Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 18. februarja 2022, leto 7, šte­vil­ka 4 Praznik v prenovljenem kulturnem domu Kulturni praznik 8. februar je bil na Kamniškem letos še bolj poseben, saj je Javni zavod za kulturo Kamnik proslavo pripravil v prenovljenem Domu kulture Kamnik, ki so ga s tem tudi uradno predali namenu. Jasna Paladin Kamnik – Javni zavod za kulturo Kamnik je v sodelovanju z občino proslavo znova pripravil na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja. Vzdušje je bilo letos še bolj praznično, saj je obiskovalce pričakal prenovljen in tudi na novo osvetljen Dom kulture Kamnik. Prenove kulturnega hrama se je občina lotila avgusta lani in jo z izbranim izvajalcem zaključila ob koncu leta. Celotna investicija je bila vredna okoli 800 tisoč evrov. Za energetsko sanacijo je občina s strani ministrstva za infrastrukturo prejela 49 odstotkov nepovratnih sredstev od približno 540 tisoč evrov vredne gradbene pogodbe. Uredili so novo, energetsko varčno fasado, izolirali podstrešje, zamenjali stavbno pohištvo, posodobili ogrevalni sistem in montirali novo plinsko peč, zamenjali razsvetljavo ter na južni del strehe namestili sončno elektrarno, ki bo zadostila potrebam objekta. S tem je občina dobila prvi Občina je odkupila nekdanjo klavnico Objekt Mesa Kamnik na Usnjarski cesti je občina kupila za 315 tisoč evrov, kakšna bo njegova nova vsebina, pa še ne razkrivajo. Jasna Paladin Kamnik – Nekdanja klavnica družbe Meso Kamnik tik ob Kamniški Bistrici ob soseski Mali grad, ki je razen tovarniške trgovine že dolgo samevala, ima novega lastnika. Družba Farme Ihan, ki ima v lasti tudi Meso Kamnik, in Občina Kamnik sta v začetku februarja podpisali kupoprodajno pogodbo, s katero je objekt, v katerem je imela družba Meso Kamnik v preteklosti klavnico, prešel v občinsko last. Občina je za objekt in spremljajoče površine v velikosti 1741 kvadratnih metrov odštela 315 tisoč evrov; denar v letošnjem proračunu je bil že zagotovljen. Staro klavnico je družba Meso Kamnik prodajala, vse odkar so leta 2005 svojo proizvodnjo preselili v sodobne prostore ob Korenovo cesto na Duplico, za nakup pa si je dolgo prizadevala tudi občina. »Pogoj dosedanjih lastnikov za prodajo je bil, da v objektu ostane njihova trgovina, saj si želijo ostati na tej lokaciji, zato smo podpisali tudi najemno pogodbo,« nam je povedal župan Matej Slapar in dodal, da imajo s tem objektom velike načrte, a kakšne natanko, še ni želel izdati, saj da dokumentacija še ni pripravljena, prav tako ne vsa potrebna dovoljenja. Znano pa je, da občina želi bolj izkoristiti obvodne površine, kjer nameravajo urediti pešpot, mestno središče, ki je sedaj zelo raztegnjeno od severa proti jugu, pa razširiti tudi na območje ob Kamniški Bistrici. Objekt si želijo prenoviti in napolniti z novo vsebino tudi s pomočjo kakšnega zasebnega partnerja. Prenovljeni Dom kulture Kamnik / Foto: Klemen Brumec (Občina Kamnik) javni objekt, ki se oskrbuje z elektriko iz lastnega, alternativnega vira energije. Skupaj z energetsko sanacijo pa je občina kot ločeno investicijo izvedla tudi namestitev novih lučnih in scenskih vlekov, ki so občutno izboljšali varnost vseh zaposlenih in izvajalcev pri- Prenovljeni hram kulture sta uradno odprla Irena Gajšek in Matej Slapar. / Foto: Klemen Brumec (Občina Kamnik) reditev v Domu kulture Kamnik, saj stari vleki zaradi dotrajanosti niso več dosegali minimalnih standardov. Z novo pridobitvijo so iz- pri čemer je bila občina uspešna na razpisu ministrstva za kulturo in iz tega naslova prejela 106.557 evrov nepovratnih sredstev. Izdelali so energetsko varčno fasado, izolirali podstrešje, zamenjali stavbno pohištvo, posodobili ogrevalni sistem in montirali novo plinsko peč, zamenjali razsvetljavo ter na južni del strehe namestili sončno elektrarno. S tem je občina dobila prvi javni objekt, ki se oskrbuje z elektriko iz lastnega, alternativnega vira energije. boljšali tudi produkcijsko vrednost prireditev v veliki dvorani Doma kulture Kamnik, saj omogoča bolj kompleksne lučne postavitve, hitrejše menjave odrskih postavitev in boljši izkoristek dvorane. Zamenjava lučnih in scenskih vlekov je stala slabih 215 tisočakov, Tako prenovljeni Dom kulture Kamnik je na kulturni praznik pričakal omejeno število obiskovalcev, ki so si lahko v živo ogledali proslavo, ki so jo organizatorji naslovili z Maistrovimi besedami: Na desni ga, na levi ni – pred nami svetli cilj leži. 42. stran Objekt stare klavnice družbe Meso Kamnik v središču mesta je odkupila občina. / Foto: Jasna Paladin Začenja se gradnja poskusne vrtine Cilj je zagotoviti dodatne količine vode v vodovodnem zajetju Iverje. Jasna Paladin OBČINSKE NOVICE KULTURA ZANIMIVOSTI ŠPORT V Črni bodo zgradili kanalizacijo Baletna predstava z okoljskim sporočilom Nakvačkala je kamniški občinski grb Kegljačem medalje z državnega prvenstva Država se bo v prihodnjih tednih na območju Črne lotila preplastitve ceste, občina pa bo hkrati napeljala kanalizacijo. Naložba bo cenejša, kot bi bila do sedaj načrtovana gradnja čistilne naprave. Plesalci Baletne šole Ana so uprizorili plesno-baletno predstavo z naslovom Biserni zaliv. Avtorica uprizorjene pravljice je komaj 13-letna Karolina Graj. Projektu Slovenija kvačka se je pridružila tudi Občina Kamnik, ki se v svojih prostorih tako lahko že pohvali z grbom, ki so ga s kvačko izdelale spretne roke Romane Dermota. stran 3 stran 7 stran 9 Na državnem prvenstvu dvojic za člane in članice sta Matej Turk in Gašper Burkeljca zmagala, na državnem prvenstvu v disciplini sprint za mlajše člane in članice pa je bila Kristina Mihelčič tretja. stran 10 Stahovica – Izbrani izvajalec bo v ponedeljek, 21. februarja, sicer teden dni kasneje od prvotne napovedi, na območju zajetja Iverje začel izvajati raziskovalno globoko vrtino. Vrtalna dela bodo predvidoma potekala dvajset dni. Podzemna voda, ki bo med vrtanjem zajeta v vrtini, se bo preko usedalnika odvajala v Kamniško Bistrico. V času izvajanja je mogoče pričakovati nekoliko povečano motnost vodotoka dolvodno od zajetja Iverje, na pitno vodo pa dela ne bodo vplivala, pravijo na občini. Občina sicer namerava izvrtati tri globoke vrtine globine 170 metrov. Skupna kapaciteta treh vrtin je ocenjena na od šestdeset do devetdeset litrov na sekundo, služile pa bodo za zagotavljanje dodatnih količin pitne vode v primeru, da količine vode v drenažnem zajetju ne bodo zadostovale za nemoteno oskrbo s pitno vodo. 2 petek, 18. februarja 2022 Občinske novice Jasna Paladin Kamnik – Na občini so v minulem tednu obravnavali vloge, ki so prispele na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih, karitativnih in medgeneracijskih programov. Na razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov, za kar je namenjenih 20 tisoč evrov, je prispelo 23 vlog, od tega pet vlog prijaviteljev s sedežem v občini Kamnik, za kar se skladno s Pravilnikom o sofinanciranju socialnovarstvenih programov nameni 70 odstotkov vseh zagotovljenih sredstev, in 18 vlog pri- javiteljev s sedežem zunaj občine Kamnik, imajo pa včlanjene kamniške občane oz. uporabnike; za slednje je namenjenih 30 odstotkov vseh zagotovljenih sredstev. Na razpis za sofinanciranje medgeneracijskih programov, za kar so v proračunu namenjeni trije tisočaki, je prispela ena vloga, in sicer vloga Medgeneracijskega društva Jesenski cvet. Na razpis za sofinanciranje karitativnih programov pa so prispele štiri vloge, in sicer Župnijskih karitas Šmarca - Duplica, Stranje, Nevlje in Kamnik. V proračunu so zagotovljena sredstva v višini 11 tisoč evrov. Dela na Vrhpoljah potekajo po načrtu Jasna Paladin Vrhpolje – Prenova kanalizacijskega in vodovodnega omrežja na zahodnem delu Vrhpolj še vedno poteka. Predvidena je sanacija mešanega kanala za padavinske in odpadne komunalne vode ter sanacija vodovoda in obnova hidrantnega omrežja. Celotna dolžina izgradnje kanalizacije za odpadne vode znaša približno 385,75 metra, dolžina meteorne kanalizacije 403,4 metra, dolžina vodovoda pa 410 metrov. Hkrati bodo prenovili tudi ceste na območju gradnje. Praznik v prenovljenem kulturnem domu 31. stran Zbrane je najprej pozdravil župan Matej Slapar, ki je poudaril, da je zelo vesel in ponosen, da živimo in delujemo v okolju in skupnosti, ki ji je mar za napredek kulture in ustvarjanja. »Kajti narod in skupnost, ki se zaveda pomena kulture in ustvarjanja, ima temelj, na katerem lahko gradi. Kultura je tisto, kar nas povezuje in nas dela popolnejše.« Slavnostna govornica na proslavi je bila sicer direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek, ki se je v nagovoru dotaknila obnove Doma kulture Kamnik in delovanja Javnega zavoda za kulturo Kamnik. »V lanskem letu smo kljub že znanim epidemiološkim razmeram pripravili skoraj 200 različnih dogodkov s 30 tisoč obiskovalci in imeli v Mekinjskem samostanu skoraj 1.200 nočitev domačih in tujih gostov. Kot nova ekipa smo si v prihodnje zadali ambiciozne cilje, ki povezujejo celotno kamniško kulturo in vse njene akterje. Skozi izdelavo nove dolgoročne kulturne strategije bi radi postali prepoznavno mesto po kulturnem turizmu, festivalih, gledaliških in glasbenih abonmajih, različnih koncertih domačih in tujih gostov glasbenih, gledaliških in drugih zvrsti. V naslednjih letih bi na področju nekdanje Ba- Odrska kompozicija z naslovom CUGMAŠINE, simfonija za lučne vleke in Operaterja v Fis duru / Foto: Klemen Brumec (Občina Kamnik) Foto: Klemen Brumec (Občina Kamnik) Javni razpisi Direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek Zaradi del na Vrhpoljah še vedno velja popolna zapora za promet. / Foto: Jasna Paladin Prikaz obrezovanja sadnega drevja Mekinje – Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice vabijo na tradicionalni brezplačni prikaz spomladanskega obrezovanja sadnega drevja, ki bo znova na travniku Mekinjskega samostana. Tam si tunjiški sadjarji namreč prizadevajo oživiti obstoječi sadovnjak in ga razširiti z novimi drevesi. Kako ob koncu zime obrezati sadno drevje, da bo kar najbolje obrodilo, bo povedal in prikazal dr. Jan Bizjak. J. P. Kulturniki so ob prazniku znova pripravili pester program. / Foto: Klemen Brumec (Občina Kamnik) ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 4. marca 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 24. februarja 2022. rutane razvijali tudi urbano kulturo in nove oblike produktov, kot so pot smodnika, pot z baklami, blagovna znamka Doroteja in Kamniška kulturna transverzala. Z vsemi tremi različnimi, pa vendar kulturnimi enotami – Mekinjskim samostanom, Domom kulture Kamnik in Kreativno četrtjo Barutana – želimo Kamniku dati vsaj eno prireditev dnevno. Vsakemu občanu Kamnika pa možnost, da najde v Kamniku nekaj kar mu bogati in radosti življenje.« Ob uradnem odprtju prenovljenega Doma kulture Kamnik je tehnična ekipa pripravila posebno presenečenje, in sicer odrsko kompozicijo z naslovom »CUGMAŠINE, simfonija za lučne vleke in Operaterja v Fis duru«, ki sta jo uglasbila Gašper Selko in Anej Ivanuša, vizualije je pripravila Kristina Kokalj, zvok je oblikoval Blaž Flerin, oblikovanje svetlobe pa je delo Anžeta Trstenjaka. V vlogi tako imenovanega operatorja vlečnih vlekov je bil tehnični vodja Doma kulture Kamnik Primož Jeras skupaj s pomočnikom Žigo Krevsom. V kulturnem programu prireditve, ki jo je povezoval Matic Maček, so nastopili še Mojca Škrlep, Matic Hrabar, Gašper Selko, Goran Završnik in Ana Plahutnik. Znova organizirano zimsko počitniško varstvo Gradnja kolesarske povezave hitro napreduje Kamnik – Društvo Počitniško varstvo Kamnik bo tudi letos s pomočjo Občine Kamnik organiziralo zimsko počitniško varstvo v času zimskih počitnic, torej od 21. do 25. februarja. Varstvo bo organizirano na Osnovni šoli 27. julij v središču Kamnika, in sicer od 7. do 16. ure, poimenovali pa so ga Zimske čarovnije. Za šolarje od 1. do 6. razreda pripravljajo zimske športne aktivnosti, obisk drsališča na Glavnem trgu, potepanja v naravi, glasbene delavnice, izlet z vlakom na mokrišča v Trzinu, pohod po čarobnih gozdnih poteh Kamnika in ustvarjalne delavnice. J. P. Podgorje – Dela v okviru projekta Kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana na območju občine Kamnik zelo hitro napredujejo, saj delavci že izvajajo nasipanje s tamponom. Izkopi terena se nadaljujejo proti Mengšu, delati pa so začeli tudi v občini Trzin. Celotna kolesarska povezave bo dolga 13,74 kilometra in bo sestavljena iz petih tipov površin: kolesarske poti, kolesarske steze, kolesarskega pasu na vozišču, kolesarske površine na pločniku in kolesarske površine na prometnih pasovih. Celotna kolesarska povezava bo predvidoma zaključena do avgusta. J. P. 3 petek, 18. februarja 2022 Občinske novice V Črni bodo zgradili kanalizacijo Fasado Maleševe galerije bodo prenovili Občina išče tudi projektanta za energetsko sanacijo Podružnične šole Gozd. Jasna Paladin Država se bo v prihodnjih tednih na območju Črne lotila preplastitve ceste, ki vodi na Črnivec, občina pa bo hkrati pod cesto položila kanalizacijo, ki bo odpadne vode odpeljala vse do Domžal. Naložba bo cenejša, kot bi bila do sedaj načrtovana gradnja čistilne naprave. Kamnik – Občina bo tudi v letošnjem letu prenovila nekaj objektov, ki jih ima v lasti. sondiranja, so se minuli petek začele konservatorsko-restavratorske raziskave, ki jih opravlja mag. Klavdij Zalar. Na podlagi pridobljenih rezultatov bo znano, kako se Jasna Paladin Črna pri Kamniku – Občina Kamnik je kanalizacijsko omrežje na severnem delu občine do sedaj pripeljala do Stahovice, za kraj Črna pa so že bili pripravljeni projekti za ureditev čistilne naprave, ki naj bi stala okoli 600 tisoč evrov. Investicija bo izvedena do poletja, še pravi župan, ki pa poudarja, da je to le začetek urejanja kanalizacije v tem delu občine, saj je cilj kanalizacijske cevi pripeljati vse do Velike planine. V Črni bodo še do poletja dobili nov asfalt – pa tudi kanalizacijo. / Foto: Jasna Paladin A te dni nam je župan sporočil novico, ki bo razveselila vse tamkajšnje krajane. »Z državo se nam je uspelo dogovoriti, da bo preplastila približno štiri kilometre državne ceste od Stahovice skozi Črno in vse do novih dveh mostov, občina pa bo sočasno v cesto zakopala cevi za kanalizacijo, kar nas bo predvidoma stalo slabih 400 tisoč evrov, torej manj, kot bi nas stala čistilna naprava, ki bi zahtevala ločeno upravljanje, tako pa bodo vse odplake odvedene na Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik. Izvajalec, ki bo za vsa dela – tako za cesto kot kanalizacijo – isti, je že izbran,« je zadovoljen župan Matej Slapar, ki pa se z državo pogovarja in pogaja tudi o tem, da bi cesto skozi dolino Črne na novo preplastili vse do Črnivca. Stavba na Glavnem trgu, kjer deluje tudi Maleševa galerija, bo letos dobila prenovljeno fasado. / Foto: Jasna Paladin Kanalizacija vse do Velike planine? Investicija bo izvedena do poletja, še pravi župan, ki pa poudarja, da je to le začetek urejanja kanalizacije v tem delu občine, saj je cilj kanalizacijske cevi pripeljati vse do Velike planine. »Le to bo namreč trajno uredilo odvajanje odpadnih voda s planine. Idejni načrti