Leto LXVL, ft. 261 LJubljana, sreda 15. novembra lojj Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva uHea ftt, A Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3196 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg It. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 2C. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon «t. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon fit. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Francoski odgovor Nemčiji Francija bo v ženevi z Nemčijo, ali pa brez nje, pred vsem svetom nadaljevala delo za organizacijo miru Pariz, 15. novembra, AA. Včeraj popoldne se je nadaljevala debata o zunanji politiki francoske vlade. Debato je otvoril radikalno socialistični poslanec Nogaro, ki je v svojem govora obžaloval najnovejše mednarodne dogodke, ki so privedli do nesporazuma v politiki raznih vlad. Glede razo roži t vene konference je Nogaro dejal: Mi se tudi pred voljo kakega naroda ne moremo ukloniti. Ali se bo Nemčija vrnila k politiki miru, ali se bodo pa narodi, ki složno delajo ca mir, znali sami rešiti. Paul Boncour Zunanji minister Paul Boncour, ki je govoril za poslancem Nogarom, je v glavnem ponovil misli, ki jih je naglasil že v petek, pri čemer je poudaril, da se pridružuje govornikom v njihovih izva janjih. Gg. predgovorniki, je dejal g. Boncour, so ugotovili nesrečne posledice nemške revolucije. Glasovanje 12. no vembra v Nemčiji nas ni presenetilo, reči pa smemo, da izid nemškega plebiscita prav nič ne more i spremeniti francoskega stališča. Revolucija v rajhu je spravila v kaos mednarodne ustanove in nedeljska zmaga je to potrdila. Ta zmaga je pospešila ritem revendikacij, ki nosijo v sebi dinamiko s tendenco, da udarijo čez meje rajha. Naj bodo zagotovila o želji do mini, ki jih slišimo v govorih, naj bo volja nemških voditeljev še tako dobra, koncept, na katerem je zasnovan pokret, ki zdaj triumfira, vsebuje velike nevarnosti, zaradi česar je nemogoče, da zunanja politika držav, ki meje na Nemčijo, ne bi neprestano imela lega pred očmi. (Burno odobravanje.) Po periodi depresije misli nemški narod, da je v tej eksaltiranosti nacionalizma našel smisel za življenje in za izvedbo svojih upov. Toda mi smo pri vsem tem zmožni sprejeti jasno in konkretno politiko, ker so v pretiranem nacionalizmu zmerom razne možnosti raznih pustolovščin. Rasistični koncept Ima v sebi neomejene možnosti in utegne udariti preko meja, določenih v pogodbah. Red in stabilnost Evrope sta v nevarnosti zaradi izrednega antagonizma med hitlerjevsko revolucijo in ženevsko ustanovo. Odhod Nemčije iz Društva narodov ne bo izpremenil politike narodov, zbranih v Ženevi, toda nikogar ne more presenetiti, da so sosedje Nemčije vznemirjeni in da hočejo svojo politiko prirediti dogodkom. Govor Sarrauta Pred glasovanjem je imel predsednik vlade Sarraut govor, v katerem je izva-jal: Problem francosko-nemških odnošajev je problem miru. Ugibalo se je, kaj bo francoska vlada storila po nemškem plebiscitu. Francoska vlada je takoj izpo-četka ohranila hladno kri, da ne bi razburila duhov in da bo lahko mirno šla na svoje delo. Takšna pot je lahka, zakaj Francija s svojimi 40 milijoni Francozov ne pozna strahu, mimo tega pa razpolaga z materijalno in vojaško silo, Id nikomur ne dovoljujeta, da bi ji diktiral njeno pot. Samo sporazum med narodi more odstraniti nevarnost Francija hoče danes prav tako, kakor je včeraj, nadaljevati delo miru. Nemški plebiscit je Francijo le potrdil v tej njeni želji. Francija ne bo odnehala, kjer ne sme odnehati. Društvo narodov in razorožitvena konferenca zanjo še zmerom obstojata. Na tem terenu bo skušala ohraniti svoje zaveznike in prijatelje, katerih zadržanje utegne biti danes nekam negotovo; toda namestu da bi jim očitali dvoličnost, moramo gledati, da bomo razumeli njihove težnje in skrbi ter jim dopovedati, da je v njihovem interesu, če stoje z nami in nam pomagajo lojalno organizirati mir v Evropi, pozneje pa na vseh točkah zemeljske oble, kjer bi utegnil biti ogrožen. (Burno pri- rjevanje.) Edino sporazum med vsemi narodi more odstraniti nevarnost, ki staja na obzorja. ranci ja si bo znala priboriti spoštovanje Francija se s svojo politiko sme zane-i na podporo pretežne večine člove-va, da si zaščiti svoje pravice. Franci-a je danes dovolj močna, da da. pribori spoštovanje. Francija se bo razorožila le pod določenimi pogoji. le v zameno za učinkovita jamstva varnosti. V okoliščinah, ie nadaljeval Sirraut, v katerih se bo nadaljevala razoroži tvena konferenca, se smemo opirati na obstoječi dogovor med Francijo, Anglijo, USA in Italijo, da se doseže konvencija, h kateri upamo, da bo tudi Nemčija pristopila, če ji je iskreno do miru. Pridružujem se izjavam g. Boncourja, da ne bo vlada ostala gluha nasproti nobenemu predlogu, ki bi se pojavil v interesu miru. Poziv Hitlerju Nato se je Sarraut obrnil na Nemčijo in izjavil: G. Hitlerju s tega mesta sporočam: Trdite, da želite mir. Ta želja je rudi naša, ta želja je vodila vso Brian-dovo politiko. To željo imamo redi danes nasproti vsem državam in nobene države nočemo poniževati ne zmanjševati njenega ugleda. Kateri Francoz bi bil tako blazen, da bi hotel zbrisati z zemljevida narod 60 milijonov ljudi*? Francija želi, da ima tudi Nemčija svoj prostor na solncu. Francija ni neobčutljiva za trpljenje nikogar in je za zmerom in povsod iskala možnosti za sporazum in za zbližanje. Ko smo to povedan, imamo pravico zahtevati, da se tej volji do sporazuma pridruži tudi volja za lojalno ureditev vprašanja enakopravnosti. To enakopravnost Nemčija zahteva in se sklienje na izjave 12. decembra 1932. Toda kakor vsaka stvar ima tudi ta dva konca: enakopravnost in varnost. Francija je na to enakopravnost pristala le pod pogojem, da se obe vprašanji povežeta, toda Nemčija je pograbila samo en konec, enakopravnost, za drugega se pa ne zmeni. Zato pravi Francija: Ne! Če gre samo za enakopravnost brez protidajatve, tudi drugi podpisniki izjave ne morejo drugače reči. Francoski pogoji Vzlic temu je pa Francija pripravljena razgovarjati se, a le pod dvema pogojema: prvič, da se razgovori vrše pred vso mednarodno javnostjo in da se spoštujejo naša prijateljstva, drugič pa hoče Francija vedeti, o čem se bo govorilo, Nemčija se mora brez ovinkov izjasniti in povedati, na kakšnem temelju se bodo razgovori vršili, to je prvo, vse drugo pride šele pozneje. Francija pojde v Ženevo, da bo tam nadaljevala z Nemčijo ali pa brez nje delo za organizacijo miru pred vsem svetom, ki bo lahko vnovič precenil njeno lojalnost. Zaupnica vladi V zgodnjih jutranjih urah se je nato vršilo glasovanje. Vladi in njeni politiki je zbornica s 3°4 glasovi proti 144 izrazila zaupnico. Zbornica je izid glasovanja sprejela z dolgotrajnim odobravanjem. Churchill za Francijo Londor, 15. novembra. AA. Churchill je imel govor na banketu konservativne stranke, v katerem se je do-teknil razoro^tvene^on-ference m se iznova energično izrekel proti vsakemu poskusu, da se okmex> defenzivne moči Francije. Mobilizacija avstrijske pomožne policije Vlada je odredila koncentracijo policije na Dunaju, kjer se pripravljajo važni ukrepi proti socialnim demokratom — Bombe pokajo po vsej državi Dunaj. 15. novembra, r. Vlada je danes izdala odlok, po katerem se pozivajo v aktivno službo vsi rezervni policaji, ki so letos spomladi opravili Sesttedensko vežbanje v policijskih vojašnicah. Odlok se utemeljuje s tem. da ie neobhodno potrebno zamenjati polici«-1-«« osobje. ki je sedai že tedeu dni nepre-' v službi. To je prvi primer, da se poz. rezervni policaji v službo in to zaradi ohranitve jamega reda in miru. Po informacijah v vladnih krofih je hilo pozvanih odnosno mobiliziranih okrog 9009 pomožnih policajev, docim jih je že od prej več tiso* ostalo v aktivni službi. Pomožna policija se po veČini rekrritira iz vrst Heim-vvehra. Vse te policijske čete so koncentrirane na Dunaju. V zvezi s tem so se začele danes širiti alarmantne vesti, da se pripravljajo na Dunaju važni dogodki. Pred vsem se zatrjuje, da je bila izvršena ta koncepcija policije na Dunaju zaradi tega. ker namerava vlada ie v prihodnjih dneh razpustiti socialnodemo-kratsko občinsko upravo in imenovati vladnega komisarja. Da ne M prišlo do nemirov, fe policija v pripravljenosti ter bo v danem primeru zasedla vse občinske prostore, urade in ustanove. Močni oddelki pomožne policije odnosno Heimwehra so že nastanjeni v neposredni bližini magistrata. S strani Heimw»hra se vedno boli vehementno zahteva po razpustu socialno demokratske občinske upraFe. Prav tako kakor na Dunaju je policija tudi v vseh ostalih mestih in industrijskih centrih v strogi pripravljenosti. Zastražene so tudi vse železniške proge in vsi važnejši javni objekti. Kljub temu pa se neprestano ponavljajo razni več ali manj demonstrativni atentati. Tako ie sinoči v Innsbrueku eksplodirala bomba na strehi poslopja, kjer je nameščena policijska direkcija. Bomba je porušila streho, vendar pa ni povzročila f poslopju *amem večje škode. Istočasno je eksplodirala bomba tudi na dvorišču poslopja tirolske deželne vlade, druga pa na vrtu dr. Steidla. direktorja iavne varnosti za Tirolsko in voditelja tirolskih Heimwehrov-cev. V Leobnu je eksplodiralo v teku včerajšnje noči okrog 20 bomb in petard. Polici] ie izvršila v zvezi s tem okrog SO aretacij. V svrho olajšanja kontrole nad gibanjem narodnih socialistov so policijske oblasti v vseh večjih mestih izdale nalog, da se morajo ugledneiši hitlerjevski voditelji vsaki dve uri javiti na policiji odnosno na občinskem uradu. Zastoj v ameriško - ruskih pogajanjih Zaradi naraščajočega odpora proti priznanju Sovjetske Rusije bodo razgovori med Rooseveltom in Litvinovim najbrže prekinjeni Pariz. 