko počne takšen tornado. Videli so žeblje, ki jih je sila viharja zabila v najtršja drevesna debla, košček žice je pognalo skozi okensko šipo, strehe so odletele, kokoši so izgubile vse perje in so tekale potem gole naokrog, v kolikor so strahoto sploh preživele. Čudni so nasveti, ki jih dajejo včasih prebivalcem v tornadnih ozemljih. Tako jim priporočajo, naj se umaknejo v jugo-zapadne kote poslopij, tu jim baje ne preti nevarnost, da jih bo zasulo. Seveda so takšni nasveti brez pomena, če je hiša zgrajena iz opeke, kajti zruši se potem v nešteto koščkov in tudi jugozapadni kot tedaj nič ne pomaga. Na prostem je najbolje, da se človek vrže na tla, v jarek, čim globlje, tem bolje, v kolikor mu tornado pusti še toliko časa, da si to lego izbere. Jazz V Tutankamno- Nevaren spremljevalec vem času Nič ni novega pod solncem — to je ugotovila sedaj tudi neka angleška odprava, ki koplje v Egiptu in ki je odkrila stvari, iz katerih bi bilo sklepati, da so jazz plesali že pred 3000 leti na faraonskem dvoru. Ko so raziskovali neko svetišče, so odkrili kamenite plošče z risbami plešočih oseb. Posamezne plesne figure se čudno skladajo z najmodernejšimi plesnimi figurami. Ce se te ugotovitve izkažejo za resnične, tedaj bi to pomenilo, d i jazz ne Izvira iz primitivnega zamorskega kulta, kakor so doslej mislili, temveč da ima svoj izvor v visoki civilizaciji starih sredozemskih narodov. Prepovedane v:soke pete Edinburški mestni svet je izdal prepoved visokih pet na ženskih čevljih. Ta prepoved pa velja samo za golfišča in mestne vrtove, v katere v bodoče ne bo smela stopiti nobena ženska z visoicimi petami. Prepoved utemeljujejo s tem. da so ti vrtovi posebno v vlažnem vremenu kakor posuti z globokimi luknjami, ki jih povzročajo visoke pete. Flirt brez psroke Deseti poljub pomeni obljubo zakona — v Ameriki Neki ameriški jurlst je lzaal knjigo o »umetnosti flirtanja brez poroKe.« To se nam vidi nenavadna snov za učenega pravnika, toda v Ameriki ni to nič posebnega. Taan imajo paragrafe ln določbe naj bolj nenavadne vrste, ki se bavijo z ljubimkanjem in ki so važni za samske ljudi obojega spola. Ni dovtip, temveč gola resnica, da smeš v Mlassachusettsu mlado Ortkle poljubiti devetkrat, ne da bi s tem prevzel kakšne obveznosti. Deseti poljub pa velja toliko, kolikor obljuba poroke. V Louisiani zadostuje, da reče mlad moški mlademu dekle, tu v šali: »Zaročna obleka bi se lepo skladala z vašim obrazom« — in že ga lepotica, če hoče, lahko smatra za svojega zaroienca ki se ji ne more izmakniti kar tako. V drugi državi Unije zadostuje da izrežeš ljubezen siko pesem iz kakšnega lista in jo pošlješ dami pa sd že z njo zaročen. V vseh teh primerih plačaš kazen z najmanjšim zneskom 4000 dolarjev če se hočeš rešiti neprostovoljne obljube zakona. V Teksasu je nevarno pokazati mlademu dekletu kakšno hišo — že to velja kot obljuba poroke. Sicer pa so paragrafi baš v Teksasu še pri lično znosni kajti če se takšni »zaročenki« izneveriš, plačaš samo 3000 dolarjevč Ce vse to vemo, se ne bomo več čudili, da pišejo tam tudi juristi o tako romantičnih zadevah, kakršna je ljubezen. Skrbi vofvszFafe Wm&S2T3k2 Kakor por čajo iz poučenih dv rnih krofov v Londcnu. je ob sk ve jv de in vojvo-dinje Windsorske v Angleški p-eložen za ned 1 čen čas Prav za prav bi lahko rekli, da je odpovedan, ker nobena i7m«d ibeh strani noče popustiti glede vprašanja, ali se naj vojvod nja W nds rska titulira s »kraljvesko visokostjo« ali ne. Pred nekoliko dnevi je obiskal vojvodo v Parizu upravitelj kraljeve zasebne blagajne, major Alexander, ki je odgovoren tudi za dohodke W;nd-orjev h s strani kraljeve hiše. Alexander je vojvodo informiral, da angleški kralj še vedno ni naklonjen misli, da bi podelil vojvodinji omenjeni naslov. Nato je vojvoda zadniič izjavil, da tudi sam ne pojde na Angleško. Plinske maske za dojenčke Po dolgih posleir^"h so začeli na Angleškem končno Izdelovati plinske maske za majhne otroke. Se v aprilu bodo po vsej deželi razdelili brezplačno več nego milijon 200 000 takšnih mask To masko imenujejo »plinsko čelado«, ker je zelo podobna potapljaški čeladi. Ima »okno« iz s! ju de in ob strani pihalnemu mehu podobno pripravo, s katero maiti otroku lahko dovaja zrak. Vlada daje ta čas podeželi predvajati Mm, ki kaže, kako se maska uporablja. Masike izdelujejo v različnih velikostih, tako da morejo z njimi opremi/ti tudi najmanj še otroke. Po londonskih ulicah se večkrat Seta deček, ki vodi s seboj na verižici krotkega leoparda. Oba zbujata razumljivo pozornost Demanti v žlmnicl Na holandski ladji »Elisabethvllle« so pred kratkim odkrili še nepojasnjeno tatvino zlata in demantov. Tat je napravil pet milijonov frankov škode. Ukradene predmete so končno našli, in sicer zašite v žimnici nekega ladijskega oficirja. Kapitana, ki ni hotel dati nobenega pojasnila, kako Je prišlo zlato z demanti v njegovo žim-nico, so zaprli. Radovedni vlomilci Nova Unena uUc v ,taUii Zaklonišče za 80 tisoč oseb V Parizu so začeli grad?'! na Bou^vardu Murat betonska zaklonišča, v katerih bo prostora za 80 tisoč ljudi k '.< j ?a ■slika prika" ;je nove izkope v bližini Auteullskega viadukta Kraj iz žarnic Res je težko izumiti kroj, ki bi bil izviren ln popolnoma nov. Tako si je mislila miss Ma.rgie Niece iz Nevvarka, ki po vsej priliki ni imela drugega nujnega dela. Dolgo si je belila glavo, da bi našla kostum, kakr.