84. številka.
Ljubljana, soboto 12. aprila.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
1/.;i.«.j a vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemali, za avstro-ogerske dežele asa celo loti) 16 gold., za po! leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za colo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana ecna in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-fltopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. Čo Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklaniacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Sedanjost in bodočnost Slovanov.
Misel, da se med soboj pobotajo Polaci in Rusi, kakor tudi misel pospeševanja v z aj em nostimed vsemi Slovani sploh, pridobiva vedno več borilcev za-se. Znani Poljak VVicrzbicki je izdal brošuro, ki vzbuja v slovanskem svetu občno pozornost. Zadržaj te brošure hočemo tukaj kratko navesti:
„Nemei nas v obče vse v nevarnost stav-ljajo — piše pisatelj v uvodu —■, zato se moramo mi vsi braniti, da ne pademo in svoje narodnosti ne izgubimo. Kakor je v interesu Neincev bilo in je še, nas deliti in razdvojene držati, tako mora sedaj naš interes biti, da se sporazumemo in si ustvarimo moč , katera bi bila sposobna ustaviti se nasilju. Mcdsobno sporazumljenje dospeti nij tako teško, kakor se dozdeva , samo pričeti se mora v tem smislu delovati in srčno in vztrajno za njim boditi. Sporazumljenje Slovanov je podloga in početek njihove bodočnosti, kajti po sporazumljenji dospejo do edinosti, katera jim bode dala moč in življenje. 100 milijonov Slovanov je na svetuj ali kaj predstavlja to število? Dežele in deželice, ki se med soboj kavsajo, ali pa se ena zadrugo ne briga. Da se med soboj sporazumemo, moramo se najpreje spoznavati. Ne smemo si sedaj glave ubijati in brezmejno debatirati, kako se če zediujenje Slovanov izvrševati, to nas ne briga, in je od nas neodvisno; naše dejanje in teženje more le na en cilj obrneno biti: eden druzega spoznavati in se sporazumeva t i. Kako naj se to zgodi V Na prav priprost način. Stare ali mlade strasti moramo   pozabiti, napuh
iz srca izgnati, in kjer si koli zaslišimo slovanski glas, prožimo govoritclju roko nasproti rekoči: „Jaz sem tvoj brat." Kakor bitro začnejo ti novi znanci med soboj govoriti, bodo se spoznavali in sporazumljenje pride samo po sebi.
Slovanom ne primanjkuje slovcčih in učenih mož; vsaka slovanska dežela ima svoje zgodovinopisce, pesnike, pisatelje, peri-jodičue časnike in dnevnike. Slovanska literatura stoji nedvomno tako visoko, kakor katera koli literatura sveta. Ako nema moči, katero bi mogla in imela imeti, temu je edini uzrok ta, da do sedaj nij imela nikake zveze med soboj. Vsak je delal pri sebi in za-se; vsak se je zapiral v svoj mali družinski krog, katerega je po močeh hvalil in zagovarjal — o sosedni in bratovski slovanski deželi pa nič nij vedeti hotel, ali, kar je še hujše, jo je krivo razumeval, ter jo nepravo opisoval, in namesto celiti, trgal je stare rane. Kaj je bilo nasledek temu ? Da so le Nemci o tem se okoristovali. Tisti, ki stoje na čelu dežele, ki Be poprimejo znanosti, so z zmožnostim« nadarjeni, javnemu mnenju kažejo pot — ti možje domljubnega delovanja , imeli bi najbržeje potrebo sloge in pomirljivosti med otroci ene matere uvideti, in tem potem svoje prihodnjo delo začeti. Ce slovansko novinarstvo politične dogodke zdravo razume, ako rastočo moč Nemcev od stopinje do stopinje zasleduje, če kaže nam od te strani pretečo nevarnost in se mcdsobno podpira, ne bode le ono edinilno vezalo čutila in težnje Slovanov, nego tudi ob enem postalo njih reprezentant na svetu. Mi moramo vediti in si jasno reči,
kako svet o nas misli in sodi. Malo se poznamo med soboj, iu celo ne ali pa slabo nas poznajo drugi narodi. Naše dotike z vnanjimi deželami so tako majhenc, da o našem bitji komaj nekdo kaj ve, o našem sorodstvu le malokateri, o našem številu skoraj nikdo.
Crnogorce imajo za roparsko ljudstvo, Srbe za pol divjake, ki so bili od Turkov podjarmljeni, kedaj, kje in kako? za to se nihče nc brine. Cehe slikajo kot rusotile, Rusi so tinsko-mongolsko-tatarsko — grška zmes, ki bode enkrat črez Evropo prihrula in jo z azijatskim barbarizmom poplavila, (o nas Slovencih pred dobrimi desetimi leti še skoro vedeli nijso, da živimo Ur.) itd. To so mnenja sveta o Slovanih. Vendar nečemo pre-iskavati, koliko so ta mnenja napačna in brez temelja; storimo svoje, ne /.unašajmo se na tujo pomoč in sočutja, ampak sami na-se, in pokažimo dejansko, ne samo z besedami, kaj smo in biti bočemo. Mi živimo v praktičnem času, vzemimo torej reči praktično. Reklo se nam jo in apliciralo se je na nas, da je „sila več nego pravica", torej ne pričakujmo pravice, ampak prizadevajmo si, se okrepiti, t j. pomislimo, da razdeljeni smo slabe enote, nasproti združeni, strašna moč. Na političnem in trgovinskem polji bili smo od tujcev molze n i z odkrito silo, kateri se je pod za-grinjalom postav .... 1 zbudimo se iz svojega mertvila, izkopi j imo se iz kaluže lenobe in začnimo živeti — kajti do zdaj samo vegetiramo. Veliko se je že govorilo in pisalo o panslavizmu; vsak si ga je mislil drugače in vsak ga je vzel iz stališča svojih
Na črni zemlji.