kažejo, da se odplake na Veliki planini da urediti s cevmi, doku- ment identifikacije investicijskega projekta, ki ga bodo potrjevali tudi občinski svetniki in je že v pripravi, pa nam bo pokazal, za kakšne stroške gre in kako bi projekt lahko izpeljali časovno. Turizma in drugih aktivnosti bo na Veliki planini vedno več in prepričan sem, da je kanalizacija edina možnost, da obvarujemo naše vodne vire,« nam je še povedal župan. Ob reki gradijo kolesarsko pot Poleg gradnje kolesarske povezave od Kamnika do Ljubljane v Podgorju in na Duplici se je te dni začela tudi gradnja kolesarske povezave od Kamnika do Godiča. Jasna Paladin Kamnik – Dobre tri kilometre dolga kolesarska pot, ki bo povezala Kamnik z Godičem, bo makadamska in široka tri metre (le v začetnem delu zaradi prostorskih omejitev 2,5 metra), speljali pa jo bodo ob Kamniški Bistrici. Večji del poti bodo uredili na novo, deloma tudi tam, kjer je že poteka priljubljena sprehajalna pot, približno 750 metrov pa bo speljanih po obstoječih prometnih površinah. V sklopu gradbenih del bodo uredili tudi pet manjših premostitvenih objektov čez pritoke Kamniške Bistrice in Mlinščice. Občina ima za projekt, ki je bil sprva ocenjen na 1,1 milijona evrov, že odobrenih dobrih 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev, a so z izvajalcem gradbenih del (Gorenjska gradbena družba skupaj s Komunalnim podjetjem Kamnik) podpisali pogodbo za slabih 500 tisočakov. V sklopu prenove objekta na Glavnem trgu 2, kjer imata prostore Maleševa galerija in Turistično-informacijski center, ki bo zajela obnovo fasade in oken, so te dni že začeli prvo fazo, in sicer sondiranje fasade. V sodelovanju z odgovorno konservatorko kranjskega območnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je določila točke bodo lotili prenove fasade in kako bo ta videti. V lasti občine pa je tudi stavba Podružnične šole Gozd, ki je v precej slabem stanju. Občina je zato v preteklem tednu izvedla povpraševanje za izbiro projektanta za energetsko sanacijo šolske stavbe. Najugodnejšemu izvajalcu bo izdana naročilnica. Zapore zaradi gradnje kablovoda Kamnik – Občina obvešča, da bo med 10. februarjem in 15. marcem na Steletovi in Kovinarski cesti, Livarski ulici in v Janežičevem drevoredu zaradi gradnje kablovoda veljal spremenjeni prometni režim. Na Steletovi cesti bo delna zapora v tem obdobju šest dni v nizu v času med 7. in 17. uro, 15 dni v nizu bo delna zapora v tem času veljala tudi na Livarski. Pešpot skozi Janežičev drevored bo 13 dni v nizu zaprta, prav tako pa bo popolna zapora pet dni v tem obdobju veljala na Kovinarski cesti. V času popolne zapore bo do vseh stanovanjskih in poslovnih objektov urejen obvoz po Steletovi in Kovinarski cesti. J. P. Gradbena dela so se začela v začetku februarja, dokončana pa bodo do poletja. OBČINA KAMNIK obvešča o vpisu predšolskih otrok v vrtce v občini Kamnik za šolsko leto 2022/2023 Vpis bo potekal v vrtcih v času uradnih ur, in sicer od 28. februarja do 11. marca 2022. Vlogo je treba oddati na sedežu vrtca prve izbire ali pa jo poslati po pošti. Poziv za vpis bo s podrobnejšimi informacijami objavljen na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si, na spletnih straneh vrtcev ter na oglasnih deskah. Dodatne informacije lahko prejmete v času uradnih ur na sedežih posameznih vrtcev. Gradnja kolesarske povezave od Kamnika do Godiča že poteka. / Foto: Jasna Paladin Matej Slapar l.r. ŽUPAN 4 petek, 18. februarja 2022 Občinske novice, mnenja Prejeli smo Gradnja kolesarske poti že poteka V časopisu Kamničan-ka je bil 4. februarja objavljen članek o začetku gradnje kolesarske povezave Kamnik– Ljubljana. Kot je znano, je na relaciji Ljubljana–Kamnik predvidena dvotirna elektrificirana železniška proga s povezavo na brniško letališče in je zato trasa kolesar- Mnenje občinskega svetnika ske poti preblizu sedanje železniške proge, ker bo drugi tir logično speljan ob dosedanjem tiru. Zato bo železnica prisiljena na določenih odsekih »povoziti« kolesarsko pot in se mi zato zdi smiselno, da železnica že sedaj sodeluje pri financiranju te poti z ustreznim tamponom, ki bo prenesel obremenitve drugega tira. Upam tudi, da bo kolesarska pot dovolj široka, da bodo po njej lahko dirkali štirikolesniki, ko bodo velikoplaninski motorni sankači presedlali na štirikolesnike. Matjaž Pevc, Kamnik Volilnemu letu na pot Očistimo občino Katalog pridelovalcev lokalno pridelane hrane Kamnik – Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je izdala katalog pridelovalcev lokalno pridelane hrane, tržnic, trgovin in kratkih prodajnih verig v osrednjem delu Slovenije, ki Ljubljansko urbano regijo, katere del je tudi občina Kamnik, predstavlja kot zakladnico lokalno pridelane hrane. Kot lahko preberemo, je spodbujanje lokalne samooskrbe z živili ena od strateških usmeritev v osrednjeslovenski regiji. Katalog predstavlja prednosti lokalno pridelane hrane, projekte, ki podpirajo lokalne pridelovalce, pa tudi seznam lokalnih ponudnikov z vsemi kontaktnimi podatki in seznam lokalnih tržnic na tem območju. Katalog je brezplačen, lahko pa ga prelistate tudi na spletu; povezana je objavljena na spletni strani Občine Kamnik. J. P. Zagnano nogometnega igrišča z umetno travo v športnem parku Virtus. Katera strateško pomembna zemljišča je občina kupila? Pred kratkim je Občina Kamnik izvedla nakup kompleksa Meso Kamnik, ki zaradi svoje lokacije zagotovo sodi med strateško pomembna zemljišča. Seveda pa ne pozabimo na nakup zem­ ljišč v nekdanji Smodnišnici, ki bodo namenjena družbenim dejavnostim. Katere projekte bi poudarili v tem mandatu? Eden najpomembnejših projek­ tov je začetek gradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta. Zagotovo pa niso nič manj po­ membni ostali projekti, ki so bili oziroma še bodo izvedeni v pri­ hodnje. Poudaril bi ureditev trga s postavitvijo skulpture mamuta, izgradnjo oziroma prenovo več športnih površin, nakup strate­ ško pomembnih zemljišč, pre­ novo več kilometrov cestnih od­ sekov ter uspešen zagon pro­ jekta PROSTOFER. Predvsem gre za projekte, ki dvigujejo kvaliteto življenja v Kamniku. Katere športne površine so se obnovile? Lani je bilo zgrajeno športno igrišče na Gozdu ter prenova atletske steze pri Osnovni šoli Marije Vere na Duplici. Letos se načrtuje prenova športnega igrišča na Vrhpolju ter ureditev Je Občina Kamnik uspešna pri črpanju sredstev države in EU? Občina Kamnik je v lanskem letu pridobila sredstva sofinan­ ciranja energetske prenove jav­ nih stavb, in sicer Doma kulture Kamnik ter policijske postaje. Letošnje leto se bosta s sredstvi sofinanciranja zgradili kolesar­ ski povezavi Kamnik–Godič ter Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljub­ ljana. Bo 2,3 mio evrov s strani MIZŠ za gradnjo OŠ Frana Albrehta? Občina Kamnik je v začetku meseca prejela Sklep o sofi­ nanciranju izgradnje Osnovne šole Frana Albrehta v višini več kot 2,3 mio evrov. Ob tej prilož­ nosti bi se zahvalil ministrici dr. Simoni Kustec in podpredse­ dniku vlade mag. Mateju Toni­ nu, ki sta podprla naša prizade­ vanja, da se v sofinanciranje vključijo vsi za investicijo pri­ pravljeni projekti. Prihodnost je na strani pogum­ nih, zato nadaljujemo po začrta­ ni poti. Bogdan Pogačar, vodja svetniške skupine Anton Iskra, svetnik NSi Sandi Uršič, svetnik LSU Leto 2022 bo leto volitev: državnozborskih, predsedniških in lokalnih. Slednje bodo predvidoma jeseni. Tako se bo sklenil 4-letni mandat župana in občinskega sveta v zdajšnji sestavi. Zato je prav, da občanom in volivcem predstavim svoj pogled na prehojeno pot. V tem mandatu sem član županove koalicije oz. večine v občinskem svetu. Z županom delim poglavitna programska stališča glede razvoja in upravljanja občine, kar v mojem primeru pomeni predvsem vztrajno prizadevanje za posodabljanje infrastrukture v smeri gibalne enakopravnosti z odpravljanjem arhitektonskih ovir za starejše in gibalno ovirane na javnih prometnih površinah ter pri dostopu do javnih zgradb oz. storitev kot tudi v smislu izgradnje nove infrastrukture brez teh ovir. Prav tako se z županom strinjava glede razvoja turizma in podeželja, ki ga je mogoče usmerjati po poti sožitja med kmetijstvom in turizmom, med poselitvijo podeželja in ohranjanjem kulturne krajine s pomočjo vzdrževanja ter dograjevanja komunalne infrastrukture z namenom varovanja virov pitne vode in omogočanja ustreznih pogojev za življenje in delo. Poleg tega sva z županom enotna glede ohranjanja dragocene naravne in kulturne dediščine (srednjeveški Kamnik, Velika planina itn.) kot osnove za kulturne in turistične dejavnosti. Po več letih sodelovanja lahko z gotovostjo po- Z drugim odstavkom se bom ponavljal, saj sem ga že zapisal v prispevku lani aprila, ko sem pisal o ekoloških otokih. Žal že sedaj vem, da ga bom moral ponoviti še večkrat, predno se bo stanje izboljšalo. Odpadki so naš skupen proizvod in problem, hkrati tudi ogledalo našega odnosa, do soljudi in narave. Ob poudarjanju ekologije na vsakem koraku, bi pričakoval, da se bo stanje izboljševalo, a se po mojem mnenju v zadnjem obdobju slabša. Stanje v naravi se slabša tudi zato, ker zaradi obdobja epidemije že dve leti ni bilo organizirane množične čistilne akcije. Lansko pomlad smo s kolegicami in kolegi iz Liste Sandija Uršiča sodelovali pri več čistilnih akcijah, in sicer v tistih krajevnih skupnostih, ki so se kljub situaciji zavedale, da narava ne more čakati konca epidemije. Zainteresirane krajevne skupnosti so na Občini Kamnik lahko prevzele ves potrebni material, prav tako pa je bilo poskrbljeno za odvoz zbranih odpadkov. Že v naši dolini opažam veliko količino odpadkov, ki so se nabrali v enem letu ob glavni cesti Stahovica–Črnivec, kljub dejstvu, da smo lani očistili večji del trase. Sprašujem se, kakšno je šele stanje na območjih, kjer čistilnih akcij že dlje časa ni bilo. Zato je nujno, da se občanke in občani naše občine aktiviramo in letošnjo pomlad po- vem, da se zdajšnji župan v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti odlikuje tudi z dobrim gospodarjenjem z občinskim premoženjem in javnimi dobrinami, saj pod njegovim vodstvom Občina Kamnik v občinsko infrastrukturo preudarno in uravnoteženo vlaga ter s tem omogoča kar najboljši gospodarski in družbeni razvoj naše lokalne skupnosti. Otipljivi dokazi so vidni vsepovsod, morda največji od lanske jeseni pa je gradnja novega poslopja OŠ Frana Albrehta v Kamniku, ki je ena najpomembnejših občinskih naložb tega desetletja. Sodobni prostori, ki so jih naši osnovnošolci, njihovi starši in učitelji že predolgo čakali, bodo kmalu zgrajeni. V preostanku tega mandata se bom kot občinski svetnik še naprej zavzemal za uresničitev čim večjega dela volilnega programa Nove Slovenije Kamnik in župana, torej za izvedbo, nadaljevanje in dokončanje načrtovanih občinskih investicij ter projektov. Prav tako bom še naprej zagovarjal gibalno enakopravnost invalidov in starejših oz. odpravljanje arhitektonskih ovir. magamo naravi, da se osvobodi bremena pločevink, plastenk, plastičnih vrečk in drugih predmetov brezbrižnežev, ki z užitkom akumulirajo vsebino in potem to samozadostno odvržejo. In to čeprav se ob svoji poti dnevno srečujejo z ekološkimi otoki, doma pa jih čakajo posode za ločeno zbiranje odpadkov. Vse to je dokaz, da bo potrebnega še več ozaveščanja in usmerjanja k pravilnemu ravnanju z odpadki ter tudi o zmanjševanju nastajanja odpadkov. Za bolj zeleno prihodnost ni dovolj, da enkrat na leto čistimo, še pomembneje je, da s skupnimi močmi poskrbimo, da čim več ljudi začne razmišljati o embalažnih alternativah. S tem bomo na dolgi rok poskrbeli, da bo nastalo vedno manj odpadkov in čistilne akcije kot take sploh ne bodo več potrebne. Spoštovane občanke in občani, vabimo vas, da se odzovete na čistilne akcije v svojem kraju. Če akcije ne bo na vidiku, izkoristite priložnost in bodite vi tista sprememba, ki jo želite videti v domačem kraju. Kopanje v izviru Kamniške Bistrice (še) ni prepovedano V izviru Kamniške Bistrice kljub protestu naravovarstvenih organizacij in ogorčenju številnih občanov še vedno prihaja do množičnega kopanja ljubiteljev hladne vode, in kot kaže, bo tako še naprej. Občina s svojimi pozivi pri državnih organih ni bila uspešna. Jasna Paladin Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; Svetniška Skupina NSi) Vstopili smo v zadnje leto man­ data, ki si ga bomo najbolj za­ pomnili po začetku izvajanja projektov, ki bodo občankam in občanom Kamnika izboljšali kvaliteto življenja. S pogumom in trdno vero v to, da je zadeve treba premikati zagnano naprej, uresničujemo projekte, ki bodo Kamniku ponudili več. Mnenje občinskega svetnika Kamniška Bistrica – Na to problematiko je v enem od svojih svetniških vprašanj opozoril tudi Igor Žavbi (LMŠ), ki ga zanima, kaj je Občina Kamnik storila do sedaj, da bi preprečila množično kopanje na izviru Kamniške Bistrice in s tem ogrožanje glavnega vira pitne vode v občini? Koliko prijav je občina podala pristojnim inšpekcijskim službam? Kakšne pristojnosti ima na tem področju občinski inšpektorat in redarska služba? »Občina Kamnik je v zvezi s kopanjem na izviru Kamniške Bistrice v januarju 2021 na Direkcijo Republike Slovenije za vode (DRSV), ki upravlja vode, naslovila vprašanje, ali je kopanje na izviru Kamniške Bistrice dovoljeno, ter pobudo, naj kot vode, saj je kopanje mogoče povsod, kjer to ni izrecno prepovedano. Območje izvira Kamniške Bistrice se nahaja v coni 2 in coni 3 vodo- Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb zakona o vodah izvajajo državni inšpektorji. Občinska inšpektorica je v marcu 2020 podala prijavi na oba pristojna inšpektorata. upravljavci vodotoka z ustreznimi ukrepi omejijo kopanje na izviru Kamniške Bistrice in s tem zavarujejo zajetje Iverje pred potencialno onesnaženostjo. S strani DRSV smo prejeli odgovor, da kopanje v rekah, jezerih ali morjih ni omejeno le na območja s statusom kopalne varstvenega območja zajetja Iverje, ki je določeno z Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode Iverje (Uradni list SRS, št. 3/86), ki pa ne prepoveduje kopanja na tem območju. Občina Kamnik se je obrnila tudi na Ministrstvo za okolje in prostor s pobudo o čimprejšnji pripravi državne Uredbe o vodovarstvenih območjih na območju občine Kamnik, s katero bi posodobili ukrepe na vodovarstvenih območjih in s tem pred morebitnim onesnaženjem dodatno zavarovali tako zajetje Iverje kot ostala zajetja pitne vode v občini Kamnik. Z ministrstva smo prejeli odgovor, da Občina Kamnik ni bila uvrščena v tekoči plan dela,« sta med drugim odgovorila Barbara Strajnar, višja svetovalka za razvojne projekte, in strokovni sodelavec Tadej Kovačič; ter še, da občinska inšpekcija in redarska služba skladno z veljavno zakonodajo nimata pristojnosti ukrepanja. 