%ie>ga pred njo še nihče ne bi bil nosil. *-N zadnje ga je odkrila. Vse telo razen nog si je namreč pokrila z zgorelimi žarnicami. Uspeh, ki ga je pričakovala, se je potem tudi pokazal, kajti vsi bulvarni listi so objavili sliko tega nenavadnega kostuma. Na nenavaden način sta hotela dtva mlada človeka, ki sta prišla z dežele v Stock-holm, potolažiti svojo radovednost. Rada bi pogledala, »kako je pri finih ljudeh«. In ker nista imela drugačne prilike, da bi prišla v kakšno luksuzno stanovanje, sta enostavno vlomila. S ponarejenimi ključi sta vdirala v stanovanje, katerih lastniki so bili odpotevali, ogledovala sta si preprog«. občudovala umetnine, pregledovala omare z oblekami, poslušala tudi malo radio, sedela v udobnih stolih — a pri vseh teh »ekskurzijah« se nista, kakor so m:'gli ugotoviti, polastila niti ene stvari. Tudi nista ničesar poškodovala im nikoli nista napravila niti najmanjšega požirka iz steklenic s konjakom. »Hotela sva le videti, kako se imajo fini ljudje,« sta izjavila pred sodiščem in so jima naložili samo neznatno kazen. Holandska se bo opasala z utrdbami Holandski minister za državno obrambo Van Dvck je prošli teden poročal v parlamentu, da pripravlja Holandska vzdolž cele državne meje niz utrdb lažjega značaja. Dragocena ljubezenska pisma Znamke, vredne petnajst milijonov dinarjev Ljubezenska pisma znamenitih osebnosti običajno niso poceni, kakor kažejo javne dražbe. So pa ljubezenska pisma neznanih oseb, ki so še dražja. Pri tem pa običajno ne igra glavne uloge pismo samo na sebi, temveč znamka na zavitku. Med najbolj drage spadajo prve znamke z ot ka Mavricija, rdeče ln modre, o katerih je slišal tudi že vsak nezbiralec. Znanih je samo 25 pravih mavrici j ckih znamk s potvorjenim žigom »Post Officie« namesto »Post paid«. ki jim šele daje pravo vrednost Trinajst se jih je ohranilo z ljubezenskimi nismi, od katerih se prejemnica ni mogla ločiti. Gospa Borcharjeva iz Bordoauxa je prejela ta pisma 1. 1847. od svojega moža, ki je bil tedaj na otoku Mavriciju. Skoraj vsi drugi pogrešni tU ki so bili nalepljeni na vabila na ples, ki ga je prirejala gospa po-štarjeva na Mavriciju. Nobeden izmed gostov ni mogel slutiti, da je prejel z vabilom obenem znamko, ki bo spadala nekoč med najbolj drage. Gospa Borcharjeva je bila svoja pisma shranila, od časa do časa jih je pregledovala in jih vtikala spat v zavitke z znamkami, ki je bil na njih natiskan precej skažen obraz mlade kraljice Viktorije. Gospa ni vedela, kakšno dragocenost hrani. Prešlo je mnogo let Nekesa dne pa je brala v listu vest, da so odkrili spet eno izmed redkih, drag h mavricijskih znamk. Tedaj ji je šinilo v glavo, da utegne tudi sama hraniti taksne dragocenosti. S tresočimi se rokam' je pobrala ljubezenska pisma svojega nvža ln jih odnesla k nekemu strokovnjaku Ze tedaj je Borcharjeva za znamke dobila visoko vsoto, a danes so te znamke na ljubezen k h pismih vredno skoraj petnajst milijonov dinarjevl Podoben je drug primer. Ko je bila ga. Hughova iz Richm^nda še gdč. Jannet Bro\vnova, je prejela 1. 1847. od svojega zaročenca, ki je imel posle v mestu Alek-sandriji v državi Virginiji, mnogo pisem z zaljub!jen:mi vrsticami. Shran la jih je kot spominek do svoje smrti. Po njej jih je podedovala njena hči. L 1907. je imela ta ljubezenska pisma svojih staršev še enkrat v rokah in pri tem ji je padel pogled na neko znamko, ki je zbudila njeno pozornost. Poka.ala jo je nekemu zbiralcu in ta je kmalu našel meža, ki jo je kup i za 3000 dolarjev. Bila je ena izmed zelo redkih amer ških znamk po 10 centov in je v svetu filatelistov zbudila veliko pozornost. A tudi pi ma novejš ga dati ma so se izkazala za zelo dragocena. Pred dvajsetimi leti so p-s^li mladega gozdarja Ohleja Johnsona v pozabljeno gnezdo na Švedskem severu. Njegova edina zabava je bila tam ta. da je svoji zaročenki vsak dan napisal pismo. Pisma je frankiral z znamkami po 12 oerov. Johnson ni bil zbiralec, vendar pa je opazil, da imajo to znamke na glavo obrnjen natisk. Švedska pešta si je bila za silo pomagala s tem. da znamko po 25 cerov pretisnila z 12 oeri in pri tem je nekoliko pol dobUo ta natisk narobe. Trideset znamk je bil od pole, ki je zašla v pozafrjeno švedsko gnezdo, že pos'al svoj'" z-ročanki, še nekoliko jih je bilo v peštrem uradu. H;tro je pisal zaročenki, ali si je bila shranila vsa njegova pi^ma z ovitki in znamkami vr?d Odgovor je bil razvese'jiv, niti en ovitek ni manjkal Za vse je d bil mlad gozdar 6000 švedskih kron in to je zadost valo, da si je s svojo zaročenko ustvaril udoben j dom. j V Italiji m je v zadnjem času Izvršilo mnogo preimenovanj ulic in trgov. Na sliki vidimo tablo, ki prinaša naziv »Via Frecce Azzure« za dosedanjo ulico Žida Lazarja Zamenhofa ANEKDOTA Helnrich George se Je čutil bolnega in je šel k zdravniku. Ta ga je vprašal; »Seveda kadite?« »Cigare.« »In pijetoe tu<2?« »Se razume — alkohol, kakor vsak pa. meten čl:vek!« je dejal George. »Prepovedujem vsm kaditi tobaJk ln piti alkohol!« je rekel zdravnik. George je vzel klobuk ln Izginil jkojd vrata. Zdravnik je vpil za njim; »Halo, prijatelj, pozabili ste mi plačati nasvet!« »Vašega nasveta mj sploh nI mar in ga ne bom izpolnil, niti plačal«, mu je zabrusil nazaj Heinrich George. 10 milijonov nogavic Neka st?t'stka ravaja, da nakupijo angleške žene vsako leto deset milijonov nogavic. VSAK DAN ENA »Zdaj ps r jdi in cc um'j - tvoje rok« so popolnoma bele!« (»Politik«!«) Nasmehlja) Pravijo, da je člov>ik edino on je ki :ma da> sm^ha bolj človeški pa je la.r a-am' ši . Nasmehlja j je kokor fini vonj -lad blaženim izravnanim razpoloženjem, je m ikaj poetičnega in dviga vs k člcieški ob az nad hia no sfero vsak anjosti Razumne ženske vodo ta d&r dob o ceniti — in uporabljati. V lepotah saionih bi morali imeti po. .^jbne lxiaje za nasmehijr.v kajti « m lo žen.