Izvirno - slovenska novela.
(Spisal J. S kaleč.)
(DaJJe.) VI.
Gospod Meuder je bil bogat trgovec v Ljubljani. Nemec po rodu je prišel v to mesto kot trgovinski pomočnik k premožnemu kupcu. Vedel se je svojemu gospodu, še bolj pa njegovi hčeri j>riljubiti tako, da je z roko ediuc hčere dobil po tastu biŠo in blago. Mcnder je razširjal svojo trgovino in posrečilo se mu je, namnožiti si imetje.
Da si pa je pripotoval v deželo brez vsega premoženja in jo vse, kar je bil, imel zahvaliti domačemu ljudstvu, vendar je v svoji oholosti, kot Nemec zaničeval deželo in njene prirodno prebivalce, zlasti pa slovenski jezik, katerega se jo samo za silo govoriti naučil. Najhujše mu je tedaj bilo v rodbini, da njegova žena malo vajena nem-
škemu govoru je doma s sinom govorila v svojem materinem jeziku.
Ko se je oženil, nij bil več v mladostnih letih; živel je potem več let v zakouu, predno mu je žena porodila edinega sina A. Anton je bil ponos in veselje svojih staršev, in tudi on jim je bil srčno udan, ter vse storil jim na radost. Ko se je Anton vrnil iz potovanja, stopil je v očetov komptoar, in se skazal spretnega v vseh trgovinskih zadevah. Oče ga pa nij silil k rednemu delu in rad pripustil, da se jo po svoje razveseljeval, češ, kadar bode oženjen in sam imel trgovino, ne bode mu več ostajalo časa za zabavo.
Vendar se jo staremu Mcnderju začelo čudno zdeti, ko Autoua že vso pomlad po cele tedne popoldne nij blizu in se pogosto vrne kasno po noči. Anton se jo sicer izgovarjal, da hodi po lovu; pa zakaj ga nij vsaj do večerje nazaj ?
Naposled sklene Meuder poizvedavati, kamo zahaja sin. Naloži veliko to opravilo svojemu najstarejšemu komiju, na katerega se je smel popolnem zanašati. Komis
drugi dan zasleduje Antona in ko ga vidi odveslati, vzame si tudi on čoln pri njemu znanem ribiču, ki ga mora za Antonom voziti, vendar tako oddaljeno, da ga Anton ne more spoznati. Že so nad vtokom Ižice. Zdaj vidi od daleč Antona se bližati brega, kjer je stala deklica, hitro skočiti na suho in oba oditi.
Komis čaka in ko nikjer ne vidi človeka, da se voziti do mestu, kjer je bil privezan Antonov čoln. V tem poizve od ribiča, da edina hišica daleč okolo je Matev-ževa bajta, katero streha se vidi. Komis pošlje ribiča gledat za mladini gospodom, ki je tu stopil iz čolna. JLi.il*io gre iu se vrne črez nekoliko časa, okolo ustnic pomeuljiv posmeh.
— Mladi gospodič sedi na klopi zraven Matcvžcvc dekline in kakor se kaže, si nijsta v sovraštvu.
Komis ostrini, pa tako neverjetno se mu zdi to, kar je slišal, da se začne glasno smijati.
— Mar se Vam hlodi po glavi? Mladi
lastnih nazorov, domišljij ali trenotncga po ložja svoje domovine.   Za Nemce, Francoze in ostalo Evropo jc bil panslavizem ena kopomenljiv  s panrusizniom, barbarizmom, uničenjem civilizacije. Nemci so govo rili o njem, ker je to bilo za nje potreba; kajti med tem, da so  svet s panslavizmom strašili, pok tirali so panprusizem, po katerem so težili; da, morali so 6e končno po priliki bati , da bi jih Slovani prisilili, to dati nazaj, kar so jim za časa njihovega loeenja po izdajstvu in zvijači  bili odropali. Francozi  so govorili  o vsem,  kar so drugi govorili — ne da bi bili reči temeljito po znali, da celo brez elcuientarno-geografičnega znanja o bivanji Slovanov — tam nekje, za Strasburgoni, ne daleč od Poljske! Kar so Nemci o panslavizmu prorokovali, kar so Francozi naivno dcklamovali, to so vzeli učeni profesorji   in diplomati zapadnih dežel kot resuico sv. evangelija. Kdor se je drznil, ziniti besedo, pisati eno vrstico , da bi slepim oči odprl, tega so razvpili, brez sodstva obsodili in za blaznega ali plačanega moskovskega agenta proglasili. Poljaci, črez celi   svet  raztrošeni, zvito prekanjeni p o Nemci h, ki so delitev Poljske edino le rus ki politiki pripisavali, dali so se lehko zapeljati, in blodenja proti panslavizmu ponavljajoči, delali so nehote nemški politiki na korist. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranjo deisole.
V JJubijani 11. aprila.
V notranji politiki se nič posebnega ne pripeti. Pozna so časnikom, da se bližajo prazniki in da začasno miruje politično delovanje. „N. F. P." v obširnem članka „Federalisti pri direktnih volitvah" najde, da so ustavi protivne stranke na enkrat svojo taktiko spremenile. In zakaj to sklepa? Ker se bodo udeležili pri direktnih volitvah in celo skušali, večino v državnem zboru pridobiti si. Mar federalisti dosedaj nijso še vselej volili, tako v deželne, kakor pri posiljenih direktnih volitvah v državni zbor? S činom volitev še nij izrečeno, da ivoljeni stopijo tudi v državni zbor.