5 petek, 18. februarja 2022 Aktualno Bliža se Dobrodelni marec Direktor Jarc odstopil s položaja Dobrodelna akcija Študentskega kluba Kamnik letos praznuje okrogli jubilej – že deset let. Direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik je po obtožbah o fizičnem napadu na uslužbenko, ki jih preiskuje policija, podal svojo odstopno izjavo. Člani Sveta Zavoda za vršilca dolžnosti predlagajo Luko Svetca. Jasna Paladin Kamnik – Pri Dobrodelnem marcu gre za sklop dogodkov skozi celoten mesec marec, s katerimi zbiramo sredstva za socialno ogrožene družine in posameznike iz lokalnega okolja. Delovanje našega kluba je tesno povezano z lokalnim okoljem, saj v prvi vrsti nudimo projekte in ugodnosti za študente in dijake z območja Upravne enote Kamnik. Z akcijo želimo tudi sami prispevati svoj majhen delež k odpravljanju socialnih razlik in spodbuditi človekoljubje, zlasti med mladimi, pri čemer je ključnega pomena, da vključimo naše člane in tako spodbujamo pomoč tudi med vrstniki. Vsak izmed nas se lahko nepričakovano znajde v težki situaciji, ko bi si želel oziroma potreboval pomoč prijateljev, vrstnikov ali skupnosti, zato ozaveščamo tudi dijake in študente o pomembnosti solidarnosti. Kljub temu da je poudarek akcije na dobrodelnosti, pa je Dobrodelni marec veliko več. Z raznovrstnimi projekti želimo privabiti čim več ljudi, da se udeležijo naših dogodkov, kjer se lahko družijo, spoznajo, zabavajo in tako utrdijo medsebojne odnose, kar nam je najbolj primanjkovalo med In res je predsednik Sveta Zavoda Jože Korošec že dva dni kasneje sklical izredno sejo, na kateri so se člani seznanili z nedavno problematiko dogajanja v Zavodu za turizem in šport v Kamniku, svoja stališča pa sta predstavila tudi oba vpletena, zaposlena v zavodu in direktor zavoda, Rok Jarc pa je na seji že podal svoj odstop. Foto: arhiv Gorenjskega glasa Kamnik – Incident, ki naj bi se pred dnevi zgodil v prostorih Zavoda za turizem in šport Kamnik na Glavnem trgu, policisti še preiskujejo, obtožbe pa letijo na (zdaj že nekdanjega) direktorja Zavoda Roka Jarca, ki naj bi se domnevno fizično znesel nad eno od svojih podrejenih. Daša Ravnikar Rok Jarc je bil na mesto direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik imenovan junija lani, po le dobrega pol leta pa zavod tako znova ostaja brez vodstva. Takoj po dogodku je dejanje ostro obsodil župan Matej Slapar: »Moje osebno prepričanje in moje vrednote zavračajo vsakršno obliko nasilja, naj bo to besedna ali fizična. Glede vpletenih v včerajšnji incident sem si iskreno in dlje časa prizadeval, da bosta vpletena prišla do kompromisnih rešitev. Včerajšnji dogodek je zame nesprejemljiv, kajti nasilje vedno rodi novo nasilje. Poudarjam pa, da je za dogajanje v Zavodu odgovoren Svet Zavoda, ne pa župan Občine Kamnik, ki razen tega, da sodeluje z zavodom, z njim nima nobenih odnosov,« je med drugim zapisal župan in pozval Svet Zavoda, da se v zadevo aktivno vključi. S pisno odstopno izjavo se je vodstvo Sveta Zavoda seznanilo minuli ponedeljek in odstop tudi sprejelo. Kot so še zapisali v svoji izjavi za javnost, bodo delovno razmerje z direktorjem prekinili 28. februarja, do takrat pa mora zdaj že nekdanji direktor Rok Jarc pripraviti primopredajo poslov vršilcu dolžnosti direktorja. Na to mesto je predlagan Luka Svetec, tesni sodelavec župana Mateja Slaparja, zaposlen v Uradu župana kot višji svetovalec za pospeševanje gospodarskega razvoja. O imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport v Kamniku bodo odločali tudi občinski svetniki. Ob desetletnici smo se odločili za zbiranje sredstev za eno enostarševsko družino ter tri posameznike iz lokalnega okolja. trdno verjamemo v pomembnost ozaveščanja in širjenja solidarnosti med ljudmi, še posebej med mladimi. Kaj smo pripravili letos Prvi dogodek, ki se bo odvil v sklopu projekta, bo že tradicionalni Turnir v odbojki. Potekal bo v nedeljo, 6. marca. Tako kot vsako leto se bo turnir izpeljal v Športni dvorani Kamnik. Turnir je namenjen vsem športnim navdušencem v druženje, zabavo in sprostitev. Sledi tradicionalnih 48 ur pohodov na Sv. Primož, dogodek, ki so ga v preteklih letih podprle znane osebe, vsak podpis prispevali 0,5 evra v dobrodelne namene, prav tako bomo zbirali tudi prostovoljne prispevke. Vsako leto nas pri organizaciji dogodka podpre Peter Uršič s planinsko kočo na Sv. Primožu, za kar smo mu zelo hvaležni. Seveda pa nismo pozabili tudi na bolj sladkosnede med nami. Ker je 19. marec sobota in le nekaj dni pred začetkom pomladi, bomo ta dan organizirali dobrodelno Tržnico slaščic v okviru tržnice v Kamniku, se pravi od 8. do 12. ure. Študentke in študenti bomo spekli razne slaščice, ki si jih boste lahko privoščili sami ali jih podarili bližnjim v zameno za prostovoljni dobrodelni prispevek. Pomoči pa ne potrebujejo le družine, naši vrstniki, študenti in dijaki, temveč tudi male živali v zavetiščih. V tem mesecu bomo aktivisti kot veliki ljubitelji živali s posebno akcijo zbrali priboljške, odeje in druge potrebščine za male živali. Vsi pasjeljubci se bodo skupaj s kužki lahko družili na dogodku Tačke na sprehodu, ki bo potekal v Kamniku v soboto, 26. marca. Kot vsako leto bomo Dobrodelni marec zaključili z zaključno prireditvijo, ki se bo začela v četrtek, 31. marca, ob 20. uri v Domu kulture Kamnik. Nastopila bosta Hamo in Rudi Bučar s svojim akustičnim koncertom, vstopnice pa so že v prodaji v okviru sistema mojekarte.si. S prireditvijo se želimo zahvaliti vsem sponzorjem, sodelujočim in meščanom, ki ste našo akcijo podprli. Skozi celoten mesec marec bo aktivna SMS-kampanja, v sklopu katere boste lahko s poslanim sporočilom s ključno besedo MAREC5 na številko 1919 prispevali 5 evrov za socialno ogrožene družine in posameznike. Dobrodelni marec bo letošnje leto praznoval že deset let, zato bo imel prav poseben čar. LOČENO ZBIRANJE ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA Publikus d.o.o. in Občina Kamnik občanom ločeno zbiranje Publikus d.o.o. in Občina Kamnik občanom omogočata ločenoomogočata zbiranje odpadnega jedilnega olja. odpadnega Publikus in olje Občina Kamnik občanom ločenonazbiranje odpadnegaotoku, olja. Odpadnod.o.o. jedilno lahko občani oddate vomogočata zbirno posodo super ekološkem Zbirni Odpadno jedilno olje lahko občani oddate v zbirno posodojedilnega na vsuper ekološkem Odpadno jedilnoaliolje lahko občanina oddate zbirno nevarnih posodo na super ekološkem otoku, v Zbirni center Suhadole pa ga prinesete akcijo vzbiranja odpadkov. center Suhadole aliprinesete pa ga na prinesete na nevarnih akcijo zbiranja center Suhadole ali pa ga akcijo zbiranja odpadkov. nevarnih odpadkov. Katera olja so primerna za oddajo v zbirno posodo na super ekološkem otoku? Za oddajo so Katera olja so primerna za olja, oddajo vso:zbirno posodo na super ekološkem otoku? Za oddajo so primerna odpadna kotza sončnično olje, olivno oljeposodo in druga olja iz različnih semen. Katera olja sorastlinska primerna oddajo v zbirno na super ekološkem otoku primerna odpadna rastlinska olja, kot so: sončnično olje, olivno olje in druga olja iz različnih semen. Katerih olj in odpadna maščob se nerastlinska sme oddajati olja, v namensko zbirno posodo? Neolje, sme seolivno oddajatiolje mineralnih primerna kot so: sončnično in druga olja iz ra Katerih in maščob se ne v namensko nadaljnji zbirno posodo? Ne reciklaže sme se oddajati mineralnih olj (npr.oljavtomobilsko), kersme je soddajati tem onemogočen postopek ter rastlinskih in olj (npr. avtomobilsko), ker je s tem onemogočen nadaljnji postopek reciklaže ter rastlinskih in živalskih maščob (margarina, maslo, mast), ki ostanejo od kuhanja in cvrtja, ker povzročajo zamašitev Katerih olj in maščob se ne sme oddajati v namensko zbirno posodo? Ne sme se odd živalskih (margarina, maslo, mast), ostanejo od cvrtja,center ker povzročajo zbiralnikamaščob in razlivanje. Pravilna oddaja tehki odpadkov je kuhanja oddaja vin Zbirni Suhadolezamašitev oziroma zbiralnika in avtomobilsko), razlivanje. Pravilna oddaja teh s odpadkov je oddaja v Zbirni nadaljnji center Suhadole oziroma reciklaže te olj (npr. ker odpadkov je tem onemogočen postopek oddaja v okviru akcije zbiranja nevarnih s premično zbiralnico. oddaja v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. živalskih maščob (margarina, maslo,ZAmast), ki ostanejo od kuhanja in cvrtja, ker povzr LOKACIJE ZBIRNIH POSOD ODPADNO JEDILNO OLJE LOKACIJE ZBIRNIH POSOD ZA ODPADNO JEDILNO OLJE zbiralnika in razlivanje. Pravilna oddaja teh odpadkov je oddaja v Zbirni center Su Zikova ulica - MED BLOKI 2 Avtobusna postaja - CENTER Zikova ulica -ul./Kranjska MED BLOKI 2c. - KRIŽIŠČE Avtobusna postaja - CENTER oddaja v okviru zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. Župančičeva Frančiškanski trg -akcije PARKIRIŠČE PUBLIKUS, D.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so za šolarje med zimskimi počitnicami v okviru projekta Branje je iskanje pripravili poseben ustvarjalni izziv, s katerim si mlade želijo povezati s knjigami in naravo. »Odpravi se v naravo, lahko tudi na domači vrt. Poglej okrog sebe in si izberi svoje najljubše drevo, grmiček ali katero drugo rastlino. Lahko ga narišeš, opišeš, napišeš pesem ali domišljijski spis, ga izdelaš ali fotografiraš,« nagovarjajo mlade, ki svoj izdelek lahko prinesejo v knjižnico ali ga skeniranega skupaj s svojimi podatki pošljejo na e-naslov: branjejeiskanje@kam.sik.si. Vse, ki bodo sodelovali, v knjižnici čakajo zanimive nagrade. med njimi tudi predsednik države Borut Pahor in slovenska športnica Petra Majdič. Potekali bodo od 11. do 13. marca, ko bomo 48 ur neprekinjeno hodili na priljubljeno lokalno pohodniško točko. Da bo pot zanimivejša in bo hitreje minila, vas bodo spremljale table z opisom in namenom projekta, pozitivnimi sporočili in različnimi nalogami. Na vrhu bomo zbirali podpise, saj bodo sponzorji za LOČENO ZBIRANJE ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA LOČENO ZBIRANJE ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA Branje je iskanje tudi med počitnicami Jasna Paladin pandemijo. Pri vsem tem pa dogodki predstavljajo tudi priložnost za rekreacijo in športno udejstvovanje, ki ju kot študentski klub močno podpiramo ter tako ozaveščamo mlade o pomembnosti zdravega načina življenja. Aktivisti Študentskega kluba Kamnik uživamo v organizaciji Dobrodelnega marca in smo nanj izjemno ponosni. Vse to počnemo popolnoma prostovoljno, saj Župančičeva c. - KRIŽIŠČE Frančiškanski trg11 - PARKIRIŠČE Godič - DOM ul./Kranjska KRAJEVNE SKUPNOSTI Jakopičeva ulica LOKACIJE POSOD ZA ODPADNO Godič - DOM KRAJEVNE SKUPNOSTIJEDILNO OLJE Jakopičeva ulica 11 - BAR Motnik - PRI TRGOVINI Kamniška obvoznica COPRNICA ZBIRNIH Motnik TRGOVINI Kamniška - BAR COPRNICA Podgorje- PRI - DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI Klavčičevaobvoznica ulica - PARKIRIŠČE ZikovaTUŠ ulica - MED BLOKI 2 Avtobusna postaja CENTER Podgorje DOM Klavčičeva ulica PARKIRIŠČE Srednja vas - PRI KRAJEVNE TRGOVINI SKUPNOSTI Ljubljanska cesta - OŠ MARIJE VERE Srednja vas - PRI- TRGOVINI TUŠ Ljubljanska OŠ MARIJE VERE ul./Kranjska c. Frančiškanski trg - PARKIRIŠČE Zgornje Stranje OŠŽupančičeva STRANJE Molkova potcesta - PRI-PODJETJU ZARJA Zgornje Stranje OŠ STRANJE Molkova pot PRI PODJETJU ZARJA Šmartno v Tuhinju -Godič PRI ČN - DOM KRAJEVNE SKUP Šmarca - PRED PODJETJEM Jakopičeva ulica 11MENINA Šmartno v Tuhinju Šmarca PRED PODJETJEM MENINA Tunjice - PARKIRIŠČEPRI PRIČN CERKVI Tunjiška cesta - OB ŽELEZNIŠKI PROGI Tunjice PARKIRIŠČE PRI Tunjiška cesta OB ŽELEZNIŠKI PROGI Motnik Kamniška obvoznica BAR COPRNICA Volčji Potok - DOM KS CERKVI- PRI TRGOVINI Ul.F.M.Paglovca - OB ŽELEZNIŠKI PROGI Volčji Potok - DOM KS Ul.F.M.Paglovca - OB ŽELEZNIŠKI PROGI Klavčičeva ulica - PARKIRIŠČE Ljubljanska cesta - OŠ MARIJE VERE Molkova pot - PRI PODJETJU ZARJA Šmarca - PRED PODJETJEM MENINA Tunjiška cesta - OB ŽELEZNIŠKI PROGI Ul.F.M.Paglovca - OB ŽELEZNIŠKI PROGI Podgorje - DOM KRAJEVNE SK Srednja vas - PRI TRGOVINI TU Zgornje Stranje - OŠ STRANJE Šmartno v Tuhinju - PRI ČN Tunjice - PARKIRIŠČE PRI CERK Volčji Potok - DOM KS 6 petek, 18. februarja 2022 Kultura Kulturni maraton Mimi Pollak razstavlja v Radomljah Razstava fotografij bo v Kulturnem domu Radomlje na ogled še do 21. marca. Jasna Paladin Radomlje – Mimi Pollak iz Kamnika je v sodelovanju s člani FKVK Mavrica, katerega dolgoletna članica je tudi sama, v Kodrovi dvorani Kulturnega doma Radomlje v ponedeljek, 7. februarja, odprla samostojno razstavo štiridesetih avtorskih fotografij, ki so nastale Na slovenski kulturni praznik smo v Domu kulture Kamnik lahko obiskali že drugi Kamniški kulturni maraton, ki sta ga organizirala Javni zavod za kulturo Kamnik in Kulturno društvo Priden možic. V osmih urah so gostili trideset posameznikov, ki so tako ali drugače povezani s kulturo na Kamniškem. v zadnjih dveh letih, z naslovom V hribih se dela dan, v hribih žari …, ki tematiko razkriva že v naslovu. V fotografski objektiv je namreč ujela več sončnih vzhodov na Veliki planini, kamor tako rada zahaja že vse življenje. Z razstavo, ki bo na ogled še vse do 21. marca, je praznovala tudi svoj 75. rojstni dan. Jasna Paladin Kamnik – Dogodek si je bilo mogoče ogledati v živo v Domu kulture Kamnik ali doma v prenosu na YouTubu (kjer je posnetek še vedno na ogled). Dogodek so vodili trije moderatorji, in sicer Rok Kosec, Breda Podbrežnik Vukmir in Matic Maček, pogovarjali pa so se s posamezniki, ki so jih za to predlagale kamniške kulturne ustanove. »Za vse v osmih urah ni bilo dovolj prostora oziroma časa, a to zgolj priča o tem, da je kultura na Kamniškem še kako živa,« je dejal Rok Kosec, ki je kot prvo gostjo pred mikrofon povabil Ireno Gajšek, direktorico Javnega zavoda za kulturo Kamnik. Za njo so svoje poglede na kulturo in svoje ustvarjanje predstavili še: vizualna umetnica Ilona Mrgole, ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk, Avtorica razstave Mimi Pollak z možem Bojanom spevke mlajšim od 26 let, uvedla je dodatno študijsko leto za matere študentke in subvencionirala je bivanje tudi za partnerja starša (študentske družine). Prav in dobro bi bilo za vse nas, da trenutno vlado še enkrat podpremo na letošnjih volitvah. V načrtu je še veliko pomembnih predlogov, ki bi zagotovili še dodatno blaginjo za vse Slovence. Slovenska demokratska stranka je stranka, ki se zavzema za demokratične vrednote, ščiti slovensko kulturo in dediščino, in kar je najpomembneje – v tem času ne dela razdora na podlagi političnih prepričanj. Zato vas vse pozivam, da se aprila udeležite volitev in obkrožite stranko SDS! Tim Rauter Predsednik Slovenske demokratske mladine Kamnik Koordinator kamniške kulture Goran Završnik veš, oblikovalec zvoka in kinooperater Blaž Flerin, vsestranski kulturnik Matic Maček, vodja Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik Rok Kosec, vizualna umetnica kiparstva, grafike in slikarstva Nina Koželj, stripar Ivan Mitrevski, oblikovalka Manca Kemperl, tehnični vodja Doma kulture Kamnik Primož Jeras, izvajalka iz Kulturnega društva Priden možic Anja Bezlova, tonski tehnik in glasbenik, član skupine Haiku Garden Klemen Tehovnik, aktiven sodelavec Radia Študent Lenart Sušnik, instrumentalist in skladatelj Gašper Selko, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir, skladatelj, pedagog in korepetitor Simon Skalar, profesor slovenskega jezika, novinar slovenskega radia na tret- jem programu in avtor Kamniške knjige Vlado Motnikar, bobnar