-k :..ia v tej stiar pravo \ajo celo mrd tistimi ki jim nasmeh ieia jamice v licih. Grdo je če dama v cestni ž lez- ci sprejme ponuceni se cž. ne d. bi zahvali a z nrurimebom Dar. ki 1 gn ca mo brez rfismehijaja, ni več da; n če =*r zahvalimo za tar brez nasmehija;ia t di hvala nima nobene vrednosti Nn • - "j je vzvod, ki vključuje top'otni vod č e . uosti od člc. Drenova (komisar). Rak->r1eve (gospa Cnijeva), Juvanove (gospa Nennijeva) in Potokarja (sluga). Gostovanje Beneškega teatra nam le bilo doživetje, kakršnih smo redko dolažni pri nas Svoje igralce je občinstvu predstavil ravnatelj Alberto Colantuoni ter v simpatičnem nagovoru opozoril na dragocene. neorevodljive posebnosti Goldonvie-veea jezika, kl upravičujejo njegovo gledališče. da v izvirnem leziku gostuje tudi izven mej Italije Predstava sama nas ie prevzela s svoiim barvnim, zvočnim in igralskim bogastvom Igralci, kl predstavljalo strnjeno v svojem stilu in žanru, do vrha izbrušeno skupino, so dali Igro. kl 1e na mah osvojila občinstvo in vzbudila aplavze tudi pri odnrti sceni Pospe redkega umetniškega užitka, ki nam ga le dal. nas 1e Teatro dl Venezia hkratu potrdil v prepričanlu. da resnična umetnost ni vezana nit? na prostor niti na stiske, ki 1'h prinaša čas. M. Pol stoletja društva »Pravnik« Pod zgornjim naslovom je za razvoj naše pravne zrant>sti zaslužno društvo »Pravniki izdalo ob svojem jubileju obsežno publikacijo, kl jo je spretno uredil vseučiliški profesor g. dr. Rudolf Sajovic. urednik »Slovenskega Pravnika«, ki ga izdaja isto društvo. Namen te jubilejne publikacije je odbor društva »Pravnik« ponazoril v uvodni besedi, kjer pravi med drugim: »Kakor je uporabljal slavni slikar Segantini posebno metodo in prenašal s palete na plat no prvotne barvne točke, ki so se v primerni razdalji spajale samctvorno v gledalčevem očesu v barvo, mstrezajočo naravi in tako ustvarjale čudovito pristno sliko, tako naj vsakdo prebirajoč te krajše ali daljše črtice o naših pravnikih najrazličnejših strok, dobi — v primerni razdalji od posameznih osebnosti — lz vsega njihovega delovanja samotvorno pravo sliko celotne pravne kulture pri Slovencih.« Ta namen Je z jubilejno publikacijo gotovo dosežen Vsebina 208 strani obsegajoče knjige vsebuje vse glavne podatke ki so v zvezi z razvojem naše pravne kulture in ki bodo gotovo zanimali ne le naše pravnike, temveč tudi naše kulturne zgodovinarje ln sploh vse, ki se zanimajo za naš kulturni razvoj Prerezu »Pravni-kovega« dela v zadnjih desetih letih je namenjen najprej uvodni članek urednika jubilejne publikacije g. dr. Rudolfa Sajo-vica, ki še posebej opozarja na zaslužno delo našega edinega pravniškega glasila tn na droige publikacije društva »Pravnik«. Ugled »Slovenskega Pravnika«« Je najboljše ponazorjen z ugotovitvijo, da pre Jema g'anilo slovenskih pravnikov v zameno 36 domačih in tujih pravniških časopisov in re>vij Ob dvajsetletnici obstoja naše države zaslužijo še posebno pozor. Dost ln razmišljanje besede o pomenu naše svobode za razvoj našega prava in naše pravne vede. Reiktor Aleksandrove univerze dr. R. Kušej je napisal tople besede k »Pravni, kovi« petdesetletnici, ki v njih zlasti poudarja. da smo z ustanovitvijo pravne fakultete »dosegli možnost razmaha pravne kulture med Slovenci, ki o njem prej nismo mogli niti sanjati« Tudi predsednik Državnega sveta dr Štefan Sagadin je prispeval nekaj pospremnih besed k »Prav nikovi« petdesetletnici, v katerih je lepa skladnost društvene petdesetletnice z dvajsetletnico Jugoslavije prikazana s »Pravnikovim« delom. Tem uvodnim tn pospremntm besedam slede nato nekatere podrobne razprave, katerih vrednost je zlasti v tem, da od-gTinjajo pred našo javnostjo tiho delo naših zaslužnih pravnikov na vseh področjih pravniškega udejstvovanja, ki je nedvomno zaslužilo, da se mu vsaj v tej jubilejnj publikaciji posveti potrebna pozornost in tako tudi s kulturnozgodovinskega vidika reši marsikatero neznano podi o bn os t pred pozabo. Ako pravi odbor društva v svoji uvodni besedi, da je čutil srčno potrebo, »da se ozremo prav v tej knjigi tudj po pravnem delovanju našiti Primorcev, saj smo z njimi duhovno ne. razdružljr'i«, je urednik našel v osebi g. dr. Josipa VVi!fana prav gotovo najbolj poklicano osebo za prikaz kratkega, a plodnega dela tržaškega »Pravnika«, ki je nekaj let izdajal tudi svoje dobro ure-jevano glasilo »Pravni vestnik«. Tako je tudi ta drobec našega kulturnega razvoja oetal zabeležen. Sledi obširna razprava dr. VladlmirJa Travnarja: »Naši sodniki in državni pravciniki«, ki bo še prav posebej zanimala tudi nepravnike, saj je prikazano v njej življenje marsikaterega tudi a lite- raturo zaslužnega pravnika. S podrobnimi osebnima popisi, kakor Trav.ierjeva, je srpisana tudi razprava dr. Rudolfa Andrej-Ke: »Zas užemi slovenski upravni juristi«. Zelo natančno in skrbno prirejena je končno še razprava dr Janka Pulca: »Slovenski pravni znanstveniki pretekle dobe v tujini«, ki govori o Martinu Pegi usu, Juliju Wohinzu, Janezu Josipu Dinzlu, Francu Ks Jelencu, Tomažu Do. linaiju, Janezu Kopaču. Josipu Skedlu, Jožetu Kranjcu, Josipu Zhishmanu, Ivanu žolgerju in Francu žižiku. Tem kulturnozgodovinskim prispevkom je dodano ie zelo potrebno kazalo življenjepisnih črtic. Društvu »Pravniku« čestitamo k tej lepi jubilejni publikaciji, ki zasluži pozornost ne le naših pravnikov, temveč sploh naše kulturne javnosti in jo zato toplo priporočamo. Dr. B. V. Vreme na pragu pomladi Po viharjih mirno ozračje in sončni dnevi Nujna potreba novih vrtnih ograj Ljubljana, 17. marca V idiličnem Krakovem ln Trnovem se pravkar opravljajo prva pomladna dela. saj imamo do prave pomladi le še nekaj dni Krakovo in Trnovo zalagata Ljubljančane z zgodnjimi vrtnimi ln poljskimi sadeži Ta dva, nekoč še predmestna okraja sta glavna dobavitelja raznih vrst salate na ljubljanskem trgu Poredneži so nekdaj prav radi nazivali Krakovo za »salatno vas«. Danes pa leži ta prikupni kraj že skoraj v sredini mesta. Na eni zadnjih sej občinskega sveta ljubljanskega se je sk»enilo, da se vogalna hiša v Krakovski ulici št. 18 in v Vrtni ulici št. 10, ki je občinska last, do tal podere To že nad sto let staro poslopje je prazno že skoraj r»ol leta in je po komisijskem pregledu decembra lani bilo označeno kot nelvgienično in za stanovanje neuporabno. Po njega odstranitvi, ki je le še vprašanje časa. bo na tem prostoru majhen trg, ozka In tesno za?'dana Krakovska ulica pa bo prerezala Vrtno ulico široko na dvoje. Desna stran te ulice je na spodnjem kakor tudi na zgornlem delu vsa