6 VELIKI INTERVJU MAG. NATAŠA ZALOKAR, DIREKTORICA DOMA UPOKOJENCEV DOMŽALE 8 TEMA MESECA MESEC POŽARNE VARNOSTI 9 AKTUALNO MAG. MIHA PAVŠEK, GEOGRAF glasilo občine domžale 26. oktober 2023 | letnik lxiii | številka 10 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html 75 let Vrtca Domžale V enotah Vrtca Domžale so v Tednu otroka obeležili 75-letnico delovanja vrtca z naslovom ¾ stoletja odlične vzgoje. Foto: Jure Gubanc »Ko bom velik, bom gasilec« Z dnevom odprtih vrat poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžale vsako leto tradicionalno vstopijo v oktober, ki je posvečen požarni varnosti. L etos je dan odprtih vrat potekal v petek, 29. septembra. Obisk je bil nad pričakovanji, saj se je na parkirišču pred poklicno gasilsko enoto zbralo polno obiskovalcev, med katerimi so prevladovali otroci in njihovi starši, ki so si z zanimanjem ogledali vse, kar so pripravili poklicni gasilci. Dogodek je bil še posebej namenjen mladim družinam, saj so bili za otroke na voljo gasilski poligoni, ki so bili prilagojeni starosti otrok, na njih pa so lahko pokazali svoje veščine in se prelevili v prave gasilce. Ogledali so si lahko tudi intervencijska vozila, preizkusili orientacijske sposobnosti v zadimljenem prostoru, se podučili o prvi pomoči ter temeljnih postopkih oživljanja in se z žičnico povzpeli do strehe stavbe. Domžalski poklicni gasilci so pripravili tudi predstavitveno reševalno vajo, s katero so prikazali gašenje gorečega vozila in reševanje ponesrečencev iz avtomobila. Ves popoldan je bilo med pisano množico otrok in njihovih star- šev na obrazih moč videti smeh in bližje seznanijo z njihovim delom, navdušenje, saj so jim poklicni ga- poudarek pa dajejo tudi aktivnostim silci pripravili res pester in zanimiv za najmlajše, saj si želijo, da se v gaprogram, ki je seveda vseboval tudi silska društva vključi čim več otrok. V Gasilski zvezi Domžale dajejo vepoučne in preventivne vsebine. Tekom meseca oktobra so na ši- lik poudarek pri delu z mladino, saj roko svoja vrata odprla tudi številna se za njih tekom celotnega leta odviprostovoljna gasilska društva v ob- jajo številne aktivnosti, tekmovanja, čini Domžale, ki so za svoje krajane orientacije, kvizi ter druga družabravno tako pripravila pester in zani- na srečanja in dogodki, ki popestrimiv program, ki je vseboval tudi po- jo njihov vsakdan. Več o mesecu požarne varnosti in učne in preventivne vsebine. Obenem so takšni dogodki tudi prilož- aktivnostih naših gasilcev, si lahko nost za druženje s krajani, da se po- preberete v tokratni Temi meseca AKTUALNO OKOLJE KULTURA Skupaj za lepšo starost Okolju prijaznejše sveče Jan Gregorka, glasbenik Osrednja tema meseca starejših je bila spodbujanje vključevanja starejših v družbo, ki je zajeto tudi v strategiji Občine Domžale za starejše Skupaj za lepšo starost 2023–2028. Med osrednjimi aktivnostmi na tem področju so kampanja osveščanja za premagovanje starizma, vzpostavitev enotne informacijske točke in medgeneracijskega središča z brezplačno ponudbo storitev za starejše, odprava vrzeli v digitalni pismenosti in krepitev e-veščin ter spodbujanje prostovoljstva in vključevanja občanov.  3 Ob dnevu spomina na mrtve se poklonimo našim bližnjim pokojnim. Slovenci smo eni največjih porabnikov nagrobnih sveč v Evropi in povzročamo velike količine tega odpadka. To sicer niso nevarni odpadki, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Zato je treba poskrbeti, da se zbirajo ločeno od ostalih odpadkov, predvsem pa tudi, da zmanjšamo njihovo količino. V Slamniku preberite, kakšne so trajnostne alternative svečam za enkratno uporabo. 23 V Domžalah se med nami sprehajajo in pogosto tudi zaigrajo številni vrhunski glasbeniki. Med njimi je tudi Radomljan, 38-letni Jan Gregorka, eden najboljših slovenskih bas kitaristov, ki s svojim glasbenim znanjem in predanostjo ustvarja na malih in velikih odrih. Cenijo ga vsi veliki slovenski glasbeniki, med njimi tudi Magnifico, član katerega zasedbe je. Jan Gregorka je tokrat z nami spregovoril o svoji karieri, izkušnjah, izzivih in življenju glasbe24 nika nasploh.  Ravnateljica Nina Mav Hrovat je izpostavila, da v Vrtcu Domžale sledijo novostim, pedagoškim dognanjem, so razvojno naravnani, spremljajo ter se odzivajo na družbene spremembe v korist otrok in njihovih družin. »Vrtec Domžale je ugleden vrtec, prepoznaven širom po državi. V svoji dolgi zgodovini smo zaznamovali veliko življenj in prispevali k dobri popotnici mnogih naših otrok, ki so danes doma in na tujem uspešni odrasli na različnih področjih, v znanosti, športu, obrtništvu, umetnosti in drugod.« Dodala je še, da je tako kakovostna predšolska vzgoja, kot jo imamo v Sloveniji, redkost v svetovnem merilu, zato se premalo govori in piše ter preslabo zaveda pomena in doprinosa vzgojiteljev – učiteljev, ki poučujejo v predšolskem obdobju. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 29. novembra 2023. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 15. novembra 2023, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si 2 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii aktualno Drage bralke, dragi bralci, z dnevom odprtih vrat poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžale vsako leto tradicionalno vstopijo v oktober, ki je posvečen po­žarni varnosti. Mi pa me­sec oktober zaključujemo s simpatično fotografijo, posneto na tem dogodku, ter Temo meseca, ki je namenjena ozaveščanju o pomenu požarne varnosti. O aktivnostih prostovoljnih in poklicnih gasilcev v mesecu požarne varnosti smo se pogovarjali z direktorjem Centra za zaščito in reševanje Domžale Andrejem Jarcem in poveljnikom javne gasilske službe v občini Domžale Matjažem Merkužičem, s katerima smo se dotaknili tudi letošnje teme meseca požarne varnosti – preprečevanju požarov v naravi – ter o projektu Alpe Adria Knowledge Transfer, v katerem sodelujejo domžalski poklicni in prostovoljni gasilci. V oktobru obeležujemo tudi mednarodni dan starejših, zato je tokratna gostja Slamnikovega velikega intervjuja direktorica domžalskega doma upokojencev mag. Nataša Zalokar. To odgovorno delo opravlja že tretji mandat, letos tako teče že dvanajsto leto njenega vodenja javnega zavoda. Pretekla leta so bila za takšno delo prav gotovo zahtevno obdobje, saj so domovi preživljali težke čase ob pandemiji. A tudi zdaj časi niso lahki. V pogovoru smo se tako dotaknili tudi aktualnih težav spopadanja s hudimi kadrovskimi težavami, slabimi plačami, pritiski za povečanje kapacitet kot tudi o prepotrebni prostorski širitvi in iskanju novih možnosti zanjo. Še vedno pod vtisom poletnih neurij in poplav smo k pogovoru povabili geografa mag. Miho Pavška, raziskovalnega asistenta na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU ter poveljnika Civilne zaščite Občine Trzin. Pred novembrskimi deževji nam je pojasnil, kako se v domžalski občini, ob poplavni in hudourniški reki Kamniški Bistrici, čim bolje pripraviti na morebitne nove poplave. Na straneh kulture pa je naš gost Radomljan Jan Gregorka, eden najboljših slovenskih bas kitaristov, ki s svojim glasbenim znanjem in predanostjo ustvarja na malih in velikih odrih. Z nami je spregovoril o svoji karieri, izkušnjah, izzivih in življenju glasbenika nasploh. Seveda pa tudi v tem Slamniku najdete številne novice s sveta športa, kulture in društev ter vrtcev in šol. Vabljeni k branju Slamnika. Špela Čarman, odgovorna urednica slamnik@kd- dom zale. si O vračanju vrednosti odpadni vodi Dan odprtih vrat v CČN Domžale - Kamnik Na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik so v soboto, 7. oktobra 2023, za svoje uporabnike iz občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem organizirali Dan odprtih vrat. Med 9. in 13. uro se ga je udeležilo okoli 200 obiskovalcev, ki so si v sklopu obratovanja čistilne naprave po skupinah ogledali vse faze čiščenja odpadne vode, od vtoka na CČN do iztoka čiščene odpadne vode v Kamniško Bistrico. Ob 9.30 se je začel uradni program, kjer je s podrobno predstavitvijo sedanje in bodoče vloge čistilne naprave udeležence uvodoma nagovorila direktorica CČN dr. Marjetka Levstek, zatem pa so se ji na odru pridružili še županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, trzinski župan Peter Ložar, župan Občine Komenda Jurij Kern Dneva odprtih vrat so se udeležili najvišji predstavniki občin lastnic, državnih in raziskovalnih institucij ter komunalnih podjetij (z leve): Peter Ložar, župan Občine Trzin, Jurij Kern, župan Občine Komenda, mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, ob njej dr. Marjetka Levstek, CČN, Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš, Borut Ernestl, podžupan Občine Domžale, dr. Nataša Sovič iz ARSO, dr. Nina Prezelj iz NIB in Jaka Plečko iz JPK Prodnik. Udeležence dneva odprtih vrat je najprej nagovorila direktorica CČN Domžale - Kamnik dr. Marjetka Levstek. in župan Občine Mengeš Bogo Ropotar, ki so pohvalili sodelovanje s CČN in ekipo zaposlenih, ki bdi nad zahtevnimi tehnološkimi procesi in skrbi za nemoteno delovanje čistine naprave. Uspešno sodelovanje s CČN so predstavili tudi predstavniki Agencije RS za okolje, Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in domžalskega Javnega komunalnega podjetja Prodnik. S pevskima nastopoma so program prijetno popestrili ženski oktet Študljanske dečve in otroci iz OŠ Domžale, podružnična šola Ihan. Da bi lahko svojim uporabnikom s prispevnega območja podrobno predstavila procese čiščenja odpadne vode, je CČN svoja vrata obiskovalcem po nadgradnji v letu 2016 tokrat odprla že tretjič zapored. »Naš namen je pokazati, kako odpadni vodi, ki nima nobene vrednosti in ki neprečiščena predstavlja nevarnost za okolje, na čistilni napravi vračamo njeno vrednost,« je uvodoma izpostavila dr. Marjetka Levstek in v nadaljevanju predstavila ključne mejnike razvoja po letu 1980, ko je CČN začela obratovati, do modernizacije Duševno zdravje mladih in otrok ter vloga stroke procesa čiščenja odpadne vode, ki jo po letu 2016 zdaj še bolj čisto vrača vodotoku Kamniška Bistrica. Ob zaključku je dr. Levstek udeležence še pozvala, naj kot uporabniki tudi sami prispevajo k procesom vračanja vrednosti vodi. Vsak obiskovalec je ob prihodu prejel zloženko o vlogi CČN, ki skozi zahtevne postopke odpadni vodi vrača njeno vrednost, ob odhodu pa še posodo za zbiranje odpadnega jedilnega olja v gospodinjstvih, ki ga bodo lahko oddali v poseben zbiralnik na vhodu v CČN Domžale - Kamnik. Odpadno jedilno olje je namreč koristna surovina za proizvodnjo bioplina. Ekipa čistilne naprave je nato udeležence popeljala na ogled čistilne naprave in jim podrobno predstavila procese čiščenja odpadne vode. Foto: Klemen Razinger Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Dob - Krtina vabi na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v petek, 27. oktobra 2023, ob 16. uri pri spomenikih prve in druge svetovne vojne v Dobu. Vabljeni! Center za socialno delo Domžale (CSD) je 12. oktobra 2023 izvedel posvet ob 5. obletnici ustanovitve Centra za socialno delo – vzhod z naslovom Duševno zdravje mladih in otrok ter vloga stroke. Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Radomlje Na posvetu sta aktivno sodelovala mladi župan Občine Domžale Aljaž Praznik in mlada županja Klara Jeretina, ki se je uvodoma zahvalila za povabilo. V nadaljevanju je izpostavila, da je izredno vesela, da so tudi mlade vključili v pogovor, kar je pokazatelj, da so mlade pripravljeni poslušati in slišati. V pogovoru je izhajala predvsem iz osebne izkušnje, saj se je tudi sama pri šestnajstih letih soočala z duševno stisko in takrat, ko je pomoč najbolj potrebovala, ni vedela, kam se obrniti, kakšne možnosti pomoči so ji na voljo in komu se zaupati. S podobnimi težavami se sooča mnogo mladih. Mlada županja je izpostavila še, da je na konferenci prvič slišala za koncept dnevnih centrov, kjer sta mladim na voljo tudi svetovanje in podpora. Prav tako meni, da bi morali pedagoge, predvsem na srednjih šolah, izobraziti glede resnosti problema duševnega zdravja mladih, kako prepoznati indikatorje duševnih sprememb in kako pristopiti k dijaku oziroma mladostniku, ki kaže znake težav v duševnem zdravju. Mladi župan Aljaž Praznik je po posvetu svoje misli takole strnil: »Z veseljem se udeležim dogodka, namenjenega ozaveščanju, izobraževanju in pogovoru med ljudmi, ki so vpeti v določeno temo, sploh če mi KOMEMORACIJO vabi na ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v torek, 31. oktobra 2023, ob 16. uri ob grobišču padlih v NOB v spominskem parku na pokopališču v Radomljah. Vabljeni! Posvet Centra za socialno delo Domžale je le-ta zelo blizu. Z veseljem sem se odzval na povabilo in izkoristil priložnost, da ljudem, ki so konstantno obkroženi z mladimi in imajo nanje tudi velik vpliv, predstavim tudi svoje mnenje. To, da se pogovarjamo o ukrepih, kot so izobraževanje in ozaveščanje ne le mladih, temveč tudi pedagogov in staršev, je seveda prav in absolutno stojim za tem, da moramo kot posamezni akterji v družbi po večini narediti več. Vendar se mi zdi pomembno, da vsak začne najprej pri sebi. Ko se posameznik v sebi počuti dovolj močnega, da je sposoben poslušati težave drugega, bi moral vsak to absolutno početi na aktiven način. Kaj mislim s tem? Da bi naredili velik korak za našo družbo, če bi bil vsak prijatelj v oporo žalostnemu prijatelju, vsak partner na voljo za pogovor svoji drugi polovici, vsak učitelj odprt do vidno žalostnega učenca in bi se z njim pogovoril in če bi vsak starš poslušal težave svojih otrok. Ne vem, ali je mogoče. Me pa veseli, da je CSD Domžale uspelo na dogodku zbrati toliko ljudi, ki se tega zavedajo in si želijo, zato bi jim izrekel še iskreno pohvalo in zahvalo kakor tudi vsem sodelujočim v pogovoru.« Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Občine Domžale vabijo na ŽALNO KOMEMORACIJO v torek, 31. oktobra 2023, ob 18. uri na pokopališču v Domžalah. Foto: arhiv Občina Domžale SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si V oktobru o aktivnostih in pomenu spoštovanja in vključenosti starejših Osrednja tema letošnjega mednarodnega dne in meseca starejših je bila spodbujanje vključevanja starejših v družbo, ki je zajeto tudi v strategiji Občine Domžale za starejše Skupaj za lepšo starost 2023–2028. Med osrednjimi aktivnostmi na tem področju so kampanja osveščanja za premagovanje starizma, vzpostavitev enotne informacijske točke in medgeneracijskega središča z brezplačno ponudbo storitev za starejše, odprava vrzeli v digitalni pismenosti in krepitev e-veščin ter spodbujanje prostovoljstva in vključevanja občanov, tudi starejših. V letu 2023 je bil kot posvetovalno telo županje ustanovljen Svet za položaj starejših, ki je začel s povezovanjem organizacij in društev v občini, katerih ciljna populacija so starejši. Osrednji namen Sveta je doseganje in spremljanje ciljev, zastavljenih v občinski strategiji za starejše. Županja je v mesecu starejših obiskala tudi Festival za tretje življenjsko obdobje, kjer so se predstavila posamezna društva, aktivna na področju starejših. Mag. Renata Kosec je povedala: »Zahvala vsem društvom, ki s svojim prostovoljnim delom bogatijo življenja starejših, jim pomagajo pri vključevanju v družbo, digitalnem opismenjevanju, prenosu njihovih izkušenj in znanja med mlade. Zdravo družbo sestavljamo vse generacije, tudi mladi in starejši.« Predsednica Sveta za položaj starejših je Marija Pukl, sestavljajo pa ga predstavniki lokalnih upokojenskih društev, dveh domov za starejše, Centra za socialno delo Domžale in Zdravstvenega doma Domžale. Svet bo oblikoval protokol za spremljanje in vrednotenje ciljev in ukrepov, zastavljenih v strategiji. Osredotočenost bo na prepoznavanju ljudi v stiski ter možnostih, kako jim v najkrajšem možnem času ponuditi odgovore na njihove stiske. Svet bo pomembno prispeval k prenosu informacij s terena do ustreznih organizacij, Občina Domžale pa si s ciljem krepiti družbeno moč Podpis pogodbe o prevozih za starejše starejših prizadeva za vključevanje predstavnikov starejših tudi v druge občinske odbore, telesa in organe. Svet je kampanjo osveščanja usmeril v seznanjanje z elementi diskriminacije starejših, predvsem z vidiki nasilja in preprečevanja nasilja nad starejšimi ter z načini prepoznavanja in ukrepanja proti starizmu. Osrednji cilj kampanje je vzpostavitev jasnih korakov za odpravo diskriminacije na podlagi starosti ter oblikovanje družbe, ki v ospredje postavlja varnost, spoštovanje in povezanost vseh ljudi. V občinski strategiji je kot pomembna opredeljena tudi vzpostavitev medgeneracijskega središča z brezplačno ponudbo različnih storitev. V okviru centra naj bi potekale delavnice, predavanja, izobraževanja in druženja. Omenjene aktivnosti v občini že potekajo, v centru pa bi jih združili oziroma še obogatili. Poseben poudarek je tudi na programih za zdravo in aktivno življenje vseh ge- neracij. Županja mag. Renata Kosec je povedala: »Medgeneracijski center bo ponujal široko paleto različnih oblik preživljanja prostega časa. Hkrati bo to prostor za druženje mladih in starejših, saj mladi potrebujejo prostor za uresničevanje svojih idej, starejši pa priložnost za druženje in povezovanje, tudi z mladimi.