skupine Before Time Domen Flerin, slovenistka in doktorica jezikoslovja dr. Marjeta Humar, član Foto klub Kamnik Dušan Letnar, eden izmed treh organizatorjev pesniških dogodkov Pest besed Urban Kavka, vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra Alenka Juvan, pomočnik direktorice KUD Franceta Bernika Domžale Jure Matičič in koordinator kamniške kulture Goran Završnik. Njihove misli so se prepletale s podobami različnih kulturnih projektov in tudi glasbo in drugimi nastopi v živo. Kamniški kulturni maraton je bil tako že drugo leto zapored dokaz, da je kamniška kultura zelo živa, polna izjemnih umetnikov in nadarjenih ljudi različnih generacij. Divja Slovenija v kamniški knjižnici Jasna Paladin SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, LJUBLJANA; OO KAMNIK Trenutna Vlada Republike Slovenije je v zadnjih dveh letih postorila veliko. Odpravila je mnoge krivice, močno je razbremenila davkoplačevalce in pomagala je gospodarstvu. Zato smo tudi v OECD, svetovni gospodarski organizaciji, med najbolj uspešnimi članicami glede na okrevanje gospodarstva med in po epidemiji. V Državnem zboru se tudi sprejema zakon o dohodnini (več o predlogu si lahko preberete na spletu: https:// zakonodohodnini.si/), ki ga opozicija brezobzirno blokira. Kljub temu da ga je sestavila stroka in tudi mnogi neodvisni strokovnjaki zakon pozdravljajo. Cilj predloga zakona so višje plače zaposlenim na račun nižje obdavčitve dela za vse, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo blaginjo. Višje plače bodo izboljšale kakovost življenja vseh in hkrati tudi okrepile konkurenčnost slovenskega poslovnega prostora. Poleg vsega dobrega je vlada na pomoč priskočila tudi mladim, ki so bili pozabljeni leta. Dvignila je najnižjo urno postavko za študentsko in dijaško delo na 6,17 evra bruto. Med epidemijo je podarila solidarnostni dodatek za študente in izvedla je davčno olajšavo za zaposlitev osebe, mlajše od 29 let. Vrnila je pri- Anže Slana in Ajda Špacapan iz KUD Oksimoron, Marjan Semprimožnik iz Kulturnega društva Motnik, plesalka, koreografinja, izvajalka in pedagoginja Neža Pele, umetnostni zgodovinar Noah Charney, kantavtor in stripar Martin Ramo- Foto: zajem zaslona VLADA GRADI SLOVENIJO ZA MLADE Voditelja pa tudi gosta: Rok Kosec in Matic Maček / Foto: zajem zaslona Kamnik – Potujoča razstava z naslovom Natura 2000 in Divja Slovenija: Narava povezuje, ki je nastala ob dokumentarnem filmu Divja Slovenija in je v drugi polovici lanskega leta gostovala v številnih krajih po Sloveniji, je od prvega februarja na ogled tudi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Izjemni prebivalci slovenske narave Ustvarjalci filma so omenjeno za razstavo prispevali svoje avtorske fotografije petnajstih bolj ali manj znanih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji, med katerimi so predstavniki zanimivih vrst ptic, sesalcev, dvoživk, žuželk, plazilcev, rib in rakov ter tri vrste rastlin. Vsako fo- Redke živalske in rastlinske vrste pri nas lahko do konca februarja občudujemo tudi na fotografijah v kamniški knjižnici. tografijo spremljajo zanimivosti iz življenja izjemnih prebivalcev slovenske narave. Razstava bo v avli Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik na ogled do 1. marca, v knjižnici pa so ob tem v ospredje postavili tudi vrsto knjig, povezanih z naravo, ki si jih bralci lahko izposodijo pri njih. 7 petek, 18. februarja 2022 Kultura Baletna predstava z okoljskim sporočilom V tretje gre rado, so se pred dnevi veselili v Baletni šoli Ana, ko jim je po dolgotrajnih pripravah, ki jih je grenila epidemija, na odru Doma kulture Kamnik le uspelo predstaviti plesno-baletno predstavo z naslovom Biserni zaliv, v kateri pleše kar 67 plesalk in en plesalec. Avtorica uprizorjene pravljice je komaj 13-letna Karolina Graj. Jasna Paladin Kamnik – Začelo se je junija 2019, ko je Ana Trojnar, vodja Baletne šole Ana, svojim učenkam najavila literarni natečaj za najboljšo zgod- je kot osrednji lik zgodbe Biserni zaliv zamislila zdravnico želvo Živo. Veliko njenih pacientov pestijo nenavadne težave. Ugotoviti mora vzrok bolezni, za katero zboleva vse več morskih A pot do premiere, ki so jo uprizorili v petek, 4. februarja, je bila dolga. »Predstavo sem začela pripravljati že, ko sem bila še zaposlena na Glasbeni šoli Kamnik. Priprave so potekale počasi orientacijo in podobno, kar pomeni, da še zdaleč ni enostavna! Zasedbo, ki je plesala na premieri, sem dokončno določila šele dan prej. Tokratna premiera je bila načrtovana že tretjič in v skladu z Glasbeno-literarna Kanonada V Glasbeni šoli Kamnik so slovenski kulturni praznik počastili z nastopi svojih učencev in gostom Andrejem Rozmanom - Rozo, ki je predstavil svoje prepesnitve slovenskih klasikov. Jasna Paladin Kamnik – Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku so si obiskovalci v sredo, 2. februarja, lahko (v omejenem številu) ogledali v Vremšakovi dvorani Glasbene šole Kamnik, po zaslugi ekipe iz Doma kulture Kamnik pa tudi v živo na Youtubu (kjer je posnetek še vedno na ogled). predstavil pomembnejše slovenske skladatelje, kot so Franc Sokol, Gašpar Mašek, Anton Nedvĕd, Anton Foerster, Marij Kogoj, Slavko Osterc, Josip Ipavec in Marjan Kozina, ki je med drugim napisal tudi Kekčevo pesem in glasbo za film Na svoji zemlji. Med predstavitvami smo lahko prisluhnili Rozmanovi poeziji, njegovim izjemnim Andrej Rozman - Roza je navdušil s svojimi prepesnitvami nekaterih klasik, tudi Prešernove Lepe Vide in Povodnega moža. / Foto: posnetek zaslona Skupinska fotografija s premiere; šopka držita Karolina Graj (levo) in Ana Trojnar. / Foto: Rok Gašparič bico, ki bi jo bilo mogoče uprizoriti kot plesno predstavo. Do zaključka poletnih počitnic jih je prejela več, a zgodba Karoline Graj, danes učenke 5. razreda baleta, se ji je zaradi izpostavljene okoljevarstvene problematike zdela najprimernejša za odrsko uprizoritev. Trinajstletna Karolina Graj že od mladih nog zelo rada bere in se vživlja v svetove, ki jih pričarajo knjige. »Poleg tega zelo rada rišem, predvsem baletke v različnih pozicijah in kostumih. Rada plešem balet, toda pri baletnih predstavah so me od nekdaj očarali domiselni in bogato okrašeni kostumi in včasih se tudi sama lotim šivanja. Čeprav se zdi nenavadno, sem navdih za morsko pravljico Biserni zaliv dobila med poletnim potepanjem v gorah,« pravi mlada baletna plesalka, ki si živali. Izkaže se, da je za to krivo s plastiko onesnaženo morje. S kraljico Ledo, sinjimi kiti, pticami in še nekaterimi morskimi živalmi skupaj kujejo načrt, kako bi zajezili vnos plastike, da bi morje zanje znova predstavljalo zdravo življenjsko okolje, toda spopasti se morajo z mnogimi težavami. Ko je bila pravljica izbrana, se je pravo delo šele začelo. Ana Trojnar se je lotila koreografije, Uršula Jašovec glasbe in ilustracij, ki so popestrile platno na odru, Irena Baš pa pisanih kostumov morskih živali, rezultat vsega pa je bila vizualno in zvočno bogata plesna predstava, v kateri je zaplesalo kar 67 plesalk in en plesalec različnih starosti – od že izkušenih baletnih plesalk pa vse do najmlajših iz plesnega vrtca Baletne šole Ana. Glavni vlogi sta odplesali Anita Pirc (želva Živa) in Leda Delfina Steidl Porenta (kraljica Leda). / Foto: Jasna Paladin od sredine oktobra 2019 dalje. Marca 2020 nam je načrte s premiero prekrižal prvi val epidemije covida-19, nato je sledil drugi … Naslednje intenzivne priprave so se nato začele sredi decembra lani. Priprave so bile zaradi karanten učenk zelo otežene in kompleksne. Dolgo časa so se učenke skupinskih plesov, ki so bile prisotne v dvorani, in tiste, ki so priprave spremljale na Zoomu, menjavale. V več plesih imam po več plesalk, ki se učijo kot rezerve. O tem, v kako težki situaciji smo se pripravljali na premiero, govori dejstvo, da so me dekleta, ki so se učila kot rezerve, pred vsako vajo vprašale: Na katerem mestu danes plešem, učiteljica? Menjava mesta lahko zahteva zrcalno izvedbo plesa, menjavo soplesalke, spremembo glasbenih poudarkov, spremenjeno prostorsko rekom, da gre v tretje rado, je tudi nam uspelo,« nam je povedala Ana Trojnar in od predane ekipe iz zaodrja posebej omenila še maskerko Ano Černivec pa tudi šest mamic nastopajočih učenk, ki so pomagale pri izvedbi. V glavnih vlogah so zaplesale Anita Pirc, Leda Delfina Steidl Porenta, Maja Požek, Tisa Gašparič, Maruša Žlebir, Alja Majdič in Veronika Vugrinc, v skupinskih plesih pa učenke (in učenec) od plesnega vrtca pa vse do 6. razreda baleta. Plesno predstavo so na odru Doma kulture Kamnik uprizorili že sedemkrat, dvakrat v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah in dvakrat v Kulturnem domu Radomlje, kjer si jih lahko ogledate tudi še v soboto, 19. februarja, ob 16.30 in 18. uri; želijo pa si še čim več ponovitev. Učenke iz plesnega vrtca so ob koncu predstave upodobile male želvice. / Foto: Jasna Paladin In zakaj naslov Kanonada? »Kánon v glasbi pomeni obliko, v kateri glasovi z enako melodijo stopajo en za drugim. Kánon pomeni tudi skupek najpomembnejših umetniških del. Če pa naglas prestavimo na o, dobimo besedo kanón, kar pomeni top. Torej, danes vas bomo obstreljevali s slovenskim glasbenim in literarnim kánonom. Prepesnjeni literarni k á non vam bo predstavil vsem poznani pesnik, pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman Roza. Sam bom slovenske literate povezal s takrat živečimi skladatelji, učenci naše šole pa bodo program popestrili z izvedbo skladb nekdanjih in sodobnih slovenskih skladateljev,« je poslušalce nagovoril voditelj večera, mladi Matija Slapničar, učenec Glasbene šole Kamnik, ki je na trobento uvodoma zaigral tudi slovensko himno, v nadaljevanju prepesnitvam slovenskih klasikov, celo molitvi, ki jo je poimenoval Naš jezik, hudomušnim sodobnim priredbam Prešernove poezije, sodobni verziji Levstikovega Martina Krpana, Cankarjevega Hlapca Jerneja in nekaterim drugim. Roza je dokazal, da je mojster svojega poklica, hkrati pa je poslušalce še nasmejal. Seveda pa ni manjkalo nastopov učencev glasbene šole; na odru so se zvrstili: pevka Hana Jenčič Turk, Janja Pondelek na flavti, Svit Resnik na klarinetu, Tamara Kralj na citrah, Neli Mravljak na klarinetu in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Kamnik. Učence sta na klavirju spremljala Jasmina Nedeljković - Perme in Marko Heričko, za sam glasbeni program pa so zaslužni učitelji Neža Gruden, Egon Bajt, Janja Turk, Mitja Skočaj, Tomaž Plahutnik in Anica Smrtnik. Mladi voditelj Matija Slapničar je poslušalcem predstavil najpomembnejše slovenske skladatelje. / Foto: posnetek zaslona 8 petek, 18. februarja 2022 Zanimivosti Umetnica s čokolado Nika Svetec iz Šmarce je svojo ljubezen do čokolade in smisel za ustvarjanje združila v pralinah, ki nastajajo pod blagovno znamko Bon Bon. Jasna Paladin Šmarca – Sedemindvajsetletna Nika Svetec iz Šmarce ima službo, ki ji jo verjetno zavidajo številni sladkosnedi – ustvarja namreč iz čokolade, ki jo spreminja v pisane in slastne praline. Kljub mladosti je za njo že nekaj let izkušenj, predvsem pa trdega dela. Čokolada je namreč sestavina, ki improviziranja ne mara preveč. »Delo s čokolado je zelo zahtevno, upoštevati je namreč treba cel kup faktorjev, da izdelek uspe – od primerne in konstantne vlage, temperature, pravilnega shranjevanja, kakovosti osnovnih sestavin … Strokovne izobrazbe iz slaščičarstva sicer nimam, prav vsega sem se naučila sama, z branjem knjig, brskanjem po spletu, družbenih omrežjih, s predavanji in preizkušanjem v kuhinji,« nam pove Nika, ki je na temo čokolade diplomirala na Višji šoli za gostinstvo in turizem, saj jo slaščice navdušujejo že od malega, za kar imata zasluge obe njeni stari mami, ki pa – zanimivo – čokolade nikdar nista uporabljali. A prav ta slastna sestavina jo je navdušila do te mere, da z njo ustvarja tudi kot podjetnica. Redno službo slaščičarke v enem od ljubljanskih hotelov je pustila prav zaradi svojih podjetniških idej, vrata do podjetja Bon Bon pa ji je na stežaj odprla še epidemija, ki njeni prejšnji službi ni bila naklonjena. Ob po- Ena od vidnejših Plečnikovih učenk je bila tudi Majda Neřima, arhitektka, ki je večji del življenja preživela v Kamniku. Njena dela in življenje raziskuje Saša Lavrinc. Jasna Paladin Kamnik – Praznovanju slovenskega kulturnega praznika in Plečnikovega leta so se pridružili tudi člani Društva sv. Jakoba, ki so v petek, 11. februarja, v dvorani Frančiškanskega samostana gostili Sašo Lavrinc. »O Plečniku vemo že veliko, tudi o njego- ko družino. Peti od dvanajstih otrok je bil Aleksander Neřima, Majdin oče, ki se je poročil z Ivano Hren. Rodili so se jima trije otroci, Majda kot najmlajša v Staršah na Štajerskem, kamor se je preselila družina, nato je nekaj let živela v Prekmurju. Njeno otroštvo so zaznamovale skromne raz- Nika Svetec s svojimi slastnimi in pisanimi bomboni / Foto: Lovro Rozina moči moža Jošta in družine si je v pritličju družinske hiše v Šmarci uredila »čokoladni atelje«, ki je bil ob našem obisku nekaj dni pred valentinovim povsem v znamenju bombonov v obliki srčkov. »Naročil imam zdaj že res toliko, da ne zmorem več brez pomoči, in najbolj mi pomaga sestra Katja,« nam razloži, medtem ko iz njenih modelčkov prihajajo slastni izdelki. Pri izbiri osnovnih sestavin (kupuje jih v Franciji) je zelo stroga, saj zase in za svoje kupce želi le najboljše. Zato se vselej poglobi tudi v to, od kod prihajajo kakavova zrna in kako so bila pridelana. Vseskozi ima na zalogi vsaj dvajset različnih vrst čokolade, ki so osnova za njene praline. »Vseskozi si prizadevam, da imajo moji izdelki nekako eksploziven okus, ne da samo za različne barve. Da ob ugrizu začutiš sestavine. Vse prevečkrat se mi je že zgodilo, da sem kupila bombonjero z bomboni sicer zelo lepih oblik, a so bili vsi enakega okusa. Tega pri svojih izdelkih ne želim,« je odločna. Delo začne s krašenjem modelov s pisanimi barvami na osnovi kakavovega masla s primešanimi naravnimi barvnimi koncentrati, izdelavo lupine pralin in polnilom iz stoodstotnih sadnih pirejev s sladkorjem ter zaključi z zaključnim slojem. Vsak bombon je zaradi različnih faz končan v treh dneh. »Z mojimi moti- vi moji bomboni poosebljajo drugačnost in ljubezen do izražanja. Prav vsak je kos zase, narejen povsem ročno. Do sedaj sem razvila dvajset okusov, ki so del moje redne ponudbe, a še vedno vseskozi raziskujem in preizkušam,« pravi in doda, da imajo njeni bomboni 28-dnevi rok trajanja. Želi, da se njene stranke zavedajo, da gre za svež izdelek, ki ga je treba pojesti čim prej, če želimo v okusih kar najbolj uživati. Prodaja v treh izbranih trgovinicah in v spletni trgovini, želi pa si, da bi svoj čokoladni atelje na primerni lokaciji v prihodnje nadgradila v kakšen gostinski lokal, kjer bi lahko imela tudi neposredni stik s svojimi strankami. NOVI RENAULT MEGANE CONQUEST E-TECH HIBRID hibriden po naravi že za 219 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva* *Mesečni obrok velja za model Renault MEGANE CONQUEST Zen 145 E-Tech in začetno ceno 25.790 €, ki že vsebuje redni popust v višini 700 € ter dodatni popust v višini 200 €, ki velja ob nakupu z Renault Fleksi financiranjem. Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services kupec prejme obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 150 € v 1. letu in bon v vrednosti 50€ v 2. letu, podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) in vzdrževanje za motor (4 leta ali 80.000 km, karkoli se zgodi prej) po polovični ceni. Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Navedena maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Velja preko Renault Financial Services. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8–5,0 l/100 km. Emisije CO2: 107–114 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,003 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca O Plečnikovi učenki iz Kamnika renault.si Saša Lavrinc / Foto: Jasna Paladin vem ustvarjanju v Kamniku, zato smo si želeli pripraviti nekaj novega, slišati nekaj, o čemer še ne vemo veliko, in raziskave Saše Lavrinc so kot nalašč za to. Kot arhitektka, zaposlena na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, se tako poklicno kot v svojem prostem času veliko posveča tudi Plečniku in njene zadnje raziskave so namenjene Majdi Neřima, Plečnikovi učenki, ki je večji del življenja preživela v Kamniku. Številni se je še spomnimo, bila je skromna, a pomembna Kamničanka. Zelo me veseli, da bomo še več o tej arhitektki lahko prebrali v naslednjem Kamniškem zborniku,« je predavateljico predstavila predsednica Društva sv. Jakoba dr. Marjeta Humar. Saša Lavrinc Majdo Neřima raziskuje zadnjih nekaj let, pri svojem delu pa je zelo temeljita. Poleg javno dostopnih podatkov ji je v veliko pomoč predvsem gradivo, ki ji ga je za namen raziskave odstopil arhitektkin nečak Marjan Neřima. Majda Neřima je namreč zapustila zajeten kup rokopisov s svojimi spomini, predvsem na otroška in študijska leta. »Šele ob branju teh zapisov sem jo bolje spoznala. Bila je res predana, uslužna, vestna in potrpežljiva oseba,« je predavanje začela Saša Lavrinc in pojasnila, da se priimek Neřima v Kamniku pojavi sredi 19. stoletja, ko je v takratno smodnišnico iz Češke prišel Karel Neřima, se tu poročil z domačinko Katarino Pirc in si ustvaril veli- mere v najemniški sobici, a že leta 1930 se je za bratom odpravila v Ljubljano, kjer je obiskovala gimnazijo. Po maturi se je odločila za študij arhitekture in tako postala učenka Jožeta Plečnika. »V Plečnikovi hiši so ohranjene mape z deli Plečnikovih učencev in med njimi lahko najdemo tudi načrte Majde Neřima. Znana je bila po svojem skromnem podpisu, vselej povsem v kotu. Leta 1938 je izdelala načrt za hišo svoje družine, saj se je oče želel preseliti Majda Neřima je zapustila zajeten kup rokopisov s svojimi spomini, predvsem na otroška in študijska leta, ki so v veliko pomoč današnjim raziskovalcem. nazaj v rodni Kamnik, pri večini objektov pa je izdelala tudi načrte za notranjo opremo. Tako kot Plečnik je tudi sama veliko pozornosti namenjala detajlom. Veliko načrtov je narisala izven službe, saj je bila zaposlena v različnih gradbenih uradih, nekaj časa tudi na gradbenem oddelku takratne občine,« je med drugim povedala Saša Lavrinc in razkrila še, da sta bila s Plačnikom s pismi in razglednicami vseskozi v stiku, tudi takrat, ko je slavni arhitekt načrtoval ureditev Glavnega trga v Kamniku, pa je kasneje od sodelovanja odstopil. 9 petek, 18. februarja 2022 Zanimivosti Na kamniški tržnici že dvajset let deluje okrepčevalnica Orient. Aleš Senožetnik Kamnik – Okrepčevalnica Orient predstavlja prvo izbiro za številne ljubitelje balkanske kulinarike. Njihov jedilnik ponuja pestro paleto različnih jedi, najbolj znani pa so po okusnih čevapčičih. »Imamo stranke tako iz Kamnika in okolice kot tudi drugih krajev. Marsikdo se k nam pripelje tudi iz Kranja, Domžal, Ljubljane ali od drugod,« pravi Vajdin Bilali, ki je posel v gostinskem lokalu na kamniški tržnici začel v začetku leta 2002, torej pred skoraj natanko dvajsetimi leti, takrat kot edini ponudnik tovrstnih jedi v Kamniku in okolici. danes vajeti v roke prevzema že druga generacija. Vajdin je namreč vodenje lokala prepustil sinu Avniju, ki je že dlje časa kazal zanimanje za tovrstno delo in mu pomagal tudi na večjih dogodkih, ki se jih je z gostinsko ponudbo udeleževal – denimo na Zbiljski in Kranjski noči in kamniških Dnevih narodnih noš. »Sinu sem ob predaji okrepčevalnice svetoval: "Spoštuj dosedanje goste in boš tudi ti pridobil svoje. Če jih ne boš, boš težko pridobil nove." Torej, naj gre po začrtani poti in ne izgubi kvalitete, šele nato pa počasi uvaja novosti,« pravi Vajdin, ki skupaj z ženo sicer še vedno Avni in Vajdin Bilali / Foto: Aleš Senožetnik A začetki niso bili lahki, se spominja Bilali: »Sprva nismo imeli najprimernejših kapacitet, a počasi smo si utirali pot, vlagali v širitev in adaptacije objekta in tako smo pridobivali tudi zaupanje gostov,« pravi sogovornik. Gostinski lokal je prav ob svoji dvajsetletnici doživel prenovo. Uredili so namreč zimski vrt, že pred desetimi leti pa so osvežili zunanjo podobo objekta in prenovili kuhinjo. Orient je družinska okrepčevalnica z desetimi ali enajstimi zaposlenimi, v kateri ostaja vpet v delovni dan okrepčevalnice. Pripravo jedi in stik z gosti prepušča sinu, sam pa se loteva predelave mesa in priprave mase za čevapčiče. Za konec ga vprašamo še, kakšen je recept za pripravo najboljših? »Najpomembnejša je izbira kvalitetnega mesa, ki ga mi dobimo iz podjetja Meso Kamnik. Poleg prave mere začimb pa je treba imeti tudi dobršno mero izkušenj, da pripraviš dobro maso in tudi skozi čas ohraniš kvaliteto in okus,« zaključuje sogovornik. Valentinov natečaj ljubezenske poezije Nakvačkala je kamniški občinski grb Projektu Slovenija kvačka se je pridružila tudi Občina Kamnik, ki se v svojih prostorih tako lahko že pohvali z grbom, ki so ga s kvačko izdelale spretne roke Romane Dermota. Jasna Paladin Kamnik – Romana Dermota (rojena Lasič), zadnja leta živi v okolici Kopra in se je z rodne Duplice odselila že pred več kot 15 leti, a po rodu bo vedno ostala Kamničanka, nam odločno pove in doda, da si je, ko je slišala za projekt Slovenija kvačka, takoj zaželela izdelati grb kamniški grb. Gre za projekt, ki je od sredine septembra do konca decembra lani pod okriljem Zavoda Ustvarjalno srce povezal 211 kvačkaric in enega kvačkarja po vsej Sloveniji – zadali so si namreč cilj izdelati grbe vseh slovenskih občin. Pobudnica projekta je Jadranka Smiljić, ki je tudi izdelala natančne načrte za vse grbe s podrobnimi navodili in priskrbela slovensko prejo iz Doline Majšperk. Za vsak grb so porabili okoli 2,5 kilograma volne in več kot sto ur dela, končni rezultat pa je bil grb v velikosti približno 140 krat 180 cm. »Ročna dela me navdušujejo že od malega. Tako veliko pletem, kvačkam, šivam – tako oblačila kot t. i. tihe knjige – v bistvu ves svoj prosti čas namenjam temu. Kvačkati me je naučila moja mama, ki je včasih kvačkala oblačila za moje barbike, moja stara mama pa me je naučila tehnike kvačkanja kvadratov, znane kot granny square. Ker se rada je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika, pol kot ženska in pol kot kača s krono na glavi. Ob vznožju stolpa sta vsaksebi obrnjena zmaja. Na levi strani stolpa je šesterokraka zvezda, na desni pa prvi mesečev krajec. Kvačko je v roke vzela v večernih urah, saj kot mama dveh deklic čez dan časa ni Za vsak občinski grb – tudi kamniškega – so porabili okoli 2,5 kilograma volne in več kot sto ur dela, končni rezultat pa je grb v velikosti približno 140 krat 180 cm. Foto: osebni arhiv Dvajset let Orienta Romana Dermota s kvačkanim grbom Občine Kamnik nenehno učim, sem članica skupine na Facebooku, ki združuje ljubitelje kvačkanja, in tam sem tudi izvedela za projekt Slovenija kvačka. Takoj sem se javila za kamniški grb, čeprav me je kar skrbelo, ali mi bo uspelo. Gre le za velik izdelek, ki jih do sedaj nisem bila vajena delati,« nam razloži Ro- mana Dermota in doda, da so grbe kvačkali v tehniki c2c, kar pomeni, da se začne kvačkati v kotu in se kvačka diagonalno. Uporabljala je volno petih barv: belo, črno, modro, rumeno in zeleno, delo pa je bilo zelo zahtevno, saj tudi kamniški grb ni prav enostaven – ima obliko ovalnega ščita, na katerem imela. Pa ima kvačkanja zdaj za nekaj časa dovolj? »Ne, kje pa, tehnika c2c me je povsem navdušila in imam že polno idej za nove izdelke. Poleg tega pa me ročna dela sproščajo, takrat najdem čas zase, za svoj mir,« nam še pove. Veseli jo, da imata smisel za ročno delo tudi njeni hčerki, 14-letna Sara in 8-letna Alina. Končni izdelek je županu Mateju Slaparju predala 5. februarja, uokvirjen grb pa bo svoj prostor našel pred poročno dvorano v občinski stavbi. RODEXOVA VROČA PONUDBA ZA ZIMSKE DNI Posnetke branj lahko pošljete do 28. februarja. Jasna Paladin Kamnik – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik v okviru projekta Bralci beremo za vas organizira natečaj branja lastne ljubezenske poezije. »Napišite pesem, posnemite se, ko jo berete, in nam posnetek pošljite do konca februarja. Na gregorjevo bomo izbor treh branih avtorskih pesmi nagradili z objavo, avtorje pa še z enoletno članarino,« vabijo v knjižnici. Posnetek branja svoje pesmi pošljite na e-naslov: mateja. keber@kam.sik.si. Spomnimo, projekt Bralci beremo za vas združuje posnetke različnih branj, ki jih je moč prenesti na naše naprave z javno dostopnimi QR kodami in poslušati, ko to želimo. Projekt je dobrodošel tudi za posameznike, ki so slepi, slabovidni, bolni ali tako slabotni, da ne morejo dlje časa držati knjige. STREŠNI NOSILCI, NOSILCI ZA SMUČI IN KOVČKI - 40 % RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si SLO Peugeot_Rodex_oglas_A5_v03_nve.indd 1 20/01/2022 12:07 10 petek, 18. februarja 2022 Šport Judoisti uspešni tudi v tujini Judoisti Judo kluba Komenda so na velikem mednarodnem turnirju Laktaši Open osvojili enajst kolajn. Katarina Kumer Komenda – Med 4. in 7. februarjem se je dvanajst judoistov Judo kluba Komenda napotilo na mednarodni turnir Laktaši Open v Republiko Srbsko v BiH, ki je eden največjih, ki so se ga kadarkoli udeležili. Na njem je nastopilo več kot tisoč tekmovalcev iz 64 klubov iz vseh balkanskih držav. Prvi dan so imeli borbe tekmovalci mlajših selekcij. V starostni kategoriji U11 sta se pomerila dva naša borca: Mihajlo Ilić in Zakhar Kholodov, ki sta klonila le v finalnem nastopu ter zasedla odlično drugo mesto. V kategoriji U13 je Mihajlov starejši brat Pavle Ilić izgubil borbo za vstop v finale in se zadovoljil s še vedno odličnim tretjim mestom. Prav tako je odlične nastope pokazal Leon Adrović in se tudi uvrstil na tretje mesto. V kategoriji U15 je Zakharjev starejši brat Stepan Kholodov v štirih težkih borbah suvereno prišel do prvega mesta in pometel s konkurenco, kar je precej zanimivo, saj je v mlajši kategoriji U13 ostal brez uvrstitve, pri starejših pa dosegel tako dober rezultat. Za las je kolajno zgrešila Žana Lazić, ki je osvojila četrto mesto, potem pa v U15, kjer je opravila drugi start med starejšimi nasprotnicami, osvojila tretje mesto. V U15 so se dobro borili tudi Karim Veinhandl, ki je zmagoval vse do borbe za tretje mesto, vendar zaradi treh kazni po sodniški odločitvi prejel izključitev in ostal brez medalje na petem mestu. Peto mesto si je priborila tudi Timeja Starovasnik. V kategoriji U15 se je najbolj izkazal Žiga Pahor, ki je imel pet borb in dvajset nasprotnikov iz različnih držav, a kljub temu premagal vso konkurenco in končal na prvem mestu. Haya Veinhandl Obaid se je odlično borila, a žal po sodniški odločitvi izgubila v finalu zaradi lastne napake, saj je izvedla nedovoljen met. Osvojila je drugo mesto. Naslednji dan so na tatamiju nastopali kadeti U18 in starejši kadeti U21. V kategorijo U18 smo prijavili Žigo Pahorja in Hayo Veinhandl Obaid; oba sta zasedla tretji mesti. To pomeni, da sta tekmovala med leto ali dve starejšimi nasprotniki. V kategoriji U18 je nastopil tudi Maj Lokar Gros in z dobrimi nastopi osvojil drugo mesto. Izgubil je samo v finalu. Tekmovalca Maja in Hayo smo prijavili še za eno stopnjo višje, v kategorijo U21, kjer tekmujejo tudi do šest let starejši tekmovalci. Haya se je dobro borila in izgubila borbo za tretje mesto proti domačinki, ki je bila močnejša. Haya je končala na petem mestu. Tudi Maj je izgubil v borbi za tretje mesto, vendar je pred tem premagal nekaj zelo močnih nasprotnikov. V obeh starostnih kategorijah je nastopil tudi Žiga Klarić, ki se je odlično boril in premagal dva nasprotnika, vendar to ni bilo dovolj za kolajno. Obakrat je zasedel sedmo mesto. www.gorenjskiglas.si V knjigi so predstavljeni različni načini reje. Uvodna poglavja so osredotočena na izbiro ustrezne pasme oz. križanca ter ureditev in opremo hlevov za rejo posameznih vrst perutnine, osrednji del pa je namenjen opisu tehnologij rej od valjenja, preko vzreje, reje za nesnost ter pitanja za meso do kakovosti mesa in jajc. Veliko pozornosti so avtorji namenili tudi prehrani. 