zaolan^ana Tamkajšnja ograja je pa tako zanikrna, polomljena in sirovo zakrpana, da prav grdo kvari splošni ugodni vtisk. Iz gra-benske šole domov idoči in pojaioči se fantiči se obešajo na to ograjo, ki se na-giblje na vse strani, pišejo nanjo vse mogoče žaljivke, ali pa daiejo duška rečem, za katere bi se ne smeli ogrevati. Zategadelj opozarjamo mestni gradbeni urad, da ukrene vse potrebno in prisili posestnike teh parcel s sredstvi in paragrafi, ki so mu na razpolago, naj se zavedo svojih občinskih dolžnosti. Spomni naj jih, da naše mesto ni več »Ljubljan'ca, dolga vas«. Sredi mesta bi lesenih ograj ne smeli zakrpavati z latami. Najlepoa prilika se pač nudi sedaj in kaj lahko se odp more nedoslatkom. ki žalijo čut dobrega slovesa bele Ljubljane. Za zgled naj služi lično zidana ograja ob Emonski cesti, ki jo je pred'anskim postavila mestna občina, a so ji že sledili lastniki vrtov v nekaterih drugih ulicah trnovskega okraja, saj so bile ponekod kakšne parcele pokrite z gosto nagrmadenim plevelom, smrdljivimi odpadki in razno navlako. Le redki lastniki vrtov in nezazidanih parcel se bore malo brigajo, da bi bila njihova ograja ali okrajni svet očejen in urejen ter oi ne delal nečasti mestni občini. V Vrtni ulici bi kazalo zgraditi tako na spodnjem kakor tudi na nle-nem zgorn' m koncu pr'nvino zidano ali vsaj Učno p^pleskano in impregnirano ograjo^ _______' Radovljica, 17. marca Na malo kateri čas ao ljudje na kmetih tako pozorni, kakor na dobo 40 mučenikov. Verjetno, da ao kmetje dolga leta šteli dneve trajajočega, neizpremenljivega vremena ln pogosto našteli približno 40 dni. Ker je v največ primerih ta doba deževna ali dolgočasna ah pa mrzla ln pusta, je pač najbolj prikladna za god in dobo žalostnih mučenikov. Da se pa kmetje Se posebno zanimanjo za omenjeni god ln z njim zvezano dobo, je vzrok pač v tem, ker Je vreme te dobe posebno važno za polje, travnike in sadjarstvo. Ce Je doba, v kateri se srečata konec zime ln začetek pomladi, mokra, se delo na polju zakasni, toda navadno je ugodna za seno in žito Ce Je pa vreme v tem času prijetno ln toplo, grozi nevarnost sadju. Popje se zgodaj odpre in razcveti ln to najrajši vprav takrat, ko gre doba mučenikov že h koncu. Toplo vreme se rado sprevrže in že slede mrzle noči, ko slana pomori prezgodnje cvetje. Pa tudi sneg rad zapade v takih letih prav takrat, ko Je drevje v najlepšem cvetju. Toplota v dobi 40 mučenikov pa Je tudi Izredno ugodna za razvoj mrčesja. Pojavi se posebno močno škodljivi cvetožer, kl Je hud sovražnik naših sadjarjev. Travnikom ln poljem to- plota štirideset mučeni kov ni posebno nevarna le da ni prehude suše. Letos je bilo na god 40 mučenikov dopoldne lepo, prijetno vreme. Popoldne pa se je vreme naenkrat sprevrglo. Pričel Je pihati pust veter Na Gorenjskem je prignal tudi nekaj snežink. Kmetje so ugibali, kaj bo z vremenom prihodnje dni. Vreme štiridesetih mučenikov se je poslabšalo še v toliko, da je narasel mraz in se ojačil pusti severnozapadni veter, ki ga Je tu pa tam zamenjala še burja. Na Gorenjskem je veter posebno oster v podnožju Julijskih Alp in Jelovice. Tamkaj se odbija ob hribovju ln nastanejo hudil vetrovni vrtinci, ki so pometali s streh deske ln celo nekaj opeke. Pa tudi nekaj jelovega drevja so polomili. Izredno neugoden Je bil suhi veter za polje m travnike. Posmodil je njive ozimine, ki je do zadnjega lepo kazala Ce bi bilo tako vreme trajalo še dalje, se Je bilo bati, da bo tudi v tekočem letu slaba košnja. Lanska pomladna košnja Je bila skromna, nadomestila pa je primanjkljaj sena bogata košnja otave. zato so kmetje zaenkrat Se založeni s krmo. Zdaj se je vreme popolnoma zjasnilo ln na Gorenjskem smo danes ImeU krasen, miren, solnčen dan, kl je čudovito razkazoval lepoto zasneženih planin. SPOR T Prva letošnja ligaška tekma Jutri ob 1S.30 Jedinstvo—Ljubljana, ob 13*45 prvenstvena tekma Hermes—Jadran LJubljana Je ohranila svojo pozicijo v prv. tabeli kakršno Je zasedla v preteklem letu. Ta položaj nI zavidanja vreden ln le skrajna požrtvovalnost bo mogla Ljubljano ohraniti na sedanjem mestu in s tem tudi v nacionalni ligi Za to so žal edina možnost zmage na domačem terenu, fitirl tekme Ima naša Ljubljana odigrati doma. V te borbe mora moštvo vložiti vea svoj trud, znanje, voljo in elan. Jutrišnji gost Je. kakor smo že napisali, vsega uvaževanja vreden nasprotnik. Naši fantje se morajo zavedati, da Imajo jutri opravka z nevarnejšim partnerjem kakor bi bil BSK, Gradjanski ali katerikoli vodilnih klubov. Kajti tudi Jedinstvu gre za to, da al ohrani pozicijo ln obstoj v ligi Obenem pa vemo tudi, da Je Jedinstvo klub. ki lahko poskrbi za najbolj čudovita presenečenja. Saj je še v svežem spominu njegova senzacionalna zmaga nad Haškom njegov« borba sredi Spi ta proti Hajduku, kateremu je neupravičeno in nezasluženo podleglo Itd. Zato morajo biti naši fantje Jutri zelo previdni, bojeviti ln zaigrati morajo z vsem elanom ln voljo od začetka do konca. Pri tem jih ne sme razburiti ali celo spraviti iz koncepta morebitno izivanje gostov. Kajti, kdor bo ohranil mirne živce, Igral z voljo ln elanom, ta bo bržkone tudi zmagovalec. Predtekmo bosta Igrala Hermes ln Jadran za točke. Da tudi tu ne bo manjkalo bodrenja. Je razumljivo Obema bo Slo za to. da se prerineta v finalno tekmovanje za naslov prvaka LNP. Prva tekma bo ob 13.43. druga pa ob 15.30, seveda ob vsakem vremenu. SK Ljubljana obvešča p. t. občinstvo, da je v smislu svoječasnega sklepa ln v zvezi s slabim gmotnim stanjem kluba določena vstopnina za llgaške tekme naslednje: stojišče: člani 10 din, nečlani 15 din, tribuna: člani 15 din, nečlani 25 din. Dam-ske: članice 5 din, ncčlanice 10 din. Ob tej priliki ponovno opozarjamo, da se sprejemajo prijave v članstvo na IgriSču in v klubovem tajništvu. Beethovnova ul. 9. Uradne ure v tajništvu dnevno, razen nedelj ln praznikov, od 17. do 19. Članstvo už-va popust le. če se izkaže pri