« Na Občini Domžale načrtujejo, da bo v letu 2024 vzpostavljena informacijska točka (svetovalnica) za starejše, kjer bodo na enem mestu na voljo informacije o storitvah in aktivnostih za starejše v občini. Svetovalnica bo med drugim nudila različne oblike pomoči, ki jih skladno z opravljeno raziskavo potrebujejo starejši v naši občini, npr. pri izpolnjevanju obrazcev, informacije o zagotavljanju mreže javne službe za pomoč družini na domu, o zagotavljanju primarnega zdravstvenega varstva in pravici do družinskega pomočnika, informacije za osebe z demenco in njihove svojce, informacije o pomoči nevlad- Odkritje obeležja častnega občana Staneta Habeta Pred Glasbeno šolo Domžale je 16. oktobra 2023 potekala slovesnost ob postavitvi spomenika častnemu občanu občine Domžale Stanetu Habetu, izjemnemu glasbeniku, ki je s svojim delom pomembno vplival na glasbeno kulturo v lokalnem okolju in v širšem v slovenskem prostoru. Stane Habe je bil pobudnik in tvorec zakona o glasbenih šolah ter vrsto let vodja aktiva ravnateljev glasbenih šol. Pod njegovim vodstvom je glasbena šola postala enakopravna z ustanovami obveznega šolstva. Poudarjal je, da se v glasbeni šoli vzgaja rod bodočih ljubiteljev glasbe, iz katerih bo rasla zavzetost tudi za vsa druga kulturna vprašanja in probleme v občini. Prejel je številna priznanja, plakete in nagrade, med drugimi zlati list Zveze kulturnih organizacij, red dela z zlatim vencem, Žagarjevo nagrado za izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, predvsem na področju glasbene vzgoje mladih rodov. Tomaž Habe, Andreja Pogačnik Jarc in županja mag. Renata Kosec Spomenik je odkrila županja Občine Domžale mag. Renata Kosec s članoma komisije za postavitev obeležja Andrejo Pogačnik Jarc in Tomažem Habetom. Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi ostali člani komisije Vera Terstenjak, Pavel Pevec, Cveta Zalokar, Andreja Humar, Andreja Sever, Kristina Slapar in Črtomir Frelih, avtor obeležja Anže Jurkovšek ter Maja Horvat in predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Kranj kot sodelujoči pri postavitvi obeležja. Zbrane je na slovesnosti nagovoril podžupan Občine Domžale Matej Primožič, ki je izpostavil prizadevanja glasbenika Staneta Habeta za prepoznavanje pomena izobraževanja na področju glasbe. »Bil je velik človek, z velikim posluhom za ljudi,« je poudaril. Kulturni program so pripravili Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale z zborovodkinjo Andrejo Polanec, Trobilni kvintet Godbe Domžale in Pihalni orkester Glasbene šole Domžale pod vodstvom Damjana Tomažina. Foto: Rok Majhenič nih organizacij, o odpravljanju ovir, s katerimi se soočajo starejše osebe v stanovanjskih zgradbah, o možnostih sobivanja starejših, o lokalnih dogodkih, računalniških tečajih, delavnicah in drugo. Občina Domžale bo še naprej spodbujala dejavnosti prostovoljcev in vključevanje občanov. Organizacijam bodo zagotovljeni podpora in ustrezni pogoji za delovanje, da bodo lahko usposabljale in izobraževale prostovoljce in jim nudile mentorsko vodenje. Primer dobre prakse je vključevanje prostovoljcev Društva upokojencev Domžale, ki je bilo ponovno izbrano na razpisu za izvajanje prevozov za starejše občane za obdobje 2023–2025. Županja je s predsednikom društva Tonijem Prusom v začetku oktobra podpisala pogodbo o prevozih in ob tem izrazila zadovoljstvo, da organizacija prevozov dobro poteka ter se zahvalila društvu, ki s svojimi prostovoljci nesebično priskoči starostnikom na pomoč. Do brezplačnih prevozov so upravičeni občani, ki so starejši od 65 let in so prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali nižje pokojnine. Predsednik društva Toni Prus je poudaril, da so zadovoljni z odzivom ljudi. Veseli ga, da je na voljo enajst prostovoljcev voznikov, ki opravijo na mesec v povprečju 40 do 50 prevozov. V društvu sprejemajo klice za naročilo prevoza na telefonski številki 051 262 100. Županja je ob mesecu starejših povedala: »V občini Domžale so starejši zelo aktivni, pred kratkim sem jih obiskala na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, se udeležila odprtih vrat Društva Lipa, ki je predstavljalo vsebine in aktivnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje, obiskala Alzheimer Cafe v Medgeneracijskem centru Bistrica in se srečala s predsednikom domžalskega Društva upokojencev. Zavedam se, da so v naši občini tudi starejši, ki v določenem trenutku, zaradi žalovanja, bolezni ali druge stiske, izgubijo socialne stike. Tudi njim so namenjene vse aktivnosti in priložnosti za ponovno vključevanje v družbo. Pomembno je, da vedo, da niso sami, da so jim na voljo različni sogovorniki, ki jim lahko pomagajo, se z njimi družijo oziroma zanje organizirajo različne aktivnosti.« Foto: Občina Domžale Nov parkirni režim v središču Domžal Od 16. oktobra 2023 je v središču Domžal parkiranje plačljivo na Kolodvorski cesti, Masljevi ulici, Ljubljanski cesti, na Ulici Matije Tomca ter na manjšem makadamskem parkirišču pri Zdravstvenem domu Domžale – Mestni trg, in sicer vsak delavnik med 7. in 17. uro po 0,60 evra za vsako začeto uro. Imetniki letnih dovolilnic lahko na teh parkirnih mestih parkirajo brez dodatnega doplačila. Parkiranje na navedenih ulicah in parkirišču je za vse uporabnike brezplačno vsak delavnik po 17. uri in do 7. ure zjutraj, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ves dan. Parkirnino se poravna na parkomatih z bančno kartico ali easypark aplikacijo. Za vse uporabnike, tudi za imetnike letne dovolilnice, je po novem plačljivo tudi parkiranje na parkirišču med tržnim prostorom in TUŠ supermarketom Domžale, in sicer vsak dan med 7. in 17. uro. Prva ura parkiranja tu je brezplačna, vsaka nadaljnja začeta pa 0,50 evra na uro. Parkiranje na tem parkirišču je za vse uporabnike brezplačno vse dni po 17. uri in do 7. ure zjutraj. Parkirnina se poravna na blagajni ob zapornicah z gotovino ali bančno kartico. Asfaltirano parkirišče zadaj za TUŠ supermarketom ni v upravljanju Občine Domžale, temveč je v lasti in upravljanju družbe AH INVEST 1, ki omogoča 90-minutno brezplačno parkiranje, vsaka nadaljnja začeta pa 2 evra na uro. Pridobitev letnih dovolilnic: Rok za oddajo vlog za pridobitev letne dovolilnice za parkiranje je potekel 15. oktobra. Prejete vloge so v obravnavi in upravičenci že prejemajo odločbe, ki so podlaga za plačilo 50 evrov. Po prejemu plačila bodo upravičencem dovolilnice poslane po pošti. Če so občani oddali vlogo ali pa tudi že prejeli odločbo, dovolilnice pa še niso prejeli, lahko v vmesnem času namestijo dokazilo o oddaji vloge ali pa kopijo odločbe na vidno mesto na armaturi v vozilu. Parkirna karta za invalide: Imetniki veljavne parkirne karte za invalide in njihovi spremljevalci lahko brezplačno parkirajo svoja vozila na več označenih parkirnih mestih za invalide. Vsa druga parkirna mesta so plačljiva tudi za imetnike parkirne karte za invalide. Opozorilo redarstva: Občinski redarji so s 16. oktobrom začeli zgolj z obveščanjem voznikov, ki parkirajo na plačljivih parkirnih mestih brez dokazila o plačani parkirnini, da gre v takih primerih za prekršek. Ne gre torej za izrekanje sankcije oziroma kazni. Redarji v prehodnem obdobju na vozilih puščajo opozorila za storjeni prekršek na podlagi 1. odstavka 53. člena Zakona o prekrških. V opozorilu je sicer navedeno, koliko bi bilo treba plačati (to je 40 evrov), če bi bila globa dejansko izrečena. Ob tem želimo poudariti, da za vozila, ki so nepravilno parkirana, npr. na pločniku, prostorih za invalide ali modri coni, redarji izrekajo globe za storjeni prekršek. Parkirna mesta za organizacije in njihove zaposlene: Na Občini Domžale smo prejeli nekaj posameznih prošenj za pridobitev letnih dovolilnic ali za ureditev mesečnega zakupa za parkiranje na zgoraj navedenih plačljivih parkirnih mestih. Novi parkirni režim bomo spremljali in če bi se pokazale možnosti za izboljšave, jih bomo preučili in nato ustrezno ukrepali v prid vseh uporabnikov. Če bi se pokazale proste kapacitete, bomo razmišljali o mesečnih zakupih. Občina Domžale 4 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii iz urada županje slamnik@kd- dom zale. si Razvojni dnevi občin za sodobne občine V Laškem so 19. in 20. oktobra 2023 potekali Razvojni dnevi občin, ki sta se jih udeležila tudi županja Občine Domžale mag. Renata Kosec in direktor domžalske občinske uprave Janez Ziherl. v oktobru nadaljujemo s projekti, kot so: novelacija projekta obnove kopališča Domžale, vzpostavitev centra trajnostne mobilnosti in zagotovitev prostorov za zdravstveni dom, zaključujemo pa s projektom uvajanja novega režima parkiranja. Smeli projekti? Vsaj trije med njimi čakajo na realizacijo že (pre)več let, za razvoj občine pa postajajo vse pomembnejši in si jih želimo čim prej realizirati. O parkiranju in širitvi zdravstvenega doma je bilo veliko povedanega, zato nekaj besed o projektu obnove domžalskega bazena. Poleg modernih bazenskih kapacitet in spremljajočih dejavnosti smo predvideli tudi balon, tako da bo uporaba bazena možna tudi pozimi. Prepričana sem, da bodo svetnice in svetniki pri odločanju prepoznali dodano vrednost in pomen vzpostavitve celoletnega rekreacijskega objekta za čim širši krog uporabnikov. Vsaka realizacija strateškega projekta prinese v našo občino veliko pozitivnega in postane pomemben gradnik prostora zadovoljnih ljudi, saj gre za realizacijo v dobro vseh nas. Hkrati pa lahko ti projekti vplivajo na navade posameznikov ali skupin ter jih včasih tudi omejijo. Verjamem, da se lahko s pozitivnim odnosom do novosti pogovorimo o nastalih situacijah in jih po potrebi v sodelovanju tudi izboljšamo. O vseh novostih obširno obveščamo javnost prek različnih kanalov. Žalosti me, da se v današnji dobi številnih priložnosti za strpno in spoštljivo komuniciranje nekateri še vedno najprej zatečejo k osebni diskreditaciji in sovražnemu govoru. To je nerazumljivo in tega ne podpiram. Našo nalogo, nalogo Občine Domžale, vidim kot ustvarjanje pogojev in priložnosti: z urejanjem prostora kakovostne bivalne pogoje, z oblikovanjem podpornega okolja priložnosti za razvoj, s participativnim proračunom vključevanje občanov v odločanje o lokalnih investicijah, z vzpostavitvijo centra trajne mobilnosti boljšo mobilnost in ohranjanje okolja. Občina Domžale je sedma največja občina, zato je naša odgovornost, da k razvoju posameznih, za občane ključnih področij, pristopamo strateško, uvajamo spremembe po tehtnem premisleku in delujemo v javno dobro vseh. Četudi bi nas peščica posameznikov zato grajala. Vsem želim prijetne krompirjeve počitnice in umirjen spomin na mrtve. mag. Renata Kosec, vaša županja Razvojni dnevi občin 2023 ja prizadetih območij z vidika države. O konkretnih izzivih in izkušnjah v različnih situacijah (poplave, vetrolom, požari, covid-19) so razpravljali tudi minister za obrambo Marjan Šarec, župani, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje ter poveljnik Gasilske zveze Slovenije ter Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih. Direktor domžalske občinske uprave Janez Ziherl je ob tem dejal: »Na Občini Domžale smo pristopili k intervencijskim aktivnostim na terenu skupaj s krajevnimi skupnostmi. V prvih tednih po poplavah je bila pomoč države, ki je med drugim pristopila k regulaciji struge Kamniške Bistrice in postavila dva začasna mostova čez reko, zelo prisotna. Pričakujemo, da bo država tako zavzeto pristopila tudi k nadaljnjim sanacijskim aktivnostim in izvedbi protipoplavnih ukre- pov ter bo nudila vso podporo za hitro in učinkovito ureditev stanja in zagotovitev varnosti naših občanov.« Drugi dan so se župani dotaknili treh razvojnih tem, pomembnih tudi za nadaljnji razvoj občine Domžale. Med drugimi je bilo govora o vpra- šanjih demografije, ohranjanju števila prebivalcev v lokalnem okolju, krepitvi medgeneracijskega in medkulturnega dialoga. Priznani akademski strokovnjaki in predstavniki ministrstev so predstavili možne ukrepe in konkretne primere prilagajanja podnebnim spremembam v Sloveniji in Avstriji. Mag. Renata Kosec je izpostavila pomen prenosa primerov dobrih praks, kot so npr. izkušnje in rešitve pri gradnji vrtca v kočevski občini ter vključevanje trajnostnih elementov pri bazenskem kompleksu Češča. »Posebno zanimivi so bili primeri dobrih praks za oblikovanje razvojnih priložnosti na gospodarskem področju. Z izmenjavo izkušenj in znanj, s sodelovanjem in povezani lahko res dosežemo več ter delamo še bolje,« je povzela. Foto: Občina Domžale Homška in Radomeljska mlinščica Vir energije in prostor za kakovostno preživljanje prostega časa Radomeljska in Homška mlinščica sta pomembni že od nekdaj. Prvi mlini ob Radomeljski mlinščici so bili postavljeni v 15. stoletju, prvi zapisi o Homški mlinščici pa segajo v 17. stoletje. Kontrolirana struga je predstavljala obvodni prostor, ki je bil zelo zaželen zaradi prisotnosti tekoče vode. Danes je naravna in prvotna struga ohranjena samo še na posameznih delih, saj večji del obeh poteka po urbaniziranem območju Občina Domžale od oktobra izdaja odločbe za dodelitev in je struga pretežno kanalizirana. Energija vode se uporablja že občinske pomoči v višini 500, 1500 oz. 3000 evrov glede od nekdaj, najprej za mline in žage, na to, ali je bila poplavljena klet, etaža ali celoten objekt, kasneje za male hidroelektrarne kot je to določeno s sklepom Občinskega sveta Občine (mHE). V začetku 20. stoletja so ustanovili Vodno zadrugo, ki je ureDomžale s septembrske seje. jala pravice in dolžnosti uporabnikov vode. Za ohranjanje, vzdrževanIzdaja vseh odločb bo končana poslale svoje pobude in predloge s je in vzpostavljen red v sodobnem predvidoma do konca novembra, na področja protipoplavnih ukrepov, ki času gre posebna zahvala Domžalpodlagi izdanih odločb pa upravi- bodo opredeljeni kot kratko-, sredn- čanu Antonu Dušanu Dolganu, ki čenci že prejemajo izplačila pomoči. je- in dolgoročni. V skladu s tem je je pripravil poslovnike za delovanje Medtem vodstvo občine s so- občina že pristopila k realizaciji za- in vzdrževanje mlinščic, temelje za delavci in predstavniki krajevnih dev, ki so v njeni pristojnosti. vzdrževanje strug in pravila, ki so za skupnosti še naprej redno izvaja Zbrane predloge je Občina vse enaka. Za delovanje mHE so naoglede stanja, spremlja potek del na Domžale že posredovala pristojnim mreč ključni ustrezni višinski padterenu, opravlja pogovore na temo državnim inštitucijam, da se do njih ci in pretoki vode oziroma regulacipopoplavnih ukrepov in obvešča opredelijo, predstavijo načrtovane ja vseh mHE na kanalu in na ta napredstavnike krajevnih skupnosti aktivnosti in časovne okvirje za nji- čin je mogoče učinkovito proizvajaza obveščanje o aktualnih zadevah. hovo izvedbo. Poleg tega jih je vod- ti električno energijo ter hkrati zagoKot je bilo dogovorjeno na sestanku stvo občine pozvalo tudi k takojšn- toviti, da sta kanala vzdrževana. V letih od 2013 do 2022 je bila na s predsedniki krajevnih skupnosti ji rušitvi in izgradnji novega mostu mlinščicah v povprečju proizvedena in njihovimi predstavniki za obveš- čez Kamniško Bistrico pri Lidlu. Foto: Jure Gubanc električna energija za oskrbo okoli čanje, so krajevne skupnosti občini 300 gospodinjstev oziroma 1250 MWh (graf), kar ni zanemarljivo. Še leta Aktivnosti Občine Domžale po poplavah 2019 je bilo na mlinščicah proizvedeno več električne energije kot s sončnimi elektrarnami, pri čemer sta delovanje in vzdrževanje mHE bistveno dražja in zahtevnejša kot pri sončnih elektrarnah. V letu 2022 je proizvodnja električne energije na mHE predstavljala 1,6 % porabe v gospodinjstvu in 0,4 % celotne porabe na območju občine Domžale, emitiranih pa je bilo približno 330 ton CO2 manj, saj gre za proizvodnjo električne energije brez kakršnihkoli emisij. Male hidroelektrarne za delovanje potrebujejo vodo, ustrezen višinski padec in čisto strugo. Ob avgustovskih poplavah v Radomeljski mlinščici na srečo ni bilo nanešenih večjih naplavin, je pa Občina Domžale urgentno pristopila k čiščenju struge Homške mlinščice po pridobitvi soglasja državne direkcije za vode, ki je po zakonu odgovorna za čiščenje vodotokov in umetnih kanalov, in mlinščici bosta kmalu v uporabi. Po pričevanju skrbnikov strug lastniki hiš ob mlinščicah dobro skrbijo za bregove struge, se pa še najdejo posamezniki, ki v struge odlagajo vejevje, gradbene ter druge odpadke in izpuščajo vanje umazano vodo. To je neprimerno in zelo vpliva na pretok vode in na življenjski prostor za ribe v mlinščicah. Skupna skrb za čiste bregove je nujna, kakor tudi spoštljivo obnašanje do okolja. Matija Matičič (MM Sol), Občina Domžale Proizvedena električna energija na mlinščicah v letih od 2013 do 2022 1,600,000 1,400,000 Proizvodnja EE [kWh] Spoštovane občanke in občani, Na razvojnih dnevih so bili predstavljeni primeri dobrih praks, izzivov in rešitev za razvoj občin ter aktualna tematika normalizacije stanja po nedavnih naravnih nesrečah. Kot je izpostavila županja: »Prek izmenjave mnenj in izkušenj s kolegicami in kolegi bomo pri uvajanju in realizaciji rešitev lahko še učinkovitejši.