Delegacije so nekoliko svojega dela že dognale; zlasti ogerska je prav marljiva. Vojni minister pa z njenim delovanjem
ne bode posebno zadovoljen. Kakor za armado, je ogerska delegacija tudi za marino zdatne svote izbrisala iz proračuna. V red nem budgetuje 190.150 gold., v izvanrednem pa 2.458.000 gold. izbrisala. Sploh je pri vojnem proračunu stroške za 7'/i milj. gold. zuižala. Radovedni smo, kako se bode obnašala naša delegacija in kakšni bodo končni sklepi po skupnem glasovanji obeh delegacij Čvški časopis „Pokrok", kateri je priznan organ Riegra in Palackcga, prinesel je te dni dva Članka pod naslovom „Kleri kal iz em". V teb člaukib češko narodno glasilo razlaga in dokazuje, da so klerikalci t. i. duhovniki katoliške cerkve na Češkem najti tako v narodni kakor v ustavoverni stranki, da je torej tendencijozna laž, ako dunajski in drugi nemški listi češko stranko identificirajo s klerikalno. „Edino narodnost, ali jezikova stranka je tukaj ločila. Klerikalizem kot celota nema denes v političnih vprašanjih nobenega določenega stališča, ker liberalni centralizem mu je, kakor izgledi uče, ravno tako blizu kakor federalizem." Tako govori „Pokrok" od 8. t. m.
l><tfuuitttiit\kr izdajice v državnem zboru nemajo zdaj druzega glasila, ki jih zagovarja, nego oficijozni listi a la zagrebške „Narodne Novine". Najnovejši „Narodni list" pa piše: Dunajski kvintet je po svojem glasovanji javno odpadel od narodne stranke in zgubil naše zaupanje. Narodna stranka nikoli ne more deliti z onimi petimi nasledke njihovega glasovanja, ako neče sama sebe oneeastiti in zatajiti. S tem, da je glasovanje peterih obsodila, jim je za vselej odtegnila zaupanje; to se ne da spremeniti. V tem oziru bi bila največja neumnost govoriti od približevanja ali sprave narodne stranke z dunajskim kvintetom."
Na <0<i<'f.\kt>iit se je c. k. general baron Piret, ki je bil nedavno imenovan za adlatus-a pri honvedskem komandantu nadvojvodi Josip, w spri s bonvedskim ministrom Szcndetom. Slo je za načelno vprašanje, je-li honvedski komandant samo sluga cesarja in kralja, ali tudi parlamentariČno vla-dane ogerske države. General se je imel samo za slugo cesarjevega. Stvar je prišla pred cesarja in on je odločil, da se baron Piret prestavi na drugo mesto.
Tnaiijc držuve.
Mlustee novine „Birževije Vjedomosti" ne verujejo da bi se v Evropi mir ohranil. One izračunajo, daje vsak Evropejec povprek leta 1872 plačal 2 rublja na leto za vojsko, in to tako 90 letni starec kakor 2 letna de-kličica. — Postava o splošni vojni dolžnosti se v vseh državah uvaja.   „B. V." kažejo,
gospod se pač mudi pri hiši, predao gre na lov. — Nu, če mislite, pa naj bo tako, reče ribič nejevoljen.
Komis sklene tako dolgo čakati, da se vrne Anton. Ribič vesla s Čolnom malo višje, kjer je bilo gosto grmovje. Komis ostane v čolnu, ribič pa gre po močvirji, kjer najde Matevža šoto režoČega, ga nagovori, a ta ga niti ne pogleda ne. Vidi Antona s puško in psom oddaljiti se od bajte, pa nij poteklo pol ure, ko zopet nazaj pride, Jerica pa mu nasproti hiti.
— Vrag si vedi, kaj to pomeni, mrmra ribič.
Mračilo se je že, ko pride Anton z Jerico do brega. Komis vidi svojega mladega gospoda objemati deklico, potem skočiti v čoln in odveslati.
Zdaj tudi on z ribičem za njim vesla v mesto.
Gospod Mcnder svojim ušesom neče verjeti, ko sliši poročilo iz ust svojega zaupnika.
— Tudi meni se je smešno zdelo, reče komis spoštljivo, pa kar sem videl z lastnimi očmi, temu moram verjeti.
— Dobro, odgovori Mender po daljnem premišljevanji, pojdem sam gledat takoj jutri. VaB pa prosim, da o vsem molčite.
Pa tudi Matevž je naposled se začel čuditi in kolikor toliko premišljevati, kaj to pomeni, ko je nekolikokrati zvečer vrnivši se od dela domu, v hiši našel mladega mestnega gospoda. Iz početka, dokler je videl Jerico z zavezano roko, moral si je misliti, da pač pride pogledat, ker je on kriv njenej nesreči. Ko ga pa tudi pozneje še parkrat pri hiši najde, mu počne stvar sitna postajati, da si mu se se sanjalo nij od tega, kaj se je godilo med Jerico in Antonom.
Vendar bi naposled tudi Matevž bil prišel do kakega sklepa; pa nij mu tega trebalo. V tem je že Antonov oče storil nagel in nepričakovan konec izletom svojega sina.
Anton in Jerica še nijsta slutila nevihte, katera se jc nad njima zbirala. Saj pa jima tudi nij bilo prostora v prsih za drugo čutilo, nego da se ljubita. Kaj bode iz te ljubezni, kam ju tira plamteča strast? tega vprašanja si niti Anton niti Jerica še nijsta stavila. (Daljo prih.)
da bode že leta 1H75 nova vojna Nemčije s Francosko.