256 strani, brošura, 17 × 23,5 cm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 15 ,50 EUR + po št ni n a Kegljačem medalje z državnega prvenstva Na državnem prvenstvu tandem dvojic za člane in članice sta Matej Turk in Gašper Burkeljca osvojila prvo mesto, na državnem prvenstvu v disciplini sprint za mlajše člane in članice (U18) pa je bila Kristina Mihelčič tretja. Štefan Flerin Kamnik – Prejšnji teden, ko smo slavili slovenski kulturni praznik, je potekalo državno prvenstvo tandem dvojic za člane in članice, ter državno prvenstvo v disciplini sprint za mlajše člane in članice (U18). Člani so se pomerili v Ljubljani (Staničeva), članice v Kamniku, mlajši člani in članice pa v Ljubljani (Invalid) in v Cerknici. Matej in Gašper sta igrala res izvrstno Pri članih je imel Kegljaški klub Calcit Kamnik v konkurenci 24 najboljših iz cele Slovenije dva para: Marjan Dolinšek – Branko Progar in Matej Turk – Gašper Burkeljca. Žal sta se oba naša para srečala že v osmini finala. Marjan in Branko sta morala priznati premoč Mateju in Gašperju, enako pa so morali storiti tudi vsi preostali nasprotniki. Matej in Gašper sta igrala res izvrstno. Slabo sta odigrala le prvi set v četrtfinalu, v drugih pa sta gladko zmagala – v polfinalu z reprezentančno navezo Aleš Blaž – Davor Sobočan, v finalu pa še z mariborskim parom Kranjc – Steržaj. Članice tokrat niso bile uspešne Komaj dvanajstletna Kristina Mihelčič je med mlajšimi članicami na državnem prvenstvu osvojila bron. Članice so nastopale v Kamniku. Na domačem kegljišču smo imeli prav tako dva para: Tadeja Kokalj – Lidija Pirman in Tia Schatz – Tamara Pevec. Pričakovali smo medaljo, saj smo bili v tej disciplini zadnja leta vajeni zmag. Žal tokrat ni bilo tako. Tia in Tamara sta izpadli v osmini finala (9. mesto), Lidija in Tadeja pa na enak način v četrtfinalu (8. mesto). Gašper Burkeljca in Matej Turk sta osvojila naslov državnih prvakov tandem dvojic med člani. Istočasno je potekalo državno prvenstvo za mlajše člane in članice – U18. V Cerknici sta Kegljaški klub Calcit zastopali dve dekleti: Manca Progar in Kristina Mihelčič. Čeprav sta obe odločno premladi za to konkurenco, saj Manca šteje 13, Kristina pa 12 let, sta se odlično odrezali. Žal je Manca izpadla v osmini finala in zasedla 11. mesto, Kristini pa je uspel preboj vse do polfinala, kjer je morala premoč priznati dve leti starejši nasprotnici. V njeni zelo kratki karieri je to bronasto odličje izreden uspeh in odlična spodbuda za nadaljnje delo in trening. Pri fantih je za Calcit nastopil le Aljaž Vehovec, ki je prav tako star šele 12 let in mu je bilo to tekmovanje dobra izkušnja. Kljub temu je prišel do osmine finala in dosegel 16. mesto. Popoln izkupiček v državnih ligah V 13. krogu kegljaških državnih lig zaradi korone druga ženska ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik ni igrala, preostale štiri ekipe pa so zmagale. Prvi dve ekipi doma, druga in tretja moška pa v gosteh. Še zlasti pomembna je zmaga druge moške ekipe, ki s tem ostaja v boju za napredovanje v višjo ligo. Štefan Flerin Kamnik – Prva moška ekipa je doma igrala z Rudarjem. Po dveh zaporednih porazih je v boju za Evropo štela edino zmaga. Videli smo nekaj napetih dvobojev, na koncu pa se je Calcit veselil visoke, a težko priborjene zmage s 7 : 1. Nastopili so Matej Turk, Igor Zamljen, Gašper Burkeljca, Peter Jantol, Marko Oman in Damjan Hafnar. Najboljši so bili Peter s 600 podrtimi keglji, Igor (597) in Damjan (591). Tudi prva ženska ekipa je igrala doma. Gostile so ekipo Bresta, ki je v prejšnjem krogu premagala vodilni Proteus. Naša dekleta, ki so nastopila brez Tadeje Ko- kalj, niso dovolila presenečenja. Zmagala so s 5,5 : 2,5 in so še vedno skupaj s Proteusom na prvem mestu. Nastopile so: Lidija Pirman (516), Tea Repnik (566), Irena Koprivc (557), Tamara Pevec (550), Noemi Živković (532) in Tia Schatz (520). Druga moška ekipa je odšla na težko gostovanje v Postojno, k neposrednemu tekme- cu za vrh. V primeru poraza bi že izgubili praktično vse možnosti za napredovanje. Po izredno dramatični tekmi, ki je bila polna preobratov, jim je v zaključku tekme le uspelo zmagati. Igrali so: Jakob Jančar (560), Franci Grubar (574), Rok Jantol (560), Mirjan Mlinarič (547), Miha Uršič (560) in Andraž Babnik (594). Tre- Po trinajstih tekmah v 1. A slovenski ligi moška ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik zaseda drugo mesto; za trenutno vodečo ekipo na lestvici Triglav iz Kranja zaostajajo za šest točk. Pri dekletih ekipa iz Kamnika po enajstih tekmah vodi, a ima enako število točk kot drugouvrščeni Proteus iz Postojne. nutno zasedajo drugo mesto, in sicer le za eno točko zaostajajo za vodilno ekipo Siliko. Tretja moška ekipa je gostovala v Izoli pri zadnjeuvrščenem Portorožu. Pričakovali so gladko zmago, kar se je tudi zgodilo, saj so oddali le eno ekipno točko in ostajajo na vrhu lestvice. Za Calcit so nastopili Franci Poljanšek (515), Marjan Dolinšek (521), Tone Klemenc (548), Pavel Serša (526) ter Rudolf Vidic in Brane Potočnik. Prav zadnja omenjena sta bila tudi najboljša na tekmi. Brane je podrl izvrstnih 600 kegljev, Rudolf pa 587. Podrobne rezultate si lahko ogledate na spletni strani Kegljaške zveze Slovenije. 11 petek, 18. februarja 2022 Šport Na zaključni turnir brez poraza Boksarji nabirali nova znanja Aktualne slovenske državne in pokalne prvakinje so redni del srednjeevropske lige Mevza končale brez poraza. Varovanke Gregorja Rozmana so tudi v domačem prvenstvu potrdile prvo mesto po rednem delu tekmovanja, brez zaključnega turnirja srednjeevropske lige pa so ostali odbojkarji Calcita Volleyja. Katarina Kumer Miha Štamcar gati polfinalista pokala CEV ni mala stvar, pa kakorkoli gledamo na to,« je po tekmi dejal Rozman, ki v tem trenutku še ne ve, kdaj bo s svojimi varovankami branil prvo mesto v srednjeevropski ligi iz leta 2020. Lani tekmovanja v ženski srednjeevropski ligi ni bilo. »Vse bo odvisno od tega, kako se bo razpletla sobotna tekma med Mladostjo in Novo KBM Branikom v Zagrebu. Če bodo zmagale Zagrebčanke, je vprašanje, kdaj bo zaključni turnir, saj jih čakata tekmi v polfinalu pokala CEV, v primeru zmage Mariborčank pa bo 23. in 24. februarja. V tem trenutku vemo le to, da bomo v polfinalu igrali z domačinkami turnirja in da bo to pred začetkom končnice državnega prvenstva naš naslednji vrhunec sezone,« je še dodal Rozman. Kamnik – Kamničanke tudi v novem letu nadaljujejo odlične predstave. Dva kroga pred koncem rednega dela Sportklub prve odbojkarske lige so si z zmago proti Ankaranu zagotovile najboljše izhodišče v končnici, že nekaj časa pa je bilo znano, da bodo redni del srednjeevropske lige končale na prvem mestu. Kljub temu so proti Mladosti, ki se z Novo KBM Branik še bori za edino prosto mesto na zaključnem turnirju, ki bo na Dunaju – ob Calcit Volleyju sta nanj uvrščeni še ekipi Vasasa iz Budimpešte ter domači SVS Post Schwevhat – igrale z vsemi najboljšimi igralkami in še drugič v tej sezoni premagale Mladost. Zmaga ima še toliko večjo vrednost, če vemo, da so Zagrebčanke v četrtfinalu pokala CEV izločile poljsko ekipo LKS Commercecon, ki je v lanski sezoni v kvalifikacijah za uvrstitev v ligo prvakinj premagala prav kamniško ekipo. Na tej tekmi je spet blestela blokerka Lucille Charuk, ki se odlično ujame z Evo Pavlović Mori. »Že pred tekmo sem dejal, da me kalkulacije ne zanimajo. Nikoli do zdaj nisem kalkuliral in nikoli ne bom, zato smo se pred tekmo z igralkami dogovorili, da jo bomo odigrali pošteno in na najvišji možni ravni. Prema- V letu 2022 brez poraza tudi kamniški odbojkarji Manj razlogov za dobro voljo so v srednjeevropski ligi imeli kamniški odbojkarji, ki so redni del tekmovanja končali na četrtem mestu. Ker bo zaključni turnir ta konec tedna v Pliberku, je SK Zadruga Aich/Dob, ki je bila sicer mesto za Calcitom Volleyjem, eden od štirih udeležencev, ob njej pa še ACH Volley, ki je bil prvi brez poraza, Merkur Maribor in Mladost Zagreb. Za- Trenerji Boksarskega kluba Hayat Kamnik so med 27. in 30. januarjem nabirali nova znanja na licenčnem seminarju v Mariboru. Kamnik – Glavni predavatelj je bil mednarodni inštruktor Adam Kusior iz Poljske, ki je posredoval znanja o tekmovalni pripravi boksarjev, predstavil nova sodniška in tekmovalna pravila IBE, ki bodo začela veljati v letu Licenčni seminar je organizirala Boksarska zveza Slovenije, ki je lani dobila novo vodstvo in se hitro razvija. Odnesli smo veliko novega znanja, ki ga bomo lahko posredovali naprej na naših treningih. V tem času je bil predsednik Boksarskega kluba Hayat Boštjan Vein- Eva Pavlović Mori in Lucille Charuk / Foto: Klemen Brumec grebčani, ki so v rednem delu tekmovanja obakrat izgubili proti Kamničanom, so imeli prav tako pet porazov, vendar boljšo razliko v nizih. Za varovance Matije Pleška so petim porazom v prvem delu sezone sledile tri minimalne zaporedne zmage po novem letu. Njihova usoda je bila tako v rokah Mariborčanov, ki bi prejšnjo soboto v Zagrebu morali osvojiti najmanj dva niza, vendar so na tekmo prišli brez svojega najboljšega igralca Ahmeda Ihbajrija in libera Alana Košenine, počitek je dobil tudi madžarski sprejemalec Roland Gergye, v prvih dveh nizih pa ni igral niti bloker Uroš Pavlović. Seveda so to Zagrebčani izkoristili, zmagali s 3 : 1 in na lestvici prehiteli kamniško ekipo. »Na žalost smo imeli v zadnjih tednih veliko težav z okužbami in karantenami, za nameček ima težave s kolenom še Martin Kosmina, tako da smo zadnje tekme v srednjeevropski ligi igrali v oslabljeni zasedbi. Dejstvo je, da bi na treh gostovanjih, v Zwettlu, Pliberku in predvsem v Bratislavi vsaj eno od teh tekem morali dobiti s 3 : 1 in nič ne bi bilo odvisno od tekme v Zagrebu. Žal se nam ni izšlo, o čem in kako razmišljajo v drugih klubih, pa nima pomena debatirati. Pred nami je le še nadaljevanje domačega prvenstva, kjer bomo naredili vse, da se uvrstimo v finale končnice. Temu cilju bomo vse podredili,« se s porazom Mariborčanov v Zagrebu ni želel obr em enj ev at i M a t i j a Pleško, trener odbojkarjev Calcita Volleyja. Člani Boksarskega kluba Hayat Boštjan Veinhandl, Njegoš Ćirović in Katarina Kumer s potrdili o opravljenem licenčnem seminarju 2022, ter znanja o periodizaciji treningov. Poleg predstavitve teoretičnih znanj je potekalo tudi praktično usposabljanje, kjer so trenerji preizkušali nove tehnike in taktike ter združili ideje za treninge. Obiskala sta nas tudi dva slovenska predavatelja, in sicer strokovnjak za prehrano in profesionalni košarkar Jure Ritlop ter znani športni psiholog dr. Matej Tušak. handl prisoten tudi na prvi redni skupščini Boksarske zveze Slovenije, kjer je kot novoizvoljeni predsednik disciplinske komisije predstavil novi pravilnik. Za razvoj in napredek slovenskega boksa je pomembno, da se trenerji udeležujejo različnih izobraževanj, kjer prejmejo znanja strokovnjakov iz tujine, še posebno iz držav, kjer je ta šport že veliko naprednejši. Najmlajši slovenski udeleženec olimpijskih iger v Pekingu je bil blizu štirideseterice. Nevlje – Biatlonec Lovro Planko je nastopil na svojih prvih olimpijskih igrah. Peking mu bo zagotovo ostal v posebnem spominu. Za prve olimpijske igre si je za cilje postavil predvsem nabirati izkušnje, uživati in pokazati, kar zna. Kot že v dosedanji sezoni je tudi na Kitajskem potrdil, da je tekaško veliko napredoval, v streljanju pa so še prisotna nihanja. Dvajsetletnik, tokrat najmlajši slovenski olimpijec, je potrdil, da gre nanj v prihodnje računati v boju za vidnejše rezultate tudi v članski konkurenci. Na uvo- Foto: Matevž Peršin Maja Bertoncelj Lovro Planko je na olimpijskih igrah pridobil pomembne izkušnje. dni 20-kilometrski individualni preizkušnji je zgrešil štiri strele (2,1,0,1) in tekmo končal na 46. mestu. Na sprintu je bil še nekaj mest boljši. Leže je zadel vse tarče, stoje pa je moral dvakrat v kazenski krog. Bilo je dovolj za 42. mesto in dobro izhodišče za zasledovalno tekmo, na katero se je poleg njega iz slovenske reprezentance uvrstil le še Jakov Fak. Na zasledovalni tekmi je bil nato član SK Ihan 56., zgrešil je kar osemkrat. »V tako težkih razmerah še nisem tekmoval. Bilo je zelo mrzlo, poleg tega je še snežilo. Zaklep na puški mi ni šel do konca in sem umikal pogled z nje, da sem ga pomikal naprej. To je tudi razlog za zgrešene strele,« je za Val 202 povedal Lovro Planko. Zadnjo tekmo na olimpijskih igrah je imel v torek. Z ekipo, v kateri so bili še Miha Dovžan, Jakov Fak in Rok Tršan, je bil v štafeti enajsti. Planko je uvrščen tudi v ekipo mlajših članov za nastop na svetovnem prvenstvu mladincev in mlajših članov v Soldier Hollowu v Združenih državah Amerike. Potekalo bo od 23. februarja do 2. marca. Svetovni pokal v biatlonu pa se bo nadaljeval 3. marca v Kontiolahtiju na Finskem. www.gorenjskiglas.si Lovro Planko upravičil zaupanje RE JA OVC IN KOZ Marjeta Ženko ZALOŽBA KMEČKI GLAS 136 strani, mere: 17 x 23, 5 cm, brošura Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. V priročniku je strnjeno in praktično opisana reja ovc in koz pri nas. Poglavja v knjigi: zakaj reja drobnice, osnovne fiziološke značilnosti ovc in koz, obnašanje ovc in koz, Izbira pasme ovc, nakup in obnova plemenske črede, ureditev pašnika, pridelava krme, posebnosti v prehrani drobnice, prehrana mesnih in mlečnih ovc in koz, opravila pri ovcah in kozah, ... 14 EUR + po št ni n a 12 petek, 18. februarja 2022 Zanimivosti Z nami ob slovesu Na Policijski postaji Kamnik se je zglasila voznica osebnega avtomobila in povedala, da je bila v križišču Maistrove in regionalne ceste udeležena v prometni nesreči s pobegom. Pred njo je bil voznik kombiniranega vozila, ki je zapeljal vzvratno in z zadnjim delom oplazil prednji del njenega vozila. Sledita zbiranje obvestil in plačilni nalog. Vsak od nas se slej ko prej sreča s smrtjo najbližjih. Ob najtežjih trenutkih, ko se za vselej poslavljamo od njih, je prav, da nam ob strani stojijo ljudje, ki svoje delo sprejemajo kot poslanstvo. Kako je videti delo pogrebnika, so nam predstavili v Komunalnem podjetju Kamnik. Tatvina katalizatorja na Zikovi Jasna Paladin Policisti so odšli na Zikovo ulico, od koder je klicala oškodovanka in povedala, da so ji iz osebnega avtomobila odtujili katalizator. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Tatvina dveh neregistriranih vozil na Fužinah Na policijski postaji Kamnik se je zglasil občan in prijavil tatvino dveh neregistriranih in nevoznih vozil, ki sta bili parkirani na Fužinah. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Goljufija po spletu Na policijski postaji se je zglasila občanka in naznanila, da so jo na spletu skušali ogoljufati. Policisti so ugotovili, da je prijaviteljica imela težave s prenosnim računalnikom, posledično so jo klicali s telefonske številke iz tujine, od koder je prejela klic neznanega moškega, ki se je predstavil kot informatik v družbi Microsoft ter jo z lažnim prikazovanjem okoliščin prepričal, da mu je omogočila oddaljen dostop do računalnika, kjer je nato z bančnega računa izvedel transakcijo. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Vlom v stanovanjsko hišo na Glavarjevi Policisti so bili napoteni na Glavarjevo cesto, od koder je poklical občan in povedal, da je bilo popoldan vlomljeno v njegovo stanovanjsko hišo na Glavarjevi cesti v Komendi. Neznani storilec je na vzvod skozi okno vstopil v notranjost hiše, od koder je odtujil zlatnino. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Spuščen pes v Srednji vasi Policisti so bili s strani občana obveščeni o spuščenem psu, ki je napadel njegovega sina, in sicer ga je pes odrinil s šapo, pri čemer je padel po tleh. Pes je povzročil poškodbe na licu in desnem ušesu. Policisti so z zbiranjem obvestil izsledili lastnico psa, ki ji je bil zaradi neprimernega zavarovanja živali izdan plačilni nalog po Zakonu o zaščiti živali. Najdeni registrski tablici Na policijski postaji se je zglasil občan in prinesel najdeni registrski tablici, ki ju je našel v naselju Poreber. Napisan je bil zapisnik o najdenih predmetih, tablici bosta pa z dopisom poslani na Upravno enoto. Intervencija in asistenca Policisti so posredovali v Bistričici, kjer so pomagali občanu, ki trpi za bipolarno motnjo, za katero pa ni prejemal ustrezne terapije, zaradi česar je razbijal po stanovanju in se ni pomiril. To je uspelo policistom, ki so nudili asistenco zdravstvenim delavcem pri prevozu na zdravljenje. Metanje petard Občanka in njen pes sta na sprehodu doživela neprijazen dogodek. Dva mladoletnika sta namreč ob srečanju odvrgla petardo in s tem dejanjem močno prestrašila ubogega psa, ki je zaradi šoka zbežal v bližnji gozd. Pogumna prijaviteljica je fantu petarde odvzela in jih izročila policiji. Policisti so jih proti potrdilu zasegli. Sledita zbiranje obvestil in ukrep. Kamnik – Mladi te dni razmišljajo, v katero srednjo šolo in na fakulteto se bodo vpisali in kam jih bo popeljala poklicna pot, a šole za poklic, s katerim se soočimo ob smrti in pogrebih, ni. Toliko bolj je zato pomembno, da ljudje, ki opravljajo delo pogrebnikov, to opravljajo s spoštljivostjo, empatijo in kot poslanstvo ter da jih spoštujemo tudi mi vsi, saj se prevečkrat zdijo povsem prezrti. V Komunalnem podjetju Kamnik, kjer za večji del občine Kamnik pogrebno in pokopališko dejavnost opravljajo že šestdeset let, se tega močno zavedajo. »Izvedba pogrebne slovesnosti je vse prej kot preprosta naloga. Nad trenutki slovesa bdijo ljudje, ki jim ni vseeno, saj je zadnje slovo priložnost, da žalujoči ob pomoči izkušenega osebja strnejo ranjena čustva, zberejo misli na preminulo osebo in jo na poslednjo pot pospremijo s častitljivim obredom. Pot do izvedbe pogrebne slovesnosti je videti kratka, a zajema veliko premišljenega dela in veliko malenkosti, ki na koncu tvorijo celoto. Prav vsak umrli bi namreč moral biti deležen 'svojega' pogreba, torej takšnega, ki bo odraz njegovega življenja,« je prepričan Grega Cvirn iz Komunalnega podjetja Kamnik, ki vodi ekipo pogrebnikov. V upravljanju imajo pokopališča na kamniških Žalah, v Mekinjah, Podgorju in Nevljah, a pogrebno in pokopališko dejavnost lahko opravljajo kjerkoli po občini, pravzaprav po vsej Sloveniji, celo tujini. Delo, ki ga opravljajo s srcem Njihovo delo se začne s prevzemom pokojnika. »Klic svojcev, ki se srečajo s smrtjo bližnjega, sprejmemo lahko kadarkoli – podne- Foto: Jasna Paladin Prometna nesreča s pobegom Policijska kronika Pogrebna referentka Tina Kranjc svojcem pomaga pri pripravi vsega potrebnega za pogrebno slovesnost. vi in ponoči, na to smo vselej pripravljeni. Je pa to stresno delo. Razmišljaš o tem, kaj vse je treba vzeti s seboj, veliko je podrobnosti, na katere ne smeš pozabiti, od tega, da s seboj vzameš pravo krsto, do tega, da je kravata na pravem mestu. Urejeni namreč izražamo spoštovanje tako do pokojnika kot do svojcev. Med vožnjo pogosto vlada tišina, vsak pri sebi tiho razmišlja, kaj vse je treba storiti, kakšen bo odziv žalujočih svojcev. Ko prispemo na dom ali v bolnišnico, se nam ne mudi. Vse se odvija počasi, družini je namreč treba dati čas, da se poslovi od pokojnika,« nam pove najizkušenejši v ekipi Marijan Stražar in pripomni, da delo opravlja s ponosom, čeprav prinaša tudi njim zelo težke trenutke. Sploh ko gre za umrle otroke ali mlade ljudi. »Tega se človek nikdar ne navadi! Da, tudi zajokamo kdaj, ni skrivnost. Ko je preveč, je preprosto preveč,« nam še prizna in pripomni, da so tudi oni samo ljudje, ki imajo čustva, zato je pomembno, da se o tem med seboj tudi pogovarjajo. Najmlajši član pogrebnega moštva je Damjan Kern, ki to delo opravlja zadnji dve leti. »Najbolj stresno je v trenutku, ko pokojnika prevza- memo na domu. Takrat vstopamo v osebni prostor in napak ne sme biti. Spomnim se pogrebne slovesnosti svoje sosede. Bilo je težko, ker so mi misli uhajale na skupne trenutke, na praznovanja rojstnih dni, na pulover, ki mi ga je spletla, ko sem prvič prestopil prag osnovne šole. Takrat mi je bilo najtežje. Biti moramo skromni in razumeti, da je življenje minljivo. To je lep poklic in opravljamo ga s srcem, a to delo ni za vsakogar,« nam pove. S ponosom ga opravljajo tudi Janez Klemenc, Nurfet Daliposki, Matej Narobe – še preostali člani pogrebne službe Komunalnega podjetja Kamnik, kjer pa je nepogrešljivi člen ekipe tudi pogrebna referentka Tina Kranjc, ki svojcem pomaga urediti vso potrebno dokumentacijo za pogrebno slovesnost. To je namreč naslednji korak, s katerim se srečamo ob smrti. V sprejemni pisarni svojcem predstavi celoten postopek. »Veliko svojcev je takšnih, ki o pogrebni slovesnosti še niso razmišljali, zato jim priskočim na pomoč z nasveti, a končna odločitev je vedno v njihovih rokah. Treba je urediti objavo osmrtnice, cvetje, pevce, trobentača, v primeru cerkvenega pogreba urediti po- Tatvina lesa Nepridiprav je iz gozda v Zgornjem Tuhinju odtujil pol metra bukovih drv in se odšel gret neznano kam. Občan je s tem dejanjem oškodovan za okoli petdeset evrov. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, sledi kazenska ovadba na pristojno sodišče. Prerezana pnevmatika Občan je ob prihodu do svojega vozila opazil, da ima na vozilu prerezani obe pnevmatiki, nad katerima se je znesel za zdaj še neznani storilec. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, o dogodku bodo obvestili pristojno državno tožilstvo. »Mi smo tisti, ki smo ob smrti vedno pripravljeni na pomoč,« pravijo pogrebniki iz Komunalnega podjetja Kamnik. / Foto: Jasna Paladin drobnosti z župnikom … Nekateri v pisarno prinesejo tudi multimedijski ključek z najljubšo glasbo pokojnega. Če svojci izrazijo to željo, se lahko oglasim tudi na njihovem domu, čeprav so takšni trenutki zame najtežji. Imamo ogromno izkušenj, a vseeno nismo psihologi. Vedno moramo biti profesionalni, a človeški, ljudje takrat namreč potrebujejo pomoč,« nam pove Tina Kranjc in pripomni, da vsi skupaj pripravijo vse potrebno za izvedbo slovesnosti in tako v celoti razbremenijo svojce. Med epidemijo v prvih vrstah, a pozabljeni Posebno težko obdobje je pogrebnikom prinesla epidemija covida-19. Sploh v prvih mesecih, ko o virusu še nismo vedeli veliko, cepiva pa še ni bilo, so se spopadali z veliko težavami. »Vedno smo bili v prvih vrstah, ljudje so tudi v zadnjih dveh letih umirali, a prav nihče od naše ekipe ni nikdar podvomil, da bi šel po pokojnika, četudi je bilo znano, da je umrl zaradi covida-19. Vsi so govorili le o zdravnikih, zaposlenih v domovih za ostarele … Povsem pa so pozabili na mnoge druge, denimo smetarje, druge komunalne delavce in ne nazadnje tudi na pogrebnike, ki so svoje delo ne glede na razmere morali opravljati nemoteno. Če se ne bi sami zavzeli, nas ne bi uvrstili na prednostno listo za cepljenje. In ko je bilo cepljenje možno, so se brez pomislekov cepili vsi naši zaposleni,« pa nam pove Manca Cvirn, ponosna na čut odgovornosti, ki ga imajo njihovi zaposleni. Marijan Stražar pripomni, da morajo v zadnjih dveh letih še posebno paziti na svoje zdravje in zdravje svojcev in vseh na pogrebu. Kljub ukrepom se številni omejitev niso držali. »Z masko ljudje težje opazijo, da nam ni vseeno. Nekatere namreč pomiri že skromna obrazna mimika, drugi potrebujejo, da se za trenutek ustavimo in jim prisluhnemo.« Pogrebniki svoj poklic torej opravljajo častno, s posebnim poslanstvom in prav je, da v tem niso spregledani. Kot nam še povedo za konec, na zadnje slovo nikdar nismo zares pripravljeni. »Zato je prav, da se vsak posameznik trudi z bližnjimi zgraditi ljubeč odnos. Gre za najlepše darilo, ki ga lahko poklonimo svojim dragim. Ostali nam bodo namreč le spomini …« 13 petek, 18. februarja 2022 Zanimivosti Praznik kronic Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_22_04 NALOGA LAŽJI SUDOKU V Arboretumu Volčji Potok bodo spomladanskim cvetlicam, ki se bodo vsak čas razcvetele po mokriščih, posvetili vrsto dogodkov. Praznik kronic bo potekal od 1. do 20. marca. REŠITEV 2 1 7 3 9 6 4 5 8 4 9 8 5 2 7 6 1 3 5 3 6 1 8 4 2 9 7 7 4 9 6 5 3 1 8 2 3 6 2 8 1 9 5 7 4 1 8 5 4 7 2 3 6 9 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_22_04 TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_22_04 SUDOKU 8 2 5 2 9 4 3 7 3 5 9 5 8 7 9 4 2 1 1 6 7 3 1 6 6 5 6 4 8 4 9 5 3 8 7 9 5 3 1 5 4 7 8 9 66 2 4 5 57 3 1 6 9 8 47 85 2 31 9 73 4 5 4 3 1 7 8 6 9 2 5 8 1 4 32 77 9 93 5 61 6 2 6 4 93 9 2 8 75 1 7 5 31 8 16 7 24 3 99 2 3 89 8 7 4 6 2 1 5 4 3 v2kvadrate 4 vpišite 5 1števila9 od 81 do 97tako,6da Navodilo za reševanje: sudoku_TEZJI_kam_22_04 se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem 1 6 5 8 3 7 2 4 9 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV Marec bo v Arboretumu v znamenju kronic. / Foto: Gorazd Kavčič sudoku_LAZJI_kam_22_04 NALOGA Rešitev: 8 3 6 2 1 5 9 4 7 7 5 8 3 2 9 4 1 6 2 6 3 1 4 8 5 7 9 9 4 1 7 5 6 8 2 3 1 9 5 6 3 4 7 8 2 6 7 4 5 8 2 3 9 1 3 8 2 9 7 1 6 5 4 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_22_04 3 3 7 4 8 9 1 9 2 6 7 3 7 5 4 8 7 2 9 1 6 3 2 1 3 5 6 4 9 7 8 ZA VAS 7 9 SMO 6 8 3ODPRLI 1 5 4 2 4 8 2 3 1 7 6 5 9 9 6 1 2 4 5 3 8 7 3 7 5 9 8 6 4 2 1 1 2 9 4 5 8 7 3 6 6 3 4 1 7 2 8 9 5 PRIJETEN 8 5AMBIENT 7 6 9 in3TERASA 2 1 4 5 sudoku_TEZJI_kam_22_04 NALOGA 1 9 4 2 1 REŠITEV 8 6 5 4 5 boljši posnetki z lanskega natečaja bodo razstavljeni na panojih pri pristavi (stari upravi). Praznik kronic bodo s posebno kulinarično ponudbo zaznamovali tudi v arboretumski kavarnici. 4 1 9 8 6 7 2 3 5 učence osnovnih šol so odprli razpis za kratko pravljico o kronici. Zmagovalec bo za svoj razred prislužil prost vstop za končni izlet ali ekskurzijo. Izdelke pričakujejo na elektronskem naslovu info@arboretum.si. Naj- 5 2 7 4 9 3 1 6 8 5 9 7 3 njih in njihovem življenjskem prostoru pa tudi o njihovem varovanju, saj večina ne ve, da gre za zavarovano rastlinsko vrsto. V Hujski loki v Arboretumu, ki je eno največjih mokrišč v širši okolici, bodo v ta namen zato postavili razla- Rešitev: 6 2 1 9 3 8 7 4 5 Kronice je dovoljeno nabirati zgolj za osebne namene, saj gre za zavarovano vrsto. Za večje količine lahko prejmemo globo. 3 1 5 2 9 6 4 3 6 5 7 3 5 6 4 9 8 5 8 7 4 9 9 4 5 3 2 1 8 7 1 6 7 9 sudoku_TEZJI_kam_22_04 9 5 3 7 4 1 8 2 6 Volčji Potok – Kronice, z daljšim imenom tudi veliki pomladni zvončki, so dobile svoj praznik. V Arboretumu obiskovalce vabijo, da si jih ogledajo na mokriščih v parku, kjer se raztezajo na petih hektarih, in izvedo več o galno tablo z osnovnimi informacijami o mokrišču in njegovem živem svetu, zavarovanih vrstah in pravilih, kako se na njem vesti. Tam bodo obiskovalcem tudi pojasnili, zakaj kronice in zvončki v naravi skoraj nikoli ne rastejo skupaj. Ob prazniku kronic pripravljajo tudi nekaj zabavnih dogodkov. Na pustno soboto in pustni torek bodo imeli prost vstop v park vsi obiskovalci, ki bodo prišli maskirani v kronico. »Verjetno bodo imele s tem največ veselja deklice, morda pa se bodo v kronice vživele tudi njihove mamice in druge gospe. Gospodje so za prost vstop izjemoma lahko zvončki, ampak zvončki cvetlice,« pravijo v Arboretumu. V času Praznika kronic, torej do 20. marca, je odprt natečaj za najboljšo fotografijo in kratek, do 45 sekund dolg filmček na temo Kronice v Arboretumu. Za 2 8 7 4 2 6 5 9 3 1 Jasna Paladin 8 Malice Kosila Tajske, azijske, mehiške jedi Juhe Solatni bar 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 15 EUR 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 EUR 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 5 EUR Re­šit­ve kri­žan­ke (ges­lo, se­stav­lje­no iz črk z ošte­­vil­če­nih polj in vpi­sa­no v ku­pon iz kri­žan­ ke) po­š­lji­te do petka, 4. marca 2022, na Go­renj­ ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah­ko od­da­te tudi v na­bi­ral­nik Go­renj­ske­ga gla­sa pred po­slov­no stav­bo na Nazorjevi ulici 1. Domaci kruh Sladice Odlicna kava Info: 031 618 730 www: ap-gost.si 14 petek, 18. februarja 2022 Prireditve Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v februarju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 18. februarja, ob 20. uri, Klub Kino dom KUD Oksimoron: Lucifer: tisti, ki prinaša luč Muzikal Vstopnina: 10 evrov. Obvezno je nošenje zaščitnih mask. Sobota, 19. februarja, ob 20. uri, Klub Kino dom KUD Oksimoron: Lucifer: tisti, ki prinaša luč Muzikal Vstopnina: 10 evrov. Obvezno je nošenje zaščitnih mask. MEKINJSKI SAMOSTAN Sobota, 26. februarja, ob 9. uri, Samostan Mekinje Prikaz obrezovanja sadnega drevja Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice ponovno organizira prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki bo potekal v sadovnjaku Mekinjskega samostana, kar je del širšega načrta oživitve in razširitve obstoječega sadovnjaka. Predaval bo dr. Jan Bizjak. Vstop prost KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 22. februarja, ob 18. uri Melisa Spruk: Kaj se zgodi v družini, ko pride otrok Predavanje Melisa Spruk je stažistka družinske relacijske terapije v zavodu Pogled, kjer deluje kot družinska terapevtka. Naslednji dve predavanji bosta 22. marca 2022 (Razvoj otroških možganov) in 26. aprila 2022 (Premislimo vzgojo). Z znanjem do zvezd Takšen naslov nosi dvojezična monografija o slovenski šoli za nepalske gorske vodnike, v kateri ima pomembno vlogo tudi nekaj Kamničanov. Jasna Paladin Ljubljana – Monografija Z znanjem do zvezd: Slovenska šola za nepalske gorske vodnike, ki jo je zasnovala in uredila Kamničanka Mojca Volkar Trobevšek, je posvečena vizionarju Alešu Kunaverju ter inštruktorjem in zdravnikom, ki so štirideset let prostovoljno razdajali svoje znanje, izkušnje in čas ter prispevali, da je Nepal danes turistično razvita dežela z odlično izobraženimi vodniki in vrhunskimi alpinisti. »Poslanstvo je v tej knjigi večkrat zapisana beseda. Prostovoljstvo, pomoč drugemu brez pričakovanja povračila, iz dobre volje in za boljše življenje sočloveka, je vrednota, ki jo v pričevanjih sodelavcev šole vedno znova srečujemo. Zgodbe inštruktorjev in zdravnikov nudijo vpogled v inti- Bojan Pollak, 25 let vodja šole v Manangu, in nepalski inštruktor Da Gombu Šerpa / Foto: Tone Škarja mno doživljanje dežele, šole in učencev, njihov zgled pa vabi k posnemanju. Knjiga nas uči, da je odločitev za dobro mnogokrat težka, uresničitev naporna, rezultat pa veličasten. Tako kot je veličasten MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Razstava Salvador Dali – Romeo in Julija Sreda, 23. februarja ob 18. uri, galerija Pogled Kiparska razstava Ane Kavčnik Volčji Potok – V Galeriji Janeza Boljke v Arboretumu Volčji Potok je od 14. februarja do 31. marca na ogled razstava Salvadorja Dalija, ki so jo ob praznikih ljubezni – valentinovem in gregorjevem – poimenovali Romeo in Julija. Predstavlja izbor več kot petdeset del tega slovitega umetnika. Ob znameniti mapi Romeo in Julija, ki bo v Sloveniji prvič na ogled v celoti, si bodo obiskovalci lahko ogledali še izbor več kot petdeset grafičnih listov, tapiserij, keramik in bronastih kipov. Obiskovalci se bodo lahko tudi fotografirali na znameniti Dalijevi zofi. Za ogled razstave je treba izpolnjevati pogoj PCT. J. P. Kustosinja: Saša Bučan. Razstava bo na ogled brez uradnega odprtja. KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ Torek, 22. februarja, ob 19. uri Ddr. Verena Perko: O boginji Afroditi in njenih ljubezenskih poslih Sobota, 26. februarja, ob 20. uri, dvorana Kulturnega doma Laze AVDICIJA – osvežena doza smeha! Enajsta šola o antiki Komedija V treh spletnih predavanjih pomladnega cikla nam bo dr. Verena Perko skozi mitološke zgodbe in arheološke ter zgodovinske teme približala znamenite ženske like iz antične mitologije in zgodovine. Prvo predavanje bo namenjeno Afroditi. Po trinajstih letih od premiere in po 44. odigranih ponovitvah se na odre vrača AVDICIJA – osvežena doza smeha! Četrtek, 17. februarja, ob 19. uri Nada Mule: Pisanje je potovanje Delavnica kreativnega pisanja Delavnica je namenjena vsem, ki želite raziskovati svoje potenciale in sebe skozi pisanje. Naslednja delavnica bo 24. februarja. 40-letni mednarodni humanitarni projekt, ki ga je s ponosom živelo in izpeljalo več generacij Slovencev. Za svoje delo si zaslužijo globoko spoštovanje in zahvalo, s to knjigo pa želimo njihovo delo ohraniti v več- nem spominu,« knjigo na pot med bralce pospremi urednica Mojca Volkar Trobevšek. Dolgoletni vodja šole je bil tudi Kamničan Bojan Pollak, ki je med drugim dejal: »Ta zgodba me po svoje izpolnjuje, mi govori, da smo delali prav, da smo bili koristni, da mi ni življenje spolzelo skozi moje sebične prste. Kdo je že rekel, da je smisel življenja v delovanju tudi za druge in ne samo zase?