« V okviru dogodka je potekal sestanek članov predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS), na katerem so zavzeli jasno stališče glede povišanja povprečnin. Povprečnine namreč predstavljajo osnovni prihodek občin za izvajanje zakonskih nalog. Država vse prevečkrat širi obveznosti občin, ne da bi za njihovo izvedbo zagotovila tudi finančna sredstva. Razkorak med stroški izvajanja teh nalog in prejeto povprečnino je vse večji, kar slabi občine in jih omejuje pri izvajanju drugih, razvojnih nalog. Država bi si morala prizadevati za dobro kondicijo občin, ki je ključna pri odzivanju ob naravnih in drugih nesrečah. Okrnjena sredstva namreč slabijo tudi vse podporne organizacije, ki se na terenu prve odzovejo z intervencijami. Najbolj prizadete občine naj bi morale del bremen sanacije po avgustovskih poplavah prevzeti nase in se zato morebiti odreči delu svojih potreb oziroma investicij. Prvi dan srečanja je bil namenjen izzivom ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah ter sistemskemu pristopu obnove in nadaljnjega razvo- 1,200,000 1,000,000 800,000 600,000 400,000 200,000 Ogled terena 0 2013 2014 2015 2016 2017 2028 2019 2020 2021 2022 letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 5 iz urada županje slamnik@kd- dom zale. si Krepitev integritete javnega sektorja s transparentno Hrane ne mečemo stran porabo javnih sredstev za javno dobro V oktobru je potekalo več dogodkov in aktivnosti, ki so V začetku oktobra je v Ljubljani potekala Evropska konferenca o krepitvi integritete javnega sektorja in obvladovanju nedovoljenega vplivanja v demokratičnih družbah. Na povabilo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) se jo je udeležila tudi mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, ki se zavzema za odprto in transparentno delovanje na vsakem koraku in s tem za preprečevanje zlorabe pooblastil. ponujali priložnost za pogovore o kmetijstvu, pridelavi in predelavi zdrave hrane ter trajnostni prihodnosti, o temah, pomembnih tudi za občino Domžale. Sredstva za spodbujanje kmetijstva so predvidena v proračunu Občine Domžale za prihodnji leti. Na dogodku so udeležence nagovorili predsednik KPK dr. Robert Šumi, predsednik Evropske mreže za etiko javnega sektorja (ENPE) Didler Migaud in predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. Ugledni domači in mednarodni govorci so spregovorili o prizadevanjih za učinkovitejše preprečevanje korupcije, spodbujanje transparentnosti, integritete javnega sektorja in odgovornosti. Kot je poudarila Delia Matilde Ferreira Rubio, predsednica Transparency International, je integriteta zelo pomemben gradnik zaupanja v javne instituci- Oktobra je v Komendi potekal tradicionalni 28. jesenski kmetijsko-obrtni sejem, ki je tudi tokrat ponujal priložnost za spoznavanje novosti, izmenjavo znanj, idej in izkušenj. Zbrane je na odprtju nagovoril Marjan Sedej, predsednik Konjeniškega kluba Komenda, ki ni mogel mimo poplav: je in medsebojnega zaupanja med občani kakor tudi orodje za odkrivanje in preprečevanje korupcije. Županja je ob dogodku povzela, da je konferenca ponovno pokazala, da je s porabo javnih sredstev treba slediti javnemu interesu za vse občanke in občane, za gradnjo ničelne tolerance do korupcije in integritete pa vzgajati najmlajše in ozaveščati starejše o tem, kaj predstavlja tveganje za korupcijo. Vsebine, predstavljene na konferenci, so na voljo na spletni strani www.kpk-rs.si. Občina Domžale od lanskega decembra sodeluje s KPK za ozaveš- čanje o pomenu integritete in zmanjševanje tveganj za korupcijo na lokalni ravni. V prihodnje se obetajo izobraževanja, tudi najmlajših v vrtcih in šolah. V novembru bo županja mag. Kosec na povabilo nevladne organizacije Transparency International Slovenia sodelovala na 8. Forumu poslovne integritete in transparentnosti., namenjem obravnavi izzivov pri boju proti korupciji, preventivnim in kurativnim ukrepom ter predstavitvi novih usmeritev na področju spodbujanja integritete, etike in preprečevanja korupcije. Diskriminacija in uspešne ženske sodobnega časa Čeprav je v Sloveniji prepovedana, je diskriminacija marsikje prisotna, zavedanje o tem pa skromno, zato je soočenje z diskriminacijo in ozaveščanje o njej pomembno. Na povabilo Zagovornika načela enakosti bo županja Občine Domžale mag. Renata Kosec na novembrskem dogodku Soočimo se z diskriminacijo sodelovala na panelni diskusiji županj in županov, katere rdeča nit bodo aktualni izzivi in predstavitev dobrih praks na področju zagotavljanja enakopravnosti na lokalnem nivoju. Diskriminacija je vsako neupravičeno neenako obravnavanje, razlikovanje ali izključevanje zaradi osebnih okoliščin s ciljem zmanjšanja enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Diskriminacija pomeni, da je oseba obravnavana slabše ali neenako izključno zaradi njenih osebnih okoliščin, na primer zato, ker je moški ali ženska, ima določeno izobrazbo, je določene narodnosti, ima drugačno barvo polti od večine v dolo­ čenem okolju, ne zna jezika določenega okolja, je kristjan, musliman ali pripadnik kakšne druge vere, ima določene invalidnosti, je mlajši ali starejši, se zaljublja v osebe istega spola, ker je nekdo brezdomec ali reven, zaradi nosečnosti, starševstva in podobno. Edina prava skupna vizija je ustvariti družbo, v kateri so enakopravnost, spoštovanje in strpnost temeljne vrednote, zato tudi v občini Domžale na več področjih potekajo aktivnosti za ustvarjanje prostora enakih možnosti. Pomembna je vsaka kampanja, vsak dogodek, ki opolnomoči diskriminirane in izobražuje javnost, spodbuja k premisleku, v kakšni družbi živimo ali želimo živeti in ki nagovarja, da je smiselno zavzeti aktivno držo proti diskriminaciji. Eden takšnih dogodkov je bila septembrska okrogla miza v Knjižnici Domžale, na kateri so uspešne ženske spregovorile tudi o tem, kako so jih sprejeli moški kolegi in s kakšnimi težavami so se spopadale na svo- ji poklicni poti, ker so ženske. Dogodka sta se udeležili tudi županji Občine Lukovica mag. Olga Vrankar in Občine Domžale mag. Renata Kosec, ki je ob tem dejala: »Pozdravljam organizacijo takšnih dogodkov, ki so izrednega pomena za opolnomočenje žensk v javnem, političnem in gospodarskem življenju. Sama imam kot političarka več pozitivnih izkušenj, da me moški kolegi sprejemajo kot enakopravno, da sem sprejeta, slišana ter upoštevana. Se pa srečujem tudi s stereotipi in predsodki, ki temeljijo na tradicionalnih vlogah žensk in moških.« Kot je tekla beseda ob robu okrogle mize, odločitev za aktivno poklicno udejstvovanje žensk ni vedno lahka. Zahteva veliko zaupanja vase, odločnosti, poguma, pripravljenosti na odrekanja in na izpostavljenost, velikokrat tudi spretnega usklajevanja službenih in družinskih obveznosti. Poleg tega so pričakovanja do žensk na položajih velika, večja kot do njihovih moških kolegov, največkrat za nižjo plačo. Pa vendar ženske zavestno in z vso odgovornostjo same izberejo svojo smelo karierno pot, ker verjamejo, da lahko spreminjajo svet na bolje. V veliko spodbudo so jim druge močne in uspešne ženske, ki so ali pa še premikajo gore. Od nekdaj so živele izjemne, nevarno bistre in inteligente, pogumne, vplivne in navdihujoče posameznice, ki so pomembno prispevale k napredku in h krhanju stereotipov. Mag. Renata Kosec je dejala, niso uspešne le ženske, ki so na visokih položajih ali prepoznavne v javnosti. »Uspeh se ne meri nujno s funkcijo ali področjem dela, temveč s tem, kako uspemo živeti svoje poslanstvo in dosegati svoje zastavljene cilje. Iz tega vidika so vse ženske bile in so še danes močne in uspešne.« Pa ne le ženske, tudi drugi posamezniki, ki se zoperstavljajo stereotipom in diskriminaciji. Pri ozaveščanju o tem, v kakšni družbi živimo ali želimo živeti, imajo pomembno vlogo tudi mladi, »ki imajo izjemen potencial za ustvarjanje pozitivnih sprememb v družbi, zato jih je pri tem treba spodbujati, da postanejo močni in uspešni ljudje, ki bodo za seboj pustili sledi dobrega«, meni mlada županja Klara Jeretina. Županja Občine Domžale pa je še dodala: »Največji uspeh lahko dosežemo kot vključujoča družba, ker posamezniki z različnimi očmi gledamo na svet in tako skupaj v povezovanju in sodelovanju prispevamo k boljšim rešitvam. Razlike je treba ceniti, ne pa si prizadevati, da bi si bili enaki.« Foto: Eva Žurbi na, v kateri se hrane ne meče stran in kjer hrana dobi novo vrednost. Iz podarjenih slovenskih pridelkov in presežkov hrane pripravljajo zdrave in okusne obroke ter izdelke v trajnostni embalaži: od zvitkov, sendvičev, juh Glash, solat, pit do marmelad, granol ter čičerikinega sladole- Kmetijski sejem Komenda »Na sejmu v Komendi se pokaže neverjetna navezanost Slovencev na domačo zemljo in ta odnos se je najbolje videl po ujmi.« Med prvimi so takrat priskočili na pomoč tudi kmetje. Odprtja sta se udeležila tudi domžalska županja mag. Renata Kosec in podžupan Borut Ernestl, ki sta se na sejmu srečala s predstavniki različnih institucij, delujočih na področju agronomije, ohranjanja kmetijskega prostora in kulturne krajine ter poseljenosti in delovnih mest na podeželju. Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, pa je županja obiskala edinstveno kuhinjo Pokušina na Rodici, ki deluje pod okriljem Etri skupine, Zadruge Allium, in od letošnjega aprila gostuje v prostorih Biotehniške fakultete na Rodici. Globalno odvržemo tretjino hrane, v Sloveniji pa povprečno 68 kilogramov na prebivalca na leto, največ v gospodinjstvih. Pokušina na Rodici je primer inovativne kuhinje, je Mini tovar- da. Gre za primer krožnega gospodarstva in zgodbo, v katero se povezujejo posamezniki in podjetja z donacijami ali z nakupom za trajnostno prihodnost. Jedi so naprodaj v njihovih prostorih na Rodici, ponujajo tudi dostavo in nakup s študentskimi boni. Županja mag. Renata Kosec je izrazila podporo vsem udeleženim v projektu, ki si z malimi, enostavnimi koraki prizadevajo za spreminjanje navad, načrtovanje pridelave, predelavo hrane in spodbujajo k razmisleku o pomenu preudarnega ravnanja s hrano. Napovedala je, da bodo na Občini Domžale v kratkem potekali pogovori na temo prehrane s predstavniki Etri skupnosti, domžalske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in z drugimi deležniki, sredstva za spodbujanje kmetijstva pa bodo predvidena v občinskem proračunu za prihodnji leti. Foto: Občina Domžale Prenos znanj in izkušenj kot pomoč ukrajinski občini Hnivan V okviru Mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije ter v partnerstvu s programom U-LEAD with Europe izvaja Center za evropsko prihodnost (CEP) projekt Pomoč pri obnovi Ukrajine ob podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Projekt bo Ukrajini omogočil hitrejše okrevanje in njenim ljudem boljše življenje v njihovih lokalnih skupnostih. Letos se je projektu kot mentorica priključila tudi Občina Domžale. Vojna v Ukrajini negativno vpliva na demokratično upravljanje na vseh ravneh in lokalne oblasti morajo zdaj, v času vojne, kakor tudi po tem prebivalcem nuditi osnovne storitve in podporo. To bo ob gromozanski škodi na infrastrukturi, ekonomski situaciji in izgubi življenj predstavljalo velik izziv. Eden ključnih ukrepov pomoči pri obnovi je zato omogočiti trajnostni regionalni razvoj in podpreti učinkovito reformo lokalne samouprave za samostojno vodenje projektov nadaljnje obnove. Projekt povezuje pet ukrajinskih in pet slovenskih občin, ki bodo ukrajinskim občinam nudile pomoč pri soočanju z izzivi obnove, modernizacije in krepitvi kapacitet prek prenosa znanj, izkušenj in dobrih praks, ključnih tudi za ukrajinsko približevanje Evropski uniji. Trenutni ukrepi obnove v Ukrajini se osredotočajo na konkretne potrebe občin na področjih poklicnega usposabljanja ter sodelovanja poklicnih šol, civilne zaščita ter vzpostavitve prostovoljnih gasilskih brigad, sodelovanja med lokalno samoupravo in gospodarstvom, strateškega načrtovanja, projektnega vodenja ter pridobivanja sredstev EU ter trajnostnega, transparentnega in vključujočega vodenja. Predstavniki ukrajinskega Hnivana v Domžale prihajajo novembra letos. V programu obiska bodo sodelovale pristojne državne institucije na področju načrtovanja in upravljanja na državni ravni. Občina Domžale bo pomagala z znanjem in izkušnjami s področja odlično razvitega sistema zaščite in reševanja, s pomočjo katerega je hitro in učinkovito ukrepala v več kriznih situacijah, naravnih ter drugih nesrečah. Lokalne enote in or- ganizacije, ki delujejo znotraj sistema Civilne zaščite Občine Domžale, bodo predstavile praktične vidike s svojega področja delovanja in izkušnje ob nedavnih uničujočih poplavah. V začetku oktobra je v Jabljah potekalo uspešno posvetovalno srečanje o slovensko-ukrajinskemu sodelovanju in oblikovanju nadaljnjega sodelovanja partnerskih občin, županja mag. Kosec pa se je pred kratkim prek spleta srečala z županom Volodymyrjem Kuleshovom in izpostavila, da je »poleg glavnega namena projekta, to je pomoči ukrajinski občini pri vzpostavljanju učinkovitih sistemov na področju zaščite in reševanja, projekt namenjen tudi vzpostavitvi dolgoročnega sodelovanja med občinama. Gre za priložnost za krepitev mednarodnega sodelovanja, izmenjavo znanj ter aktivnejše udejstvovanje v programih in na razpisih Evropske unije. Korist sodelovanja bo obojestranska«. 6 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si NE ZMOREMO VSEGA, A SKUPAJ ZMOREMO VSE! MAG. NATAŠA ZALOKAR, DIREKTORICA DOMA UPOKOJENCEV DOMŽALE (DUD) Prvi oktober je mednarodni dan starejših in oktober je primeren čas za pogovor z direktorico domžalskega doma upokojencev mag. Natašo Zalokar. Ne zmoremo vsega, verjamem pa, da skupaj zmoremo vse. Cveta Zalokar Foto: Cveta Zalokar Morda nas kaj podobnega lahko doleti že kmalu, zato nam povejte, katere so največje pomanjkljivosti, kaj vas skrbi? Zagotovo so novi virusi na pohodu. Vsekakor si ne želimo plašiti ljudi. Kot rečeno, je dom specifično grajen. Ne želimo si ponovnega vzpostavljanja con, saj to pomeni selitve. V času covida smo morali namestiti dodatno 12 vrat na hodnike, da smo lahko imeli sive in rdeče cone. To so bili res posebni časi. Želimo si predvsem dovolj zaposlenih. Potem vem, da s sodelavci zmoremo prav vse. V času pandemije smo delali kot eno, pa je bilo hudo. Res se je vleklo, vendar je na začetku prišla na plano solidarnost, proti koncu epidemije pa smo z znanjem reševali zapletene uganke. T o odgovorno delo opravlja že tretji mandat, letos tako teče že dvanajsto leto njenega vodenja javnega zavoda. Pretekla leta so bila za takšno delo prav gotovo zahtevno obdobje, saj so domovi preživljali težke čase ob pandemiji. Tudi aktualni trenutek vsak dan znova prinaša nove probleme in izzive. Spopadajo se s hudimi kadrovskimi težavami in slabimi plačami, po drugi strani pa pritiski za povečanje kapacitet. Javnost zato močno podpira prepotrebno prostorsko širitev in iskanje novih možnosti zanjo. Kako bi z nekaj besedami predstavili DUD? Dom upokojencev Domžale je na tej lokaciji začel delovati v letu 1977. Tekom časa se je dograjevalo in renoviralo, vendar zaradi svoje zanimive (in tudi nagrajevane) arhitekture večjih posegov, ki bi bili nujni po novejših standardih, ne dovoljuje in ne omogoča. Večkrat se pojavljajo očitki, da ‘niste naši’, da je vaša ustanoviteljica država. Kaj bi odgovorili na to? Smo domžalski dom! Tudi v nazivu, a ne? Seveda je naš ustanovitelj vlada RS, ampak umeščamo se v prostor občine Domžale, kjer smo prepoznani po kakovostnem delu in številnih dejavnostih, povezanih z njim. Nenazadnje imamo pravilnik, ki določa, da je bližina stalnega bivališča uporabnika in njegovih svojcev prednostni kriterij za sprejem v dom. Žalosti me, da se tudi tu delimo ali izključujemo. Verjamem in trudim se, da bi s skupnimi močmi lahko naredili čim več dobrega za starostnike. Pa vendarle, koliko je med stanovalci ali njihovimi ožjimi svojci naših občanov? Stalno bivališče v Domžalah ima prijavljenih 98 stanovalcev od 160. Poleg njih so tu še številni stanovalci, ki imajo svojce Domžalčane. Nekaj stanovalcev je tudi iz tistih občin Upravne enote Domžale, ki nimajo svojega doma za starejše. Prav je, da poskrbimo tudi za njih. Seveda pa se čutimo kot domžalski dom, v preteklosti smo sodelovali na festivalih za tretje življenjsko obdobje kot predstavniki Domžal. Želeli pa bi si večjega sodelovanja z občino. Podporo županje in vodstva občine sicer imamo. Vendar, ko se ozremo po ostalih domovih, vidimo več neposrednega sodelovanja z občinami. Tako na primer v večjem obsegu sofinancirajo javna dela, aktivno sodelujejo pri nakupih nujnih aparatur, tako so mnogi v času covida-19 kupili domovom robot za razkuževanje, ki bi ga potrebovali tudi v ne-kovidnih Za vsakega posameznika je njegova stiska največja. Imamo bodoče uporabnike, ki so oddali vlogo že pred leti, na ‘zalogo’, zdaj pa menijo, da morajo na vrat na nos priti v dom. Imamo uporabnike, katerih prošnje so res nujne, vendar jih vedno ne uspemo ugodno rešiti. Trudimo se pomagati vsem, vendar žal ne gre. Pomoč na domu pa žal tudi ne deluje optimalno. stvu, delamo v javnih zavodih. Res nismo najmodernejši po arhitekturi, vendar po storitvah smo. Zagotovo se lahko pohvalimo z odlično kuhinjo, našo odprtostjo sodelovanja s svojci, izobraževanjem. Letos smo pridobili naziv Dom usklajenih odnosov, ki daje potrditev našim prizadevanjem. Ponosno živimo naš slogan: Prijazen dom srčnih ljudi. V teh časih nam ni najlažje, saj je kadrovska stiska vedno večja. Ravno zato so nam medsebojni odnosi tako zelo pomembni. Kakšne pa so v tem trenutku čakalne vrste za sprejem? V tem trenutku žal ne sprejemamo novih stanovalcev zaradi kadrovskih težav. To povzroča res veliko nezadovoljstvo in stisko med bodočimi uporabniki oz. njihovimi časih; namenjajo dodatna sredstva svojci. Vendar smo zavezani, da za za dnevno varstvo … naše stanovalce poskrbimo kar najbolj strokovno. To nam je prioriteta. Kot ste omenili, je Vloge za sprejem v ta naš dom pridomžalski dom že ‘v letih’ in hajajo praktično iz vse Slovenije in nefunkcionalen. Kaj pa je tisto, se vsak dan povečujejo. Veliko pa kar naš dom loči od ostalih in je med njimi Domžalčanov. In tu so zaradi česar je kljub vsemu stiske velike. Do danes smo dobili priljubljen med stanovalci? skoraj 650 vlog. Na kadrovski manV našem domu skrbimo za visok ko opozarjamo skupaj s Skupnonivo zdravstvene nege in oskrbe. stjo socialnih zavodov že vrsto let. Kljub težavam dajemo velik pomen Po epidemiji je sistem res začel zelo stalnemu izobraževanju. Verjamem, škripati. V stiski so bodoči uporabda razvoj v institucionalnem varniki, v stiski smo tudi mi. Kako pa se lahko odzivate na nujne in nenadne prošnje za sprejem v DUD, s čim se srečujete? Za vsakega posameznika je njegova stiska največja. Imamo bodoče uporabnike, ki so oddali vlogo že pred leti, na ‘zalogo’, zdaj pa menijo, da morajo na vrat na nos priti v dom. Imamo uporabnike, katerih prošnje so res nujne, vendar jih vedno ne uspemo ugodno rešiti. Trudimo se pomagati vsem, vendar žal ne gre. Pomoč na domu pa žal tudi ne deluje optimalno. Kako pa ste doživeli in preživeli čas pandemije? Ob pandemiji smo imeli nekako dve obdobji. V letu 2020, ko obiski niso bili dovoljeni in še ni bilo obolelih za covidom, smo