Kusija jc vse parnike privatnih društev na kaspiškem morji najela za prevaže-vanje vojakov in vojaških potrebščin za ki-vansko ekspedicijo, ki bode veliko bolj velikanska, nego se je s početka mislilo. Glavna ruska vojska se koncentrira sedaj v Inkibaji pri reki Janji darji.   Kakor poroča „Ruski Iuvalid" je hotel Kirgiz Kafar Karadjingitov nadražiti Kirgize, ki stanujejo na polotoku Mangišlak, proti Rusiji. Njegov brat Kalbin jc bil eden glavnih započetnikov upora Adaj-cev, roda notranje čete Kirgizov, proti Rusom leta 1870. Sedaj živi v Kivi ter je napravil Kafarja, da je poskusil nadražiti Kirgize na polotoku Mangišlak. Vsled tega je poslednji 2G. januarija sklical prebivalce nekterih aulov, ter jih strašil, da bodo Rusi terjali od njih veliko živine kot davek, da naj se zavoljo tega preselijo hitro na kivanske meje, kjer bodo dobro sprejeti in zavarovani.  Sicer pa bodo Kivanei prišli ter vse pokončali. Po takem žuganji ostrašeni, so Kirgizi sklenili, kljubu neugodnemu vremenu,  pobegniti na visoko kivansko planjavo Ustjurt. Veljalo je tedaj, jih od tega za njihovo glavno bogastvo, živino, pogubnega bega odvrniti, ter zabraniti razširjenje upora.   Zarad tega je ruski poveljnik v Mangišlaku, polkovnik Lomakin, ki je že nekaj dni prej z malo četo se vzdignil iz   Aleksandrovka,  ter na poti izvedel izdajo Kafarjevo, hitro masiral proti Rurači, kjer stanujejo najdivjiši rodovi Adajcev. V zanoŽini  llora-Kučuski, ki je južni del kaj-daškega zaliva je našel veliko aulov, in do lO.O/O živine, ki je v dolgih verstah potovala proti  Ustjurti.   Kozaki, ki  so bili poslani naprej, so pogovorili en del Kirgizov, da so se vernili v svoje prejšne stanovališča. Njih kakih 4000 pa, pod vodstvom dveh sorodo-vincev in pomagačev Kafarjevih, je z sekirami in sulicami napalo Kozake,  kateri so, akoravno jih je bilo le 68, vendar premagali to d m hal. Vsled te zmage tereških kozakov so bile Kafarjevo nakane uničene. Pobegnil je z nekaterimi svojih pomagačev v Kivo. Kirgizi pa so se vrnili v Mangcšlak, kjer je sedaj vse mirno, ker večina Kirgizov nij marala za Kafarja. Da jih obdrži in upor kaznuje, jc polkovnik Lomakin obdržal GO Kirgizov, med njimi več Kafarjevih rojakov v fortu.   Ruski listi hvalijo njegovo urnost, ki je precej v začetku zadušila kivanske spletkari je. Po naj novejših poročilih so Rusi tudi na Attreku otepli neko četo Turkomanov, ter ji odvzeli 430 kamel.
Fi-(t it ros k 4i permanentna komisija se je zbrala 8. t. m. pod predsedništvom Buf-feta, ter sklenila, da ima sejo vsako soboto. Ker je prej v počitnicah narodne skupščine permanentna komisija zborovala le vsacih 14 dnij, je ta sklep znamenje nezaupnosti do vlade, posebno ker je komisija izrekla nado, da bo vlada v vsaki seji poročala o političnem položaji. Kakor se „Wandererju" iz Verzajlja poroča, bode Butfet najbržeje tudi po počitnicah zopet izvoljen za predsednika. Potem se narodna skupščina razdeli na dvoje, na eni strani Gr6vy, na drugi Buffet. Vlada se bo potem morala opirati na levico, ter razpustiti narodno skupščino. Ako bodo pa monarhisti pokazali spravedljivost, bode to po volji Tkiersu, ki bi neki rad Francosko s sedanjo narodno skupščino organiziral. Gambettova „Republique Francaise" se vsled tega vedno bolj obrača proti predsedniku ljudovlade. „Vlada naj", pravi „Rep. Fr." pogleda, kakšen vtis je napravila volitev Buf-feta, ter naj se uči iz tega. Sedanja kriza nij nič proti nevarnosti, ki žuga Francoski v prihodnje zarad omahljive vladne politike. Thiers je sedaj stisuen med nepopularno, razvpito in sovražno narodno skupščino in narod. To je strašna situvacija, zato naj se odloči .... Tu ne gre le za njegovo moč, nego tudi za njegovo dobro ime, ter za prihodnost Francoske, ki se je vedno negotovosti, dvoumnosti in boječnosti naveličala". Pri novih volitvah so v vseh mestih zmagali republikanski kandidatje.
.\r m.i-k t cesar gre 2">. t. m. v Pctro-grad, <la vrne ruskemu carju lanski pohod. Z njim gresta Bismark in Moltke. Dopisnik iz Petrograda v „N. freie Pressc" pravi, da ruski narod nij nič kaj navdušen za njihovo veličanstvo, ter da smatra Pruse kot sovražnike Slovanov. To so mu berolinski prusaški časnikarji hudo zamerili, ter pišejo o „strupenih napadih" na Prusijo. — V nemškem državnem zboru sta poslanca Volk in llinschius predlagala načrt postave, po kateri se vpelje na Nemškem obligatoričen civilen zakon. — Pruska vlada še vedno trebi po vrstah opozicije. Tako jc bil te dni pen-zijoniran vodja mogunŠke gimnazije z dvema profesorjema, en profesor je pa prestavljen drugam. — Pruski kraljevič pride, iu bode kot protektor nemških izložiteljev nazoč pri odporu dunajske izložbe. Potem se vrne v Bc-rolin. A meseca junija pride zopet s svojo ženo za dalje časa, ter bode stanoval baje v lietzcndorfii. Zopet lepa prilika za pru-sake, poklanjati se. —
B'dt-1 ti(f4ti'j ski minister A veli no je rekel v zbornici poslancev, daje vlada iz časnikov izvedela, da sta dva revoluci-jonarna agenta prišla v Oporto, in dva v Lisabon. Nasproti pa Spanjcij trdijo, da dohajajo agenti Karlistov iz Portugal j skega, zopet drugi mislijo na upor Minuclistov. Opo-zicijonalni listi pa pravijo, da je vse to le vladna pretveza, ker se boji, da ne bi izpod-letela.