blagajni a člansko Izkaznico. Brez te nima nihče pravice do znižane vstopnine, na kar prav posebno opozarjamo cenj. članstvo. Tudi v LNP pojde za točke Važne prvenstvene tekme v Ljubljani, Mariboru in Trbovljah Reka—Kranj Igrišče Reke ob Tržaški cesti bo to nedeljo pozorišče ogorčene borbe za vstop v finalno tekmovanje. Nedeljska nasprotnika sta v tabeli na četrtem odn. drugem mestu — pa bo tako prav to srečanje od-loč lo. katera trojica bo šla v finale. Morebitni poraz Kranja bi moštva, Se ne izključil lz nadaljnjega tekmovanja, zato pa bi Reki poraz omogočil le še teoretično možnost za vstop v finale. Tej možnosti pa se hočejo Vlčanl Izogniti. Odločitev naj pade že to nedeljo! Rea je sicer, da Reka trenutno ne razpolaga z najboljšim moštvom, zato pa Ima koraj-žne fante, ki bodo pomanjkanje rutine ln tehnike nadomestili z žilavostjo ln mladostnim poletom. Tekma se bo pričela ob 10. dopoldne. Razen omenjenih dveh tekem bodo jutri na področju LNP še štiri prvenstvene tekme. in sicer tretja v Ljubljani, ki Jo bosta igrala Hermes in Jadran kot predtekmo 1'gaški tekmi, ostale tri pa na Jesenicah ter v Mariboru in Trbovljah. Na Jesenicah bo gostoval proti domačemu Kovinarju ljubljanski Mars. Začetek tekme bo ob 15.30 na Igrišču Kovinarja Domačini so na zadnjem mestu v prvenstveni tabeli bi se tudi z morebitno zmago ne bodo mogli rešiti neizbežnega padca lz prvega razreda. V Trbovljah bosta ob 15.30 na igrišču Amaterja igrali za točke enajstorici Amaterja in celjske Jugoslavije. Domačini so v tej tekmi vel ki favoriti ln si bodo bržkone pojutrišnjem nastopu precej izboljšali pozicijo v prvenstveni tabeli. V Maribora bo ob 15 30 na Igrišču Ra-plda domači »derby« med Mariborom ln železničarjem. Tekma Je posebno važna za Maribor, ki je trenutno še na četrtem mestu v tabeli, pa bi si z neodločenim izidom lahko priboril tretje mesto, s katerega bi dobil vstop v ožje tekmovanje pri LNP za naslov prvaka. tV predtekmi bosta s pri-četkom ob 14. Igrali rezervi obeh klubov. Svoboda—Bratstvo V predzadnjem kolu prvenstva I. razreda L. n. p. se bosta srečala Jutri dopoldne ob 10. na igrišču Ljubljane dva različna nasprotnika. Dočim sestavljajo Bratstvo večinoma starejši in fizično Jako razviti igralci, je pri Svobodi ravno obratno. Stebri moštva SK Bratstva so vsekakor bivši llgaš Zavrl ter Trifunovič in Crnobori. Bratstvo sigurno vodi v prvenstveni tabeli, vendar bi bil poraz, če bi mu ga prizadejala Svoboda, nevaren za njega, ker bi mu b!la potem Kranj ln Hermes že za petami. Pričakujemo, da bo občinstvo to tekmo posetilo številno ker bo prisostvovalo borbi dveh res amaterskih moštev. Celjski nogomet Jutri ob 16.15 ae bo mičela na Glaziji v Celju prijateljska tekma med SK Slavijo lz Maribora in SK Celjem. Ker bo nastopilo Celje v najmočnejši postavi In Je tudi Slavija v dobri for-mC bo srečanje gotovo zelo živahno in za nimjvo. Ob 15. se bo pričela pred tekma. i llirtjani i Uprava športnega kopal šča Ilirije naznanja svojemu članstvu, da je zimski bazen odprt za treninge ln sicer: za juniorje ob ponedeljkih, sredah tn petkih od 16—18. za plavanje, v torkih in četrtkih od 16—17 za water-polo, za dame Je obvtzen trening ob ponedeljkih, sredah ln petkih od 14—16. za senlorje ob ponedeljkih sredah ln petkih od 18—20, vvater-polo, v torkih ln četrtkih plavanje od 17—20. Posečajte redno treninge! Ob sobotah je bazen odprt za Javnost. Vstopnina 5 din. V nekaj vrstah Nekaj lz »Službenega vestnika LNP«. Upravni odbor je na zadnji seji suspendiral celo kopico (nad 40) svojih klubov, ker niso poravnali denarnih obveznosti nasproti svoji nadrejeni organizaciji. Sklep je takšen, da suspenz avtomatično prestane vsakomur, ko poravna zaostanek. Med prizadetimi čitamo tudi imena nekater.h klubov, ki imajo n. pr. jutri svoje važne prvenstvene tekme. — SK Misllnje lz Slo-venjega Gradca je zadostil vsem pogojem za sprejem v članstvo JNS ln Je b.l na Isti seji sprejet za začasnega člana. Klubi zdaj lahko igrajo prijateljske tekme z njim. Občni zbor SK Drave v Ptuju. Te dni so imeli v Ptuju občni zbor člani slovenskega SK Drave, ki mu je predsedoval dr. Milan županč.č. Na občnem zboru je bila v glavnem zastopana mladina, kar je v današnjih časih še posebno razveseljivo. Moštvo SK Drave je lani odigralo 8 prijateljskih in 6 prvenstvenih tekem. V finančnem pogledu klub sicer nI na najboljših nogah, vendar se sme upati, da se bodo tudi v Ptuju našli zavedni ljudje, ki ga bodo pomagali sanirati. Za predsednika Je bil spet izvoljen dr. Milan Župančič, kl Je okoli sebe zbral še vrsto mladih in delavnih članov. Želimo čim več uspehov! Nogometna konferenca v Ljubljani. Iz zagrebških in beograjskih listov smo morali posneti: Voditelji ljubljanskega nogometnega podsaveza so za to nedeljo povabili delegate zagrebškega podsaveza na važen sestanek v LJubljano. Na ta sestanek bosta pr šla iz Zagreba predsednik ZNP dr. Kraljevič in podpredsednik Kovač. Omenjeni viri komentirajo pobudo ljubljanskih nogometnih voditeljev tako, da so v Ljubljani očitno prišli do prepričanja,' da Je razvoj slovenskega nogometa tesno povezan a sodelovanjem hrvatskih nogometašev. to Je onih, kl so Jim najbližji. V zvezi s to ugotovitvijo omenjajo ti Katl nekda-nje predvojno sodelovanje slovenskega nogometnega kluba SK Ilirije z Zagrebom ki je prineslo bogate sadove. To pot situacija glede sodelovanja nI popolnoma analogna predvojni, ker gredo načrti Zagreba v zvezi s sodelovanjem z LJubljano za drugim glavnim ciljem, toda ne glede na to je Ljubljani gotovo lahko samo v korist, če ae predstavniki najbližjih močnih nogometnih klubov sporazume za zdravo športno sodelovanje. Čudno se nam pa zdi. da naš podsavez o stvari prav za prav kar molči, čeprav gre za ureditev vprašanj ki bi gotovo zan mala. če že ne vseh klubov njegovega področja, pa vsaj nekatere močnejše lz Ljubljane in Mar bora. Mednarodna tekma sredi burnih dogodkov po svetu. V četrtek so v velikem pariškem stadionu »Pare de Prihce« igrali mednarodno tekmo Francozi in Madžari. Navzočnih Je bilo 40.000 gledalcev. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:1). SK. Slavlfa. Drevi ob 20 bo v posebni sobi restavracije »štrajzel« na Poljanski c. VI. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ako ob tej uri občni zbor ne bo sklepčen, bo pol ure pozneje nov občni zbor ne glede na število prisotnih. Dolžnost vseh članov je. da se ga udeleže, obenem pa se opozarjajo, da imajo glasovalno pravico samo oni. kl imajo poravnano članarino. Vabljeni so tudi vsi prijatelji kluba! SK Mars. Jutri prvenstvena tekma na Jesenicah s Kovinarjem. Igralci naj bodo ob 11.20 na gl. kol.: postava moštva na oglasni desk". Načelnik. SK Ljubiiana. Drevi ob 19 obvezen sestanek iigaškega moštva. Zbirališče pred restavracijo Slamlč. Postava na običajnem mestu! SK Reka. Jutri ob V210 naj bode I moštvo v naši garderobi. Postava na običajnem mestu. STK Moste. Pozivalo se vsi aktivni Igralci vseh skupin, da se brezpogojno Javijo v nedeljo ob 8.30 z vso opremo na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. SK Ljubljana ponovno prosi plemenitega dobrotnika, ki bi hotel sprejeti na hrano brezposelnega aktivnega igralca Blagohotna sporočMa naj se pošljejo klubovemu tajništvu, Beethovnova ul. 9/L Iz Kranja r— Na Ljudski univerzi bo predaval® drevi ob 20 ga Pavla Hočevarjeva o temi: Delo žene za otroka pri nas ln po svetu. Predavanje bo v gimnaziji! (—) Z Jesenic fr— Zvočni kino Radio predvaja danes, jutri in v ponedeljek ob 8. uri zvečer (V nedeljo tudi ob 3 uri pop.) velefilm »Kdo je srečnejši od mene?« Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik in risan film »Mornar Popaj v vojski«. — Sledi »Zrcalo življenja«. (—) Iz Tržiča 6— Društvo Šola ln dom v Tržiču priredi v nedeljo 19 t. m. ob 15. uri v telovadnici meščanske šole vzgojno predavanje za starše pod naslovom: Napake v značaju naših otrok Predavala bo profesorica Cer» nejeva lz Ljubljane. Starši, pridite! č— Ki le predvaja danes in jutri v nfr» deljo film »Tarzan v haremu«. (—) Radioprodaja Renomlrana tovarna ISCE sposobne tvrdka v Jugoslaviji za prodajo radio-aparatov. Najvišji popusti! Interesenti, ki žele, da Jih zaupnik tovarne v svrho stika obišče, naj se obrnejo najkasneje do 30. t. m. pod šifro »RADIO« na Reklam Rozman, reklamno podjetje, Ljubljana, Pražakova 8. čistila, pojem šted-nje ln uspehov — zato se uporabljajo z veseljem povsod. MOŠKE ČEPICE NOVI VZORCI ZA POMLAD - PRI A. Potrato preje JOS. KUNO & CO, MIKLOŠIČEVA 32. Predčasna onemoglost Znanstveni je da re^tiitra »KJkr LEPT tTTD. sekretarno delovanje vseh žles. krepi celi organih m ln uravnoveša živčni sistem, tako da postane človek eopet Krepak ID spo-soben za delo in borbo za tvo) obstanek. Brezplačno detajlno literaturo Zahtevajte Bt-ograi M asa ry kova 9 MtloA Markovi« »KALE PLUID« ae dobiva * lekarnah ln drogertj&h. Beg 8 bt 10537/». I žalostnim srcem sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena sestra, teta ln svakinja, gospodična ANKA CELNAR . ■ t i . • - - UČITELJICA dne 17. t. m., po dolgi in mučni bolezni, pre videna ■ tolažili sv. vera. Pogreb blage pokojnlce bo v nedeljo, dne 19. marca 1939, ob 3. uri popoldne, lz hiše žalosti Cesta 29. oktobra št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. , LJubljana, Klagenfurt, dne 17. marca 1939. žalujoči FRANJO, brat; JANA por. ZUPAN, sestra; • BOGDAN ZUPAN, svak; NADICA in BOGDAN, nečakinja In. nečak — ter vse ostalo sorodstvo. Mectni pogrebni zavod OWin» ItuMon«, L. WINDEBt 24 QosMnJ£nomk Ko man o Franca Ferdinanda (Avtorizlran prevod) Potem se je zavzel. Odkrival je mučne stvari. Grof se je bil vdai neskrbnosti in jel smatrati nadvojvodo za nedolžnega mladega človeka, ki ga re-prezentiranje zabava, za preprosteža, ki mu ne-zdramljeno srce še ni okusilo strasti in ki zaradi tega še ne hlepi po ljubezenskih pustolovščinah. Ker nadvojvoda ni bil videti ljubosumen, je komorni načelnik nešteta zaljubljena pisma, ki jih je dobival, malomarno puščal po sobah, na pisalni mizi in po preprogah. Nadvojvoda jih je jel pobirati, bral jih je in bistreje opazoval grofa. Izkazalo se je, da je bil grof tisti oboževanec, ki so vse ženske norele za njim. Njemu so bili namenjeni žarki pogledi, njemu izprehodi pod oknom, on je bil tisti, ki ga je vse ljubilo in občudovalo. Franc Ferdinand je šele zdaj spoznal, da je vse do tega odkritja živel v srečni vročici visokega pričakovanja. Ljubezen ljudi, ljubezen žensk še ni bila prodrla v njegov miselni svet, a vendar je živel mnogo mesecev v krivem mnenju, da mu je treba samo treniti z očmi, pa ga ogrne preobilje ljubezni ter ga odnese iz samote v morje nežnosti in samopozabe. Zdaj ni bil le razočaran kakor že mnogokrat, ampak čutil se je peklensko osmeše-nega in osramočenega. Njegovo osramočenje je postalo neznosno, ko je moral spoznati, da se grof komaj zmeni za žene in dekleta, ki se mu ponujajo, ln da na jecljanje njihovih zaljubljenih pisem niti ne odgovarja. V prvem vzklpu svojega srda, ▼ moreči megli osramočen j a je hotel Franc Ferdinand grofa odsloviti, hotel ga je zapoditi pri tisti priči Vedel je, da bi bila odslovitev kavalirja, ki je svojo dolžnost vzorno izpolnjeval in živel daleč preko dolžnosti zgolj za nadvojvodovo blaginjo, najbolj mrzka in nezaslišana vseh krivic, in prav zato je ta misel nepopisno godila njegovemu ranjenemu srca Nato je pa pomislil, da mu obeta to dejanje le kratko radost in zadoščenje, da bi pa za dolgo časa, morda kar za zmerom, pustilo v njem želo kesanja in mučno zavest nezmožnosti, sprijazniti se z resničnostjo življenja. »Resničnost je grda«, si je mislil, »moje življenje je grdo — zaradi moje lastne nezadostnosti. Nevredno bi me bilo, če bi se maščeval človeku, ki mi ni hotel storiti žalega; in blazno bi bilo, če bi zapiral oči pred resničnostjo in pred življenjem. Ravnati moram drugače; ne kakor kljubovalen otrok, ampak kakor mož, ki pozna svoje napake.