delali res dobre stvari. Z jesenjo 2020 so prišli prvi oboleli in takrat je bilo res kaotično. Prevečkrat smo bili prepuščeni sami sebi. Pohvaliti moram sodelavce, ki so bili podporni in nadvse srčni. Iskali smo rešitve, kako olajšati stisko svojcem. Obiske smo stanovalcem pripeljali tudi čez balkon, da so se le videli. Gradili smo zaupanje. Tudi tako, da smo izpise iz raportne knjige dnevno pošiljali svojcem. Negotovost in nevednost naredita svoje. Prav zato je potrebna odprta komunikacija. Kako ste v času pandemije sodelovali z okoljem, lokalno skupnostjo in drugimi zavodi, s katerimi ste povezani? V času pandemije smo odlično sodelovali z Zdravstvenim domom Domžale. Na začetku so nam pomagali z opremo, nato z odvzemi brisov in kasneje s transportom testov. Res nismo imeli težav s tem. Tudi s civilne zaščite in občine so nas večkrat povprašali, če kaj potrebujemo. Veseli smo bili, da smo imeli med seboj tudi kar nekaj prostovoljcev. Tudi župnik Bernard Rožman iz Lukovice je bil med njimi. To se je izkazalo za odlično. Verski obredi so potekali praktično ves čas pandemije. Pričakovala pa bi, da nam bi več pomagal Rdeči križ, ko nam je primanjkovalo sodelavcev v negi in oskrbi. Že več let ste aktivni tudi na področju demence, saj ste soorganizatorji srečanj in pogovorov z naslovom Alzhaimer caffe ter bili ena prvih varnih točk. Kako velik je ta problem in kako se dotika vašega delovanja? Na ‘naš’ Alzeimer caffe sem zelo ponosna. Gostje naših srečanj so bili res eminentni. Prav vsi, ki so na tem področju največji strokovnjaki, od začetnika, žal že pokojnega dr. Aleša Kogoja, z nami je bila večkrat predsednica Spominčice Štefanija Zlobec, pa ugledni zdravniki, kot so dr. Pirtovšek, dr. Kramberger, dr. Cvetko … Seveda nam je priprava takih dogodkov dodatna obremenitev, ki je bila na začetku bistveno lažja kot zdaj. Vendar z dobro voljo sodelavcev se da. Zagotovo je demenca pomembna tema. Pomembno je zgodnje odkrivanje demence. Za to pa potrebujemo osveščanje. Oseb, obolelih za demenco in sorodnimi stanji, je vedno več, saj se kot populacija staramo. Življenje z osebo z demenco je velika življenjska preizkušnja, tako za osebo kot njeno družino. Skrb za osebo z demenco zahteva veliko potrpežljivosti, iskanja skupnih letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si povem, da so tam zelo zadovoljni. Jezi me, ker smo po številu trgovinskih centrov prvaki in ima v družbi to prednost pred skrbjo za starostnike. Žal. Naši stanovalci pogosto pravijo: če boste imeli srečo, boste tudi vi stari. rešitev in energije svojcev. Predvsem pa vsi potrebujemo znanje. In nenazadnje izkušnje drugih. Vsak oboleli je svet zase, izkušnje se ne da preslikati, vendar lahko kaj povzamemo, prilagodimo in najdemo rešitve. Predvsem pa svojci morajo biti slišani in razbremenjeni. Kaj v občini Domžale najbolj pogrešajo bolniki z demenco in njihovi svojci? V Domžalah predvsem manjkajo prostori za obolele za demenco in sorodnimi stanji. V našem domu imamo integrirano obliko dela s takimi stanovalci. Pogrešamo pa miren prostor, kjer se lahko izvajajo usmerjene aktivnosti. Nimamo možnosti začasnih namestitev, ki predstavljajo tudi pomoč družini v smislu razbremenitve družine. Prav tako zelo pogrešamo storitev dnevnega varstva, ki je namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Glede na velikost občine in znane potrebe bi bilo to več kot nujno. Omenili ste, da v tem trenutku ne sprejemate novih stanovalcev, opozarjate na kadrovske težave. Zaposleni, nezadovoljni s svojim položajem in nagrajevanjem, odhajajo v druge poklice … Trenutno imamo prazne štiri postelje. Ob tem, da smo od lani zmanjšali kapaciteto za šest mest. Sodelavce lahko le pohvalim. Seveda pa so utrujeni. Preobremenjenost je velika. Stanovalci prihajajo v dom s težkimi zdravstvenimi stanji, ki bolj spadajo v bolnišnico ali pa v rehabilitacijske centre. Tako mi postajamo vse bolj negovalne bolnišnice, a brez kadrovskih in finančnih pogojev zanje. Naj povem, da je normativ za naš dom le ena fizioterapevtka – ta podatek žal pove vse. Prav tako je z ostalimi poklici. Normativi so slabi, nizki, poleg tega pa se novo zaposleni ne odločajo za to zahtevno delo. Bolničarji se ne javljajo na razpis. Kar nekaj bodočih sodelavcev izobražujemo v tem času na naše stroške doma. O plačah ne bi govorila, je že tako izpeta tema. Kar 48 odstotkov sodelavcev v našem domu začenja pod minimalno plačo. Pri tem ne gre za delovna mesta, kjer ni potrebna izobrazba. Tu gre tudi za tehnične poklice, kot so dietni kuhar, ekonomski tehnik … To je več kot žalostno. Za mene tudi zaskrbljujoče. Vedno večji razkorak imamo tudi med plačami zaposlenih, pokojninami stanovalcev in stroški doma. Kar nekaj sodelavcev nas je zapustilo, ker so šli v druge panoge, na primer v bolje plačano delo v trgovino. Lahko S čim pa skušate privabljati nove delavce, ali jih tudi pri vas že iščete v tujini? Spopadamo se z razmerami, ko zaradi neuspešnih razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest, odhodov zaposlenih k drugim delodajalcem, bolniških odsotnosti in podobnega nimajo več dovolj zaposlenih. Seveda sprejemamo zaposlene tudi iz tujine. Predvsem iščemo po priporočilu, saj se na razpise ne javijo. Moram reči, da nam še sodelavci ne verjamejo, da na razpise ni prijav. Pričakujete pri tem pomoč lokalne skupnosti in kako bi vam lahko občina pomagala pri reševanju kadrovskih zadreg? Vesela bi bila, če nam bi lokalna skupnost prisluhnila. Velika težava je, ker veliko zaposlenih nima urejenega varstva za otroke. Tu gre za popoldansko varstvo, pa ne le v naši dejavnosti, tudi v zdravstvu na primer … Žal vrtci ne delajo popoldan. Za njih je to nepopularen ukrep, za nas pa nujen, saj delamo 24 ur na dan. To bo morala spodbujati občina, če bo hotela privabiti nove delavce v te panoge. Dobrodošli bi bili tudi brezplačni tečaji slovenščine za tujce, morda bo treba razmišljati spet o ‘kadrovskih’ stanovanjih. Pa še kaj bi se našlo. Seveda ni vse na lokali skupnosti, a smo lahko z njihovo pomočjo bolj konkurenčni in vabljivi. In to bi bilo za našo občino dobro. Mora pa svoje postoriti tudi država. Za ilustracijo: države OECD imajo 4,9 kadra v dolgotrajni oskrbi na 100 prejemnikov, starih nad 65 let. Slovenija le 2,7. DUD nima skoraj nobenega lastnega parkirnega prostora, niti za zaposlene niti za obiskovalce. Še več, reševalna vozila nalagajo bolnike tako rekoč sredi ceste, na očeh mimoidočim. Kako bo nova občinska ‘parkirna’ politika vplivala na vaše vsakodnevno delovanje? Res je. Lastnih parkirnih mest praktično nimamo. Povedali so mi, da je bilo v preteklosti drugače. Na to ne morem vplivati. V letu 2016 smo uredili reševalni dovoz. Pomembno je, da je za stanovalce zagotovljeno dostojanstvo in da jih ne posedamo pod milim nebom in vsem na očeh. Za zaposlene pa je težko, plačila parkirnine na makadamskem parkirišču pri teh plačah ne bodo zmogli. Poprosili so za ugodnejšo ceno, pa so nam na občini povedali, da je v širši okolici dovolj brezplačnih parkirišč, na primer v Športnem parku … To je le delno res, ni pa stimulativno za zaposlene. Sploh pa ne za zadrževanje ali pridobivanje novih sodelavcev. Želimo si, da bi imeli zaposleni možnost cenovno ugodnega mesečnega najema parkirišča. Kot ga imajo zaposleni UKC-ja v njihovi parkirni hiši. Že dlje časa se govori o nujnosti izgradnje novega doma za starejše v naši občini. Odprtih je več možnosti, trenutno sprejeta je gradnja na Rodici, a med tem se je pojavil tudi predlog za odkup samostana v Mali Loki in izgradnja novega doma na tej lokaciji. Kaj se dogaja? Namen novogradnje je omogočiti starejšim prebivalcem občine Domžale in okoliških krajev biva- nje in oskrbo v novem sodobnem domu ter jim omogočiti tudi skupnostne oblike oskrbe, kot sta začasno varstvo in dnevno varstvo. V Domu upokojencev Domžale zaradi zastarelih bivanjskih normativov le z izjemnimi napori zaposlenih izvajamo kakovostno institucionalno varstvo, dnevno varstvo pa le izjemoma. V letu 2022 je občinski svet sprejel sklep o menjavi zemljišč med DU Domžale oziroma ministrstvom in Občino Domžale. V letu 2022 in 2023 sta bila dva sestanka na MDDSZ, kjer smo bili s strani direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo seznanjeni, da mora občina samostojno projekt pripraviti do faze gradbenega dovoljenja. V tem času pa se je kot opcija ponudila lokacija Mala Loka. Za razliko od lokacije Rodica ta ni na poplavnem območju. Kakšno rešitev podpirate vi osebno in s kom sodelujete pri iskanju rešitve? Odgovorno lahko zatrdim, da je za razvoj institucionalnega varstva in skupnostne skrbi obstoječa lokacija najboljša opcija, da ostane matična enota v centru. V matični enoti bi poleg institucionalnega varstva v manjših skupinah (do 20) nudili še začasno in dnevno varstvo. Matični enoti z zmanjšano kapaciteto bi dodali novo enoto Mala Loka. V Mali Loki bi imeli mesta za osebe, obolele za demenco in sorodnimi stanji. Okolje je podporno in zato bi lahko zaživel center za oskrbo in izobraževanje oseb, obolelih za demenco, in njihovih svojcev. V Domžalah smo že zdaj prepoznani po Alzheimer caffejih, ki jih izvajamo na različnih lokacijah, ker nimamo lastnega prostora. Pri tem nas podpira ‘domžalska’ poslanka Monika Pekošak. Imamo pa tudi načelno podporo županje mag. Renate Kosec. NOVE MBER 2023 KINO SPORED POSLEDNJI HEROJ 3.|5.|12.|14.*|17.* november črna komedija / režija: Žiga Virc / scenarij: Žiga Virc, Iza Strehar / igrajo: Primož Pirnat, Eva Jesenovec, Bine Matoh, Jurij Drevenšek, Angeliki Papoulia, Janez Škof / 2023, Slovenija / distribucija: JuČer / 82’ France se skuša zoperstaviti nemški nakupovalni verigi, ki želi porušiti kip njegovega očeta narodnega heroja in na tem mestu postaviti trgovino. Ob poskušanju ohranitve spomina na herojstvo odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno pa France nezavedno uničuje življenje svoji hčerki Vidi, ki skuša gledati v prihodnost in imeti družino. V štiriindvajsetih urah se vsem prisotnim življenje postavi popolnoma na glavo. Črna komedija o družini, ki se spopada z zunanjim sovražnikom, pristane pa v vojni sama s sabo. VARUHI FORMULE 16.|17.|18.|20.*|24.*|29.* november zgodovinska drama / Čuvari formule / režija: Dragan Bjelogrlić / scenarij: Dragan Bjelogrlić in Vuk Ršumović, po knjigi Slučaj Vinča Gorana Milašinoviča / igrajo: Alexis Manenti, Dragan Bjelogrlić, Jeremie Laheurte, Jurij Drevenšek, Lionel Abelanski, Olivier Barthélémy, Predrag ‘Miki’ Manojlović, Radivoje Bukvić / 2023, Srbija, Slovenija, Črna Gora, Makedonija / distribucija: FIVIA - Vojnik / 120’ Maja 1958 so zagnali prvi jugoslovanski raziskovalni jedrski reaktor Vinča, oktobra pa se je tam zgodila nesreča. Šest znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vseh šest odpeljali na zdravljenje v Pariz. Tam zdravniki v želji, da poskusijo rešiti življenja, niso imeli druge izbire, kot da se odločijo za eksperimentalno zdravljenje – za presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Parižani, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Kakšna je torej vloga občine pri izgradnji novega doma? Projekt Mala Loka je še vedno v zelo zgodnji fazi dogovorov. Občina bo vsekakor aktivno vključena v projekt, ko se vse potrebno uredi na državni ravni. In kako je s podporo države in pristojnega ministrstva? Tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost nas podpira. Za njih, tako pravijo, smo prioriteta in tvorno sodelujejo v iskanju rešitve. Verjamem, da bomo našli primerno rešitev. Vsi moramo delovati proaktivno. Vsakodnevno se srečujete s starejšimi, poznate njihove stiske in tudi probleme njihovih svojcev. Kaj bi jim sporočili ob mednarodnem dnevu starejših? Mednarodni dan starejših je pomemben dan za ozaveščanje o vprašanjih, povezanih s staranjem prebivalstva in spodbujanjem družbene vključenosti ter enakosti za vse generacije. Ne smemo pozabiti graditi mostove med generacijami. Skupaj soustvarjamo bogato skupnost. Naši stanovalci pogosto pravijo: če boste imeli srečo, boste tudi vi stari. Kakšno starost pa bi si želeli vi osebno? Malo za šalo, velikokrat res mojim mlajšim sodelavcem povem, kaj si želim, ko bom v domu. Take drobtinice, kaj rada jem, kako si želim, da bi bila oblečena ... Vsekakor pa si želim, da bi takrat soodločala o svojem življenju. ❒ NAPOLEON 24.|25.*|28.|30. november biografska drama / režija: Ridley Scott / Scenarij: David Scarpa / igrajo: Vanessa Kirby, Joaquin Phoenix, Ludivine Sagnier, Matthew Needham, Youssef Kerkour / 2023, ZDA, Velika Britanija / 158’ Napoleon je spektakularen akcijski ep, ki opisuje razburkani vzpon in padec slavnega francoskega cesarja Napoleona Bonaparta, ki ga upodablja Joaquin Phoenix. Film se ob osupljivem, veličastnem zgodovinskem ozadju poglobi v Napoleonov neutrudljivi boj za oblast skozi prizmo nepotešljivega, viharnega razmerja, ki ga je imel s svojo največjo ljubeznijo, Josephine, ter ob tem izpostavlja njegove prekanjene vojaške in politične taktike. Bojni prizori so med najbolj silovitimi, kar smo jih kdaj videli na velikem platnu. MAVKA: Zaščitnica gozda 10.|12.|16.|18.*|26.* november animirani fantazijski film / Mavka. Lisova pisnya / režija: Oleh Malamuzh, Oleksandra Ruban / scenarij: Oleksandra Ruban in Yaroslav Voytseshek po poetični drami Pesem gozda (Lisova pisnya, 1911) Lesye Ukrainke/ 2023, Ukrajina / distribucija: Blitz / 99’ / sinhronizirano, 6+ Prostrani gozdovi že od nekdaj nosijo nešteto skrivnosti in ugank. Dom nudijo mitološkim bitjem, ki prebivajo med drevesi in zvesto varujejo svoje kraljestvo. Med njimi je tudi Mavka – duša gozda in njegova novoizbrana zaščitnica. Njeno primarno poslanstvo je zaščititi gozd in njegovo nedotakljivo »Srce« pred kakršnokoli agresijo ali vdori, predvsem s strani ljudi, pri tem pa se sooči z nemogočo izbiro med ljubeznijo in svojo dožnostjo zaščitnice gozda, ko se zaljubi v človeka – nadarjenega mladega glasbenika Lucasa. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, 1230 Domžale www.kd-domzale.si spletni kino online.kinodomzale.si 8 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii tema meseca MESEC POŽARNE VARNOSTI Oktober je v Sloveniji mesec, v katerem poudarjamo požarno varnost, zato mu rečemo tudi mesec požarne varnosti. To je tudi mesec priložnosti za druženje, ozaveščanja in promocije gasilstva. spodbujati pomoč ipd.,« je povedal Andrej Jarc. Tako v mesecu požarne varnosti kot tudi čez leto jih pogosto po predhodni najavi obiščejo otroci iz osnovnih šol in vrtcev, gasilci pa jim predstavijo njihov delovni vsakdan in seveda tudi vozni park. Miha Ulčar Foto: CZR Domžale, Jure Gubanc Š tevilna prostovoljna gasilska društva in poklicne gasilske enote po Sloveniji v tem mesecu organizirajo dneve odprtih vrat z namenom druženja in ozaveščanja zlasti najmlajših o protipožarni kulturi in promociji gasilstva. Vsako leto ima mesec požarne varnosti tudi izbrano temo, s katero se posvečajo ozaveščanju prebivalcev o ključnem pomenu požarne varnosti. Letos je to preprečevanje požarov v naravi. O aktivnostih prostovoljnih in poklicnih gasilcev v mesecu požarne varnosti smo se pogovarjali z direktorjem Centra za zaščito in reševanje Domžale Andrejem Jarcem in poveljnikom javne gasilske službe v občini Domžale Ma- Gasilska vaja na OŠ Rodica, oddelek Jarše tjažem Merkužičem, s katerima smo se dotaknili tudi letošnje teme naj o nameravanem kurjenju obvemeseca požarne varnosti ter o pro- stijo Regijski center za obveščanje jektu Alpe Adria Knowledge trans- na telefonsko številko 112. Kurjenje na prostem ni priporofer, v katerem sodelujejo domžalski čljivo v obdobju suhega vremena, saj poklicni in prostovoljni gasilci. takrat lahko pride do požarov v naraPožari v naravi so vi. Tudi teh je po besedah Merkužiča pogosto posledica v domžalski občini vsako leto kar nečloveške nepazljivosti ali kaj, saj ogenj zaradi vetra lahko hitro neprevidnosti pri uporabi preskoči na suho travo ali podrast, ki odprtega ognja obdaja kurišče. Kurjenje v gozdovih Že majhen izvor toplote (npr. ogenj, ni dovoljeno, razen nujnih zažigov v iskrenje, vroč katalizator vozila) lah- nadzorovanih kuriščih – zaradi zako v naravi hitro zaneti požar velikih tiranja podlubnikov. Na območjih, razsežnosti, kar lahko ogroža ljudi, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, pa zažživali in okolje. Zato je Uprava za za- iganje ostankov kmetijskih in drugih ščito in reševanje ob letošnjem me- rastlin sploh ni dovoljeno. V času, ko secu požarne varnosti v sodelovanju je razglašena velika ali zelo velika z Gasilsko zvezo Slovenije, Združe- požarna ogroženost naravnega okonjem slovenskih poklicnih gasilcev, lja, pa je uporaba ognja v naravnem Slovenskim združenjem za požarno okolju še bolj restriktivna. Preventivni napotki za varno varstvo ter Zavodom za gozdove Slovenije pripravila različne aktivnosti, kurjenje na prostem, usmeritve za usmerjene v ozaveščanje in usposa- ravnanje ob evakuaciji in po njej bljanje širše javnosti o pomenu pre- ter drugi koristni nasveti ob požaprečevanja požarov v naravi ter pra- ru v naravi: vilnem ravnanju ob požaru in po • pri kurjenju v naravi kurišče obnjem. »Lansko poletje nas je spodajte z negorljivim materialom, mnilo, kako uničujoči so lahko požakurjenje vedno nadzoruje polnori v naravi. Požar na Krasu je bil moletna oseba, pripravite opremo, čan opomin, da moramo svoje naponaprave in sredstva za gašenje re še bolj osredotočiti na preprečevazačetnega požara, po končanem nje požarov v naravnem okolju,« so kurjenju ogenj popolnima pogaob začetku meseca požarne varnosti v izjavi za javnost zapisali na Upravi za zaščito in reševanje. Vsako leto izvedejo tudi več vaj zaščite in reševanja • • • • • • site (uporabite lahko zemljo, ve- V mesecu požarne varnosti dro z vodo, cev za zalivanje, ga- gasilci na široko odprejo svoja vrata silnik in podobno); da