15. novembra. AA. Iz Washing-tona poročajo, da postaja opozicija proti priznanju Sovjetske Rusije po USA, »lasti pa proti morebitni ameriško-sovjetski zvezi od dne do dne večja. Poslanec New-vorka Fish, ki ga imajo za najbolj ogorčenega nasprotnika Sovjetov, dobiva čedalje več pristašev. Tako ima na svoji strani že 15 političnih in verskih organizacij, ki jim je glavna deviza neusmiljen boj proti komunizmu. Predsednik zveze teh organizacij Hersev je začel zelo energično kampanjo proti temu, da bi ameriški senat priznal Sovjetsko Rusijo. Glede razgovorov med Rooseveltom ln Litvinovim se zdi možno, da se bodo prekinili zaradi teikoč, ki eo Tiaotal«. kar u- hteva predsednik Roosevelt, da 9« na wa_ shingtoziskih razgovorih načne tudi vprašanje ruskih dolgov, čeprav je bilo prvotno nameravano to vprašanje odložiti na kasneje, to je tedaj, ko se bodo uredila vprašanja dolgov tudi ostalih evropskih drŽav. V moskovskih krogih mislijo, da je predsednik Roosevelt iznenada izpremenil svoje stališče nasproti Litvinovu zaradi nekih obveznosti, ki jih je moral prevzeti nasproti ameriškim industrijskim organ i-zacijarm, ki so sovražno razpoložene nasproti Sovjetski Rusiji. Pristopajte h „Vodnikovi družbi" Vaclav Talich dirigira Revolucionaren dogodek za nas simfonični orkester, za našo simfonično muziao Ljubljana, 15. novembra. Včeraj zvečer je v Unionu dirigiral simfonični koncert Vaclav Talich. Kako *o to priprosto slijil In vender je bil to revolucionaren dogodek za Ljubljano, za naš simfonični orkester, za našo simfonično muziko. Vaolav Talich, dirigent !n človek, o katerem se brez superlativov re more govoriti, je dirigiral. Dirigiral je, ke- ga je v to svrho v Ljubljano povabHn Glasbena iMatica, ki je hotela in želela, da praznuje 2?>i©tnico svojega delovanja pri nas, kjer se je to njegovo delovanje pričelo, kjer je krstil tedaj še našega ne- bogljenega otroka: domač simfonični orkester, kjer je spoznal svojo življenjsko družico, kjer je preživel nekaj srej.nh, delapolnih, uspešnih, a tudi bridkih, tr-njevih let. Usoda je Lotela, da nas je moral zapustiti. Na svojo srečo! Pri nas bi se bil morda posušil, skisal v gos:'! ii-ikem dimu, kakor toliko drugih ljudi. V svetu pa je rasel in rase! in zrasel kot dirigent tako visoko, da si morajo njegu vi občudovalci nevarno vzviti nazaj vratove, ako mu hočejo pogledati v obraz, .»led prvimi dirigenti evropr'.imi, ne, svetov 11-mi hodi, doma je na celem glasbeaem svetu, slave ga in časte. K.do drugi bi že davno pozabil na malo, provincialno, nehvaležno Ljubljanu, on pa ni in je prišel zopet, to pet sam, da dirigira ob svojem jubileju nas simfcnični orkester, katerega začetke je pred 25 leti sam poklical v življenji Trije členi opernega orkestra, '»trije mušketirji« jih je nazval Talich, še danes sodelujejo v tem orkestru, ki ga je on vodil takrat, a mnogo, mnogo nas je, ki smo ga že takrat občudovali, ki smo že Cajkavskega »Patetično«. Toda tokrat imenovati njego\e prijatelje. Priie) j? torej, pripravil v petih vajah, ki so bile vsaka zase silno zanimiv dogodek, simfonični koncert ter ga včeraj dirigiral. Izbral si je za svoj jubilej jubileje Dvofaka. Suka in Čajkovskega ter mča-stil tudi slovensko simfonično mu/ir.o. Seveda smo slišali Že dostikrat Dvorakov »Karneval«. Sukovo »Meditacijo na ^o:\\ sv. Vaclava«, škerjančev »Simfonični stavek« pod vodstvom komponista samega že dvakrat, to pot tretjikrat in čestokrat že Cajkavskega »Paetično«. Toda tokrat je bilo vse to nekaj popolnoma drugega, nekaj novega, nekaj še nikoli slišinega. odkritje, ču iež. Kdo bi s- mislil da more naš simfonični orkester, > vseh naših orkesterskih kotov, iz opernega, iz Marčnega, iz konservatorijskega orkestra sestavljen, doprinesti kpj takega, kakor je bilo to včeraj zvečer. Za to je bilo treba postaviti predenj, ne. nadenj čudodelnika, kakor je Talich. Srečni ljudje, ki jih je posvetil on. Union je bil, kajpada, do vrha natlačen. Oba: 71Maneki orkester in publika svečano ganjena in ko }e po burnem sprejemu Talich dvignil svoje predu^evljene, fakireke roke, nam je v&em zastal dih. Izpovem se, da sem bolj gledal kot poslušal. Pa ne samo jaz. In videl sem, kako je iz njegovih dvignjenih rok, iz konca njegove tanke dirigentske palčiće švignil ogenj sv. Elma ter zaznal njegove ljudi, da so zagoreli kot grmada in izželi iz sebe vso to čudovito moiziko do poslednje srage. To ni bil smrtni človek, ki je stal pred orkestrom kakor v oblakih, ampak poosebljena muzika, ne suženj kom-ponistovega genija, ne njegov tiran, ampak njegov apostol, njegov Janez Krstnik. Vsak delec njegovega asketskega telesa je izžareval muziko, oči so tlele, se jokale, smejale, 'ista šepetala, lasje se vBipali na duhovito čelo, cela glava se grozniČno metala, trup se v ekstazah vil in roke, rofce! Kako je z njimi pripravljal in pojavljal nehotične kvadre stopnjevanj, gradil zvočne mogočne stavbe, vlival pomirjevalno olje na razdivjane glasbene valove, vabil, pretil, božal, grozil. Te roke so vredne slikarja umetnika, ve^esa filma. Tako do poslednjega barvTiftcrn zvoka, do nosledniecra melodičnega znno?a. do poslednjega arhitektonskega diha, do poslednjega ritmičnega sunka, do poslednjega dinamskeua vzklika zamore izvesti delo le oni, ki en je zaje! z vso svojo dušo, ga absolviral brez vsakega ostanka in zopet brez vlsakega ostanka iz sebe izlil, včaral v dušo in telesa svojih muzikov. Dru- gega peresa je treba, da bi bilo v stanu izpeti vse, kar smo občutili včeraj zvečer. Ne morem si misliti človeka, ki je bil včeraj pri tem čarobneoi večeru navzoč, d;, bi ga kdaj pozabil Po Dvofaku je na oder stopil predsednik Glasbene Matic« dr. VI. Ravnihar, se poklonil velikemu dirigent j, ga meč-ano nagovoril ter mu izročil vence Glasbene Matice, Orkestralnega društva Glasbene Matice, mestne občine, opernega orkestra, češkoslo va?ke Lige in konservatoristov. Pevke pevskega zbora Glasbene Matice p« »o ga zasule z galerij s ploho cvetja. K kletnemu jubileju mu ie iz Beograda brzojavno čestital tudi minister dr. Albert Kramer. Ob Sklepu koncerta fe moral kljub težkemu, a Še bolj diševnemu naporu svež, elastičen, radosten nP^:etokrat na oder. Aplavdirala sla mu brezkončno orkester in publika. — Menda sc Še nihče s teea odra ni moral tolikokrat zahvoljevati. Po vsem tem bi o izvedbi posameznih del govorili pomenilo ponavljati se. Naj rečem le, da smo Skerjancevo delo včeraj šele pod Talichom sp>znali in to kljub temu, da ga je komponist ie prej dvakrat sam dirigiral. Talich ja vlil v tega Skerianca či*to nov duh, i/vabil iz njega najskritejše zvočne drobce, da, celo inspirira! neslutene nove, ga zgradil kot Jirhitekt - Čudodelnik in okrasil z veliko interpretacij^ko cloriin. Lahko je mojstru svojega dela hvaležen. Kdaj se vidimo zopet, dragi Vaclave? Pa morda ne >ele čez novih petindvajset let? Ef, kje bomo že mi! Zato pridi I Pridi kmalu, da sc še naužijomo onega zdravja, lepega, gorkeaa. ki nam je v teh blatnih, meglenih časih potrebna: odkritosrčnosti, poštenosti in resnice v današnji glasbeni umetnosti! = \_— č. Anglija gradi nove vojne ladje London, 15. novembra, g, V spodnji zbornici je bilo sinoči napovedano ojačeiije angleške mornarice. Prvi lord admiralhete sir Atonsell ie i/javil na vprašanje, da je vlada žal prisiljena Izpopolniti mornariški program za tekoče leto z gradnjo treh križark. Ena iz-mcl njih bo 5200-tonska ladja tipa »Areruse«, ostali dve križarki pa bosta popolnoma novega tipa s približno 9000 tonami in težkimi topovi. Napoved je prva neposredna posledica dejstva, da sta zaceli povećavati oborožitve na morju Japonska in Amerfka. Japonski dumping Tokio, 15. novembra« g. iJ(j «j izjavljenem izkazu o ju->ons-ki zunanji trgovini za prvih osam mesecev tekočega leta, je Japonska napredovala na prvo mesto vseh tekstilnih izvoznih držav. Od januarja do avgusta je izvozila za 1392 milijonov komolcev te.kstilij in s tem prekoračila angleški izvoz za še*t milijonov. Leta 1928. Je znašala celokupen jaron^ki izvoz tekstilij 1700 milijonov. RĐKleikl pa 3800 milijonov. Novi štajerski deželni glavar Gradec, 15. novembra, d. štajerski deželni zbor se je včeraj sestal k volitvi novega deželnega glavarja po odhodu dr. Rintelena, ki je bil imenovan za avstrijskega poslanika v Rimu. Zastopniki so-cialno-demokratske stranke so izjavili, da nočejo postaviti lastnega kandidata, ker zaradi meščanske večine v deželnem zboru ni nobenegea upanja, da bi bil izvoljen. Zastopnik Landbunda je izjavil, da bodo njegovi pristaši volili od krščanskih so-cialcev predlaganega kandidata ter ga tudi toliko časa podpirali, dokler bo izpolnjeval ustavne predpise. Pri volitvah je bilo oddanih 37 glasovnic. 22 za krščansko socialnega kandidata dr. Al. Dienstle-derja, 15 glasovnic pa ie bilo praznih in zato neveljavnih. Konfinacija italijanskega pisatelja Rim, 15. novembra. AA. Tukajšnja kon-finacijska komisija je obiodila znanega italijanskega plsateflja Curzija Henrika Su-kert-Malaparteja na 5-letno konfinacijo. Mateperte je bil že odveden na otok Uparl. Angleški ki avstrijski poslanik pri italijanskem kralju Rim, 15. novembra. AA. Novi britski poslanik sir Eric Drummond in novi avstrijski poslanik Rintelen sta izročila kralju svoja akredltivna pisma. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2307.90 — 2319 26. Berlin 1363.47 _ 1374.27. Bruselj 798.79 Ao 802.73, Curih 1108.36 _ 1113.85, London 183.36 _ 184.96, New York 3441.61 do 3469.87, Pariz 223.99_225.11, Praga 170.01 do 170.87. Trst 301.29—303.69 (T>cemija 28.5%). Avstrijski slllng v privatnem ML rin^u 8.95. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.21, London 16.5750, New York 313.30, Bruselj 72.07. Milan 27.2250. Madrid 41.90. Amsterdam 908.25, Berlin 123.20, Dunaj 57.30, Praja 16.34, Varšava 57.90, BakAreftta S.OS. »SLOVENSKI NAHOD«, dne 15. novembra 1933 Letalski napad na LJubljano Navodila glede postopanja prebivalstva med mrateim napadom na mesto Ljubljana, 15. novembra. O organizaciji zaščite mesta Ljubljane pred aračnimi napadi je izSei že v začetku meseca aprila daljši članek v ijubUansiah dnevnikih. Da se preizkusi na eni strani praktična uporaba vseh dosedaj organiziranih zaščitnih naprav in ukrepov, na drugi strani pa, da se prebivalstvu predoči slika sovražnega napada iz zraka v manjšem obsegu, se vprizori v soboto 18. t. m. v zgodnjih popoldanskih urah vaja — letalskega bombnega napada na Ljubljano. V to svrho se bodo porabila aktivna napadalna in obrambna sredstva, t. j. aeroplani, obrambni topovi, mitraljeze itd., a bombna sredstva bodo markirana z raketami in vrečicami z barvanim žaganjem. Pasivna obramba pa bo sestavljena iz sanitetskih oddelkov za prvo pomoč ranjencem in zastrupljen-cera, oddelkov za ugotavljanje in uni-čavanje bojnih strupov, oddelkov za prvo pomoč zastrupljencem, požarnih oddelkov, tehničnih oddelkov za odkopavam« ruševin itd. Ker je ta vaja obenem tudi vežbanje prebivalstva, kako naj postopa v primeru resničnega napada iz zraka in de tedaj to v življenjskem interesu vsakega posameznika, pozivam vse ljubljansko prebivalstvo, da se ravna natančno po sledečih navodilih. Frioetek vaje in s tem bližanje sovražnih letal se objavi z znakom »uzbune« (alarma) in sicer s tremi zaporednimi topovskima streli na Gradu, plat zvona z malimi zvonovi v vseh cerkvah, zateglo tuljenje tovarniških siren in piskanje železniških lokomotiv, kar bo trajalo približno 5 minut, čim bo dan znak »alarma«, se mora ustaviti ves promet (tramvajski, avtomobilski, vozovnj itd.) po vseh ulicah. Konec nevarnosti bo objavljen s kratkim pritrkavanjem po vseh ljubljanskih cerkvah* Znak, ki bo javil napad z bojnimi strupenimi plini, bo sledeči: plat zvona z velikim zvonom vseh cerkva. Te tri znake si mora vsakdo radi pravilnega postopanja dobro zapomniti, posebno na tretji znak (za napad bojnih strupov) je treba paziti, ker bo dan lahko med obstreljevanjem sovražnih napadov. Postopek prebivalstva pri vaji: Prebivalstvo, ki ga dohiti znak alarma na ulioi, v tramvaju itd., se mora skriti za najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Stanovalci iz onih delov mesta, ki so v bližini Gra- du, Rožnika, Šišenskega hriba in Golovca, naj beže po najkrajši poti na te kraje. Avtomobili in druga prevozna sredstva (razen tramvajskih voz, ki ostanejo na mestu) se morajo po ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske skrhejše neprometne ulice. Ročne vozičke pa je treba spraviti na najbližja dvorišča, toda tako, da ne ovirajo vhoda v dotične hiše. Nihče ne sme na ulici opazovati kretanja aeroplanov, ker ga lahko zadene ogorek fingiranih bomb. Vsakdo se mora brezpogojno pokoravati vsem odredbam organov javne varnosti, ki bodo strogo pazili na to, da se med vajo strogo izpolnijo vsa navodila. Oni, ki bodo ob znaku alarma v javnih lokalih, naj ostanejo tam, toda ne v bližini oken, vrat ali celo pred vrati. Stanovalci, ki bodo ob znaku alarma doma. v uradih itd., naj takoj zapro vsa okna, spuste zavese in naj se umaknejo v notranjost sob, najbolje v kot med debelimi zidova. Nikakor pa ne smejo gledati in opazovati skozi okna. Ako ima hiša dobro obokane kleti naj se stanovalci skrijejo v nje. Ko bo dan znak, da so pri napadu uporabljeni bojni strupeni plini (znak: plat velikih zvonov v vseh cerkvah), mora vsakdo hiteti na čim vtišji prostor (hrib, višja nadstropja hiš), ker so strupeni plini težji m silijo k tlom. V hišah morajo biti okna dobro zaprta in zastrta. Na krajih, kjer bodo po specijalnih izvežbanih oddelkih dognani bojni strupi, bo to označeno s posebnimi napisnimi tablicami. Takih krajev ne sme nihče pasirati, kakor tudi onih ne, ki bodo označeni kot nedostopni. Konec nevarnosti bo lavlien z znakom kot zgoraj omenjeno t. j. s pritrkavanjem po vseh cerkvah. Ker je mogoče, da se bo napad po kratkem presledku ponovil, mora vsakdo paziti na omenjene znake. Da bo s to vajo dosežen zaželjeni cilj, t. j. uspeh vseh delujočih obrambnih oddelkov ter vežbanje prebivalstva, je neobhodno potrebno, da vsakdo z vso resnostjo sodeluje s tem, da se ravna po danih navodilih. Vse navedeno velja za prvo vajo. Popolna in obširna navodila bodo objavljena pozneje tako da bo vsakdo točno poučen, kako se je treba ravnati v primeru resnega napada iz zraka. Ce bo vreme slabo, se vaja preloži. Mestno načelstvo v Ljubljani. Mimo glavnega kolodvora v Moste Sooči ob 20, ie končno stekel prvi tramvaj z nove proge mimo Šara- bona do garnizijske bolnice LJubljana, 16. novembra. Doigo ao Moscanl zabavljali In a« jezili s&r&dl pretrgane tramvajske proge in razdrt« Zaloške ceste, snoči ob 20. je j>a prvi vos končno stekel z nove proge na Jegli-devl cesti mimo Sarabona do garnizijske bolnice. Hu-do je bilo pač za šolsko mladino, ki je navzlic mesečnim kartam morali plezati čez kupe skal In preskakovati globoke jarke, vendar se pa otroci niso pritoževal!, saj Je takole skakanje po blato neznansko >lustno<, zato so pa tem bolj vzdihovale mamice, ko so otroci hodili premočeni In blatni domov. Se huje Je bilo za bolnike z dežele, ki so morala najemati taksije, da so prišli v razne bolnic«. In za one, ki so jih obiskovali, zato se Jim pa sedaj ne bo treba več s kolodvora voziti skozd vse mesto, kar nI bilo prijetno tudi z« o«tale pasante, ki so se morali ogibati ubogim, po kloroformu di. sečLm pacijentom in gledati njih muke. Bolniki so se morali pretresati in premetavati mimo magistrata, sedaj je pa po novi progi po Masarvkovi ic Jegličevi cesti vožnja mirna in brez tresenja ter traja tudi le 5 minut. Sploh je pa že med tem. ko je bila proga proti Mostam pretrgana, Maložeiezniska družba skrbela vaaj za one, ki so pred £arabonom morali Čakati na tramvaj Tam je namreč vedno stal tramvajski voz, kjer so ljudde v anegu Ln dežju kot v čakalnici prav radi čakali na odhod tramvaja proti kolodvoru Največ je pa med vsemi zaradi pretrgane proge trpela Maložeiezniska družba sama, saj ji je slabo vreme, ki je oviralo in zavlačevalo delo, napravilo škode polnih 100.000 Din, ker tramvaj ni vo«:l med Sarabonom in garnizijsko bolnico Ker ualuioenci električne železnice Uud: premalo opozarjajo, da mimo magistrata vozi tramvaj le do Sentpeterskega nasipa onkraj mosta, je tudi dosti razočaranj in jeze, in bi uslužbenci morali Uudl vsaj opozarjati na progo mimo kolodvora ter jih dirigirati tja. Zato se je tudi sploh vozilo manj ljudi in dohodki Maložeiezni-ske družbe so ae tudi zaradi tega prav občutno »manjšali. Sedaj so se Ljubljančani že privadili proge mimo kolodvora, ki je tudi vedno prav dobro frekventira-na, saj je od poste vožnja po tej strani tudi krajša, hitrejša Ln zaradi nove trdne proge tudi mnogo udobnejša. Od Evrope do splošne bolnice vozi tramvaj le 7 do 8 minut, kar pri naglici ljubljanske električne te prav mnogo pomeni. Stara proga med šentpetersko cerkvijo in 5 en tp etere ki m mostom je razdrta, ker polagajo nov dvojni tir. Vreme silno na. gaja, vendar pa Maloželezniška družba forsira dela na vso moč. Delajo tudi v slabem vremenu ln hite, kolikor morejo, a po mnenju vodstva bo tudi ta proga po Poljanski cesti in do magistrata, če vreme le preveč ne bo nagajalo, gotova o božiču. Od magastrata do pošte bodo pokladali nor tir meseca januarja, če bo mogoče aptah deteti. Dela. so •• eieer zakasnila in zavlekla v zimo, vendar pa temu nI kriva M D, pač pa težavna preskrba potrebnega denarja. Ker ni denarja, tudi še ni upanja, da bi stekla električna proti pokopališču Sv Križa, niti dalje v Moste in tudi proti dolenjskemu kolodvoru se bomo morali še premetavati po stari, razmajani progi. Pred magistratom bo nova proga od škofije podaljšana mimo Robbovega vodnjaka naravnost tja do Hamanna, da se bomo s Poljan voslli tudi brez prestopanja naravnost na Stari trg, proga prot: pošti se bo pa že izpred škofije odcepila v Stritarjevo ulico. Na Poljanski cesti bodo zaradi uradov in sol tudi poskusili omiliti ropot tramvaja Od finančne direkcije do gimnazije bodo namreč na enem tiru med betonsko podlago ln tračnice položili asfaltirano klobučevino, pri drugem tira bodo pa med beton in tračnice dali s karbolinejem napojene meceanove deske, da bodo tiri bolj elastični ln bo zato tudi manj ropota. Na Poljanski cesti je namreč tudi slab ilovnat teren, pa Je tre ba gledati, da napravijo čim trdnejšo in čimbolj elastično podlago čas bo pokaza) ali se boljše obnese klobučevina ali me cesnove deske, pa bodo rezultate teh po skusov uporabili pri gradbi novih prog. Slovo priljubljenega posta jenačelnika Zidani most, v novembru. Z zadnjimi premestitvami starejših po-stajenačelnikov na železniško direkcijo v Ljubljani, je bil premeščen tudi g. Boša, postajenačelnik v Zidanem mostu. Kdor se je kdaj vozil skozi Zidani most in imel opravka na postaji, se gotovo spominja tega prikupnega in postrežljivega uradnika. Toda on ni bil prijazen samo napram občinstvu, temveč tudi s podrejenimi uslužbenci, ki pač z njegovim odhodom izgube pravičnega in dobrega predstojnika. Njegov delokrog pa ni bil omejen samo na postajo, temveč se je z veliko vnemo in pridnostjo udejstvoval v različnih nacijonalnih in kulturnih organizacijah. Njegova zasluga je, da ima danes Lisca svojo planinsko postojanko. Vseskozi S> kol, je ustanovil tudi v Zidanem mostu, katerega prebivalstvo tvorijo večinoma železničarji, krepko Sokolsko društvo, kateremu je ves čas starostoval. Lotil se ie s pomočjo ostalih bratov graditve Sokol-skega doma, ki je danes čeprav skromno vendar dovoljno zatočišče sokolskoga društva. Kot zaveden Jugoslovan je bil šikani-ran pod bivšo monarhijo toda, čeprav državni uradnik se ni nikdar bal jasno izpovedati svojega nacijonalnega prepričanja, za kar j s seveda mnogo pretrpel. Udruženje žel. uradnikov mu je pri odhodu priredilo skromen poslovilni večer. Upamo, da bo tudi njegov naslednik f Raspotnik, znan sokolski delavec, nadaljeval njegovo dosedanja delo. pri čemer mu želimo obilo uspehov, g. Bosi pa obilo veselili in pri« jetnih dni ▼ nadaljnjem dolu. I Edntund Kocbek | Kranj, 15. novembra. V Kranju je včeraj zatlsnil oči znam industrijec in bjvsi tovarnar g. Edmuind Kocbek. Smrt je pobrala tega podjetnega mota nepričakovano, saj is bil pred H dnevi Se čil in zdrav. Na dan vseh svetih jc doma nesrečno padci, poškodbi so se pa pridružile komplikacije, in včeraj jim ie Kocbek podlegel. Pokojni je ©M rojen leta 1878 v Ormožu kot sin davčnega upravitelja. Nekako pred 30 leti se je preselil v Kranj, kjej- je najprej otvoril majhno trgovino, nato pa začel sam izdelovati perilo. Izredno ini-ci-jativen, delaven in podjeten si je zgradil tovarno perila, ki je. zaposlovala okrog 300 delavcev. Njegova zasLuga je, da smo se Slovenci osamosvojili v izdelovanju perila, ki je z njim zalagal ne samo Slovenijo, temveč vso Jugosiavijo. V Kranju se je g. Kocbek poroči* i Z°-spo Viktorijo, rojeno Kunčevo, ki mu je umrla pred poldrugim letom. 