Dopisi.
Iz II rvtltSkefftl 10. aprila [I z v. dop.] Naša vlada je začela priprave za sklicanje sabora delati. Proračun stroškov deželne uprave za leto 1873 leži že na Čisto prepisan na Vakanovičevem stolu. Sedaj se sestavljajo tudi proračuni za deželne zaklade za leto 1873. Sicer se pa čuje, da misli vlada v prihodnje saborsko zasedanje tudi proračune za leto 1874 prinesti. In res bi bilo želeti, da s proračuni enkrat tako v tekoče pridemo, da bodemo vsaj na konci vsakega leta že odobreni proračun za prihodnje leto imeli. Da-li vlada tudi drugo gradivo zlasti kakšne zakonske osnove za sabor pripravlja, mi nij znano. Ker se pa nič o tem ne čuje, nij verjetno, da bo vlada razen proračunov še kaj drugega saboru predložila. Sicer se pa še zmirom nadejamo, da naša sedanja vlada ne bode več niti sabora sklicala niti odprla, ampak da bo vsled nove nagodbe z Magjari na nje mesto tudi nova vlada prišla.
Veliko negodovanje prouzročili so pri nas članki o panslavizmu, katere za nAgra-merico" neki Medic piše, mož „dolgib las in kratke pameti" kakor ga „Obzor" označuje. V teh člankih, katerih je že cela kopa izšla, prizadeva si Medic nevarnost ideje političnega panslavizma dokazati, ter zlasti našo narodno stranko, kot živi kotrig panslavistične mreže, vržene od Rusije črez Avstrijo in Turško, pri izvanskem svetu, posebno pa pri ogerskih državnikih ovaditi. Medic je rojen Srb. Študiral je v Parizu in Kijevu. Dopisoval iz Novega Sada v „Moskov vjedom". Se pozneje potikal tu in tam, in nazadnje postal žurna-lističen flibustijer, ki za dobro plačo svoje pero namače v vsako tintarnico. V očigled našega pogajanja z Magjari so taka ovajanja, dasiravno ne odloeivua, vendar pa zelo neprilična. „Obzor" jih celo iguoruje, ter ima prav, kajti s subjekti, kakoršen jc Medic, poštena polemika nij mogoča.
Mrazovič iu Vončina se nijsta iz Pešte v Zagreb vrnila, ampak šla sta na Dunaj, ter se tam z onimi udji ogerske delegacije,
ki so ob enem tudi v Ogersko kraljevin^ko deputacijo voljeni, o novej nagodbi na dalje dogovarjata.
O obnovi mestnih zastopstev v Zagrebu, Varaždinu, Križevci i. t. d. se je spet nekaj meziti začelo. V Karlovci že volijo. O u-spehu še ne morem poročati, pa gotovo jc, da bo tudi novo karlovško mestno zastopstvo skoz in skoz prevejano narodnjaško, kakoršno jc v Karlovci zmerom bilo.
Yz lt<kl$rru«ltl 6. aprila. [Izv. dop. Zopet jc — kakor sem vam že telegrafoval — ugasnila ena sijajna srbska zvezda! Dcnos ob 2 popoldne pokopali smo Milivoja Blaz-navca, generala vojnega ministra iu predsednika niinistcrstva. Vsi konzuli , cela v Bclgradu nalezeča se vojska, neizmerna množina sveta, bila je pri pogrebu. Z njem je Srbija mnogo izgubila. ,.Srbske Novine" pišejo sledeče o njem: Milivoj Blaznavac umrl je! Ta glas nas jc kolikor izncnadil, toliko i h bolom izpolnil. Ta glas bo izne-nadil in ožalostil celo zemljo, katera je v IMaznavcu izgubila enega od svojih najboljših delavcev, in liajplcmenitejsih patrijotov. Blaznavac je zadobit slavno ime že v svojej mladosti pod generalom Kuičaninoin kakor za-povednik artilerije v velikih dogodkih leta 184K—49. Počevši prakt. svojo vojniško karijero, nadaljeval jo je teoretično v francoskem zavodu, iu to z najlepšim vspehom. To je imelo velik upliv na vse delovanje svojega života. Ves je bil obvzet z idejo okrep-čanja Srbije, on jej je počel pripravljati sredstva.
Od 1848. 1. nij nič v vojniškem pogledu stvorjeno, o čemer Blaznavac nij imel inicijative. Knezu Mihajlu bil je v vojuiškoj struci desna roka. — Neumorno je delal in se trudil, da se vojska materijalno in umno razvije. Topolivnica, fabrika za puške in smodnik, vojniške šole, vojniško-industrijske vadnice, to vse je njegovo delo. — Ko jc s katastrofo 1868. leta Srbija izgubila svojega kneza, poprijel je on, davši izraz ljubavi naroda za Obreuovičevo dinastijo, s krepko roko njeno zastavo , in v najstrašnejem trenotku pomagal je, da se narod začuval od vsakega zla. — Takrat je bil od naroda zaznamovan za uda namestniŠtva kneževega dostojanstva, tistega namestniŠtva, katero je zapustilo v povestnici redek izgled neraztrglive sloge, naprednega delovanja v obziru na zemljo, a lojalnosti in vdanosti prema mlademu knezu. Komaj je dobil mladi knez vse krmilo vlade v svoje roke, komaj je voz države začel teči v svojem navadnem kolovozu, izgine Blaznavac iz naše sredine, umre posle 20dnevnega bo-lehanja. Moramo reči , da nas sodba teško izkuša! Ali njeni udarci ne morejo biti jači od duha naroda srbskega. Zadela nas je velika izguba, za katero moramo jako žaliti, ali v taisti čas se tešiti z mislijo, daje Milivoj Blaznavac pokazal nam pot, kateri pelje k sijajni bodočnosti.