ne bi prišlo do požara v nara- Poklicna gasilska enota CZR Domžavi, poskrbite za urejeno okolico le in prostovoljna gasilska društva v doma, ne odmetavajte cigaretnih Gasilski zvezi Domžale vsako leto v ogorkov, po gozdu in suhi travi se mesecu požarne varnosti pripravijo ne vozite z motorji, štirikolesniki dneve odprtih vrat, kjer širši javnosti in avtomobili, v suhih in vetrov- prikažejo svoje delo, opremo in intervencijska vozila, praktične prikanih dneh ne kurite; upoštevajte razglase velike ali ze gašenja in reševanja ter pravilnega ravnanja ob nepredvidljivih situazelo velike požarne ogroženosti; če je požar v naravi v bližini vaše- cijah. Poseben poudarek dajejo tudi ga doma in je v zraku dim, zapri- na zanimivih in poučnih delavnicah te okna in vrata ter zatesnite od- za otroke, na katerih se lahko preizprtine ter iz okolice stavbe uma- kusijo v različnih gasilskih veščinah. Kot smo že zapisali na naslovni knite predmete, ki jih lahko zajastrani, poklicni gasilci CZR Domžame ogenj; če je odrejen zaščitni ukrep eva- le za uvod v mesec požarne varnokuacija, upoštevajte navodila pri- sti vsako leto pripravijo dan odprtih stojnih služb, s seboj vzemite nuj- vrat. »Na dnevu odprtih vrat v nane stvari, ki ste jih pripravili za šem centru dajemo velik poudarek – ne samo ob mesecu požarne varnoprimer nesreče; ob vrnitvi na dom preglejte stanje sti, temveč celo leto – sodelovanju z stavbe, opazujte dogajanje v oko- najmlajšimi. To je zelo hvaležna pulici in bodite pozorni na morebi- blika, saj vsi hočejo biti gasilci. Dan odprtih vrat imamo tudi zaradi tega, tne nove izbruhe požara; priporočamo, da invalidi sporoči- ker je dober občutek, ko vidiš, da si te pristojnim službam in sosedom, občudovan, mi pa vse to poskušamo da boste ob požaru v naravi in ob vrniti z našimi aktivnostmi na raznih evakuaciji potrebovali pomoč ter dogodkih za otroke, kjer smo vedno se dogovorite, na kakšen način prisotni. S tem se želimo približati najmlajšim, okrepiti požarno zavest, vam lahko pomagajo. Za kurjenje v naravi je treba urediti kurišče, ga zavarovati in nadzorovati ves čas kurjenja Spomladi in jeseni lepo vreme mnogi izkoristijo za razna opravila na prostem, kot so odstranjevanje ostankov kmetijskih rastlin in drugega rastlinja z vrtov, njiv, travnikov in gozdov, obrezovanje drevja … Pri tem te ostanke pogosto sežigajo. Se Projekt Alpe Adria Knowledge Transfer vključuje prenos dobrih praks in izkušenj ter medsebojnega usposabljanja. pa ob tem tudi zgodi, da pri nekaterih ljudeh pride do panike, ko opazijo ogenj v naravi, sploh če poleg ni nobenega človeka. Matjaž Merkužič nam je povedal, da na CZR Domžale vsako leto dobijo kar nekaj pozivov, da je prišlo do požarov v naravi, na kraju pa nato ugotovijo, da gre za načrtno kurjenje. Ob tem naproša vse, ki se nameravajo lotiti kurjenja ostankov v naravi, da uredijo kurišče, ga zavarujejo ter nadzorujejo ves čas kurjenja. V izogib nepotrebnim intervencijam gasilcev pa Dan odprtih vrat CZR Domžale Po besedah Merkužiča so tudi prostovoljna gasilska društva tekom celotnega oktobra organizirala dneve odprtih vrat, ki so namenjeni druženju s krajani ter ozaveščanju, zlasti najmlajših o protipožarni kulturi ter promociji gasilstva. »Izredno pomembne so vaje zaščite in reševanja v organizaciji prostovoljnih gasilskih društev, kjer navadno sodelujejo društva iz posameznih požarno-obrambnih sektorjev Gasilske zveze Domžale, praviloma vedno pa se jim pridružimo poklicni gasilci, ki izvajamo bolj specifične naloge z namensko opremo – npr. posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, gašenje in reševanje z višin z avtolestvijo,« je pojasnil Merkužič. Uspešno zaključena prva faza projekta Alpe Adria Knowledge Transfer (AAKT) S sogovornikoma smo se dotaknili tudi projekta Alpe Adria Knowledge Transfer (AAKT), ki vključuje prenos dobrih praks in izkušenj ter medsebojnega usposabljanja s področja preventivnih aktivnosti in pri intervencijah ob naravnih nesrečah, predvsem obvladovanja požarov večjih razsežnosti. Jarc je v zvezi s projektom AAKT povedal, da je nastal na pobudo hrvaških kolegov iz Supetra na Braču (Dobrovoljno vatrogasno društvo Supetar), kjer so eni od največjih strokovnjakov za gašenje požara v naravnem okolju, v njem pa so sodelovali tudi poklicni in prostovoljni gasilci iz Gasilske zveze Domžale in Prostovoljnega gasilskega društva Postojna: »V okviru tega projekta so gasilci iz Domžal, v enem tednu po navadi eden ali dva poklicna in štirje prostovoljni gasilci, skupaj s kolegi iz Postojne vse poletje do prvega tedna oktobra gostovali na Braču, kjer so se usposabljali. V prvi fazi projekta AAKT je v 14 izmenjavah operativnega kadra z namenom usposabljanja gašenja požarov v naravnem okolju sodelovalo 22 poklicnih gasilcev CZR Domžale in 48 prostovoljnih gasilcev iz GZ Domžale.« Jarc nam je še povedal, da je bilo načrtovano, da bodo naši gasilci dejansko sodelovali tudi pri gašenju požarov, a obsežnih požarov letos v Dalmaciji na srečo ni bilo, tako da je bil večji poudarek na teoriji in praktičnem usposabljanju. Projekt se bo nadaljeval pozimi, saj bodo po besedah Merkužiča gasilci z Brača prišli k nam na usposabljanje s področja nevarnih snovi in tehničnega reševanja v prometnih nesrečah. Oba sogovornika se zahvaljujeta domžalski županji mag. Renati Kosec, ki je projekt AAKT podprla. Županja je konec septembra skupaj s slovensko delegacijo obiskala zaključek usposabljanja na Braču, na začetku oktobra pa je na Občini Domžale sprejela županjo Supetra Ivano Marković z delegacijo Dobrovoljnega vatrogasnoga društva Supetar z Brača. ❒ letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 9 aktualno slamnik@kd- dom zale. si ŽIVLJENJE OB HUDOURNIŠKI REKI MAG. MIHA PAVŠEK, RAZISKOVALNI ASISTENT NA GEOGRAFSKEM INŠTITUTU ANTONA MELIKA ZRC SAZU Trzinec, geograf mag. Miha Pavšek je raziskovalni asistent na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer se posveča naravnim nesrečam in drugim področjem. V Trzinu je poveljnik Civilne zaščite Občine Trzin. Pred novembrskimi deževji nam je pojasnil, kako se v domžalski občini, ob poplavni in hudourniški reki Kamniški Bistrici, čim bolje pripraviti na morebitne nove poplave. prej se je ne sme obzidovati, onesnaževati z neprimernimi snovmi, saj se večji del naselij ob njej napaja s podtalnico, ki ni nič drugega kot skozi prodne nanose precejena voda iz Kamniške Bistrice. Renata Ucman Foto: Matej Družnik (arhiv Mihe Pavška) N aš sogovornik se kot raziskovalni asistent poleg fizični geografiji, naravnih nesreč in klimatogeografiji posveča tudi regionalni geografiji, urednikovanju fotografij, zemljepisnim imenom, naravni dediščini, geografiji gora, tudi ostankom naših ledenikov. Je strokovnjak za snežne plazove, ledenike in avtor številnih strokovnih besedil, ki so izšla v publikacijah njihovega geografskega inštituta. Obenem je planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje pri Planinski zvezi Slovenije. V Planinskem društvu Onger Trzin vodi planinski odsek in zanimive planinske ture, ki se jim lahko pridružijo tudi planinski navdušenci iz domžalske občine. Od leta 2015 je poveljnik Civilne zaščite Občine Trzin. Med drugim je predavatelj v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Mnogi radi prebirajo tudi njegove številne poljudne članke v različnih tiskanih medijih. Kako ste kot geograf postali poveljnik Civilne zaščite Občine Trzin in tako pomagali v velikih avgustovskih poplavah? Zaradi svojega zanimanja za geografijo sem sredi 90. let prejšnjega stoletja začel predavati v ICZR na Igu na usposabljanjih pripadnikov CZ glede varstva pred naravnimi nesrečami. V letu 2015 me je takrat na novo izvoljeni župan vprašal, ali bi prevzel Civilno zaščito Občine Trzin, in tako sem istega leta postal njen poveljnik. Pripadniki CZ smo prostovoljci, torej delamo brez plačila, razen v času izrednih naravnih in drugih nesreč, ko je sprožen načrt zaščite in reševanja. Posvečate se naravnim nesrečam, tudi poplavam. Kaj ste v avgustovskih poplavah opazili na povodju reke Kamniške Bistrice, ki večji del teče skozi občino Domžale? Ljudje v naši okolici še vedno niso ozavestili vse opaznejših podnebnih sprememb in posledic, ki jih prinašajo vsem nam, tudi v občinah na povodju reke Kamniške Bistrice. Nekateri še vedno mislijo, da se dogajajo le drugim in se še vedno obnašajo energetsko potratno. A v avgustovskih poplavah so mnogi ugotovili, da so podnebne spremembe vse večje in da povzročajo škodo tudi v naši okolici. V zadnjih poplavah so jo tokrat Domžalčani večinoma, razen na nekaterih območjih, v Nožicah, Depali vasi in ponekod v centru Domžal, precej bolje odnesli, medtem ko smo imeli v naseljih ob reki Pšati, predvsem v Komendi, Mostah, Mengšu in Trzinu, precej več težav. Kaj moramo tudi v domžalski občini vedeti o podnebnih spremembah in posledicah? Bližajo se novembrska deževja. Se lahko hude poplave ponovijo? Take poplave, kot so bile letos, malo verjetno, manjše pa lahko že v nekaj letih. Morda ne v takšnih razsežnostih, vendar nihče ne more zagotoviti, da se taka poplava, kot je bila letošnja, ne bo ponovila. Zaradi podnebnih sprememb je verjetnost za to precej večja. Zadnja leta so poplave najpogosteje septembra, selijo se torej v zgodnjo jesen, ko je v ozračju še več energije, zato je takrat zanje največja verjetnost. Geograf mag. Miha Pavšek je raziskovalni asistent na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Na fotografiji je na Kredarici, v ozadju je deloma zasneženi Triglavski ledenik. Danes ob reki veliko stavb stoji na njeni poplavni ravnici, tudi v samem centru Domžal. Ko pride do izrednih dogodkov, kot so bile avgustovske poplave, rečna voda spet najde svoje stare poti in poplavlja na teh območjih. Mnogi so tako žal šele letos ugotovili, da so na poplavnem območju. Na podnebne spremembe in posledice moramo biti čim bolj pripravljeni. V Sloveniji, tudi v domžalski in sosednjih občinah na povodju reke Kamniške Bistrice, nam te prinašajo čedalje več ekstremnih vremenskih dogodkov. Lani poleti smo imeli hudo sušo, letos poleti pa obilje padavin. Z Agencije Republike Slovenije za okolje so nedavno poročali o letošnjem izredno toplem septembru in začetku oktobra. Tudi v občinah v naši okolici je bilo še v prvem tednu oktobra skoraj 30 stopinj Celzija, kar ni običajno za ta letni čas. Pozno poletje smo namreč imeli vse do sredine oktobra. Višje temperature zraka in morja pomenijo več energije v ozračju. Zaradi tega so tudi v domžalski in sosednjih občinah mogoči burnejši vremenski procesi, silovitejša neurja, močnejši vetrovi in vetrolomi, več je vročinskih valov, več močnejših padavin v kratkem času, zaradi katerih je večja možnost poplav. V domžalski in sosednjih občinah živimo v bližini Kamniško-Savinjskih Alp, s številnimi hudourniškimi potoki. Kaj to ob vse večjih podnebnih spremembah pomeni za nas? Živimo ob robu Kamniško-Savinjskih Alp, ki se, glede na svetovno povprečje, segrevajo še hitreje. V gorah so vse višje temperature zraka, ledeniki so tik pred izginotjem, zapade manj snega, število dni s snežno odejo je čedalje krajše. Na drugi strani imamo daljši čas vegetacije, živali in rastline se selijo v višje nadmorske višine. Zaradi manj snega v gorah so povprečni pretoki rek vse manjši, tudi povprečni pretok reke Kamniške Bistrice in njenih pritokov. Povprečna gladina podtalnice je zato vse nižja. Lani je bilo treba zaradi višjih temperatur, ki so trajale dlje časa, pitno vodo v občinah v naši okolici dlje časa klorirati. V domžalski občini sta približno dve tretjini ulic na poplavnem območju. Marsikdo ne ve, da je reka Kamniška Bistrica pred prvo regulacijo leta 1909 tekla na 250 metrov širokem prodnatem pasu in ob nalivih zaradi hudourniškega značaja pogosto trgala bregova ter poplavljala. Reka Kamniška Bistrica je imela v Domžalah nekoč nekajkrat širšo strugo kot danes, pa tudi več zavojev oziroma okljukov. Ker se je reka vrezala v naplavine, je naredila terase. Prvo rečno teraso imenujemo poplavna ravnica. Kasneje so to območje njene rečne struge vse bolj krčili. Reko so začeli regulirati in jo vedno bolj utesnjevati, njeno poplavno ravnico pa pozidali s hišami in bloki. Tudi mlinščice, v katere so nekoč speljali vodo iz Kamniške Bistrice in pregrade zanje, so razbremenjeva- le njeno strugo. Kasneje so nekatere opustili, zato je zdaj glavna struga ob visokih vodostajih veliko bolj obremenjena. Danes ob reki veliko stavb stoji na njeni poplavni ravnici, tudi v samem centru Domžal. Ko pride do izrednih dogodkov, kot so bile avgustovske poplave, rečna voda spet najde svoje stare poti in poplavlja na teh območjih. Mnogi so tako žal šele letos ugotovili, da so na poplavnem območju. Hudourniška reka Kamniška Bistrica ima že v Kamniški Bistrici več hudourniških pritokov, ki pobirajo vode s hribov in goratih pobočij Kamniško-Savinjskih Alp. Kaj njen hudourniški značaj pomeni za vse, ki v domžalski občini živijo v njeni bližini? Kamniška Bistrica je hudourniška reka, zato njen vodostaj zelo niha. Med najnižjim in najvišjim vodostajem je lahko tudi sto in večkratna razlika, zato je treba vzdolž reke to upoštevati, in ko pride do visokega vodostaja, pravočasno ukrepati. V zgornjem toku bo vedno hudourniška reka, zato je v spodnjem toku ne moreš ukrotiti. V hribih s seboj odnaša kamninsko gradivo. Po večjih deževjih ima močno erozijsko moč, s seboj odnaša tudi vse, kar ljudje odlagajo ob reki, od podrtih dreves, lesa, bal do odpadkov. Tako se lahko struga hitro zamaši in reka še hitreje poplavlja. Poleg tega ima Kamnik skoraj 80 metrov višjo nadmorsko višino kot Domžale, zaradi česar ima reka ob visokih vodah še večjo rušilno moč. Ob Kamniški Bistrici ni mogoče narediti suhih zadrževalnikov, ker ima hudourniški značaj in veliko razliko v višini vodostajev. Pomembno pa je, da jo urejamo celostno, v vseh občinah oziroma v celotnem porečju. Že od izvira na- Kako se v domžalski občini pripraviti na morebitne nove poplave? Najprej se je treba seznaniti s poplavno ogroženostjo na območju, kjer živimo, tako v hišah kot v blokovskih soseskah. Poleg poplav zaradi razlivanja reke nas ob večjih padavinah lahko doleti tudi dvig podtalnice, ki je bila tudi letos zelo visoka. Če živimo na poplavnem območju, je dobro imeti doma gumijaste škornje, vodoodporna oblačila, potopno črpalko, radio na baterije, svetilko in drugo. Dobro je, da v kleteh nimamo vrednejših stvari in električnih naprav, če pa že, te dvignemo na višje mesto v prostoru. V kleteh ne hranimo nevarnih tekočin, olj topil, naftnih derivatov. Cisterne s kurilnim oljem je treba imeti dobro pritrjene in vodotesne, da ne puščajo. Elektriko napeljemo tako, da je ne bo dosegla poplavna voda. Tla in stene v kletnih prostorih uredimo tako, da jih bo po poplavah lažje popraviti. Na jaške namestimo nepovratne ventile. Dobro je, da stavbe na poplavnem območju nimajo kleti in imajo visoka pritličja. Najbolje pa je, da ne gradimo na poplavnih območjih, sploh če je nekdaj že poplavljalo. Kakšno protipoplavno zaščito si je dobro priskrbeti v hišah in blokih v bližini reke Kamniške Bistrice? Na zalogi je dobro imeti protipoplavne vreče in pesek, lahko so že napolnjene in pripravljene za uporabo, hranimo jih zaščitene pred soncem pod cerado. Prebivalci nekaterih blokov v Trzinu so jih shranili za morebitno naslednjo poplavo. Tisti lastniki hiš in stanovanj, ki jih je v domžalski občini že kdaj poplavilo, naj torej prav tako razmislijo o nakupu protipoplavnih vreč ali pa zaprosijo zanje na CZ. Poplavljanje domovanj oziroma kleti je bolje preprečiti kot pa odpravljati škodo. V domžalski občini imamo lahko opravka tudi z močnim vetrom, dobro je vedeti, da tukaj niso primerne pločevinaste eno- ali dvokapne strehe, saj jih lahko močan veter hitro poškoduje. ❒ 10 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii občinski svet slamnik@kd- dom zale. si OSMA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 28. septembra, ob 16. uri, sestali na 8. seji Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri so obravnavali dvanajst točk dnevnega reda. Sejo je vodila mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale. Sklep o ugotovitvi naravne nesreče večjega obsega in višina sredstev upravičencem Miha Ulčar Foto: Rok Majhenič S vetniki so sejo začeli s potrditvijo mandata nadomestni članici Občinskega sveta Občine Domžale za preostanek mandatne dobe Špeli Pavlin (LRK) in nadomestnemu članu Anžetu Korošcu (LTD), saj sta Nina Rozman (LRK) in Toni Dragar (LTD) podala odstopni izjavi. Sprememba Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2023 Pod to točko dnevnega reda so svetniki obravnavali Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2023, s pomočjo katerega se prerazporeja 200.000 evrov iz proračunske postavke 233100 Splošna proračunska rezervacija na proračunsko postavko 232100 Izločitev sredstev v stalno rezervo. S tem bodo lahko poplačali obveznosti, ki so nastale ob nedavnih poplavah. Občinski svet je sprejel spremembo Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2023. Informacija o poplavah in delovanju Sistema zaščite in reševanja v občini Domžale v času od 4. do 11. avgusta 2023 Z informacijo o poplavah in delovanju sistema zaščite in reševanja v občini Domžale v času od 4. do 11. avgusta 2023 sta svetnike seznanila poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale Marko Žagar in poveljnik Javne gasilske službe Občine Domžale Matjaž Merkužič. V katastrofalnih poplavah, ki so celotno Slovenijo prizadele 4. avgusta 2023, je bila med prizadetimi občinami tudi občina Domžale, kjer so poplave prizadele območja ob porečju Kamniške Bistrice in Pšate. Najbolj sta bili prizadeti naselji Nožice in Depala vas ter del Bišč in Domžal. Poplavlje- nih je bilo 240 stanovanjskih in drugih objektov ter močno poškodovane brežine in rekreativne površine ob Kamniški Bistrici. Poškodovani so bili mostovi in komunalna infrastruktura. Od začetka poplav do 11. avgusta je bil aktiviran celoten sistem zaščite in reševanja. Občinski svet Občine Domžale je podano informacijo sprejel. Pravno podlago za pomoč občanom in pravnim osebam v naravnih in drugih nesrečah predstavlja Odlok o postopkih prijave škode in denarni pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. V njem je opredeljeno, da v primeru nesreče večjega obsega občinski svet to ugotovi s sklepom, določi potencialne upravičence do povračila dela škode, obseg sredstev za odpravljanje posledic nesreče in merila za delitev sredstev. Do povračila dela škode bodo upravičeni občani občine Domžale, lastniki objektov, ki ležijo na območju občine ter pravne osebe s sedežem v občini. Višina sredstev bo odvisna od stopnje popravljenosti objektov. Za objekt, ki je trajno uničen ali zahteva večjo sanacijo oziroma nadomestno bivališče, bo višina pomoči znašala 3000 evrov, za poplavljene etaže bo višina pomoči znašala 1500 evrov, za poplavljene kletne prostore pa bo višina pomoči znašala 500 evrov. Sredstva za odpravo materialne škode na objektih upravičencev bomo zagotovili na proračunski postavki 232200 – Pomoč ob nesrečah. Vir sredstev imamo na proračunski postavki 233100 – Splošna proračunska rezervacija, kjer imamo v veljavnem proračunu zagotovljenih dovolj Vprašanja, pobude in predlogi občinskih svetnic in svetnikov POBUDA V ZVEZI S NEVARNOSTMI NA NOVI KOLESARSKI STEZI (zaporedna številka 138) POSREDOVAL: Gregor Stanek (lrk-Lista Renate Kosec-Lista povezovanja in sodelovanja) na seji 19. 