0«d takrat se ie umaknil v zatišje, odpustil je pa tudi svojo industrijo. S pokojnim ni umrl samo podjeten tovarnar, temveč t/ud! velik dobrotnik siromakov in pravi mecen neštetih društev. Njegova dobrota je bila splošno znana, od Kocbeka ni šel nihče praznih rok Njegova smrt pa pomeni tudi hud udarec za razna narodna društva, ki jc bil rajih član, zlasti ga bo pa pogrešal kranjski Sokol, ki ga je pmotno zmatno podprl vn mu tudi omogočil zgradbo Narodnega doma. V znak hvaležnosti nosi ena soba v domu Kocbekovo ime. S pieteto v srcih se bodo pa pokojnika spominjali tudi umetniki, ki jim je bJ vedno velik dobrotnik. Za pokojnim žalujeta sinova Viktor in Mario, tej tri hčerke, od katerih je Gita poročena z inženjerjem Killerjem pri TPD, Lito jo soproga zdravnika dr. Jemca v Ljutbftjani. a Crna je doma. Pogreib uglednega i nd ustnica bo iutri ob 15. na farno pokopališče v Kranju. Bodi rnni ohranjen blag spomin, žalujočim naše globoko soza'je! Sokolski načelniki so zborovali Šefi načelništva sokolske župe LJubljana je prisostvovalo včeraj po svojih delegatih 33 društev In 7 čet Zvočni kino Ideal DAJNES PREMIERA ZMAGOVITA LJUBEZEN Ljubezen je najjačja sila. Za njo in radi nje *e uscvarjajo čudeži. Režija: Henry Kina; Sodelujejo: »leanette Gavnor, Chartoe Farrell Predstave danes ob 4., 7. in 9. Ljubljana, 15. novembra. NacelnJJtvo sokolske župe Ljubljana je sklicalo v nedeljo sejo društvenih načelnikov ln naielnic, katere se jc udeležilo po svojih delegatih 33 društev (2 opravičeni) bi 7 čet (2 opravičeni). Sejo je otvoril župni načelnik brat Lojze Vrhovec, ki je najprej ugotovil aklepčnost ter bratsko pozdravu vse navzoče sestre m brate. V obzirnem naoelniŠKem poročilu je podal pregledno sliko delavnosti m nedelavnosti od zadnje seje. Pretekla doba je bila velike važnosti, saj se je vrgli na sedežu župe I. pokrajinski zlet SKJ v proslavo 70-letnice Ljubljanskega Sokola. Na pokrajinskem aletu 1e bila župa dokaj častno zastopana, s telovadnimi oddelki, pri prostih vajah je nastopilo 572 članov in 456 članic. Proste vaje so bile dokaj dobro izvedene, disciplina in izurjenost zadovoljivi. Medzletnih tekem se je udeležilo 28 članov in 8 članic v vitjem, 29 članov in 21 članic v srednjem ter 47 članov in 34 članic v nižjem ovddelku. za prvenstvo 2 članici, v posebni tekmi pa 11 članov, župna vrsta si je v izmenskem teku in v skokih v vodo priborila prvo mesto. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo 586 članov v krojih, 116 v civilni obleki, 66 članic v kroju, 296 v telovadni obleki in 243 v narodnih nošah ter 25 društvenih praporov. TJ. predzletni dan, namenjen sokolski mladini, je pokvarilo neurje, vendar pa sta naraščaj in aeca pokazala vzorno disciplino in pripravljenost. Predzletnega dneva se je udeležilo 450 moškega in 382 ženskega naraščaja. Pri javni telovadbi, ki se je nato vršila v sredo 21. junija, so vsi oddelki pokazali lep napredek in prav dobro izvedbo zletnih prostih vaj. Zleta na SuAak se je udeležilo iz župe Ljubljana nad 600 oseb. kar je močno vplivalo, da se zaradi odsotnosti veČine članov ni mogla izvesti na zletu posebna točka ljubljanske sokolske župe. Krasen je bil samostojni nastop Ljubljanskega Sokola na I. zletni dan in pa večerna akademija. Oba nastopa sta pokazala veliko telovadno izurjenost in umetniško globino. Okrožni zleti 30 bili 4. in sicer za dolenjsko okrožje v Vel. Laščah, za obmejno v Gor. Logatcu za kamniško v Moravčah in ljubljansko v ftt. Vidu ob priliki vižmar-skega tabora. Za vzgojo dobrih vaditeljev in vaditeljic sta se vršila koncem oktobra in začetkom novembra dva tečaja, katerih se je udeležilo 24 članov Is 32 članic. Javni telovadni nastopi so bili v letošnji se zoni mnogo boljši in jrlavno. bilo jih jt več popolnoma samostojnih brez pomoči bratskih društev. Končno je brat načelnik priporočal pravo sokolsko delo v telovad nicah, da se bo dvignil sokolski duh. ki b< ruMl vse ovire za čim boljši in večji na predek ter uspeh. Poročilo brata načelni ka je bilo z odobravanjem sprejeto. Brat Vrhovec je nato razvi! progran dela za leto 1934. ki sta ga izdelala načel ništvo in župni tebnični odbor. Kot obvez ne proste vaje se določijo za čfanstvo ir. naraščaj proste vaje za pokrajinski ziet v Sarajevu in Zagrebu, ki so za oba zleta iste. župa se bo udeležila obeh pokrajinskih zletov v Sarajevu ln Zagrebu začet kom avgusta 1934. V prihodnjerr« letu m bo posvečala večja pažnja notranjemu delu in kvalitativni vzgoji članstva izvršili se bodo župne tekme na orodju po u k rož jih. in sicer tekme članov in članic v sred njem in nižjem oddelku. Tozadevni osmi tek tekem bo načelništvo razposlalo vsem okrožnim načelništvom. v jeseni 1HS4 s< bodo vršile lahkoatletske tekme vrst tci morajo vsa društva, ustanovljena v leti 1932. postaviti k tekmam vsaj po l vrsto članov in l vrsto članic. Priredil se o<> prednjački tečaj za člane in članice prak tičnega značaja. Okrožna načelništva p ■ bodo morala izvesti naslednji program 1 okrožni tajni pešizlet. združen s pregli dom vaj za pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu, okrožne lahkoatletske tekm< kot Izbirne tekme za župne, okrožno p: njačke tečaje, okrožne delavne se^tankt okrožne smučarske tekme in okrožne zle-te. Ako bodo snežne razmere usodne, l namerava prirediti tajni župni smučarski izlet, župm prednjački izpiti se bodo od alej vršili vsako leto v mesecu januarju Vsi predlogi so bili po krajši debat; glasno sprejeti, nakar je brat načelnik p dal smernice dela po okrožjih in nate k rs tek referat o vzgojni metodi BOkol&ke rala dine. Končno je bil še odobren predJop ljubljanskega okrožnega načelništva d:, se vrši izlet ljubljanskega okrožja prihod nje leto na Vrhniki. S pozivom na vztrajno sokolsko delo v telovadnici je zakMuČil brat načeln h lepo sokolsko zborovanje. Zdravo: J. H Ptujski gasilci dobe komisarja Ptuj, 14. novembra. Ptujsko gasilno društvo, katerega uprava je že od prevrata sem v izrazito nem škib rokah, je že od vsega početka vc ino odklanjalo sprejem Slovencev za člane o>d pretvezo, da je stalež popoln in da nimajo za to potrebnih oblek. Na drugi strani pa so istočasno sprejemali člane nemške na rodnosti in mišljenja in še celo dva -no zemca-Nemca. Mestna občina, kakor trud njjn zastopnik v odboru, je ponovno z« htevala. da se sprejemajo predlagani Slo venci za člane in šele na tretjo interv n cijo je društvo sprejelo Slovenca mehani ka Sirca Franca, dočim je sprejem ost lih zopet odklon:lo. Ponovno akcijo je pokre nila zopet NO in to že glede na naručilo vojnega okruga radi izvežbanja proti i padom s plini, bilo pa je tudi to ga map. V nede-lo 12. t. m. se je v smislu nove ga zakona o gasilstvu vršil izredni ->b"n< zbor. Mestni načelnik g. Jerše je še preje povabM k sebi načelnika g. Steudteja in poveljnika g. inž Celottija radi mirne ure ditve zahteve od strani Slovencev. Oba sta obljubila v prisotnosti sreskega načel nika g. dr Bratina in komandanta me*ta g. podpolkovnika Sarca, da bosta skl'cila sejo. Tik pred občnim zborom pa sta spo ročila, da je zahteva odklonjena, pokaza« sta svojo kand datno listo, glasom katere bi naj sedanji načelnik g. Staudte odstopil, njegovo mesto pa bi prevzel g. dr. Sluga. Na listi pa so še obdržali ljudi, ki so se še pred kratkim javno na ulicah pozdravljali z dvignjeno roko in klicem »Heil, Hitler«; na zelo važno mesto wot poveljnika I. oddelka pa so postavili Da scha. ki je še nedavno izjavil »Die \Vindi-sche nehmen wir nicht auf, die werJen noch mit Punckel fliehen nseh Serbien«, Občnega zbora se je udeležilo veliko Slovencev kot podpornih članov. Na občnem zboru pa nikakor ni prišlo do sporazuma kljub temu, da je mestni ni-čelnik g. Jerše podal izjavo, v kateri je navajal, da mestno načelstvo glede na dosedanje postopanje uprave ne more i meri potrebnega zaupanja v sedanjo sestavo društva, posebno še, ker se s kandidiranjem Dascha direktno izzivajo zave**ni Jugosloveni. Ponovno jc izrazil Željo Slovencev, naj bi se spor mirno likvidiral. Vsa pojasnila sreskega načelnika g. dr. Brarine, kakor tudi posredovanje g. dr. Šalamuna je ostalo brezuspešno, nasprotno so govornika g- dr. Šalamuna navzoči nemški člani preklicali, nastala je »stra debata in vik, tako da niti predseduj ->či poveljnik g. inž. Celotti, ki