Domače stvari.
— (C. k r. deželni načelnik A u e r-s p erg) je, kakor iz gotovega vira vemo, vsem c. kr. uradnikom ukazal, naj se udeleže pojedine na čast volilne reforme. Torej bode tukaj komandirali ,.jubcl" in posiljen „fcst". To jc pod ustavovero že prav kakor na Ki-neškem.   Potlej  po tej  komediji  bodo pa
vpili, da se ljudstvo veseli teh nemških naredeb.
— (Tudi deželni glavar kranjski; dr. vitez Kalteneggcr napisal je pred včeran jem okrožnico, v kateri naznanja vsem deželnim odbornikom (!) in uraduikom, da jc od „\Vahlreformfcicrfestkoniitcta" (kojega član pa jc on sam) dobil vabilo k fest-bauketu za vse omenjene gospode, in da si šteje v prijetno dolžnost, to častno (!) vabilo prijavljati jim. Smešna, če ne razžaljiva je ta manifestacija v tem obziru, da glavar vabi narodne deželne odbornike, na drugo stran pa interesantno ilustrira hvalisano nepristranost nemškega viteza!
— (Iz Krškega) se nam piše 10. apr: Naš okrajni paša grof Ghorinskv ima čudne pojmove o oblasti višjega uradnika proti nižjim. Sedaj jim je prepovedal, da ne smejo uradniki zahajati v tisto krčmo (h g. Grego-lič-u) kamor navadno narodnjaki pridejo. Gospod paša mora sc pač bati za svoje podložne, da no bi jih okužil narodni duh.
— (Iz Idrije) se nam piše 10 aprila: Vse hiti denes ogledat si velicega 84 funt. teškoga volka, ki ga je ustrelil znani lovec Anton Hvala dve uri od Idrije na Krekovšem. Dolgo časa sem jc imel imenovani lovec to zver na sumu, da mu srne krade, dolgo jej je prežal in nazadnje se mu vendar posreči, da zapazi včeraj dva volka, gotovo samca in babico j meri, in res tudi enega izmed nju namreč sanica zadene v trebuh. A zver še ne pade; drugi pok pošlje jej krogi je v čelusti, pa žival še leti kacih sto in petdeset korakov, potem pa vendar polagoma konec vzame. Babica jc ušla. Skrb lovčeva bode da tudi njej pride do živega.
— (G. poslanec Herman) nasvetuje glede „Slov. Gospodarja", da bi list samo trikrat na mesec izhajal in se po 2 gold. za leto daval. Katoliško tiskovno društvo naj ostane lastnik, uredništvo pa izroči posvetnemu in sicer samostalucmu človeku. Dalje naj bi se „Slov. Gosp." iz Maribora v Gradec preselil, kjer bi se postavilo oskrb-u i š t v o 3 gospodov, katerim bi pripadalo neposredno nadzorovanje in ravnanje lista. Glavna skupščina tiskovnega društva bode imela o teh llerman-ovih predlogih odločevati.
— (Pol. nar. gospodar, društvo) pri sv. Lovrenci v Slov. goricah bo 14. t. m. zborovala v Užnarjcvem hramu g. Ignacija Goloba; — na zadnje tombola.
— (Birme) bodo meseca maja t. 1. v gornjegraški dekan iji po naslednik farali: 16. v Solčavi; 17. v Lučah; 18. na Ljubnem; 19. pri sv. Frančišku; 20. v Rečici; 21. v Mozirji; 22. v Gornjcmgradu in 23. pri Novi Štifti. — Razpisane sofarc: Poličanc do 12., St. Martin v Rožni dolini, Ljubno in Središče do 23. t. m.
(„S1. Gosp.")
— (V J are ni ni) jc, kakor poroča „Slov. Gospodar", dne 31. marca ob 3. uri zjutraj neznan človek ustrelil v vugovskeni dolu samskega mlinarja Jož. Purgaja. Kako premišljeno je izvršil svoje hudodelstvo, se vidi iz tega, da jc bil napustil vodo, in je mlinar zaslišavši šum brž pritekel vodo zapirat. V tem sc ukrade hudobnež v hišico in vr-nivšega se mlinarja z lastno puško ustrelil Ta, čeravno smrtno ranjeu, beži še vendar k bllŽnjemn sosedu Bračku, kjer ga dajo prevideti s sv. zakramenti, ob pol osmih pa je umrl! — Mlinar, akoravno pri zavesti, nij
spoznal hudobneža; so pa nekteri zreli tički na sumu, in menda se posreči sodniji hudobneža izvedeti. — V četrtek 8. aprila pa jc vstrelil poMttaik A. P. v (iačniku v svojega zeta, s katerim je živel v vednem prepiru, in ga tako ranil, da se dvomi nad njegovim ozdravljenjem. Nesrečni Btarcc pri 67 letih jc šel sam po zdravnika in nesel napisano dogodbo sam k sodniji! Da pa tudi tega ne more izgovarjati prenagljenost, se razvidi iz tega, ker si jc, kakor slišimo, puško pred kratkim izposodil, in so ljudje pozna-joČi vse razmere, davno že sc bali, da so kaj takega prigodi.
— (Slovaške novine) ,,Slovenske Novinv" prinašajo dva obširna članka v pri-poroko ljubljanske banke „Slovenije", da bi na Ogcrskem med Slovaki zavarovalno delovanje pričela.
Razne vesti.