6. 2023 VSEBINA: Občani iz JZ dela Domžal, ki se dnevno vozimo v službo v Ljubljano, smo s skrbjo opazovali izgradnjo kolesarske steze v Stobu – pri Petrolu, na izteku Ljubljanske ceste na magistralko. Križišče je bilo že do zdaj problematično za vključevanje v promet, tudi zaradi nepreglednosti, h kateri znatno pripomorejo oznake in reklamne table. Kolesarska steza situacijo še bistveno poslabšuje. Praktično je nemogoče preveriti varnost vklopa v promet na glavno cesto, ne da bi zapeljal na kolesarsko stezo. Le-te pa cele ne moreš videti, zaradi table Petrol in zaradi ovinka, pod katerim je speljana kolesarska steza iz Trzina do omenjenega križišča. Poleg tega je bila do pred kratkim dovoljena hitrost na cesti Ljubljana–Celje 50 km/h, zdaj se promet zaradi zvišanja na 60 km/h odvija še hitreje. Prosim pristojne, da storijo vse za povečanje varnosti na enega od predlaganih načinov: • da se križišče semaforizira (vsaj v najbolj frekventnih delih dneva), • da se omeji prost pretok kole- križišče niso namenjena. Občina Domžale je v omenjesarjem (foto-senzorji, nimaš nem križišču postavila prometno prednosti, stop znak?); • da se odstrani vse reklamne in signalizacijo, s katero opozarja vokrajevne table, ki se nahajajo v znike, da se približujejo kolesarski vidnem polju voznikov in ovira- stezi. Direkcija je opravila recenzijo pogled na kolesarsko stezo in jo projekta, s katero je potrdila traso kolesarske povezave. cesto Ljubljana–Celje; Za reklamne panoje in druge • da se pretehtajo možnosti prestavitve kolesarske steze, tako objekte v varovalnem pasu državda se izogne problematične- ne ceste je pristojna direkcija. mu križišču. Steza bi lahko potekala iz Krožne ceste direktno na Ljubljansko cesto, južno od POBUDA ZA DONACIJO IN NAPetrola in se šele nato vključi- KUP VOZIČKA ZA NEPOKREla v na kolesarsko stezo Ljublja- TNE (zaporedna številka 141) na–Celje. P.S.: Kot navdušeni kolesarki z več tisoč prevoženimi kilometri le- POSREDOVALA: mag. Majda tno, mi dovolite še vprašanje: Kdo Pučnik (SDS) na seji 19. 6. 2023 je trasiral to kolesarsko stezo in VSEBINA: Podajam pobudo, da se kdo ‘za vraga’ se želi voziti ob ce- Domu upokojencev Domžale dosti, polni avtomobilov in izpušnih nirajo sredstva za nakup vozička za nepokretne. Gre za voziček plinov? Oldi, ki je pravzaprav mobilna poPRIPRAVLJALKA ODGOVORA: žustelja, s katero se nepokretna osepanja ba lahko giblje izven svoje bolVSEBINA ODGOVORA: Cesta niške sobe ali doma, lahko vstoDomžale–Trzin je kategorizirana pa celo na vlak ali avtobus. Tako kot regionalna cesta II. reda (R2) bi nepokretni osebi omogočili vso in je v lasti in upravljanju Repupotrebno udeležbo v svoji socialni blike Slovenije. Občina Domžale sredini, v naravi, tudi potovanja … je že pridobila idejno zasnovo za Cena vozička je 6500 evrov. DUD semaforizacijo križišča regionalin njegovi stanovalci zagotovo pone ceste R2-447 Domžale–Trzin z trebujejo več takšnih vozičkov. Ljubljansko cesto pri AS Domžale, PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: žuvendar je na direkciji niso potrdipanja li, težavo pa predstavljajo tudi finančna sredstva, ki za predmetno VSEBINA ODGOVORA: Ustanovi- telj in lastnik Doma upokojencev Domžale je Republika Slovenija, ki je dolžna zagotavljati potrebna sredstva za investicije (tudi opremo) in investicijsko vzdrževanje. Po strukturi stanovalcev iz letnih poročil Doma upokojencev Domžale izhaja, da povprečen odstotek uporabnikov Doma upokojencev, ki so tudi občani Domžal, ne preseže 60 %. Glede na navedeno v proračunu Občine Domžale ni zagotovljenih sredstev za tovrstne namene. Sicer pa Odlok o denarnih socialnih pomočeh v občini Domžale posameznikom občanom, invalidom omogoča sofinanciranje nakupa invalidskih pripomočkov na podlagi vloge invalida in izpolnjevanju pogojev za dodelitev tovrstne izredne denarne socialne pomoči. POBUDA ZA ZNIŽANO PLAČILO PARKIRNINE (zaporedna številka 142) POSREDOVALA: Frančiška Rožič Novak (NSi) na seji 16. 6. 2023 VSEBINA: Dobili smo pobudo zaposlenih v javnem zavodu, da bi se omogočilo zaposlenim, ki imajo minimalno plačo, znižano plačilo mesečne parkirnine v garažni hiši. Kot je bilo povedano, je sedanja cena ugodna za dnevno parkiranje, mesečni najem za zaposlene, ki prejemajo minimalno pla- čo, pa je za njih previsok. Predlagam, da se spremeni cenik številka 3540-68/2020-6 z dne 11. 11. 2022, kjer se opredeli, da uporabniki parkirne hiše lahko mesečno parkirajo z znižano ceno pod določenimi pogoji, kjer se mora navesti poleg invalidov tudi socialno šibke občane, ki so zaposleni v javnih zavodih in inštitucijah, katerih ustanoviteljica je Občina Domžale oziroma je občina financerka. Zaposleni so povedali, da bi parkirali svoje avtomobile v garažni hiši, vendar jim po trenutnem ceniku predstavlja to velik strošek. PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: žu- panja VSEBINA ODGOVORA: Obči- na Domžale na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti oddaja v uporabo prostore garažne hiše pod splošnimi pogoji in objavljenem ceniku. Z uporabnino se pokrijejo obratovalni stroški in stroški manjših vzdrževalnih del ter se plačuje na avtomatski blagajni v garažni hiši, uporabniki pa lahko uporabnino plačujejo dnevno glede na čas parkiranja, ali pa se odločijo za nakup mesečne uporabnine z neomejenim številom vstopov in izstopov. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev tudi ne predvideva subvencij in plačil za parkiranje. letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 11 občinski svet slamnik@kd- dom zale. si Sklep o dodelitvi finančne pomoči sosednjim občinam, ki so utrpele škodo v poplavah avgusta 2023 Skupnost občin Slovenije je 8. avgusta 2023 predlagala občinam, da pomagajo z zagotovitvijo dodatnih sredstev tistim občinam, ki so v poplavah utrpele največjo škodo, v višini enega do dva evra na prebivalca. Ne glede na to, da je občina Domžale tudi utrpela škodo, je občinska uprava predlagala občinskemu svetu, da smo solidarni in namenimo pomoč v višini enega evra na prebivalca sosednjim občinam. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je na dan 1. januarja 2023 v občini Kamnik živelo 29.979 prebivalcev, v občini Mengeš 8592 prebivalcev in v občini Trzin 3956 prebivalcev. Predlog, ki ga je pripravila občinska uprava za odpravo posledic poplav v začetku avgusta 2023, namenja iz proračuna Občine Domžale za leto 2023 Občini Kamnik 30.000 evrov, Občini Mengeš 8600 evrov in Občini Trzin 4000 evrov. Občinski svet je sprejel sklep o dodelitvi finančne pomoči sosednjim občinam, ki so utrpele škodo v poplavah avgusta 2023. Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2024 in 2025 – prva obravnava Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2024 in 2025 je svetnikom predstavila mag. Marjeta Podpeskar Omahen, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo, ki je povedala, da Občina Domžale v predlogu proračuna za leto 2024 v prvi obravnavi načrtuje 35,3 milijona evrov prihodkov in 52,1 milijona evrov odhodkov. Celoten primanjkljaj na koncu leta 2024 načrtujejo pokriti s presežki iz preteklih let. V proračunu za leto 2025 v prvi obravnavi ostajajo načrtovani prihodki na nivoju predhodnih let, načrtovane odhodke pa v primerjavi z letom 2024 povečujejo za 4 %. V drugi polovici leta 2025 načrtujejo zadolževanje v višini slabih 10 milijonov evrov za pokrivanje investicijskih odhodkov, ki ga bodo realizirali samo v primeru, če bo to nujno potrebno. Ključne projekte, kot so Zdravstveni dom Domžale, obnova bazena Domžale idr. načrtujejo izvesti v skladu s terminskim planom, po predstavitvi projekta na občinskem svetu. Proračuna za leti 2024 in 2025 sta razvojno naravnana. Občinski svet je v prvi obravnavi sprejel oba odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2024 in 2025. Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za gospodarsko javno infrastrukturo čiščenja odpadne vode – prva obravnava V zvezi z Odlokom o ustanoviti proračunskega sklada za gospodarsko javno infrastrukturo čiščenja odpadne vode je mag. Marjeta Podpeskar Omahen, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo, povedala, da je ta odlok pripravljen z namenom ohranjanja finančnih sredstev za gradnjo, investicijsko vzdrževanje, posodabljanje ter rekonstrukcijo infrastrukture za čiščenje odpadne vode. Namen je ločeno voditi prejemke in izdatke za sredstva, ki so pridobljena iz naslova najema gospodarske javne infrastrukture za čiščenje odpadne vode. Prednost zbiranja finančnih sredstev v proračunskem skladu je v tem, da se bodo neporabljena sredstva na računu proračunskega sklada na koncu tekočega leta prenesla v prihodnje leto. S tem bo občina ohranjala in zagotavljala sredstva za načrtovane gradnje, investicijsko vzdrževanje, posodabljanje ter rekonstrukcije v gospodarsko javno infrastrukturo čiščenja odpadne vode, ki bodo opredeljena v načrtu razvojnih programov. Občinski svet je v prvi obravnavi sprejel Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za gospodarsko javno infrastrukturo čiščenja odpadne vode. gojev za rejo krav molznic pokazalo, da je smiselno predvideni hlevski objekt situativno prestaviti ter zaradi zagotovitve večjega volumna povišati sleme hleva. Pravilnik o spremembi pravilnika o plačilih oziroma sejninah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta, drugih organov občine in organov krajevnih skupnosti ter povračilih stroškov Po besedah županje mag. Renate Kosec trenutno veljavni Pravilnik o plačilih oziroma sejninah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta, drugih organov občine in organov krajevnih skupnosti ter povračilih stroškov (Uradni vestnik Občine Domžale, št.4/10, 6/14, 2/15, 3/23) v tretjem odstavku 8. člena določa, da se sejnina za posamezni nadzorni pregled delovne skupine izplača največ trikrat. Namen omenjene omejitve je bil v spodbujanju hitrega in učinkovitega izvajanja nadzornih pregledov Nadzornega odbora Občine Domžale. Vendar pa po oceni Nadzornega odbora Občine Domžale takšna omejitev števila nadzornih pregledov posega v avtonomijo nadzornega odbora, zara- di kompleksnosti in obsežnosti posameznih pregledov namreč le-teh ni mogoče omejiti zgolj na tri nadzorne preglede. V želji po zagotovitvi nemotenega delovanja nadzornega odbora je bilo predlagano črtanje tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika. Občinski svet je sprejel Pravilnik o spremembi Pravilnika o plačilih oziroma sejninah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta, drugih organov občine in organov krajevnih skupnosti ter povračilih stroškov. Sledila so še vprašanja, pobude in predlogi svetnikov, nato pa se je seja zaključila. ❒ Odlok o določitvi takse za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale – prva obravnava Gradivo je svetnikom predstavila Maja Brusnjak Hrastar, vodja Oddelka za urejanje prostora, ki je povedala, da je bilo v dosedanji praksi izvajanja nalog prostorskega načrtovanja Občine Domžale značilno veliko število zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora, predvsem tistih, s katerimi predlagana sprememba kmetijske namenske rabe v stavbno in ki so bile v večini primerov zavrnjene. Na podlagi ZUreP-3 (2021) je v 120. členu določeno, da občina lahko predpiše takso za obravnavanje tistih zasebnih potreb glede prostorskega razvoja, ki predstavljajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora v občinskem prostorskem načrtu, in da plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, ampak je zgolj pogoj za obravnavo pobude glede skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine, pravnimi režimi in drugimi omejitvami v prostoru z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. V nadaljevanju je Brusnjak Hrastarjeva povedala, da za Občino Domžale predlagajo enotno takso v višini 250 evrov. Dodala je, da je pričakovati, da bodo zaradi pogoja plačila takse v postopek uvrščene pretežno utemeljene pobude, spremembe določb OPN Občine Domžale pa bode omogočile izvedbo prostorsko sprejemljivih zasebnih potreb. Občinski svet je v prvi obravnavi sprejel nov Odlok o določitvi takse za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale. Novartis v Sloveniji Smo Tovarna leta 2022 ... in prvi slovenski industrijski center za biotehnologijo, ki izdeluje biološke zdravilne učinkovine za težko ozdravljive bolezni. Spreminjamo življenja. Pridruži se nam in pomagaj soustvarjati medicino. Tehnik v farmacevtski proizvodnji (m/ž/d) Prav je, da s podjetjem raste tudi ekipa. Zato želimo v našem industrijskem centru za biotehnologijo ekipo razširiti z novimi člani, ki želijo prispevati svoje sposobnosti, znanje in radovednost. Naša proizvodnja je čista, brez prašnih snovi in škodljivih substanc, ter okolju prijazna. Sklep o lokacijski prevetritvi za del enote urejanja prostora EUP ŠK-03 Nudimo stabilno zaposlitev in zdravo ter prijetno delovno okolje, vsakemu posamezniku pa omogočamo razvoj v najboljšo različico sebe. Sledilo je glasovanje o sprejemu Sklepa o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora EUP ŠK-03, ki je bil po obravnavi tudi sprejet. Maja Brusnjak Hrastar, vodja Oddelka za urejanje prostora, je v zvezi z omenjenim predlogom sklepa o lokacijski prevetritvi povedala, da se v Občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale zemljišča nahajajo v enoti urejanja prostora EUP SK-03, kjer je določena namenska raba površinam z objekti za kmetijsko proizvodnjo. Pobudnik in investitor lokacijske preveritve je lastnik zemljišč na območju lokacijske preveritve in želi na tem območju zgraditi hlev, stavbo za skladiščenje pridelkov, koritasti silos, pomožni kmetijski objekt, za kar je že pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje. Po izdelavi projektne dokumentacije in pridobitvi gradbenega dovoljenja se je pri usklajevanju in koordinaciji hlevske tehnologije in preverjanju zagotovitve ustreznih po- Priložnost je namenjena vsem, ne glede na to, ali šele začenjate svojo karierno pot ali pa morda iščete nove izzive. Oddajte prijavo že danes. Prijave z življenjepisom lahko oddate preko spletne strani www.novartis.com/si/zaposlitev-vnovartisu-slovenija. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 040 821 037 ali nas kontaktirajte na e-mail: zaposlitev.si@novartis.com. Smo Novartis. Soustvarjamo medicino. Slamnik_Oglas.indd 1 2022 Novartis d.o.o., Verovškova ulica 57, 1000 Ljubljana sredstev. Na osnovi prvih okvirnih ocen bo skupni obseg danih pomoči upravičencem znašal 300.000 evrov. Občinski svet Občine Domžale je sprejel predlagani sklep o ugotovitvi naravne nesreče večjega obsega in višini sredstev upravičencem. 