je zahteril tajne volitve, ni mogel vzdržati več reda in discipline, da je moral končno vlaini zastopnik sreski načelnik g. dr. Brati ia občni zbor iz varnostnih razlogov razpustiti. — Nemci so zopet jasno pokazali, kaj js njihov namen. — Pričakuje v najkrajšem Času imenovanje komisarja, ki bo začasno vodil posle Gasilnega društva. Jarmila Novotna Ljunljana, 15. novembra 1 Malo je pevk, ki bi radi svojega glasu uživala tak sloves, kakor slavna češka ko loraturna pevka Novotna. Zaslovela je po svojem srebrno čistem ?lasu Kritika pra. vi, da je to zdaj edina pevka s tako lepim glasom Poleg tega je pa še zelo lepa in simpatična. Njen nastop je fin, uglajen, očarljiv. V filmu >Noč velike ljubezni*, ki se predvaja danes prvič v Elitnem kinu Ma tiči, nastopi z znanim filmskim igralcem Gustavom Frohlichom. o katerem pravijo, da >lomi ženska srca« V tem filmu nastopa tako, da mora še tako ledeno srce vzplamteti ob pogledu aanj Ni samo >sa Ionski lev< je tudi pravi naivni ljubimec, nerafiniran, odkrit in nič kaj ponosen na se. V kolikor zadenejo tu zasluge režiser ja, moramo peljati, da je ustvari umotvor NTe samo kombinacije in navi dežno razkošje Carigrada, on je svoj film izdelal na mestu in je za to delo uporab Ijal samo naravne posnetke Pokaže nam Carigrad v vsej svoji krasoti in privlačnosti Priljubljeni komponist Robert Stolzer je skrbel, da Novotna odpoje par očarlji vih arij. Film zasluži ime. k! ga nosi. saj je kot pravljica iz >Tisoč in ene noči« Je to res po svoji lepoti in delu >Noč velike ljubezni«. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 15. novembra Zajec Red B. Četrtek, 16. novembra. Pravica do greha. Izven. Znižane cene. Petek, 17. novembra Zaprto. Sobota, 18 novembra Praznik cvetočih češenj Premijera Izven. • Ga. Sarifeva nastopi prvi?1 v novi vl.v gi v letošnji sezoni v f*oboto dne 18. t. m . in sicer v iapon*»k' igri >Praznik cvetovih fešeni«, kier bo ijjrala vlogo kanrlerievp žene Chvio, matere, ki iz Hub^mi do donto vine žrtvuje svoio hčerjo Comachi. kateri na tiranovo novelie odsekalo glnvo MIjuU deklico, ki se skriva nod imenom Kot:iro iera sa. Vida Juvanova pravomo^nega, a t skrivališču živetega m!adega nvkada. na 2 Jan- Vaškega učitelja igra s Orpgorin. mi-kadovega kanclera g. Debevr M'fcndor vazal ie g. SkrbinSek Prevod je Albrerhtov. režiia Ciril Debevčeva. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 15. novembra: Pikova dama. Gostuje ga. Zinka Kunčeva. Red Sreda. Četrtek. 16. novembra: Ol-Ol. Začarani ptič. Red četrtek. Petek, 17. novembra: Ob 15. uri Halka Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven. Sobota, 18. novembra: Tosca. Gostujeta ga Zinka Kumčeva in g. Ivan Franci isven. Drevi ob 20. uri ae poje v operi >Pi-kova dama« z eo. Zinko K jnčevo kot gostom v vlogi Lize- Vsa ostala zasedba kakor običajno. Predstava ee vrsi za red Sreda. Dirigira ravnatel? Polič, reziia ie prof. Spotova. Z ozirom na odličnega eosta in izvrstno zasedbo sploh, obiak predstave najtopleje priporočamo. »Halkac kol dijaška predstava. V letošnji sezoni bo polec rednih dramskih dijaških predetav, uprizorjenih tudi več oper, v prvi vrati za nase dijaStvo. Obisk dijaških predstav omogočuje predvsem primeren čas, popoldne ob 15. uri in pa izredno nizke cene za posamezne sedeže od 5 do 15 Din. V petek 1. t m. ee note >Ha!ks< v obicsjsii zasedbi z go. Zlato Gjungjenac. Tenorist Ivan Franci nastopi ponovno v vlocn Cavarariossiia v Puecinijevi operi »Tosca« v soboto 18. t. m. Naslovno vlogo poje ga. Zinka Kunčeva, barona Scarpio g. Primožič. Sobotna >Tosca< Je izven abon- maja. Xa gostovanje mlsdagfi domače?«] ca, ki je imel pri prvem svojem n.istopj \ naši operi velik uspeh, še prav posebno o po Eariamo. KOLF DAR. Danes: Sreda 15. novembra katoličani: Leopold. Volčiča, pravoslavni 2 novembra DANAŠNJI PRIREDITVI:. Kino Matira: NoJ velike I i u bežni. Kino Ideal: Zmagovita ljubezen. Kino Dvor: Oporoka dr. Mahunu. Kino Šička: Ekstaza. Priv. datenl dr (Jonml Ku*c;: Naslopoo predavanje '►Moderna dr/.;iva in načelo delitve oblaeti« ob 18. v zbornični dvorani. Podružnica SVD nadaljevanih predava" nja inž. Lukmana ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta. DEŽURNE LEKARNE. Dane?: Mr BakarČie. Sv. Jakoba tru 9 m dr. Pi{x.*oIi, Tvrševa cesta C. Naia tekstilna industrija ima tako krepka pljuča, da ji nnben^i kriza ne more do živega In vendar smo čitali te dni v nekem zagrebškem listu naslednji povra-vek: »A. Brunner, tekstilna indunlnja d d. Čakovec nam piše: S a vašo vest z dne 28. p. m. pod naslovom »Mizerne plače delavcev tekstilne tovarne v Čukov cu« nam je čast sporočiti, da v naši tovarni m bilo nobena stavke. Mi ne plačujemo delavcem po 5 Din dnevno uli 9JS0 Din na uro, temveč plačujemo delavcem (v našem primeru gre za delavce. L i še rrso delali v nobeni tkalnici, temveč ki u Me uče tkanja) le po drugem delovnem tednu 1 Din na uro Druga tukajšnja podjetji pa plačujejo toliko šele po ~~eu'e'r ledne vajeniškega dela. Pripominjamo, da so vsi delavci zadovoljni in da lahko vsak čat t našimi mezdnimi listami doka/emtj, da )e omenjena mezda izplačana Srere za tekstilno industrijo, ki pos' nav.-Uc vsemu kričanju o krizi z velikim dobičkom Kje so naši socijalni del i • ' Iz Črnomlja — Lep poslovilni večer. Predsednik na-fee mlade in aguine StreUke družine tova riš H in ko Prelovec, ki je bil nedavno premeščen v svojstvu geometra f Flovenj grariec, se je poslovil od oas. Domala Strelska druž.ua in Sokolsko đraltvo sta mu priredila v hotelu pri Lakner.'u prisrčen poslovilni ve*čer, Ha katerem Je bilo izrečenih tudi več zdravic Tovarišu Prelovcu želimo na novem mestu ran STS čo. — Kmetijsko gospodinjski tečaj, ki Je pričel na Vinici pri Črnomlju 1. sep tembra letos ln ki bo trajal do L decem bra, se bo ponavljal zaradi Izredno velik* udeležbe in bo tako 1. decembra zaključe: prvi tečaj in takoj pričet drugi Danska uprava zasluži največjo pohvalo, ker jt-to pot izkazala posebno pozornost :u pod poro našim Krajem, ki Pa so se z velikim zanimanjem tudi dostojno oddolžili in u tako izkazali za vredne podpore. _ Baflna podružnica, ki Je bila ne davno otvorjena v Črnomlju na Glavnem trgu, deluje prav dobro tn je že prvi dat, znašal promet blizu 18.000 Din. kar za naše kraje ni mala vsota. Zanimivo je. da se radi te otvoritve bolj razburjajo manj potrebni trgovci, kakor nafti skromni obrtniki. _ Belokranjski film, ki je bil napovedan za prejšnjo soboto, bo predvajan v soboto 18 novembra ob pol 9. uri v dvorani hotela Lakner Oglejte si film, ker pozneje v naših krajih ne bo več predva. jan. će bo zanimanje za film veliko, bc n-ro pozneje še druga predstava. >tev 26! »SLOVENSKI NAROD«, dne lf. novembra 1939 ^t ran S. DANES VELIKA PREMIERA JARMILA NOVOTNA ČEŠKA KOLORATURNA PEVKA NASTOPI V FILMU * woe vel i ke . ljubezni ELITNI KINO MATICA TELEFON 2121 NARAVNI POSNETKI CARIGRADA. BOŽANSKO PETJE NOVOTNE. Godba: ROBERT STOLZ Režija: GEZA BOLVART GUSTAV FRoHLIGH TO JE FILM RAZKOMA VS BOGASTVA KAKRŠNEGA ftE LJUBLJANA NT VIDELA Rezervirajte vstopnice. — Predstave vsak dan ob 4., 7.Vi in 9.'i url zvečer. PREDPROD A J A VSTOPNIC OD 11. DO i/, 13. URE PRI BLAGAJNI Dnevne vesti _ Z banske uprave. G. ban dr. Drago Marušič jutri 16. t. m ae bo sprejemal strank. — Ganglovit prodava na Sušaku in v Dragi. v nedeljo je Sokolsko društvo na Saša ku na svečan način proslavilo COielmco savezneea podstarešine Engelberla Gangla. Proslava se ie vršila v dvorani Jadran Ton-kina. ki je bila polna Sokolov in sokoLstvu naklonjenega občinstva. Starosta Grkinič ie v zanosnih besedah omenjal alavljenčeve zasluge za sokolstvo, njegovo delo pred vojno, njegove velike zasluge za zbližunje Jugo&lo-venov, za učiteljslvo itd. S proslave, ki so ii prisostvovali tudi najodlir*neiši predstavniki javnosti, je bila br Ganglu poslana brzojavna Čestitka. Lepa proslava se ie vrnila tudi v Dragi, kjer so poslali v Ljubljano naslednio brzojavku: »v duh j ©e pridružujemo sokolskim legijam ob proslavi Tvoje 60letnire z bratskimi Čestitkami in z željo, da Te Bon ohrani zdraveaa in čilega še dolgo vrsto let v ponos in diko sokols*va. Z d ravoc I _ Pred revizijo obrtnega zakona. Po konferenci zastopnikov obrtnih in industrijskih zbornic, ki ji je prisostvoval iz Ljub'*ane tajnik Zbornice za TOI dr. Ivan P!esB, so dobili novinarji informacije, da se je razpravljalo najprej o osnutku zakona o razdoižitvi kmetov. V novem zakonu bi se moralo paziti na to, da ne bodo prizadete druge gospodarske psnoge. Govorilo se je tudi o davkih in dosežen je bil sporazum, da zbero zbornice vse potrebne podatke o dižavnih in samoupravnih davščinah. Na konferenci so se obravnavala tudi vsa vprašanja v zvezi z revizijo obrtnega zakona. — Ustanova dr. Franceta Košmerlja, odvetnika in univerzitetnega profesorja v Chic-aeu, za slušatelje višjih oddelkov Tehniške srednje šo!e v Ljubljani v zmesku Din 3000 (tritisoč) na leto je razpisana. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na občinski deski in v veži Tehniške srelnje sole. — Slovenskim goricam je posvečena najnovejša številka »Fotoamaterja«, kjer ie prav živahno in mično opisal izlet »V b?.jno kraljestvo Slovenskih goric« Regally Vladimir, opis pa krasi tudi polno sličic, ki so jih najrazličnejši amaterji nalovili v Prlekiji. Med temi posnetki nas pa zlasti veseli, da s svojimi tovariši tekmuje s prav velikim uspehom tudi ženska, namreč gdč. Erna Tersanova, kar naj bi amaterke iz-podbudiio ln okorajžilo, da nam večkrat pokažejo svoja dela. Njeni posnetki so na taki višini, da bi jih lahko pokazala na vsaki razstavi, ki se jih je doslej prav srečno udeleževala le ga. Gogalova. Frido Lenard nadaljuje svojo odlično razpravo o Osvetlitvi plošč in filmov«, znani mojster fotografiranja in filmanja ir letala prof. Ivan Noč pa objavlja Ub izkušnje prav dobro navodila za >Posnetke z avtomatsko kinokamero«. Nafl rojak J. Z. List iz Holly-vvooda opisuje, >Modernc filmsko kamero«, prav zanimivi so pa tudi krajši članki in notice zlasti pa navodilo, kako si lahko vsak sam naprav1 enostaven povečevalni aparat. Tudi krasne priloge nam pričajo, da so v Slovenske gorice poleteli naši najboljši mojstri, kar pričajo aranžma Janko Skerlepovih vlmpresij iz Slov. goric«, kjer ■■"e zbral vse atribute in odpustke z izleta, solnćna in vesela Korničeva >Med vinogradi« ter visoka kvaliteta slike >Pri vodnjaku« Petra Kocjanclća, vso jesensko otožnost pa slikajo »Vsi sveti«, res lepo delo Slavka Smoleja. Res lepo in potrebno revijo priporočamo tudi neamaterjem, saj so že priloge več vredne, kakor znaša malenkostna naročnina. _ Liit »Bojevni^« ie zopet izšel. V zadnji (8.—11.) Številki prinaša raznovrstne članke o sodobnih vprašanjih. Zaradi mno-^ostranske vsebine zasluži list, da ga čita in naroči vsak, zlasti bivši vojaki. Celoletna naročnina na list znaša 10 Din, naroča se v Ljubljani, Poljanska cesta 48. 5S8-n _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno m nestanovitno vreme, kakor Je bilo tudi včeraj po vseh krajih -laše države. Letos menda ne bomo prišli iz slabega vremena. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 18, v Beogradu 16, v Sarajevu in Skoplju 14, v Zagrebu 6, v Mariboru 4.4, v Ljubljani 3.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.7. Temperatura je znašala 1.4. Zadnji udeleženec bitke pri Visu. V aerce^ovski vasi Prologu živi 92!etni Ante Herceg, ki je zadnji še živeči udeleženec :>:tke pri Visu v naši državi Mož ima 20 smov, hčera in vnukov. _ Samomor beograjskega šoferja. Včeraj xjutraj se Je ustrelil v Beogradu šofer Adolf Reifert. V poslovilnem pismu pravi, da gre v smrt, ker mu je postalo življenje neznosno. Baje se nista razumela i leno _ Strašna smrt 13letnega dečka. Včeraj so se israli otroci v Brundslihovi opekarni pri Beogradu Med njimi Je bil tudi i3!etpi s:n srjboslikarja Nikoliča Lazar Naenkrat Je utreala na strmem breeu velika ples* zem!;e in pokopala pod seboj nnsrečneva -iečka, ki se je bil skril >^odaj v jami Ko so ga odkopali je bil že mrtev. _ Med čitanjem razsodbe ga je zabodel, v Glini se je zagovarjal pred sodniki kovač Ivan Strk. Mož se je prepiral z občinskim pisarjem Josipom Tomčičem zaradi zemljišča in ker se nista mogla Sporazumeti, sta se obrnila na sodišče. Strk je izgubil tožbo in ko je sodnik čdtal razsod- bo, je potegnil oster noj in ga zasadil Tom-čdču v prsa. Težko ranjenega Tomčiča 60 takoj prepeljali v bolnico, štrka pa zaprli. — Obsojena poz galka. Pred senatom okrožnega sodišča v Mariboru se je včeraj zagovarjala 5'^letna Terezi:a Balir iz Saja-menrev. ki ie v no'~i na 18. april zažgala skedenj soseda Elisarja. Ogeni je ogrožal tudi vsa sosedna poslopja Sodišče je Balir-ievo obsodilo na dve leti težke ieče in triletno izgubo Častn'h pravir. V slučajih zastrti p! jenja povzročenega po zastrupljeniu pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri_ zastrupijenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odora-vi^ samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi knt specifično protisred-stvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trerovinah. Iz Ljubljane —lj Naš priljubljen vokalni kvintet priredi v ponedeljek 20. t. m. ob 20. v Fil-harmonični dvorani samostojen koncert. Na sporedu ima tri Ga'lusove zbore, ki jih je priredil zborovodja kvinteta g. Ludvik Zepič in bodo v njegovi priredbi prvič javno izvajani. Poleg teh zapoje kvintet še več dru jih naših zborovskih del, nastopita pa tudi solista Milan Jug in Tone Petrov-čič ob spremljevanju klavirja Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni. —Ij živilski trg ima te dni že zimski značaj. Zaseden je slabo in gospodinje ga ne obiskujejo mnogo, k večjemu hodijo k mesarjem, največ po kostj za juho. Na sadnem trgu ni več navala, a največ je še vedno na njem prodajalcev od Kolpe Ja bolka prodajajo po večini prekupčevalci Jabolk je kljub vsemu še precej, toda lepih je zelo malo. Cene so prav za prav nespiemenjene Eiia prodajalka je proda jala precej iep kosmač po 5 Din kg. Sia bi tafeljčki so po 3 Din Danes je bilo še nekaj grozdja, smederevsko je precej lepo po 6 Din kg, po 4 Din pa hrvaška iza bela. Gob seveda ni več. vendar so se ne katere gospodinje čudile, zakaj j.ih ni. Na zelenjadnem trgu je največ zeljnatih glav. ki jih prodajajo komad po 50 par do 2 Din. Ohrovta je v primeri z zeljem malin ga prodajajo po 1.50 Din drobne glave Zelena koleraba je še precej poceni, po 3 do 4 komade dobiš za dinar Po dinarju prodajajo tudi še endivijo in radič na me rico. Zelenjadni trg je bi! danes v prime ri z drugimi tržnimi d ne v; v jeseni pele slabo zaseden Za prodajalce, zlasti za kmete iz oddaljenejših krajev, pomen, pravo žrtev priti v tako slabem vremenu na trg. Na perutninskem trgu je bilo mai« jajc, perutnine pa skoraj nič Jajca so se podražila še bolj, ko je začelo snežiti Da nes s0 jih prodajali celo po 1.25 Din komad. Cena Je torej poskočila celo nad 100% od poletja Zeljnatih glav je bi!< na prodaj na debelo samo tri vozove Po nujali so jih po 50 do 75 par komati Krompirja ;e bil samo en voz, zato ga je držal kmet kljub slabemu vremenu no 80 par. _lj Tudi v tem se očituje kriza, da se klati po mestu čedalje več psov brez znamk .a gospodarjev Ti psi ne preživlja jo baš najboljših čas^r, ker si moraj* skrbeti sami za brano Najraje se zadržu jejo na trgu, kjer diši tako vabljivo meso iz mesarskih stojnic. Včasih pridejo psi ludi tik do stojnic, kjer ovohavajo _ če le morejo — razstavljeno meso ali slanino Nekateri mesarji se jih usmilijo in jim mečejo kosti Tu je naravnost idealen teren za udejstvovanje konjederca, ki priredi večkrat racijo na pse na trgu. Davi je doletela nemila usoda lepega buldoga, ki je žalostno zacvilil, čim mu je konje-derec vrgel zanjko za vrat. Ljudje so se začeli zbirati v gručah, ker je pes cvilil kot da ga derejo na meh. Fant, ki ga je ujel, ga je vlekel za seboj tako, da je pes stopal samo na zadnje noge. —lj Pocenitev plina v Ljubljani. Marca meseca t. 1. je bila uvedena nova tarifa, po kateri so se stalni troški plinarne z vsako stranko, ako rabi plin ali ne, obračunali v obliki stalne pristojbine, ki je znašala 20 Din oziroma 16 Din mesečno. Ker so ti troški preveč obremenjevali male stranke, ki rabijo plin v gospodinjstvu, se te pristojbine s prihodnjimi plinskimi računi znižajo, in sicer na sledečo višino: Stranke, ki rabijo 3—10 plamenske plino-mere, bodo plačevale 8 Din. za 20—40 plamenske 14 Din, z?. 50 plamenske 20 Din. za 60 plamenske 25 Din, za večje pa po 35 Din mesečno. S tem znižanjem pristojbine \ ie postal plin v vseh ©zirib najcenejši !n to ne samo v Jugoalaviji, temveč tudi v prjrnen s cenam v Avstriji (razen Dunaja >, Italiji in ftehoslovaški v Avstriji je povprečna cena plinu 30 gr., to je Din 2.70, v Ttaliji Lit. 1.— do 1.20 to je Din 4.—, v Cehcslovaški pa Kč 1.20 do 1.50, kar od-eovaHa Din 3.— za 1 kub. meter. Ljubljanska mestna plinarna. - h Orala, daltnncledi barometri f.H«" umi.»'i 'td najugodnejši nakup pri fcf H Zajru izprašanem optiku Ljubljana Star ira 9. Ceu'ki brezplačno. —I j Sprejemanje oskrbovancev v Delavski azil. Iz trgovTskih krogov smo prejeli: Baš sedaj se odloča o sprejemu oskrbovancev v novozgrajeni Delavski azil. Pri tem pridejo v poštev razni nameščenci in delavci, nekako prezrt je pa ostal bodoči trgovski naraščaj, ki se re-krut.ra iz vajencev, trgovske šole in akademije. Tudi za te je treba v azilu poskrbeti, ker je ta naraščaj živel v mestu doslej v slabih gmotnih razmerah ter nima nobenega zatočišča, čeprav gospodarski krogi k tej ustanovi posredno in neposredno prispevajo. Mnenja smo, da bi se moialo zavzeti za to predvsem Združenje trgovcev in druge gospodarske stanovske organizacije. _Ij Značilno za prilike na naših cestah in trotoarjih. Včeraj smo opazili pred Prešernom postresčka z metlo v rokah. Tam je bila takšna brozga — in še marsikje _ da ni kazalo drugega, kot da so se tu in tam ljudje lotili kidanja snega >na svojo roko^. Marsikje, kjer bi bili dolžni očistiti trotoarje zasebniki, so pozabili na to dolžnost. V tem pogledu je vladala te iti; pri nas nekakšna anarhija. Na predpise so menda pozabili oni, ki bi se morali ravnati po njih. in tisti, ki bi morali skrbeti za izpolnjevanje predpisov. —Ij Ustanova ljubljanskega mesta za učence Tehniške srednje šole v LJubljani za tekoče šolsko leto 1933-34 Je razpisana ln so vsi pogoji razvidni iz razglasa, nabitega na občinski deski in v veži Tehniške srednje šole. —IJ Nabiralni dan pod geslom >Za božiču leo revnim otrokom< priredi mestna občina ljubljanska prve dni decembra. Kot nabiratelji so se prostovoljno Javili mestni delavci in drugi uslužbenci. Prosimo, naj podobne nabiralne akcije te dni izostanejo. _Ij L c-j is Tren ker v Ljubljani. V četrtek pride v Ljubljano svetovno znani športnik inž. Tremker. Z njim pridejo vsi njegovi sodelavci. Pride pa tudi Leni, njegova partnerica V Ljubljani nam pokaže vso krasoto planin in lepote zimskega sporta. Pokazal nam bo nevarno plezanje po ledenikih Sv. gore in drzne smuške ture Ljubiteljem planin in zimskega sporta se obeta prijetno presenečenje. — Davčna uprav« Ljubljana-okollca razglaša prodajo 25 kub. metrov surovo obdelanih parketov. Interesenti naj si blago ogledajo v Kozarjab št. 26 (obč. Dobrova) Prodaja bo dne 18. t m. ob 9. v prostorih davčne uprave za okolico v Ljubljani. —lj Ljubljanska strelska družina obvešča članstvo, da se prične danes ob 20. uri &ob-no streljanje v