* (Konjska kuga.) Celo zimo in še tudi zdaj razsaja po severni Ameriki huda konjska kuga, katera jc že mnogo konj pokončala. Prikazala se je ta bolezen meseca septembra 1. 1. v Kanadi in potem se naglo širila po sevcrno-amcrikauskib državah. Konji začnejo kašljati, vidno hujšajo, naposled jim otekajo noge in vodenični poginejo. Skupna vrednost konjev v scvemo-amerikanskih državah sc ceni na 660 milijonov dolarjev. V nekaterih državah so skoraj vsi konji zboleli ; sploh pa jc 30% bilo od te bolezni ua-padenih, od kojih jc 3 do 4% poginilo. Samo v Novem .Jorku je bilo 40.000 bolnih konjev. Pa ne samo konje, tudi kuretino je napadala ta kuga.
* (Francosko maščevanje). Francozi z vsemi pripomočki v svojem narodu liotc živo ohraniti „masčevanje" nad Nemci. Celo v pisateljskem društvu (Societe des gens de lettres) je znan govornik to struno poudaril: Francoska, pravi, računa sedaj ravno tako na svoje pisatelje kot na svoje vojake, da se vzderži v pervi versti svobodomiselnih in omikanih narodov in ako treba, da se maščuje. Po pervem napadu,ko je velika vojna na bojiščih ležala, bila je kompanija prostovoljnih strel jc c v, ki so sovražnika neprestano nadlegovali in naše stare vojake maščevali. Mili so v njenih verstah Benjamin Constant, Ktieune Jony, Beranger, in Lamariiues, kateri poslednji je svoj zdrobljeni meč s peresom zamenjal. Vsi so se bojevali po Časnikih , brošuricah, v knjigah za oskrunjeno domovino. Mi smo sino\i teh vrlih mož. Iz-pol no vanje domovinske dolžnosti, ki se vsem srcem in vsem duhovom uriva, bode svetu še enkrat izpričala, da, ako so francoski vojaki premoči morali umikati sc, ostane še vedno zvesto udana, neutrudljiva, zmerom na boj pripravljena četa, namreč: franco-sk i pisatelji!
Umrli v IJul>lj;mi
od 8. do 10. aprila. Johana Tomic, ubožiea, 40 1., na pljučnem mrtudu.
— Marija Rogač, prebivavka, ou 1., na pljuč, tuberk.
— Cest. gospa Florjana Rok, redovnica, 7.'J 1., na pesanji. — Jan. Pere, probivavec, 44 L, na pljuč, tuberk. — Marija Velkovrh, kajftarska lena, 02 i„ na vodenici. — Jan. Siuolej, čevljar, 3f> 1., na sušici. — ApolonHa Fiater, delavka, 1., na pljuč, voden. — Jernej šolar, kovač, 51 I,, na brigt. bolezni.
Tujci.
10. a p r i 1 a.
Pri Eteffcntui   Pevko  h Poljan. — Ileller iz Toplic, — Zorarich i/. Dalmatinskega. — Lindlg
vi Sturgarta. — Majer iz Varaždina. — Kune iz Trsta. — Fiser iz Solnograda. — Šveiger iz Dunaja. — Cochini iz Trsta. — Heriihart iz Dunaja.
Pri š\aie. Kolin iz Dunaja. —Pau-
pM iz Johaninthal. — Žvaiiut iz Kočevja. — (»las iz Dunaja. — Sittich iz Kriktgft. — Tomlay iz Dunaja.
Pri Zniiiorrl: I.ehtikar iz Maribora. — Iskra iz Judcnburga. — Stnllef iz Dunaja. — Zaje iz Laškega. — Zidarič iz Gradca.
Dunajska borsa 11. aprila.
(Izvirno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   70 gld.	30	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	•   ™ -	60	n
	• 103 „	BO	o
Akcije nirodne banke   . .	954 „	—	1»
Kreditne akcijo.....	. 333 „	25	n
	. 108 „	80	n
			n
	— ,	—	n
	107 „	GO	„
Ste v. 185.
Razpis
sIiizIm'   i a J u i I* je
pri županiji v #i»/t##< blizu Trsta, v ko-perskim okraji z letno plačo 540 gld. a. v.
Prosilci se imajo (»glasiti pri županiji s pisanimi prošnjami in dotičnimi sprieali, 8 krstnim listom do 24. t. m. (aprila), ter naznaniti popolno zmožnost slovenskega, nemškega in italijanskega jezika za ura do van je.
Zraven plačila jc tudi privatnega zaslužka.
Dolina, 8. aprila 1873. (113—2)
Zobni zdravnik
docent dr. Tanzer
ix Grrailca, ordinira v zobozdravniškem in zobotehničnem stroku vsak dan  od  8. do  G. ure tu v Mjjiil»lf4t»ii,   „Hotel   Elefant"   v 1. nadstropji, sobe štev. 20. (109—2)
Pomudek od 7. t. m. skozi tri tedne.
V knjigovodstvu, korespondenci
v nemškem kakor tudi v slovenskem jeziku, tako tudi v koloni jalnem, manufakturnom in pridolskem trgov in stvu zmožen mož išče službo. Natančneje se poizve v administraciji tega lista. (107—3)
Gospodu Dr. J. II. POIT-ii, c. k. ilrorni zdravnik za zobo na Iiunaji. Itognergas.s* Nr. 2.
Čutim se dolžnega, Vam v zadevi Vašo sloveče anatherinove ustne vode poročati, da je vso moje upanje presegla.
Raba anatherinove ustne vodo jo dovolj za utesenje najhujših zobnih bolečin, da se no povrnejo več.
V prid trpečega človečanstva priporočam anatherinovo ustno vodo pri vseh ustnih in zobnih boleznih kor dozdaj najboljše.
Pooblastim Vas, to vrstico porabiti, kakor Vam Jo ljubo iu se podpišem s posebnim spoštovanjem
Dr. Romualdo Bellich, 1. r.