18/10/2023 14:21 12 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii novice slamnik@kd- dom zale. si Drugi domžalski hekaton je prinesel tri odlične rešitve podjetniških izzivov Na domžalski obrtni zbornici je potekal že drugi domžalski hekaton, na katerem so udeleženci reševali izzive treh institucij in podjetij. Da so iskali rešitve v pravo smer, sta poskrbela mentorja Enej Gradišek iz Corpohuba in Mellanie Grudniik iz Obrtne zbornice Domžale, ki sta usmerjala udeležence in jim nudila vso pomoč pri reševanju izzivov. Komisijo je najbolj prepričala druga skupina, ki je reševala izziv podjetja Čista 10-Ka, na drugem mestu ji je sledila tretja skupina, ki je reševala izziv Občine Domžale, in na tretjem mestu druga skupina, ki je reševala izziv Knjižnice Domžale. Letos so kar štiri ekipe reševale izzive, zato je imela komisija resnično težko nalogo, kako izmed vseh odličnih rešitev izbrati tisto najboljšo. Zmagovalna ekipa, ki je reševala izziv Kako s 300 evri povečati prepoznavnost blagovne znamke Čista 10-Ka, je strokovno komisijo prepričala s kreativnostjo, izvedljivostjo in prepričljivostjo. Motiviranje zaposlenih, grajenje skupnosti in vsebinski marketing ter specializacija čiščenja sončnih elektrarn so le ene izmed predlaganih kreativnih rešitev. Predstavnica podjetja je bila rešitve nadvse vesela in je povedala, da bodo z veseljem pristopili k izvedbi predlaganih rešitev. Drugo mesto je zasedla ekipa, ki je reševala izziv Krepitev transparentnosti in sodelovanja med občino in podjetniki, ki ji je za las ušlo prvo mesto, saj je komisijo navdušila s kreativni predlaganimi rešitvami, prepričljivim nastopom in jasnimi koraki za izvedbo predlaganih rešitev. Vzpostavitev spletne plaftorme, multikanalnost, združitev digitalnega in fizičnega sveta, one stop shop ter grajenje skupnosti so le ene izmed mnogih rešitev, ki jih je predlagala druga skupina. Predstavnica Občine Domžale je bila navdušena nad predlaganimi rešitvami in novim uvidom, ki ga je skupina predstavila za rešitev izziva. Te rešitve bodo lahko občini pomagale pri spodbujanju podjetništva in izmenjavi informacij med podjetniki. Tretje mesto je zasedla ekipa, ki je reševala izziv Povečanje motivacije in angažiranosti zaposlenih v Knjižnici Domžale. Komisijo je prepričala z zanimivim nastopom, kreativnimi rešitvami ter izvedljivostjo predlaganih rešitev. Tretjeuvrščena skupina je predlagala vrsto mehkih inovativnih ukrepov, ki na zabaven in učinkovit način krepijo povezanost zaposlenih, dvigujejo motivacijo in zavzetost zaposlenih, med drugim jutranje vaje za spodbujanje motivacije in hormonov sreče, vzpo- stavitev skrinje za predloge za teambuilding dogodke ter sistem za aktivno vključevanje zaposlenih v odločanje in redno prejemanje pohval za njihovo delo. Te rešitve bi jim lahko pomagale pri zmanjšanju odsotnosti zaposlenih in izboljšanju njihovega zadovoljstva z delom. Predstavnica Knjižnice Domžale je bila zelo zadovoljna in je povedala, da bodo zagotovo upoštevali vsaj nekaj od predlaganih rešitev. Udeleženci in predstavniki so bili navdušeni nad hekatonom, saj je omogočil razvoj inovativnih reši- tev za aktualne izzive institucij. Udeležencem je bila všeč priložnost, ko so lahko pod budnim mentorstvom in strokovno pomočjo uporabili svoje znanje in spretnosti za reševanje realnih problemov, nad pridobljenimi poznanstvi, zmagovalci pa seveda tudi nad denarnimi nagradami, ki so jih bili deležni. Organizator, Obrtna zbornica Domžale, že načrtujemo tretji domžalski hekaton, ki bo potekal prihodnje leto. Izjemno smo hvaležni Občini Domžale za aktivno vlogo in sofinanciranje dragocenih podjetniških inovacij. Obrtna zbornica Domžale je s pomočjo podpore Občine Domžale lahko izvedla hekaton s pomočjo strokovnih mentorjev in ustvarila stimulativno okolje za iskanje kar najboljših podjetniških rešitev. Občina Domžale si zasluži po­ hvalo za svojo vizijo in podporo pri spodbujanju podjetništva med vsemi generacijami, ki so pripravljene na inovativno razmišljanje in delovanje. Foto: Območna obrtnopodjetniška zbornica Domžale Kako premagati zgago s pomočjo samozdravljenja? Digi točke tudi v Domžalah Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti. Glavni simptom bolezni je zgaga, ki se kaže kot pekoča bolečina v želodcu, žlički oziroma za prsnico. Pojavlja se lahko tudi kislo spahovanje. Težave se pojavijo, ko delovanje mišice zapiralke ni pravilno. Če se mišica zapiralka ne zapre popolnoma ali se prepogosto odpira, se želodčna vsebina vrača v požiralnik in grlo. Stik želodčne vsebine s sluznico požiralnika občutimo kot zgago. S pravilnim pristopom lahko olajšamo in obvladamo zgago. Prilagodimo prehrano in se izogibamo hrani, bogati z maščobami, zelo vroči in ledeno mrzli hrani, začimbam in pekoči hrani. Omejimo vnos kislih živil, čokolade in kave. Priporoča se uživanje manjših obrokov hrane večkrat dnevno, ne jemo vsaj dve uri pred spanjem. Med hranjenjem sedimo pokonci, jemo počasi, hrano dobro prežvečimo. Spremenimo življenjski slog, dvignemo vzglavje postelje s pomočjo vzglavnika ter se izogibamo ležanju takoj po obroku. Tesna oblačila lahko poslabšajo simptome GERB. Ohranjamo zdravo telesno maso in opustimo kajenje. Svetuje se redna fizična aktivnosti vsaj 30 minut na dan. Prakticiramo sprostitvene tehnike (meditacija in globoko dihanje), ki zmanjšujejo stres. Uporabljamo za želodec blagodejna zelišča. Za pripravo čaja lahko uporabimo: cvet prave kamilice, islandski lišaj, liste poprove mete, zel pravega pelina, korenino zdravilne špajke in korenino golostebelnega sladkega korena. V lekarni lahko kupimo tudi tinkturo za želodec iz kombinacije naštetih zelišč. Antacidi hitro nevtralizirajo želodčno kislino in olajšajo simptome. Delovati začnejo hitro, vendar učinkujejo kratkotrajno, zato jih je treba jemati večkrat na dan. Zaviralci protonske črpalke preprečujejo izločanje kisline. Mednje sodijo zdravila s pantoprazolom in se lahko kupijo brez recepta. Zdravila s pantoprazolom je priporočljivo jemati zjutraj na prazen želodec, vsaj eno uro pred obrokom. Nastop delovanja je počasnejši kot pri antacidih, delujejo pa do 24 ur. Za boljši učinek jih je priporočljivo jemati vsaj dva do tri dni zaporedoma. Če se simptomi po dveh tednih rednega jemanja ne izboljšajo, se je treba posvetovati z zdravnikom. V lekarni vam bodo z veseljem svetovali o najprimernejšem načinu samozdravljenja. Kljub temu pa je nujno, da se ob vztrajajočih simptomih ali ob poslabšanju simptomov posvetujete z zdravnikom, da se izključijo morebitne druge bolezni. Lidija Jeras, farm. teh. Obrtna zbornica Domžale se je z vena državnem portalu. seljem pridružila digitalni priho- • Registracija in prijava v portal dnosti z začetkom projekta Digi točSPOT: ke, ki ga vodi Ministrstvo za digital- • Podpora pri registraciji in prijavi no preobrazbo. Projekt bo potekal na portalu SPOT za olajšano podo 30. novembra 2024. slovanje. Tako imenovane Digi točke so ... in še mnogo drugih ključnih zasnovane kot kraj, kjer se srečuje- področij, ki vam bodo pomagala ta tehnologija ter podpora posamez- izboljšati vašo digitalno izkušnjo. nikom in podjetjem. Na teh točkah Poleg domžalske Digi točke jih bo naše usposobljeno osebje nudi- bomo do 13. novembra vzpostavilo strokovno svetovanje na različnih li še v Lukovici, Mengšu, Moravčah področjih digitalnega okolja. Med in Trzinu. Vse bodo omogočale neključnimi področji, ki jih bomo po- posredno pomoč posameznikom pri krivali, so: premagovanju digitalnih izzivov. • Uporaba elektronske osebne iz»Projekt je pomemben korak v kaznice in povezane mobilne smeri digitalne preobrazbe in priaplikacije: bliževanja digitalnih storitev na• Pomoč pri pravilni uporabi elek- šim članom in lokalni skupnosti«, tronske osebne izkaznice in mo- je povedala Karolina Kalan Adamič, bilnih aplikacij za enostavnejšo direktorica Obrtne zbornice Domžavsakodnevno življenje. le. »Verjamemo, da bodo Digi toč• Prijava v elektronske storitve in ke pomembno prispevale k digitalelektronsko podpisovanje: ni pismenosti in učinkoviti uporabi • Nasveti o varni prijavi v elektron- digitalnih storitev.« ske storitve ter navodila za učinVabljeni, da se nam pridružite na kovito elektronsko podpisovanje domžalski Digi točki, ki ima prosdokumentov. tore na Obrtni zbornici Domžale na • Dostop do informacij o delu dr- Viru, in odkrijete, kako lahko izkožavne uprave na portalu gov.si: ristite prednosti digitalnega sveta! Karolina Kalan Adamič • Pomagamo pri navigaciji in izkoObrtna zbornica Domžale riščanju informacij, dostopnih letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 13 novice slamnik@kd- dom zale. si Slovenija oživlja! Poznate temeljni postopek oživljanja? Ob Svetovnem dnevu oživljanja, ki ga vsako leto obeležujemo 16. oktobra, so bili po vsej Sloveniji organizirani številni brezplačni tečaji in predstavitve oživljanja. Srčni zastoj vsako leto doživi več kot 1500 oseb. Prve minute so očividci sami. Pravilno ukrepanje je ključno, da oseba, ki je doživela srčni zastoj, preživi. Dogodki so potekali v sklopu akcije Slovenija oživlja!, osrednji cilj vseh aktivnosti pa je ozaveščanje o pomenu hitre prepoznave ter ukrepanja v primeru srčnega zastoja in širjenje znanja ter veščin temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja, saj je zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Trije enostavni koraki, ki rešujejo življenje: Prvi korak je prepoznavanje. Če se oseba ne odziva in ne diha, gre za srčni zastoj. Drugi korak je klic na številko 112, kjer nam bodo dispečerji pomagali z navodili, kako oživljati, in kje je najbližji defibrilator oziroma AED. In tretji, nemudoma začnemo s stisi prsnega koša – na sredini prsnega koša z globino od 5 do 6 centimetrov in s frekvenco 100 stisov na minuto. To počnemo do prihoda reševalcev in če je le mogoče tudi s pomoč- Čestitka ob dnevu reformacije Spoštovane občanke in občani, jo defibrilatorja. Za njegovo uporabo so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila defibrilatorja, pomagajo pa nam lahko tudi dispečerji na telefonski številki 112. Akcija Slovenija oživlja! med seboj povezuje organizacije, društva in projekte, ki se ukvarjajo s širjenjem znanja prve pomoči in promocijo oživljanja med najširšo laično javnostjo. Ni težko, znajo tudi otroci. V okviru svetovnega dneva oživljanja smo se v Slovenskem reanimacijskem svetu (SloRS) že pred leti pridružili pobudi Otroci rešujejo, s katero želimo šolarkam in šolarjem približati oživljanje. Pobuda v šole uvaja dvourno letno učenje temeljnih postopkov oživljanja za otro- ke od 12. leta starosti daje. Pri teh letih se otroci bolje odzivajo na navodila in se lahko lažje naučijo pomoči drugim. Začetek učenja v mladih letih pa tudi pomeni, da oživljanje postane enako enostavno kot plavanje ali kolesarjenje – otroci ne bodo nikoli pozabili, kako rešiti življenje. V SloRS verjamemo, da je končno prišel čas, da omenjene vsebine uradno vključimo tudi v slovenski šolski sistem. Predstavitev temeljnih postopkov oživljanja je naša domžalska organizacija RKS pripravila na tržnici in je bila deležna velike pozornosti.. Vera Vojska Foto: OZ RKS Domžale Rokodelska razstava v Dragomlju Vsi dobro vemo, da so naši občani in občanke v jeseni življenja še kako aktivni in da vedno najdejo priložnosti za popestritev svojih življenjskih poti. Ena od tovrstnih priložnosti za predstavitev njihovega dela in sodelovanja med društvi in organizacijami, ki združujejo starejše, je bila tudi rokodelska razstava, ki jo je sredi oktobra v Osnovni šoli Dragomelj pripravilo Društvo upokojencev Podgorica - Šentjakob. Med več kot 200 člani in članicami društva jih je kar nekaj iz bližnje Krajevne skupnosti Dragomelj - Pšata, od koder je tudi njihov predsednik Zvonko Kralj. K sodelovanju so povabili tudi društva upokojencev iz domžalske in sosednjih občin, zagotovili pa so tudi medgeneracijsko druženje, saj smo na razstavi lahko občudovali tudi izdelke učencev in učenk Osnovne šole Dragomelj. Organizatorji so se potrudili, da so ročnodelsko razstavo odprli s prijetnim raznovrstnim programom, ki ga je vodil predsednik društva Zvonko Kralj. V njem so sodelovali tako učenci kot starejši in že s tem dokazali, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje, o čemer je na odprtju govorila tudi ravnateljica OŠ Dragomelj Urška Kovač Grad. Razstavo v telovadnici OŠ Dragomelj si je ogledalo veliko število obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledovali, iz katerih materialov vse je mogoče izdelovati čudovite izdelke, pa naj je šlo za papir, les, tkanine, volno, ličkanje pa še kakšen drug material bi se našel, iz katerega so spretni prsti naših starejših ustvarjali neverjetne umetnine, med njimi pletenine, kvačkane izdelke, pa tudi umetniška dela, pozornost pa so vzbudile tudi Unicefove dobrodelne punčke Društva Lipa. Organizatorji so poskrbeli tudi za obiskovalce, ki so se lahko posladkali z doma izdelanimi sladkimi dobrotami, za vse razstavljavce pa je bil na voljo tudi golaž. Ročnodelska razstava v OŠ Dragomelj, kjer so se predstavljala tudi društva iz naše občine, med njimi Društvo upokojencev Domžale ter Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo Lipa, ki je razstavljalo dobrodelne punčke Unicef, ter nekateri posamezniki, tudi Betka Kralj, ki je bila s svojimi predpražniki iz ličkanja uvrščena na Trienale roko- delstva v Slovenj Gradcu, je bila lep primer društvenega sodelovanja pa tudi medgeneracijskega sodelovanja. Organizatorji so tako z lepo kulturno prireditvijo ob odprtju ročnodelske razstave kot s samo razstavo navdušili številne obiskovalce, ki so se še enkrat več prepričali, kako ustvarjalna je lahko jesen življenja. ob dnevu reformacije, ko protestanti in vsi Slovenci praznujemo spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ko nas je naš rojak Primož Trubar tudi prvič oklical za Slovence ter nas s prvo knjigo v slovenskem jeziku vpisal med civilizirane narode, vam tudi letos iskreno čestitamo! Vabimo vas, da se nam pridružite pri preučevanju Svetega pisma vsak četrtek ob 18. uri oziroma pri bogoslužjih vsako nedeljo ob 10. uri. Društvo Vesela Novica, Ljubljanska cesta 104, Domžale Kontakt: 031 560 413 Goran, 031 029 245 Wade Spletna stran: vn-domzale.si Pomagamo ob neurjih in poplavah Rdeči križ Slovenije, katerega del je mnenja lokalne skupnosti, lokalnih tudi Območna organizacija RK Dom- društev na območju Homca in Nožale, je za odpravo posledic neurja v žic ter po priporočilu Centra za soSloveniji med 12. julijem in 2. avgu- cialno delo Domžale je petčlanska stom 2023 razdelil 500.112,79 evra, komisija sprejela sklep, da se petim ki so bila razdeljena 434 upravičen- najbolj ogroženim družinam nakacem 11. septembra 2023 na osnovi že vsaki po 3000 evrov finančne poskupaj prejetih 970 vlog. Za odpra- moči za pomoč pri sanaciji po povo posledic poplav med 3. in 5. avgu- plavah. stom 2023 je RKS razdelil 5.001.044 Območna organizacija Rdečega evrov 3319 upravičencem od skupaj križa Domžale je bila vseskozi od zaprejetih 8500 vlog za pomoč. V kvo- četka poplav prisotna tako na tereti RKS je tudi prek 500 vlog, ki jih je nu kot v svojih prostorih, kjer je nuiz občin Domžale, Trzin in Mengeš dila pomoč posameznikom in druprejela OO RKS Domžale. žinam, ki so utrpeli škodo v poplaMed številnimi humanitarnimi vah. Nudili so psihosocialno podprireditvami, katerih namen je bil poro, materialno pomoč in pomoč zbiranje pomoči za vse, ki so utrpeli z vrednostnimi karticami Mercator. škodo ob poplavah, je bil tudi dob- Trenutno je bilo skupno na območju rodelni koncert Mostovi življenja 20. občin Mengeš, Trzin in Domžale septembra 2023 v Športni dvorani razdeljenih 230 prehranskih pakeDomžale v organizaciji kluba Blu- tov, 950 kg higienskih pripomočkov, Vera Vojska Besede, ki niso papir Skavti Domžale 1 tudi letos organizirajo in lepo vabijo na priljubljeno akcijo zbiranja starega papirja, ki bo trajala od petka, 3. novembra 2023, popoldne do ponedeljka, 6. novembra 2023, dopoldne na že poznanem stalnem zbirnem mestu pod domžalsko cerkvijo, kjer bo stal večji zabojnik. Si želite ozaljšati kletne in garažne prostore, kolesarnico ali polico, kjer se je nabrala gora časopisov, revij, reklam in promocijskih letakov? Pustiti vso to papirnato navlako v preteklosti in se nikoli več ozreti po tisti položnici, ki je močno presegla svojo ceno. Domžalski skavti imamo rešitev za vas. Le brž si za uho zapišite in morebiti tudi označite v svojem koledarju ali zaznamku pametnega telefona soboto, 4. novembra 2023, ko bomo imeli ponovno zbiralno akcijo papirja. Zatorej vsi lepo vabljeni, da pripeljete star papir na naše stalno zbirno mesto – parkirišče pod domžalsko cerkvijo, kjer bo stal večji zabojnik. Obljubimo, da ga bo težko zgrešiti, če se odločite pripeljati papir že v soboto, ko bo tam mrgolelo otrok (9.