salon j »Pri levu«, Gospo-svetska ce&ta l6totam se bo tudi v bodoče vršilo sobno streljanje vsako sredo od 20 ure naprej Odbor pričakuje, da se bo članstvo v čim večjem številu udeleževalo tega pmČnesa kakor tudi zabavneea strelianja. —lj Zveza Maistrovih borcev, odsek v Ljubljani, sklicuje za petek 17. t. m. ob 20. uri sestanek vseh že priglašenih m ne-priglašenih Maistrovih borcev. Sestanek se vrši v Slognni dvorani Ljubljanskega dvora, dohod iz Pražakove ulice Na dnevnem redu je poročilo odbora o dosedanjem delu in sklepanje o udeležbi na proslavi 15-letnice osvoboditve Maribora. Predite vsi, ki ste kot Maistrovi borci sodelovali pri osvoboditvi Maribora in zaščiti severne meje —lj j. n. a. d. »Jadran«. Pomotoma je oilo danes v »Jutru« sporočeno, da ae bo vršilo predavanje g. nadavet. ing. J. Mač- kovška šele Jutri. Vse tovariše in ostale prijatelje društva obveščamo, da se bo vr- j šilo predavanje drevi ob 20 url. Odbor. | —lj fcen«W r*oUret javlja svojo redno sejo v četrtek dne 16 t m ob 6. uri kot običaino v damski sobi kavarne Fmona. _lj Hud pretep na Vodovodni cesti. Snoči Je nastal na Vodovodni cesti hud nreteo med barakarji ii gramozne jame Vročekrvni Bosanec Sulejman Nedič Ha san je pretepe' 31 letno postrežrnco Klr>-tiloo Simičevo njeno sestro Jožefo Kcre-novo. sestrinega moža in povrhu še očeta obeh žensk Sestri sta bili tako pofeko dovani, da sta morali v bolnico, dočtm sta ostala moža v domači oskrbi. Epilog pretepa bo pa na sodifču Lov za zlatom v Afriki Ker so valute padle, so cene zlata močno poskočile — Kraj, kjer ae poznalo gospodarske krize Solidne svetovne valute temelje na zlatem standardu in posledica tega je, da se godi iskalcem zlata zdaj bolje, neso sploh kdaj. Ni še dolgo, ko so prorokovali bližajoči se konec vlade zlata, zlasti, ko je padla njegova cena na 84 šilingov, kolikor znaša produkcijska cena zlata iz rude, ki ni posebno bogata. Tu se pridobivanje zlata ni več izplačalo in treba ga .ie bilo omejiti. Toda predlanskim je Anglija opustila zlati standard, tečaj šterlinga je začel padati, cena zlata pa naraščati. Južna Afrika je sledila Angliji in na trgu zlata so cene sitoo poskočile. Na zlato-nasnih poljjh so delali noč in dan, njihove akcije so Šle stalno kvišku, v koncesijah na zlatonosna zemljišča ie zavladala zelo živahna špekulacija, kakršna je bila samo v 19. stoletju, ko je bil lov za zlatom tudi tako velik. Cene zlata so še bolj poskočile, ko je Amerika letos opustila zlati dolar in ko je začela nedavno kupovati zlato po viš-jdh cenah, nego so bile na svetovnem trgu. Zdaj se plačuje zlato po 6—7 funtov šterlingov. To je visoka cena, ki se kaže njen učinek tu4i v mestu zlata v Joharmesburgu. Zlato je zdaj tam zopet edini predmet pogovorov, vsi kupujejo delnice zlatonosnlh polj, ustanavljajo se nove družbe ali pa skušajo interesenti dobiti kontrolo nad že obstoječimi družbami. Dolge procesije modernih avtomobilov prihajajo vsako jutro v mesto, zvečer se pa zopet vračajo v okoMco. Mesto na borzi si dobil preje za 150 funtov šterlingov, zdaj bi ti ga pa ne prodal nihče niti za 1500 funtov šterlingov. Zaradi širnega navala na borzo nameravajo otvoriti v kratkem še eno borzo. Povečanje pridobivanja zlata vpliva tudi na druge gospodarske panoge. Stevik) brezposehiih se krči, ker sta industrija in trgovina zopet dobro zaposleni. Mnogi brezposelni so dobili delo tudi na stavbiščih, kjer grade krasna poslopja, ki se jim stare hiše po vrsti umika.io. Ozemlje, kjer je zavladalo živahno gospodarsko vrvenje, ni veliko. Dolgo >e približno 150 km in pred 50 leti bi ga bil lahko kupil za nekaj stotakov. To je cela država kralja zlata. Žile zlata so tu tako bogate, da so pridobili tu, če računamo sedanje cene, že za 1.600,000.000 funtov šterlingov zlata, v zemlji ga pa leži še za dobri dve milijardi. Od pridobivanja zlata se preživlja v 10 mestih, ki niso srara niti še pol stoletja, posredno ali neposredno okrog 800.000 prebivalcev. V svetovni zgodovini ne najdemo primera, da bi pridobili na tako majhnem ozemlju toliko drage kovine. V rudi sami sicer ni posebno mnogo zlata, je pa enakomerno razdeljeno na vse ozemlje, prepreženo z zlatimi žilami, ki jim pravijo banketi. Ogromna ležišča zlatonosne rude omogočajo ustanovitev velikega podjetja, ki ima najmodernejše priprave za pridobivanje zlata in ki bo lahko obratovalo najman: 100 let. Samo lani so pridobili 11.5 milijonov funtov unč Čistega zlata v vred nosti 48.5 milijonov funtov šterlingov. kar znaša skoraj polovico svetovne produkcije. Letalo padlo na ulico V nedeljo zgodaj zjutraj se ;e pripetila v newyorškem predmestju Brooklvnu težka 'etaiska nesreča. Ljudje so opazili visoko v zraku letajo, ki se mu je te na prvi pog'ed poznalo, da jra vodi neizkušena roka Letalo je de-alo v zraku Čudne krivulje in se močjo nagibalo znaj na eno. zdaj na drugo stran. Končno ie začelo padat;. drvelo je nekaj časa tik nad streham; b-ookiynskih hiš, potem je pa nadelo ob cerkveni zvonik, odsekalo nekaj ko-šauh kron bližnjih dreves, se za'eteiO v postajo viseče proge ter padlo končno na ulico kjer se je vnelo in pokj-paio pod seboj tri pešce. U razbitega letala so potegnili težko ranjenega mladeniča, ki je tako ne-rodoo pilotiral, da je trešči'o letalo na v\o in ubilo tri !iudi;. Preiskava x dognala da so bili najeli letalo štirje niiadeniči, ki so hoteli po prekrokan? noči odleteti z njim na newyorško 'e-taiišče. Padajoče letalo je prebi o stra-Uo velike stanovanjske hiše. odbilo ce vnga' ;n šele potem se je vnelo in trešči o na urico. Iz Ptuja _ Sin pretepel očeta zaradi posestva. Med 541etnim posestnikom Francem Kozlom iz Tržca, občina Pobrežje. in njegovim sinom Jakobom je prillo v nedeljo do prepira zaradi posestva, ker ga oče ni hotel še prenisati na sina. To je sina zelo ujezilo, da je očeta neusmiljeno pretepel ter mu prizadejal telesne poškodbe, tako da je mora! v bolnico Sin se bo moral zagovarjati pre-i sodiščem. _ Avtomobilska nezgoda. Te dui se je vozil z avtomobilom potnik Soucek Viktor iz Gradca iz Ptuja proti Mariboru. V vasi Loka. se je avtomobil mora! izogniti vozniku, je pa začel z zadnjim delom ob kolesarja Lešnika Frica, župana v Slove-uji vasi. ki se je vozil v nasprotno smer LeSnik je padel ln se močno pobil Avto-mobilltt je ranjenca takoj naložil na svoj avto ter ?a prepeljal v bolnico Kdo je zakrivil nesrečo, bo doaoala preiskava. Sladki spomini. Teta ginjeno nečakinji: Tu na tej-!e klopici. draga moja. sva imela nekoč sestanek. Nečakinja: Pa vendar niste prišli natii, teta? — Ne, njega ni bilo S Zvočni kino Dv^r £2 ■* Telefon 27-30 ~™ ■ -■— S g p\m-s vkljbfium g ■ OPOROKA I 5 DR. MABUSA g H Film napetih scen ln najdrz- §K ■nejšLh zločinov. Zločinci pod- m minirajo arno. Početje biaz- Q n.ža v hipnozi H B SODELl BJO: Kudolf Klein- g| jZ Roger, Theodor Loos Wera g« H Liesen, Čamila Spira, Gustav ei9 g| Diesel I?! M Predstave danes ob 4., 7. In 9. Ka S Cene Din 2.-, 4.-. 6.- in 8.- Din f^ dBHiaaaBMBMse? Če je kozel vrtnar Pred budimpeštanskim sodiščem se je obravnaval te dni zanimiv spor. Neki uradnik je podvomi! o zvestobi svoje žene. pa se je obrnil na privatni detektivski zavod, ki mu je posia* aa pomoč spretnega agenta Agentu je bilo naročeno, naj budno pazi na lepo mlado ženo, da bi možu ne nastavljala rož.:čkov. Kmalu se je seznanil z njo osebno in začel je zahajati k nji vsako popoldne, ko je bil mož v službi. Nezaupljivemu možu je pa pridno poroča*, da mu sedi žena dan za dnem doma in da torej o nezvestobi ne more biti govora. Detektiv je bil seveda dobro pla-čaa in kdo ve, kako dolgo bi bil še užival z lepo ženo sladkosti ljubavne-ga razmerja, da ni posegla vmes moževa sestra. Dvakrat je prišla k svakinji, pa ji siednja ni hotela odpreti. Zato se je skrila na stopnišču, da bi videla.^ kaj se godi v bratovem stanovanju. Kmalu je prišel mimo detektiv, ki mu je bilo naročeno, naj pazi na podjetno, lahkomiselno .ženo. Sestra je takoj povedala bratu, kaj je videla, in varani mož se je brž obrnil na drugi detektivski zavod, da je dobil novega agenta in ta je zasačil svojega poklicnega tovariša Li flagranti. Mož je prvega agenta pošteno pretepel in postavil pod kap. potem je pa vložil tožbo za ločitev zakona. Obtoženi prvi detektiv je izpovedal pred sodiščem, da mu je mož naročil, naj na vsak način dobi proti njegovi ženi dokaze o nezvestobi, pa čeprav bi moral sam biti vzrok ločitve. Sodišče je obravnavo preložilo, ker hoče zaslišati več prič, da ugotovi, ali je detektiv res prevaral moža ali pa je samo storil, kar mu je bilo naročeno. Iz Trbovelj — IManovitev *oko1*ke Rodbe. Pred približno dvema mesecema ae |e porodila v vrstah tukaišnjib sokolskih funkcijonarjev »refna mteel. da ee »stanovi pod okriljem sokolskega riruMva Trbovlje eokokka ffod-ba Ta noereč«na ideja je bila kmalu realizirana, kajti Se preden so bili potrebni instrumenti nabavljeni, se ie iavito toliko tfod benikov, osobito iz vrst naSe mladine, da ie prvotnn bojazen, da bi zaradi pomanjlca-nin spo?v>bniri godbenikov ne bilo mogoče ustanoviti sokolske eodbe. takoj izginila. Izkazalo se |e Sele pri tel priliki, koliko sposobnih mladin godbenikov je v Trbov-liah. ki se jim doelei ni nudila prilika, da bi svoie znanie in sposobnosti uveljavili na glasbenem polju. — V sokolski godbi na se bodo lahko 5e izpopolnili sebi v prid. «r»-ko!