« Grof je ostal komorni načelnik in stalni spremljevalec Franca Ferdinanda. Navojvoda mu ni povedal, da je bilo zazijalo med njima brezno; ukazal mu je le, naj bolje spravlja svoja zaljubljena pisma in odločneje zavrača »nadlegovanja«, ki sta jim izpostavljena na izprehodih. Franc Ferdinand je pokopal veliko iluzijo. Ni se jezil na vrlega profesorja zgodovine, ki jo je bil zbudil v njem, ne, popravil je le nesporazumljenje: zgolj rojstvo ni moglo dati Habsburžanu posebne pravice, ki se je mladi nadvojvoda zanašal nanjo; lastna volja in lastna življenjska moč sta morala najprej izpreme-niti to posebno pravico v rabno orodje, ki naj d& njegovemu življenju obliko in vsebino. Tako je hotel poslej živeti. A dediščina in zgled sta bila v nezdružljivem nasprotstvu in sta mu onemogočala namen. Nezmernost materine zahteve je snovala v njem, za zdaj še nejasno in nezave- doraa, toda s vztrajno močjo; ln val temni, kalni, težki toki krvi njegovih habsburških prednikov, ki so bili prizanesli stotinam in stotinam sinov, vnukov in pravnukov .rojenim pod srečnejšo zvezdo, so šumeli v leni in nemirni krvi tega potomca. Kri mrke bourbonske matere in kri otožnih Habs-buržanov — oboje skupaj je bilo preveč. Zbegan se je vpraševal: »Zakaj sem tako osamljen? Zakaj odbijam ljudi? Zakaj ne morem biti vesel in se smejati kakor drugi? Zakaj ne znam biti lahkomiseln in neskrbno srečen kakor brat Oton in skoraj vsi ostali Habsburžani, ki se kot lahkomiselni in prešerni častniki veselijo življenja? Zakaj je vsak človek nižjega rodu, vsak meščanski častnik in vsak prostak srečnejši od mene? Vsak ima svoje dekle, vsak ima svoje prijatelje, vsak ima krog ljudi, ki ga ljubijo; zakaj ne morem storiti po njihovem zgledu in si ustvariti majhno, skromno srečo kakor vsi drugi, zakaj stoji ta strašni zid med menoj in med svetom?« Spet in spet je izkušal predreti ta zid. Nikoli se mu ni posrečilo, nikoli se ni moglo posrečiti. V zastrti sinjini njegovih oči je bilo oblastno, prežeče iskrenje, ki je odbijalo ljudi. V njegovi pripravljenosti, da bi se navezal nanje, je bil nezaveden odpor, ki so ga vsi drugi razločno videli, m ta odpor je duši! sleherno nagnjenje. V njegovi krvi je bilo prekletstvo. Nihče mu ni mogel ponripati. Trezno in s pomilovanjem so ugotavljali: »N-Mvoj-voda Franc Ferdinand je nepriljubljen.« Nepriljubljen — ta mrzla, površna, prazna beseda je .-.a-dostovala ljudem. Ničesar niso slutili o njegovi potrebi po ljubezni in prijateljstvu, ničesar o njegovi samoti, ničesar o njegovi raztrganosti, ničesar o nezmernosti njegove zahteve. ( Ker je samotni Fr5* a • Ferdinand videl, kako srečni so bili vsi drugi se je na tihem togotil Vsa sreča, ki so jo imeli Irugi, se je prav za prav spo- dobila njemu, bila mu Je ukradena, ugrabljena. Njegova nezmerna zahteva mu je gorela v krvi ter mu zastrupljala Čuvstvo in misel. Sovražil je majhne zahteve vseh drugih ljudi, ki so se zlahka uresničevale. Sovražil je zadovoljstvo in srečo drugih ljudi, tolikanj, da je hlepel po krvi. Svojo željo po krvi je znašal na pogonih Poveljnik polka se je kar ustrašil, ko je mladega nadvojvodo opazoval na lovu. Za Francem Ferd.nandom je klečal puškonosec z dvema dvocevnima mannli-chericama. Iz gozda se je v divjem diru pripodil po travniku trop jelenov, petnajst glav V manj kakor eni minuti jih je podrl Franc Ferdinand vs-ih petnajst. Oči so mu žarele. Polkovni poveljnik ni bil še nikoli videl takšnih žarečih oči. »Samo da jih je mnogo!« je ves v ognju klical Franc Ferdinand. Mnogo jelenov. Mnogo divjačine, ki jo je smel streljati: to je bilo nadomestilo za vse neizpolnjene želje. Zbiral je rogovile; tako na g isto so visele po vseh hodnikih in stenah njegove hiše. da so se s konci dotikale druge drugih. Polkovni poveljnik se je bal, da ne bi osamljeni nadvojvoda v malem garn'zijskem mestu utrpel škode na duši, zato se je ohrabril in oisai dr Mar-schallu, češ, treba je nekaj storiti. Prošt se je pripeljal v Enns in prinesel učencu veselo novico: Franc Ferdinand je napredoval, cesar ga je imenoval za ritmojstra Še med proštovim bivanjem v Ennsu je armadni naredbeni list objavil imenovanje. Dr. Marschall je bil naprosil nadvojvodo Karla Ludvika, naj doseže pri cesarju to povišanje, ki utegne dati življenjski radosti Fran, a Ferdinanda novo izpodbudo. A modri duhovni uči-telj je doživel razočaranje: radost Franca Ferdinanda je bila majhna. »To me ne more zadovoljiti«, je zaničljivo rekel novoimenovani ritmojster, ka-žoč na trojico zvezd, ki so m ukrasile ovratnik Malo! Gospodje! Ali ste si že ogledali krasno Izbiro razstavljenega blaga za moške obleke in površnike v novih velikih Izložbah tvrdke F. I. GORICAH Ljubljana, sv. Petra cesta 29* Lepi in moderni desenl, dobra kvaliteta in kar Je tudi važno tako nizke cene v izložbah, Vam Jamčijo, da se odločite za nakup Vaše nove obleke pri nas! OGLEJTE SI TOREJ NAŠO ZALOGO TUDI V TRGOVINI ! MALI OGLASI Gostilna Putrich priredi danes in lutri domačo zabavo s plesom. Izborila vina, gorka in mrzla jedila. Vljudno vablieni. 1494-18 Kam pa jutri? Na MULJAVO pri Stični k otvoritvi novo preurejene gostilne rpri Obrščaku«. Postreženo do z dobro jedačo in prvovrstno dolenjsko kapljico. Vablieni tudi vs: Jožeti in Jožice. Priporočata se Elica in Jože JMigHČ, 5479-18 Na Kurešček irozi avtobus v nedeljo 19. marca ob 8. zjutraj izpred Mestnega doma. Prijave te-Jelena 56-98. 5478-18 y---—--- Mlado dekle k malemu fantku zdravo in čisto, sprejmemo takoj kot pestunjo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5502-1 Ženski model potrebuje slikar nujno čez lian in v večernih urah. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod znač-to »Ta mesec«. 5508-1 Čedno natakarico »prejmem. Nekaj kavcije. j?oizve se: Medvedova celita 7, Ljubljana. 5493-1 Krojači izurjeni v Šivanja damske in moške konfekcije dobe mesto. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Krojači«. 5492-1 Raznašalko sprejmem. Prednost železni-čarska hči. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 5491-1 Slaščičarja spretnega, do 55 let starega, veščega tresiranja, sprejme večja tvornica za prehrano v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Spreten slaščičar«. 5377-1 Gradbenega delovodjo s prakso, sprejmemo takoj. Obširne ponudbe na Per-son, Ljubljana, poštni predal 307. 5469-1 Popolnoma samostojno kuharico za vsa dela poleg sobarice, z letnimi spričevali iz boljših hiš (prepis), iščem za malo obitelj. Letovanje v vi-nogorju. — Mesečna plača 400 din, Ponudbe na: EUa Kolai, Slavonski Brod. 5453-1 Frizerko ali frizerja zmožnega rodne in železne cndulacije sprejmem. Nastop po dogovoru. Veko-slav Vyborny, Slovenj Gra dec. 5460-1 Praktikantko sprejme uredništvo lista. — Zglasiti se pri »Radiol«, Krekov trg 10-11., levo. 5480-1 Barvarja popolnoma samostojnega in vajenega barvanja preje, tn. kopletenm in nogavic, — sprejmemo takoj. Ponudbe 2 navedbo dosedanjih službenih mest ia zahtevkov pod »fiarvar« na ogl. odd. utra. 5363-1 Prodajalko za delikateso sprejmem. — Poizve se: Llubljana, Domobranska c. 7. Predstaviti se s spričevali od 1.—4 ure popoldne. 5345-1 Zaslužek Vsaki osebi, družini Jedrca prodam lepe suhe od 5 kg po 26 din,- orehe cele, prvovrstne za tolčt. Večja množina, Tyrševa 46, Posest Kupim Beseda i din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 51 znesek 17 din Železno blagajno dobro ohranjeno, kipi Lesna zadruga »Ljubljanski vrh« v Verdu p. Vrhnika. 5495-7 še nekaj agrasa naprodaj f vrtnariji na Vrtači 3. 5222-17 Parcela 5467-6 I so'n^na- suha, ugodno na-___ 1 prodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5338-20 Beseda 1 din, davek 3 din sa šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znpsefe t7 din Velika dvonadstropna hiša v sredini mesta Celja, z dvema trgovskima lokaloma in z velikimi skladišči. ugodno naprodaj. — Ponudbe podružnici Jutta Ccije pod »Kapital«. 3435-20 Hiše - vile parcele in posestva že od 65.000 din dalje proda Ja pod ugodnimi pogoji Pran J o Prlstavec, real pisarna, Ljubljana, Erjavčeva 4a. Tel. 23-81 86-20 Stanovanja Motor vTz-'Dvosob. stanovanje komfortno, s kabinetom in \semi pritiklinami išče boljši samski gospod za maj ali ul. junij. Ponudbi, na oglasni eneralnc popravljen »ornem stanju, ugodno naprodaj. Ogled in informacije med 12. — 14. uro, Ljubljana. Fugnerjeva ul. 12, priti. odd. Jutra pod šifro »Mir 5519-10 na hiša«. 5485-2la DKW Luksus Kabriolet, usnjeno tapeciran, v odličnem stanju. prodam za gotovino, Solnčno sobo preprosto, čedno, z malo ________ kuhinjo, iščem. Sem stalna nudi stalni zaslužek doma I Primožič, Šiška, "Gaietova in mirna stranka Ponudbe »MARA«, izdelovalnica oo I 13. Istotam otroško luksus na ogl. odd. Jutra pod gavic in pletenin. Maribor I kolo s polnimi zračnicami, šifro »Dobra ženska«. 123-J j 5498-10 5484-2la Dopisi »Molčečnost« Celje Oni dve osebi, ki se zani. mata, sporočam, da mi delata krivico. Vsaka zlobnost se maščuje! 5428-24 Razno Beseda 1 din, davek 1in za Slfro ali dajanje naslova 5 din. najmanl 51 znesek 17 din CONTINENTAL neaečnc pc Din 200; 'a državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44. MARIBOR, Vetnnjska 30. INSERIRAJ V „JUTRU44! Letošnje novo bok pivo Delniške družbe pivovarne Union, Ljubljana Za vsako družino najlepša oblačila. Posebno m o S k e obleke, trenSkoti, krasno perilo itd. si nabavite naj boljše m najceneje pri Presker, Sv PETRA C. 14. Prvovrstni trboveli* kl PREMOG brez prahu, boks. suha drva oodl I. Pogačnik BOHORIČEVA 6-Telet 20-59 Eudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Dobra prilika«. 5436-19 INSERIRAJ V „ JUTRU44! Dvosob. stanovanje , pritiklinami iščem n mat Pismene ponudbe tu •gl odd 'ntrs pod iifro »Mai 39. 4124 21a 2-sobno stanovanje s pritiklinami išče družina bre2 majhnih otrok za 1. maj Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Maj 39«. 3355-21a Sobo odda Beseda i din, davek i din za Sllro ali dajanje naslova S din. najmanj $1 znesel: 17 din Čedno sobico opremljeno, oddam solidnemu gospodu s prostim vhodom. Gradišče 10 III. desno. 5525-23 Sobo s strogo separiranim vhodom s stopnic, parketirano, oddam takoj al' 1. Rožna ulica 37, I. nadstr. pri Sv. Jakobu. 5501-23 NSERIRAJ V „ JUTRU44! RAZPIS MESTNA OBČINA MARIBORSKA razpisuje oddajo restavracijskih prostorov v gradu tkzv. »GRAJSKO KLET44 z dnem 1. aprila t. 1. Vse Informacije ln pogoji za prevzem so na razpolago interesentom v pisarni Premoženjske uprave SIP — Frančiškanska ulica 8/II. Mestno poglavarstvo mariborsko Dobro obrit-dobno volje! XASČ ZNAMKA ROTBART Ui Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Prošnja Prosim dotičnega gospoda, k- je kupil lansko leto po-kromano koio, znamke »Puch« št. 142.274 na Starem trgu št. 17-111. v Ljub-Ijani, naj javi svoj naslov ' | na Viljem Mandeljc, Koro ška Bela 95. Slov. Javor-, nik, radi odjave kolesa na policiji. Stroške povrnem. 5323-31 ZAHVALA Povodom težke izgube, ki nas Je zadela ob smrti našega predobrega soproga, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda KOLENC FRANCA veleposestnika, lesnega industrijalca, gostilničarja smo prejeli nešteto izrazov sožalja in se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravniku gosp. dr. Lešniku za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja našega dragega pokojnika. Prav posebna zahvala številnim darovateljem krasnih vencev in cvetja, čč. gg. duhovnikom,-pevskemu zboru, gostU. združenju, gasilcem in vsem prijateljem in znancem za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem najtoplejša zahvala! RECICA OB SAVINJI, dne 15. marca 198». Žalujoče rodbine: KOLENC, STIGLIC, KREFL v Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — 2a Narodno tiskarno a cL kot (lekarnarja Pran Jeranu — Za Inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.