Trst, 18. marca 1872. (.73—1)
Se dobiva:
v Ljubljani pri J o s. Karinger- jI — A. Krisper-ji — Petričič in Pir kor-j i — E d u ar d Mabr-u — Fo r. M o I h. S c hm i t t-u
— E. 11 i m c h i t /.- u, 1 o k arj i i — v Kranji pri L. K ris por-j i — Seb. Sc h a mi i g-u, lekarji; — v Pliberg-u pri llerbst-u, lekarji;— v Varaždinu pri llalter-ji, lekarji;
— v Rudolfovem pri Dr. Piz/.o 1 i-j i, lekarji
— J osel'Herginan-ii; — v Krškem pri Fed. \i <>m o h e8-u, lok.; —v Kamniku pri Jahn-it, lekarji;  v Gorici pri   P o nt on i - j i, lekarji
— J. Keller-ji; — v Warteiiberg-u pri P. (»adlcr-ji; — v Vipavi pri An ton. D ep e-r i 8-u, lok.; — Postojni pri Kup te r 8 c h ni i d t-u lekarji; — v Kkofjilnki pri <-). Ta bi a n i-ji, lekarji ; — v Kočovji pri J. Ura une-tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska tekarnioai —v Litiji pri  K.  iM ii li I \v e n ze 1-j i, lekarji; — v Ka-
doljiei pri Zal ok ar-jo vi vilo vi.
* (Med Bulgarc) hoče Turška zopet 200,000 mohamcdauskib Ccrkczov naseliti. Pred desetimi leti iu tudi kasneje je Turčija| naselila več čerkeskih rodov v bulgarsko' zemljo, da tukaj kot razbojniki Slovane nadlegujejo. — Pruski poslanec v Carigradu, Keudel, pak bi rad Turško pregovoril, naj Nemcev v Bulgarijo naseli. Tu jc zopet oni nemški „drang naeh osten", ki hoče nenem-ške narode deposedirati in odirati.
* (Celo mesto na delnice.) Ob finskem zalivu na Ruskem se bode celo mesto na delnice zidalo. Delniško društvo sc jo že v ta namen ustanovilo in kupilo velikanske prostore okolo zaliva, na katerih bode postavilo novo morsko mesto „Petrovsk". Železnica je že dodelana, da veže Petrovsk s finsko železnico. Ruski bogataši pa nameravajo, tukaj zidati si krasne poletne gradiče. Celo mesto na delnice, do tega še Angleži in Amerikanci nijso dospeli.
* (Grozna smrt.) V tako imenovanem „hrvaškem mlinu" blizu Celja je zidarjem stregla 17 let na pridna deklica Mica Kugler-jeva od sv. Martina v Rožni dolini. 2. t. m. pride reva preblizu mlinskemu kolesu, ki jo popade in v trenotku zdrobi, da so telesni kosci po vodi plavali.
* (Nesreča v rudniku.) Iz Koflacha se poroča, da se je v jami „božjega daru" pri Lankovici, ki je lastnina vordernberško-kbflaškega rudarsko - obrtnijskega društva , zelo pomilovavna nesreča pripetila. V zapadni stavbi jame udrlo se je namreč po noči več slemen in nasledek temu jo bil, da sta dva ravno blizu delujoča rudarska delavca od zemlje bila zasuta. Veliko ur so imeli rudarji dela, da Be jim je posrečilo, prekopati do revežev ; našli pa so ju že mrtva, in sodnijsko preiskavanje bode imelo določiti, ali je udirajoča so zemeljna masa ali pomanjkanje zraka nesrečneže usmrtilo. Eden izmed njiju se je imenoval Andrej Kladnik, drugi Boštjan Koritnik. Kakor se dozdeva, nij nihče te nesreče neposredno zadolžil.
Narodno - gospodarske stvari.
— Ljubljanski filijali iS ti rs ko eskomptne banke gre zasluga, da je na tukajšnem tržišči v denarnem prometu uvedla neko novarijo glede nalaganja novcev, na katero obračati pozornost slovenskega občinstva zdi se nam primerno. Ta način nalaganja denarjev, s katerim se omenjeni zavod zlasti peča, imenuje se „Grir o-Conto" in ima toliko prednosti za vsacega, da je lebko umeti, ka se je v kratkem Času sploh prikupil in dendenes po pravici živa potreba občinstva, katero ima posla z novci. Za vloženi denar plačuje banka zdaj 5°/o na leto od tistega dne počenši, ko je bil vložen. Naloženi zneski zapisujejo se v „računsko knjižico", katero vsak vložnik dobi v roke glasečo se na njegovo ime. Iz banke jemlje se denar po tiskanih nakazilih (cheques), kateri se režejo iz posebne od zavoda izročene knjižice; na teh nakazilih se le izpolni, kar treba po predpisanih pravilih, in bankna kasa jih izplača brez odpovedi. Ce se samo pomisli, da je po tem takem mogoče vsak kterigod znesek od 5 goldinarjev naprej plodonosno naložiti proti knjižici in naloženi kapital vsako uro spet vzđignoti, je dobiček dosta jasen in sovišno bi bilo izpodbujati občinstvo, naj se koristne te naprave obilo poslužuje. Obresti izračunajo se na pol leta in sicer 30. dan junija in 31. dan decembra vsacega leta; narasle obresti prištevajo se potem glavnici in zopet obresti ueso. Filijala Stirske eskomptne banke pridobila si jc sploh po točnem svojem poslovanji v kratkem času znamenito klijentelo in z dobro vestjo sme priporočati sc za izvršitev vsake vrste banknih opravil. G.
Listni« u ureduiHl« a. G. L. J. v B. Petne doneske za „Slovensko Matieo" sprejema društveni denarniear, kateri jo letos g. J. Vilhar v Ljubljani; sicer pa ima tudi vsak poverjenik pravico, lotne doneske pobirati. Obrnito so tedaj do poverjenika svojega okraja v L.
Izdatelj in za uredništvo odgovoiea: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".