*ki godbi pa v ponoa, sai niti malo ne dvomimo, da io bo nien agilni kapelnik br Rude PolniSar dvignil na ono viRino muzikalne rutine, ki ne bo delala ftast le ru danslcim Trbovliam, marveč orfvlvseni trbo-veliskemu Sokorj, ki |e njen ustanovitelj Nova trboveljska sokolska godba ee marljivo vf/h'! ter bo prvi? nastopila na proslavi narodnega in državnega praznika 1. decembra, ko borio vsa trboveljska narodna in kulturna društva, organizacije in korporacije na naisvečaneiši nafin proslavile 15 obletnico našo narodne svobode. — Nedelji .i nogometna tekma. Kljub razmočoneuiu terenu sta ee v nedeljo popol dne ob u>. uri spoprijela v prvenstveni tekmi na igrišču SK Amaterja SK Dobrna in SK Amater Tekma ni nudila one efektn« borbe, ki jo ie športna publika pričakovala. Temu je bil namreč kriv slab, od nalivov razmočen teren igrica, ki je igralre moftno oviral v borbenosti in ambiciji. Igra je valovala iz polia v polje, pri Amaterji je bilo opaziti ves čas lahno premoč, v kateri ie dominira) na igri?ču, kliub temu se pa njegov napad ni mogel odločnejše uveljaviti. Pri SK Dobrni ie napad tokrat povsem odpovedal in opaziti je bilo pri moStvu nekako utrujenost, ki ie v nasprotju z znano borbenostjo Dobrne v zadnjih nogometnih tekmah. Le tako ;e bilo mogoče, da je SK Dobrna podlegla SK Amaterju v tej tekmi z rezultatom t :2 v prid Amaterja. — Deviški Jakob, sija ina burka, ki je ob nedavni premijeri žela velik uspeh, ae ponovi v nedeljo 19 L m. ob pol 4. jri popoldne na tuka:*njem sokolskem odru. Zasedba v]oe ostane ista kakor je bila pri premijeri, zato nai pridejo vsi. ki fii žele nekaj ur orijetne zabave in obilo smeha. Cene so mi-iane. Wt Novega mesta — Z nasipavanjem naMh cest se je is pričelo, cestni valjar pa zvesto opravlja evo-jo službo. Bil ie že na nekaterih krajih skrajen Čas, da se ceste nosu jejo s gramozom. To je veljalo zlasti za Randijo. ker |e važno križišče, blata pa toliko, da ae človek jedva prpbije do hodnika. So pri tem fieveda tudi težave ki iih povzroča nagnjen tere*i, po katerem se odteka ob deževnih dneh voda. Morda bi bilo umestno, da se ravno ▼ tem dela cesta tlakuje. — Lastniki fijakar*kih vot in bicikljev, ki so prijavili svoja voeila sreskemu naeel-stvu, se opo?:ria;3 d?, dv.gnelo tablice vsaj do 18 novembra Po tem dnevu mora;o biti vsa vozila opremljena • tabliearni- _ V preteklem tednu so imeli novome ški pomočnik' in oomoenice avoi redni shod v okviru pomočniškega odteka Obrtnega društva. Shod je otvoril in vodil predaedmk pomočniškega odseka g. Mirke Rutar z zanimivo tezo o sedanjosti tf»r izgledih obrtniškega *tanu za bodočnost Na sestanku se je tudi sklenilo da se prične z nabiranjem kni'g ter se tako ustanovi knjiinica. ki naj bi bil« Članstvu v izobrazbo in razvedrilo Sklenilo se ;e tudi da e*» prične z obrtniSki mi plesnimi vajami Ob koncu zborovanja je pa zaigral tamburaški ibor nekaj komadov pod taktirko člana sokolskeca orkestra p Stanka Kolirja Zbor ie pokazal lep napre dek in Seleti je. da kmalu nastopi tjdi \ javnosti. Zborovanju ie prisostvoval tu) predsednik Obrtnega društva g. Andrej Aj nitseh. °fran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 15. novembra 1933 o tov. U rjuery: 222 re siroti Rom A« Stari sluga se je ozrl po vrsti na vse priče tega prizora; rad bi bil uganil misli svojega gospodarja ali pa opazil vsaj na enem obrazu smehljaj, ki bi ga bil pomiril. — Ostanete tu, Picard, — je nadaljeval grof, — tu v Parizu... kjer sem vam našel mesto, ki boste z njim zadovoljni. Picard je zadrhtel po vsem telesu. — Torej .. gospod vitez... ne odpotuje v Ameriko?... je vprašal. Vitez je stopil k njemu. — Saj dobro veš. Picard, — je dejal vitez, — da ne morem drugače, nego pridružiti se gospodu grofu in svoji ljubljeni teti in prositi te, da se sprijazniš z mislijo, da me ne boš spremljal... Ne pozabi, da te hočejo pridržati tu samo zato, da ti poverijo več nego častno mesto varuha naše drage slepe Lui-ze. In Roger je pokazal z roko na Luizo. Presenečeni Picard je obstal kakor prikovan na svojem mestu. In ko mu je grof namignil, da lahko gre, je po-mežiknil svojemu mlademu gospodu v znak, da je razumel, kaj to pomeni, potem je pa počasi odšel. IX. Po vitezovem odhodu je izrazil grof željo, da bi Henrika vsak dan prihajala v palačo. ^aaa-— - ,-----rajge^————B^— Luiza je v družbi svoje družice iz otroških let kmalu telesno in duševno okrevala. Čutila se je tako srečno, da slepo dekle bolj srečno sploh ne more biti. Vendar je bila pa večkrat nekam čudno zamišljena. Grofica jo je več dni opazovala in slednjič je prišla do prepričanja, da se godi v nji nekaj izrednega. Po dolgw.n razmišljanju je sklenila vprašati jo: — Kaj niste srečni tu, Luiza? — Kako bi ne bila srečna pri vas, tako dobri, tako usmiljeni... tako... ljubeznjivi. — No torej, drago dete. zakaj te pa vidim včasih tako žalostno? — Mene? — O, nikar ne taji! Videla sem tvoje solzne oči. Luiza ni odgovorila. Diana ni silila v njo; privila je svojo hčerko na srce in ! se zaCeljska suita« v štirih stavkih s katero stopa ravnatelj Sancin pred lir šo javnost kot komponist —c Nesreča na drči. K<> so bili v pone deljek 13. t. m. zaposleni delavci pri grad nji drče v gozdu v okolici Sv. Primoža pri Ljubnem, je 601etnemu Ivanu Krumpač niku od Sv. Primoža nenadoma spodrsni lo na spolzkih tleh Krunnačnik je padei tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Iz škofje Loke — V našem nekrologu o blaeopokoj-nem g. Francu Komanu, podravnatelju Mestne hranilnice in posestniku na Spod ni eni trgu. ie pomotoma izostalo ime njegove soproge ee. Marije, ki ie našel v nji g. Ko man najidealnejšo in na izveste j5o ži vlj.Mi, ako drjŽico, sai sta živela skupno nad 30 let v najsrečnejšem zakonu, ki ir bil blagoslovljen z vzorno družinsko harmonijo. Zvesti vzorom svojih staršev so tudi vse hčere in sin odločno naprednega mišljenja, vzgojen v narodnem duhu. Mimogrede pripomini.i mo, da 6in g. Josip ni uslužben pri Stupici, marveč \e poslovodja železarske trgovine pn Josipu Zaiti na Tyrševi cesti v Ljubljani. MLAD GOSPOD pošten in zanesljiv, išče službo sluge ali inkasanta. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod >Vesten 4444« na upravo >S1. Naroda«. NATAKARICA vajena tudi šivanja na stroj, išče službo. — Gornik, Zbure št. 23, šmarjeta pri Novem mestu. 4446 HISA V STRAMftCU «83 naprodaj za 100.000 Din. — Poizve se: Stražisče 280 pri Kranju. 4416 STAVBNO PARCEJLO na Bledu prodam za 12.000 Din. — Informacije: Soklič, Bled. 4415 ZIVAU AN gorska ZAJKLA (čistokrvna) ugodno naprodaj. Is to tam naprodaj železna postelja. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. Đ. 4418 DOHSlNtoflE SLABOTNI MOftKI! Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike, se vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nikakih pilul. tablet ln drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno (kot privatno pismo) ▼ zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti posiljatvi Din 5.- v znamkah. — »Salus«, Zagreb. 6/8N, Savske br. 10. 83/L PAzrso CEBUIX> po Din 63.- za 100 kg razpošilja Uršič, Moškanjci. 4445 Vaše kislo lice je zoperao vadi okolici. Za vade razvedrilo vam posodi ološče ln gramofon: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« ČEVLJE (bakande) večjo množino rabimo za trgovino. - Braća Hrust, p. Ratkovica. 4433 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE K, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/1 PUH ZA PERNICE la beli Din 230.-, sivi pur. Din 140.-. lepo perje po Din 25.-35.-. 56.-. 95.-. 180.- kg. puha ste odeje po naročilu najceneje izvršuje RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2 70/L ZLATA DAMSKO URA (medaljonček) se je izgubila. Z ozirom na dragocen spomin, se prosi pošten najditelj naj jo odda proti nagradi. I. Fratina, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 14/1. 4448 NAMOČENO POLENOVKO dobite vsak petek pri J. Buzzo-lini, delikatesa, Ljubljana, Lln-garjeva ulica, (za škofijo). 4276 Pristno vrbničko vino žlahtnima z otoka Krka se toči v gostilni Draga Guštin, LJUBLJANA, Kapiteljska ulica it. S. Tam, kjer kupujejo drogi, kupajte tudi vi! Okoristite se z njihovimi izkušnjami in si čimprej oglejte veliko zalogo modnega volnenega blaga in svile za damske obleke in plašče pri s taro znan i tvrdki Rt MIKLAUC (poleg SKoflje) Pomagali vam bomo pri izbiri. GOLAŽ-EKSTKAKTl pravi ogrski, v predvojni kvaliteti, se zopet dobe po vseb pecerijskih in delikatesnih trgovinah. Komad za 6—8 oseb Din 4.-. — Ekstrakt dr. z o. z*, Ljubljana, Gosposvetska cesta 81 69 X VTNO CEZ ULICO: 1 Din 7. 1 > 8. Namizno belo Portugalka nova Rizling 1 > 9.- Burgundec beli 1 > 10.- Burgundec rdeči 1 > 10.- Jabolčnik 1 > 4.- Žganje: Tropinovec 1 Din 20.- Slivovka stara 1 > 24.- Hruševec 1 > 28.- kakor tudi vse vrste žganja, likerjev, desertnih vin ter velika izbira sardin po izredno nizki ceni prt S. J. JEBAJ, buffet ln delikatesa, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 38. 4260 VTNARNA DALMACIJA nudi dalmatinska vina iz javnih skladišč v Ljubljani. Zagreb, Badalica 3/1. 443 7 STANOVM TRISOBNO STANOVANJE lepo, solnčno, z verando ln kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjski 3L 33 (pred gostilno >Pri Plan-karjuc). 4278 SMUČARKE IN SMUČARJI! Na visoki planini pod Triglavom oddam serlozni družbi največ 4 oseb sobo s souporabo kuhinje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Smuk 4401«. SOBO 8 KUHINJO oddam v Cerkveni ulici it. 19. 4449 V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni oče. stari oče, brat, stric, tast in svak, gosn EDMUND KOCBEK INDUSTRIJALEC dne 14. t. m. po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi mirno preminil. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 16. t« m. ob 15. uri iz hiše žalosti na domače farno pokopališče, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. KRANJ - LJUBLJANA - MARIBOR, dne 14. novembra 1933. OBČINA LJUBLJANA MBTNI POGREBNI ZAVOD Žalujoči ostali, Urejuje: Jomp Znpon&c Za »Narodno ttakarooc: Pran Jeseraek — Za upravo m tneermtni de) usta: Oton Ohnatot — vat * Ljubljani