« Trikrat inštruktor in enkrat vodja tečaja v Manangu je bil tudi strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Predstavitev knjige o slovenski šoli za nepalske gorske vodnike in pogovor z ustvarjalci bo v petek, 18. februarja , ob 17.30 na dogodku Z znanjem do zvezd na 16. Festivalu gorniškega filma v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vstop prost, zahtevan pogoj PCT Nedelja, 27. februarja, ob 16. uri, dvorana Kulturnega doma Laze AVDICIJA – osvežena doza smeha! Vstop prost, zahtevan pogoj PCT Na prireditve vabljeni! Gostujoča razstava Društva Lipa Domžale Kamnik – V avli Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik bo od 2. marca na ogled razstava članov Društva Lipa Domžale – Univerze za tretje življenjsko obdobje, v katerem je aktivnih tudi veliko Kamničanov. Na skupinski razstavi bodo predstavili izdelke svojih študijskih krožkov, kot so slikarstvo, keramika, izdelovalke punčk za Unicef, mozaiki in drugo. Razstava bo na ogled do 30. marca. J. P. Zimska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplačnega časopisa Mali oglasi v časopisu Gorenjski glas Kaj prodajate, kupujete, podarjate, oddajate? Ali pa morda zaposlujete ali nudite storitev? Tudi če bi radi spoznali sorodno dušo lahko to objavite kot mali oglas v Zasebnih stikih. Objavite mali oglas v Gorenjskem glasu in počakajte na odziv, saj je to ena najbolj branih rubrik v našem časopisu. Za naročnike je mali oglas dvakrat mesečno brezplačen! Za oddajo malega oglasa pokličite 04/201 42 47 vsak delavnik od 8. do 15. ure ali pišite na malioglasi@g-glas.si. Cene malih oglasov so ugodne. Gorenjski glas izhaja vsak torek in petek. Gorenjski glas je izredno priljubljen časopis, ki izhaja vsak torek in petek. Naročniki komaj čakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domačem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoče najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oči prepričali, da je Gorenjski glas odličen časopis, in postali njegovi naročniki. Poleg brezplačne dostave naročnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Če želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odločite za dvotedensko brezplačno prejemanje časopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali pokličite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za naročnike. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. Foto: Gorazd Kavčič Prireditve v februarju in marcu 15 petek, 18. februarja 2022 Zahvale Časopis V SPOMIN Ujeti v mrežo bolečine nate obujamo spomine. Težko je doumeti, brez tebe moramo živeti. Nekoč bo milostni gospod spet združil našo srečno pot. A do takrat spomin ljubeč bo nate v srcih in v soju sveč. januarja 2021, leto 6, Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik šte vilka 1 Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om amb ami . moralo nas Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o kapetan dili signalizacijsignalizacijo ter Stel Martin e dva in 4 : 0 in tako delni rezultat četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kais Margeta i dena s pos Matjaž Hom o vov svojo kori in tekmo obrnili in nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran navedbah železniški pod rli ods opreSlovenskih postaji Kam skladišče. luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di Občina je venske žel al, prvi dan epide- pob šnjega leta nam ezn slov ga znova udo ice , reč bo ko ens , več da po so kih delno spro vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on in des nove ure odhodov. z vlak pre dvonadstro poznavno et prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evr dos mn ob ope ega članski pok ik– 22.18 in , jo Ljubljana) alni prva kilo met rov hitrosti do 140 ob 23.07 par, min župan Matej Sla. ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern astruk- ni ej vse potreb . Vla ki čakali vrst bje, raln i dire Vrtovec in geneno so udo o let. »Ka pril je železnic de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo ko dov tajo olj pro za kolesa,« se z novim , ki so tnikjo je sem pripelja 1891, in se zah ,« je dejal žup je ob tem stora l podjean lem valil min Alojz Pra peljali prot vlakom tudi povesedogodk istrstvu Slovens šnikar. osemdes Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala železnikoronaviru inve ov, zdravstve železniško stic ki bodo voz tud i na som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač AKTUALN ili rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t in kart rnije zažive I celo leto Kamnik – Tako kot le v ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilus nih v trac štev ZADNJA drugih nja. O rezu Naš Kam ka planina il- bod ijah kon ca o ude ltatih nik je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opozarimenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav avst i Marka Anž na ven cij, razs na a nov ilustraem dom ki so dr. Julija im koronav Vsaka vas, kušenega som. Hitr u Naš Kam tava z naslovom Polca iru- gati poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, kakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna ven izvid Kamnik, nejasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obraka da a dalje v net i strategijo trenutno testa pomeni, pri še 25-le ki preseca januarja Domu kula Wiegele ture Kam razvoja druž praviti tudi na v brisu viru tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav spletu. be. s ni no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. in 14. lahko do osti, saj umetniki, evrs uro mer tni , oku v u pri- že interesa pa ki žbe pride lja ne zma jim idej in vese kma bodo dod tudi tni termini njka. Tud a- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran KAMNIK - KOMENDA Žale ♦ Mekinje ♦ Nevlje ♦ Podgorje ♦ Tunjice ♦ Zgornje Stranje ♦ Sela ♦ Gozd ♦ ♦ Vranja Peč ♦ Loke ♦ Šmartno v Tuhinju ♦ ♦ Zgornji Tuhinj ♦ Špitalič ♦ Motnik ♦ Časopis Kamničan-ka zd Kavči č brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Foto: Gora Minilo je leto dni. Leto, ki nas je zaznamovalo s praznino, hudimi preizkušnjami in žalostnimi srci. Preveč kruto je bilo doživljanje tistega dne, ko Te je, draga Marina, iz naših življenj iztrgalo nasilje, in verjetno bi se lažje spoprijeli z drugimi okoliščinami kot pa s strahopetnostjo in krutostjo koristoljubnežev, ki so Te prizadeli, razočarali in nad Teboj dvignili roko. Zaradi njih Te danes ni več med nami, a v naših srcih in življenju bo spomin Nate, na Tvojo vedrino in ljubezen vedno živ in stran 5 prisoten. Z ljubeznijo – vsi Tvoji mnik, 8. Prenovlje postaja inna končna nov vlak Marini Ilikić roj. Mamić, 1986–2021 občine Ka Testiranje v Kamnikutudi Stojimo vam ob strani skozi korake slovesa. Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 7 stran 9 24 urna dežurna služba stran 16 041 634 948 Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, čeprav spokojno spiš v naših srcih in spominih še naprej živiš. V 80. letu starosti se je od nas poslovil Franc Dolinšek st. iz Prešernove ulice v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, sveče in darove za svete maše. Hvala tudi pogrebni službi KPK za lepo opravljen obred. Hvala tudi gospodu Luki Demšarju, pevcem kvarteta Grm in članom ZŠAM za ganljive besede ob slovesu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Globok pečat, spoštljiv, se vtisnil v srca je spomin, Zofi, ostal bo nate neminljiv. V 84. letu se je za vedno poslovila naša draga Zofija Ramuta Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si Zapustil nas je oče, dedi, stric, zet in svak Matko Jenc iz Podgorja ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem znancem, sosedom, sodelavcem, KPK Kamnik, župniku Luki, pevcem kvarteta Grm, urgentni službi ZD Kamnik in zdravnici Nini Starašinič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) Žalujoči: hči Mateja, vnukinja Alja in vse njegovo sorodstvo V 85. letu starosti se je od nas poslovila naša draga žena, mami, babi in prababi ZAHVALA Marija Vlainić Tako tiho, skromno si trpel, čeprav življenje trdo si imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, darovani maši in podarjene sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem ter KPK za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. V 81. letu starosti se je po hudi bolezni poslovil naš dragi mož, oče, ata, stari ata, tast, brat in svak Žalujoči vsi njeni Ivan Pestotnik iz Pšajnovice Zadnjih osem mesecev je preživela v svoji rojstni Metliki. Poslednji dom je našla ob sinu Martinu na pokopališču Sveti Rok v Metliki. Ludviku Korošcu in Tonetu Krošlju se zahvaljujemo za dolgoletno požrtvovalno pomoč ter sosedsko prijaznost. Hvala tudi družini Lanišek Pirc za večletno vsestransko pomoč naši dragi Zofiji. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se tudi dr. Jermanovi, patronažni službi in oskrbovalki ge. Ivanki iz Pristana za vso pomoč in zdravstveno oskrbo. Hvala gospodu župniku Bernardu Rožmanu za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Grm, govornikoma g. Branetu Žibertu in g. Antonu Ipavcu za izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. V 92. letu se je od nas poslovila mama, babica in prababica Katarina Ahčin Zahvale, osmrtnice po domače Čuvajeva Kati iz Porebra Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Janezu Mikliču za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Grm za lepo odpete pesmi, govorniku Jerneju Štrajharju za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si ZAHVALA Vsi njeni Poreber, februar 2022 16 petek, 18. februarja 2022 Grad Zaprice in njegova zgodovina Medobčinski muzej Kamnik je šestdesetletnico delovanja zaokrožil z izdajo publikacije o zgodovini dvorca, ki ga Kamničani poznamo kot grad Zaprice. Predstavitev je svoje mesto našla tudi na stalni muzejski razstavi v pritličju muzeja. Jasna Paladin Kamnik – Grad Zaprice, ki stoji na vzpetini nad Šutno, je zadnjih šestdeset let dom Medobčinskega muzeja Kamnik, zato je kompleks vselej poln dogajanja in zgodovine občine, nekoliko manj pa je bilo širši javnosti znanega o bogati in dolgoletni zgodovini samega dvorca. Ta je odslej na zanimiv način predstavljena v posebni publikaciji s preprostim naslovom Grad Zaprice v Kamniku, ki so jo tik ob koncu minulega leta izdali v slovenskem in angleškem jeziku. Pri njej sta sodelovala dr. Igor Sapač, arhitekt, umetnostni zgodovinar in kastelolog, ki je predstavil grad v prvih stoletjih obstoja, in mag. Zora Torkar, ki se je posvetila življenju za grajskimi zidovi v 19. in 20. stoletju. Začetki segajo v štirinajsto stoletje Prvim najdbam grajske poselitve je mogoče slediti od začetka 14. stoletja, natančneje od leta 1301, ko se grad Zaprice oziroma njegov takratni lastnik iz vrst kamniških meščanov omenjata v srednjeveških dokumentih. Kot piše dr. Igor Sapač, pa je grad oz. dvor, v katerem so prebivali (nikoli v svoji zgodovini ni služil obrambi), v listinah prvič izrecno omenjen leta 1352. Najprej je bila to najverjetneje stavba v obliki neutrjenega dvonadstropnega stolpa, kakršne so bile v tistem obdobju tudi pri nas zelo pogoste. Ostaline srednjeveškega kamnitega zidovja, debelega od 80 do 110 cm, so leta 1963 tudi odkopali na lokaciji sedanjega dvorca. Novo podobo dvorec Zaprice dobi v sredini 16. stoletja, ko ga je Jurij III. pl. Lamberg s Črnela kupil, dal do tal podreti in ga nadomestil z novo gradnjo – preobrazil ga je v slikovito renesančno Dvorec Zaprice – kot ga je leta 1679 upodobil Valvasor Prvim najdbam grajske poselitve je mogoče slediti od začetka 14. stoletja, današnjo podobo pa je grad Zaprice dobil v 19. stoletju. / Foto: Jasna Paladin arhitekturo z ogelnimi pomoli, ki dajo majhnemu dvorcu mogočnejši videz. Kljub razmeroma majhni velikosti se je uvrstil med dler izdelal dr. Igor Sapač in so sedaj del stalne muzejske razstave. Sicer pa je grad že sam po sebi razstava oziroma kar muzej,« Publikacijo lahko kupite v muzejski trgovini na gradu Zaprice. pomembnejše podvige v sklopu sicer zelo bogate gradbene in arhitekturne dejavnosti plemiške rodbine Lamberg v 16. stoletju na Kranjskem. Lastniki so se od konca 16. stoletja hitreje menjavali, zadnje večje predelave in modernizacijo pa je grajski kompleks doživel proti koncu 18. stoletja pod lastnikom Antonom Medardom pl. Wiederkehrom. Tridimenzionalni digitalni prikazi »Velika pridobitev v zvezi z gradom Zaprice za vse nas so tridimenzionalni digitalni prikazi glavnih stavbnih razvojnih faz dvorca skozi stoletja, ki jih je skupaj s sodelavko mag. Sanjo Špin- Lastniki in danes obiskovalci Zapric imajo že stoletja izjemen pogled na Kamnik. / Foto: Jasna Paladin nam pove direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, ki predstavlja grad, kakor so ga Kamničani poznali v zadnjih dveh stoletjih. Dvorec priljubljena počitniška destinacija Po koncu prve svetovne vojne so v dvorcu začeli oddajati stanovanja in počitniške sobe. »Redni gostje na Zapricah so bili denimo Oton Župančič, Juš Kozak, France Koblar, Lily Novy in drugi predstavniki ljubljanske umetniške in literarne smetane, ki so tu najemali stanovanja za več mesecev in imeli ustvarjalni oddih. V povezavi s tem obdobjem je ohranjenih veliko spomi- nov, kot denimo ta, da je Župančič zelo rad gobaril v bližnjih gozdovih in ustvarjal v gostilni Pri vinski trti na današnji Parmovi ulici. Takoj po vojni je bil kompleks podržavljen, med letoma 1949 in 1953 je bil v stavbi šolski internat, na gradu pa so živeli tudi stalni stanovalci, in to vse do leta 1962, ko se je v prostore preselila uprava našega muzeja, čeprav je bila stavba takrat v precej slabem stanju,« nam še pove Zora Torkar in doda, da sta dediča zadnjih lastnikov Rechbachov leta 1992 vložila zahtevek za denacionalizacijo oz. vrnitev nepremičnin, ki se je zavlekla za skoraj dvajset let. Direktorica muzeja nam še pove, da kompleks, ki je danes v lasti Občine Kamnik, vseskozi postopno obnavljajo, a da bi se bilo treba lotiti temeljitejše obnove, ki bi bila podlaga tudi za še celovitejšo vsebino. Konservatorski načrti in idejni projekti so že bili narejeni, najprej pa bodo na vrsto prišle obnove obeh stolpičev, podstrešja, kjer bi lahko Predstavitev zgodovine dvorca je svoje mesto našla tudi na stalni muzejski razstavi. / Foto: Jasna Paladin Poskus rekonstrukcije podobe dvorca v 15. stoletju (izdelala Igor Sapač in Sanja Špindler) Zgodovino gradu Zaprice bodo v Medobčinskem muzeju Kamnik predstavili marca na posebnem muzejskem večeru. uredili še kakšno muzejsko zbirko, stavbnega pohištva in dela stranskega objekta. Premajhni so tudi muzejski depoji, zato si želijo, da bi v sodelovanju z občino lahko našli primernejše prostore, mogoče na območju nekdanje smodnišnice. Knjiga Grad Zaprice v Kamniku je tudi slikovno bogata, saj poleg rekonstrukcij glavnih stavbnih razvojnih faz dvorca prikazuje tudi stare razglednice, na katerih je upodobljen dvorec, in fotografije nekdaj pestrega dogajanja v gradu. Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, z novo publikacijo o gradu Zaprice / Foto: Jasna Paladin