–13. ure) in bo tudi pomoč za zlaganje iz vašega avtomobila zagotovljena. Če vam sobota ne bo usojena, pa lahko papir pripeljete že od petka, 3. novembra, popoldne pa vse do ponedeljka, 6. novembra dopoldne. Hvala, da ste z nami eko, in ne date papirja za podpeko. Ob dnevu prve pomoči so si obiskovalci domžalske tržnice lahko ogledali nudenje prve pomoči. nout. Zbranih je bilo 13.090 evrov, Rdeči križ Domžale pa je iz lastnih sredstev dodal 1910 evrov. Tako je bilo skupno za pomoč na razpolago 15.000 evrov. Kot mi je povedala sekretarka domžalskega Rdečega križa Majda Mernik, so se člani posebne komisije, ki je bila ustanovljena za namen razdelitve teh sredstev, sestali 4. oktobra 2023. Za sprejem odločitev o višini pomoči prizadetim posameznikom so člani komisije pridobili predloge poplavljenih in ogroženih družin, ki so morale zaradi razsežnosti poplav začasno zapustiti svoja bivališča na območju Nožic in Homca. Glede na vse donacije iz Tuša, Spara in Lidla ter 665 vrednostnih kartic v skupni vrednosti 33.250 evrov. S pomočjo še vedno nadaljujejo, prizadetim občanom pa svetujejo, da se za pomoč obrnejo tudi na Center za socialno delo, kjer še vedno lahko vložijo vloge za izredno denarno pomoč. Območno združenje Rdečega križa Domžale si bo skupaj s svojimi krajevnimi organizacijami RKS prizadevalo tudi v prihodnje v okviru možnosti pomagati vsem prizadetim. Vera Vojska Foto: OZ RKS Domžale 14 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii novice slamnik@kd- dom zale. si Noči čarovnic v Magičnem gozdu v Rogozi v bližini Župnijski dan z blagoslovitvijo Maribora in Krtini blizu Ljubljane sončne elektrarne v Domžalah Letos bo za noč čarovnic ponovno zaživel tematski park Magični gozd. Tokrat v Rogozi v bližini Maribora in prvikrat na Krtini blizu Ljubljane. V zadnjem tednu oktobra med 27. in 31. oktobrom, ko praznujemo noč čarovnic, bomo na Krtini in v Rogozi gozd, velik 3 ha, spremenili v Magični gozd. Pet dni bo gozd podnevi in ponoči odet v tematiko čarovnic, strahov, duhov, buč in drugih skrivnostnih bitij. Obisk Magičnega gozda je na- V nedeljo, 24. septembra, popoldan som v vrsti prinesli na trg delček domenjen otrokom s starši. Na vas je bil trg pred domžalsko cerkvijo gajanja iz poletnega Ugljana. Vmes čakajo strašno zabavne točke, ki prijetno napolnjen. smo pomerili svoje moči v vlečenjih poiščete s pomočjo zemljevida. Dogajanje se je začelo z blagoslo- ju vrvi, otroci so s kredami porisaGozd pa skriva še prenekatera pre- vitvijo v minulem letu pridobljene li sicer pusta siva tla pred cerkvijo, senečenja, kot so skrite točke in ča- sončne elektrarne. Blagoslovil jo je sladkali smo se ob dobrotah sladrovniške igre. Obiščete nas lahko v nekdanji domžalski kaplan, zdaj pa kega kotička, za katerega so skrbeli petek, 27. oktobra, med 16. in 21. uro, apostolski nuncij v Iraku Mitja Les- naši Odrasli skavti. Ob štirih je priv soboto, nedeljo, ponedeljek in to- kovar. Blagoslovu je sledilo kosilo. šel Gregor Čušin in nagovoril velike, rek, 28., 29., 30., in 31. oktobra, med Župljani so že dan prej po trgu mlajši pa so se v tem času preselili 10. in 21. uro. Obisk tematskega par- postavili mize in klopi, dodali stre- v notranje prostore in se prepustili ka traja približno eno uro. Za noč- ho šotora za bolj prijetno posedan- čarobnim trikom mladega čarodeja ni obisk pa prinesite s seboj kakšno je in postavili ozvočenje, ki ga je Luke Drenika. svetilko ali pa si osvetlite pot s sve- kaj kmalu preizkusila Polona MežMnogi so se ta popoldan veselitilko na telefonu. nar, ki je program tega popoldne- li tudi lepih dobitkov srečelova. Pri Magični gozd je edinstvena dogo- va spretno povezovala in skrbela doniranju dobitkov so sodelovali divščina za otroke in starše v času za to, da bi bili vsi o vsem obvešče- mnogi Domžalčani, mladina pa je noči čarovnic, kjer bomo strašili na ni in da se res nihče ne bi dolgoča- poskrbela zato, da so se podarjene strašno zabaven način. sil. Ob pol dveh so trg napolnili čla- stvari spremenile v lepa darilca in Vabljeni v Magični gozd na Krti- ni domžalske godbe in poskrbeli za da so prišla v prave roke. Vse skuno ali v Rogozo! zelo odmeven vstop v kulturni po- paj smo zaključili s tombolo, kjer se Več informacij na spletni strani poldan. V nadaljevanju so za kultur- je glavne nagrade, računalnika, vewww.magicni-gozd.si ali na face­boo­­- no dogajanje na trgu poskrbeli mno- selila le ena mladenka, vsi pa smo ku https://www.facebook.com/ma- gi veroučenci s pomočjo različnih vedeli, da smo z denarjem, ki smo gicnigozd/ instrumentov. Prepeval je župnij- ga na trgu porabili, naredili dobro ski zbor, otroški pevski zbor Sonč- potezo. Polovico ta dan ‘zasluženi žarek, člani Družinske katehe- nega’ je šlo za poplačilo župnijskih ze pa so tokrat popoldan popestri- dolgov (trg in elektrarna imata svojo li z različnimi sestavi. Predstavili so ceno), polovica pa bo darovana ljuse fantiči v vlogi Božjih vitezov, de- dem, ki so utrpeli škodo v avgustovkliči so nas učili not, mladina je za- skih poplavah. vilnih nastopov na odru, v katerih plesala z rokami, starši pa so s pleNatalija Podjavoršek so sodelovala društva in organizacije, do slastnih palačink, poposilk, mafinov in mišk, nihče ni ostal brez kokic, sladkorne pene in sladoleda do radovednega srečelova, tako da prav nikomur od otrok, pa tudi njiMENAČENKOVA DOMAČIJA hovih staršem ni bilo dolgčas, saj je Rezbarska razstava | Vstop prost. prav vsakdo našel nekaj zase. 11. oktober – 18. november 2023 Tako so udeleženci lahko zaploskali plesnim nastopom Plesne šole Miki, občudovali kotalkarice Kotal- Teden otroka 2023: Zakaji in zatoji radovednosti podjetništvo. Vendar to ne gre čisto samo od sebe. Treba je vlagati energijo, ki se ji reče: Ustvarjanje varnega okolja za delanje napak! Lastne napake so najboljša šola. Na lastnih napakah se učimo. Na lastnih – ne na tujih. Zato je tako pomembno, da napake dopuščamo, jih nagrajujemo in nikakor ne kaznujemo. Dopuščanje napak pomeni spodbujanje radovednosti, ustvarjalnosti in učenja. Kaznovanje napak pomeni ubijanje ra- November ‘23 Foto: Primož Hieng Teden otroka, ki se vsako leto začenja prvi ponedeljek v oktobru in traja sedem dni, je v programu Zveze prijateljev mladine Slovenije že od leta 1954. Programi društev in zvez so v obdobju tega tedna še posebej izjemno bogati in prvenstveno namenjeni otrokom: ustvarjalne delavnice, predstave, sproščena druženja otrok in odraslih s petjem, plesom slikanjem druženjem, športnimi aktivnostmi in podobno, posebej pa MARIJAN VODNIK Govorica rok Vodstvo po razstavi z avtorjem Torek, 7. november 2023, ob 17.30 MENAČENKOVA DOMAČIJA Sobota, 18. november 2023, ob 9.30 Delavnica KOŠARICA IZ SROBOTA 2 Jasmina Klopčič, Janja Smrkolj 3,5 ure / kotizacija: 20 eur / št. udeležencev: 10 / obvezne prijave sprejemamo do 13. 11. na e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali 01 722 50 50 (KDFBD). SLAMNIKARSKI MUZEJ naj omenim, da dejavnosti v tednu otroka okrepijo tudi šole, vrtci in knjižnice. Ob tednu otroka pa vsako leto ZPM Slovenije izda tudi poslanico, ki jo je letos pripravil dr. Miha Kos, ambasador Tedna otroka 2023, in v njej o radovednosti pravi takole: »Brez radovednosti človeštvo ne bi preživelo. Radovednost rodi ustvarjalnost, ta pa naprej inovativnost in dovednosti. Einstein je dejal: Kdor še nikoli ni naredil napake, še nikoli ni ustvaril ničesar novega.« Kot vsako leto se je tudi letos Zveza prijateljev mladine Domžale potrudila in je otrokom namenila prav poseben dan, ko so bili tudi zelo radovedni, kaj se bo na ta poseben dan dogajalo v Češminovem parku. In se je marsikaj, od vrste delavnic, šte- KD Jože Gostič Homec Vabimo na ALPINISTIČNI VEČER z NIVES MEROI in ROMANOM BENETOM Kot prvi zakonski par sta osvojila vrhove vseh osemtisočakov brez dodatnega kisika, višinskih nosačev šerp in fiksnih vrvi. Gasilski dom na Homcu petek, 3. novembra 2023, ob 19. uri karskega kluba Pirueta, se poizkusili v skokih pri Mini Planici, se igrali pod padalom, občudovali papige, izdelovali nakit, med njimi tudi zapestnice, nekateri so našli svoje veselje v likovnih delavnicah, zelo resno je bilo pri predstavitvi postopkov oživljanja, navduševala je poslikava obraza, tudi nohte si je bilo mogoče polakirati ali spremeniti frizuro, dobro obiskane so bile vaje na poligonu, kdo je bolj točno zadel, so ugibali pri lokostrelstvu, ni šlo pa niti brez jamarstva in drugih aktivnosti. Vse aktivnosti so opravljali prostovoljci, hvala pa donatorjem, ki se jim ZPM Domžale iskreno zahvaljuje, še posebej pa društvoma prijateljev mladine Lukovica in Kamnik ter ZPM Slovenije, učiteljem in učencem OŠ Venclja Perka, Občini Domžale ter voditelju in povezovalcu ter tehničnemu osebju. Vsem še enkrat hvala. Vsem otrokom na pot pa: Bodite radovedni. Postavljajte svoje zakaje in vedno zahtevajte zanje zatoje. Vera Vojska Foto: ZPM Domžale Sreda, 8. november 2023, ob 18. uri | Vstop prost. Iz mojega arhiva VINKO CAPUDER Vodi Cveta Zalokar. SLAMNIKARSKI MUZEJ Razstava | Vstop prost. 28. marec – 25. november 2023 KOFUTNIKOVA DOMAČIJA V SREDNJIH JARŠAH Razstava je na ogled v odpiralnem času muzeja. MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 15 novice slamnik@kd- dom zale. si Čebelarsko društvo Domžale Vabilo na predavanje Sanje Lončar o zeliščih in o tem, kako zelišča in med uporabimo za svoje zdravje in boljše počutje. Predavanje bo 13. novembra 2023 ob 18. uri v Knjižnici Domžale. Vabljeni vsi, ki želite z medom in s pomočjo zelišč izboljšati svoje zdravje in počutje. Zelišča prinašajo zdravje nam in čebelam, zato je dobro, da najdejo svoje mesto tudi na vašem vrtu ali balkonu. Predavateljica Sanja Lončar je vodja informacijskega središča Zazdravje.net, odlična poznavalka začimb in avtorica več kot 26 knjižnih uspešnic. Vstop prost! Ko pod nogami zašumi listje Tudi Arboretum Volčji Potok se pripravlja na prijetne zimske mesece, še prej pa je seveda pred njim jesen, ko številni obiskovalci dan za dnem obiskujejo majhne in velike rastline ter drevesa in uživajo ob živahnih pisanih barvah in šumenju pod nogami, še vedno lahko obiščete nekatere razstave in si popestrite jesenske dni. mi, zato ne pozabite, da le-te začnejo goreti 18. novembra in vas bodo razveseljevale vse do 7. januarja – v novem letu seveda. Pri osvetlitvi so izkoristili premišljene krajinske elemente parka in dodali še nekaj estetskih prvin, ki naravno razgibanost in raznolikost še poudarijo. Nekaj, do zdaj že dobro poznanim prizorom, kot so: vrt zlatih prstanov, neskončni slap, pisan smrekov gozd, so dodali nove elemente. Pripravljajo pa tudi novosti, ki bodo navdušile vse generacije. Mali in veliki otroci boste v šotoru pri pristavi občudovali belo pravljico, ki jo bo popestril Božiček z novo pripovedjo. Izjemno ponosni so tudi na lesene jaslice lastne izdelave, ki v naravni parkovni kulisi še posebej zablestijo. Seveda pa niti v novembru niti Tako si ob tropskih lepoticah, v decembru ne bo manjkalo delavananasovkah in orhidejah v rast- nic in prireditev. Tako vabijo na linjaku lahko ogledate izbor ne- Izdelovanje venčkov in svečnikov cvetočih rastlin, ki so zaradi atrak- iz naravnih materialov (18. novemtivnih barv in oblik listov priljubl- bra 2023). Povabljeni na ornitološki jene sobne rastline. Še veno so tu sprehod (19. novembra 2023), ko vas tudi orhideje, kjer nikoli ne manj- bo ornitologija Alenka Bradač (DOka obiskovalcev. Vse leto je živahno PPS) s spremno besedo o življenju na otroškem igrišču, kjer spodbuja- in navadah ptic vodila skozi jutranjo domišljijo in igro otrok, pari tem ji park. Priporočajo, da s seboj pripa se družijo z dinozavri. nesete svoj daljnogled. Do konca leta si lahko še vedno Že vrsto let je Arboretum Volčji pogledate razstavo o grajskih vrt- Potok tudi pomemben del naše kulnarjih – zanimive zgodbe iz arhiva ture, zato niso pozabili na 3. decemdružine Rojc s Hudega, ki se razkri- ber – naš Ta veseli dan kulture. Zato vajo skozi bogat hišni arhiv in ro- 3. decembra 2023 vabljeni ljubitelji dovno drevo, ki ga je skozi leta ses- kulture, zgodovine in narave na pritavljal Peter Rojc. Naslov razstave O jeten in poučen voden ogled po razgrajskih vrtnarjih nam pove, da so stavi O grajskih vrtnarjih. Pa še eno urejali vrtove in parke v bližnjem povabilo, s katerim si lahko popesSouvanovem parku v Volčjem Poto- trite december: izdelovanje dišečih ku, pri graščinah Novo Celje in Mi- vilinskih junakov iz pelina bo 16. ramar pri Trstu, nenazadnje mlajše decembra 2023 na dvorišču pristageneracije vrtove v Arboretumu Vol- ve. Naravni materiali, kot sta sivka čji Potok in pod gradom Zaprice, v in pelin, imajo izrazit in pomirjujoč mestni vrtnariji Kamnik. vonj, zato lahko iz njih izdelamo zaPo malem smo že vsi v rahlem nimive čarobne vile, ki nam bodo s pričakovanju konca letošnjega leta, svojo lepoto, vonjem in okrasom pona katerega se pripravljajo tudi v Ar- lepšale dom. boretumu Volčji Potok. Prepričana Dobrodošli! Vera Vojska sem, da si bo marsikdo zaželel priFoto: Arboretum Volčji Potok jeten večerni sprehod med lučka- Čas za duhovnost v Domu srčnih ljudi Ob vsakodnevnem hrupu se radi umaknemo v mirno oazo, zato z veseljem namenim dve uri na teden oskrbovancem Doma srčnih ljudi v Domžalah. Toliko podarjanja, služenja in ljubezni kroži v tem domu med osebjem in varovanci. Vsak dan znova se trudijo za dobro in za ugodje pomoči potrebnim. K temu vzdušju pripomore tudi molitev posameznikov, poslušanje radia Ognjišče že v zelo zgodnjih jutranjih urah, razne prireditve, ki jih vodstvo organizira za starostnike in tudi kavarnica Vej’ca s svojo ponudbo polepša dan bivajočim, svojcem in obiskovalcem. Približno šestdeset vernikov se veseli svete maše ob torkih dopoldan ob 10. uri. Čez po- septembra, je sveto mašo vodil doletje je še posebej prijetno, ker pote- movski duhovnik Gregor Luštrek ob ka zunaj na terasi vrta. somaševanju dekana Klemena SveNekaj pa prispevam k povezo- telja. Za vso pripravo svete maše so vanju in srčnosti tudi sama, vsa- poskrbele delovne terapevtke. Neko sredo popoldan, kot prostovolj- kaj jih je med mašo prepevalo, druka Župnijske Karitas Domžale. Moli- ge pa so skrbele za varovance, da so tev, petje, prebiranje Svetega Pisma se dobro počutili in lepo sodelovali. in življenjepisi svetnikov tistega ted- Ta dekleta so angeli, ki bolnike pona nas prestavijo v drugo dimenzijo krijejo z dekco, če jih zebe, nadenejo … bliže k Bogu. Dobro se počutimo slamnik, če jih moti sonce, jim dajo … beseda steče tudi o starih in lepih piti, če so žejni, potrepljajo, če rabiverskih običajih in zaradi vse nav- jo bližino in varnost. Opozorijo tudi lake, ki mislimo, da nas osrečuje, duhovnika, če je pri obhajanju sveta ugotovimo, da bi jih bilo treba obu- hostija prevelika, da jo prelomi in jo diti in nadaljevati, da se ohranijo. vernik prejme s čajem. Med pridigo Vsako leto se v Domu ob koncu je župnik Svetelj lepo povzel berilo, poletja v sklopu Župnijske Karitas naj bodo drug drugemu v oporo, naj daruje slovesna maša z zakramen- se spodbujajo in imajo radi … to je tom svetega maziljenja. V torek, 12. božje kraljestvo že na zemlji. Sledi- lo je bolniško maziljenje. Duhovnika sta na vsako dlan verniku z blagoslovljenim oljčnim oljem naredila znamenje križa. To dejanje je vidno znamenje nevidne milosti, ki jo bolnik prejme prek tega zakramenta od Boga po duhovniku. Ta milost se prepozna v umirjenosti sprejemanja starosti in vseh tegob, ki jih bolezen in to obdobje prinašata. Med podeljevanjem zakramenta je odmevala pesem … vlij mi olja v srce, da bom svetil … Gospod. Po svetem obhajilu nam je duhovnik podelil Božji blagoslov, vsi pa smo zapeli še Marijino pesem. Čisto na koncu srečanja je iz mnogih src privrela zahvala duhovnikoma za duhovno spremljanje in sočutje ter majhna pogostitev. Martina Erdani Z ničelno toleranco do korupcije gradimo povezano in sodelujočo skupnost Za transparentno porabo javnih sredstev je pomembno spoštovati tudi institut prepovedi članstva. Tina Drolc O bčina Domžale je v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije v juniju organizirala izobraževanje za svetnice in svetnike Občinskega sveta Občine, članice in člane Nadzornih odborov Občine, zaposlene na Občini, odgovorne osebe v javnih zavodih in podjetjih ter za njihove nadzornike. Skupaj so ugotavljali, da je pomembno z instituti, ki zmanjšujejo tveganje za korupcijo, seznaniti tudi občanke in občane, zato v javnem glasilu tokrat predstavljamo institut prepoved članstva, kot to opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Institut prepovedi članstva velja za poklicne in nepoklicne funkcionarje Prepoved članstva pomeni, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Za nepoklicnega funkcionarja pa omejitve članstva oziroma upravljanja nadzora ali zastopanja v prej naštetih subjektih veljajo, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. V lokalni skupnosti so funkcionarji župan, podžupan in občinski svetniki. Zadnji so nepoklicni, medtem ko županu in podžupanu zakonodaja omogoča funkcijo opravljati poklicno ali nepoklicno. Obveznosti funkcionarja Funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal članstvo kot opisano, mora takoj po izvolitvi podati odstopno izjavo, članstvo v naštetih subjektih pa mu mora v 30 dneh od imenovanja na funkcijo prenehati. Enako velja za opravljanje dejavnosti ali funkcije, ki po ZIntPK ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije. Komisija je zaznala na področju občin prakso zastopanja javnih podjetij s strani županov Župan kot funkcionar institucije, ki je ustanovila javno komunalno podjetje, skladno z ZIntPK ne bi smel predstavljati ustanovitelja v skupščini podjetja, če ta opravlja naloge upravljanja. Vendar pa odloki o ustanovitvi raznih javnih komunalnih podjetij ali drugih subjektov predvidevajo župane občin kot predstavnike ustanovitelja v skupščinah teh podjetij (kar samo po sebi ni težava), ker pa odloki skupščinam da- jejo tudi naloge upravljanja, to posledično pomeni nezdružljivost. Izjema so reprezentativna združenja občin, kot so Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije. Zanje od 1. junija 2020 skladno s 6. odstavkom 86. a člena Zakona o lokalni samoupravi velja, da če v aktih združenj ni določeno drugače, združenje zastopa eden od županov občin članic, člani organov upravljanja in nadzora pa so lahko poleg županov tudi drugi funkcionarji občin članic. Primeri nezdružljivosti funkcij ter prepovedi članstva in opravljanja dejavnosti Nekateri primeri funkcij, ki niso združljive: • Poklicni funkcionar ne sme biti član sveta javnega zavoda ali poslovodna oseba javnega zavoda. • Poklicni župan ne sme biti član sveta javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je Vlada RS, član nadzornega odbora knjižnice ali član skupščine javnega podjetja, če skupščina poleg ustanoviteljskih pravic izvaja tudi upravljavske pravice. • Občinski svetnik ne sme biti direktor javnega podjetja, če v svojstvu občinskega svetnika opravlja neposreden nadzor nad tem javnim podjetjem. ❒ 16 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Med 20. 9. in 18. 10. 2023 V prvih nekaj tednih začetka jeseni smo opravili 25 posredovanj. Najpogosteje, petkrat, smo posredovali med 18.45 in 19.40, sicer pa so se posredovanja relativno enakomerno razvrstila po dnevih in urah, v veliki večini v dnevnem času. Ponoči smo posredovali zgolj dvakrat. Aktivirani smo bili zaradi petih požarov. Nekaj pred drugo uro ponoči je zagorela terasa gostinskega lokala na Ljubljanski cesti v centru Domžal. Nastalo je precej škode, a nihče ni bil poškodovan, o vzrokih pa teče kriminalistična preiskava. Z vodo smo izdatno zalili nekaj kvadratnih metrov gorečega travnika v Jaršah. Prezračili smo pralnico vrtca v Domžalah, kjer se je zaradi električne okvare močno pokadilo iz pralnega stroja. Dim se je valil tudi iz izolacije v strehi podjetja na Količevem in iz tovornega vozila na avtocesti. V prvem primeru smo odprli izolacijo in jo ohladili z vodo, v drugem primeru pa je šlo le za napako na motorju. Pomoč smo nudili pri sedmih prometnih nesrečah, štirikrat na avtocesti. V Trzinu je osebno vozilo trčilo v kolesarja, ki je ob tem utrpel poškodbe. V vseh ostalih so bila udeležena le vozila (osebna, kombinirana, tovorna) in le v eni so jo udeleženci odnesli brez poškodb. Pri naletu treh osebnih vozil na avtocesti so zdravniško pomoč potrebovale kar tri osebe. Trikrat smo se odzvali zaradi vonja po plinu. Na Rodici in pri MGC Bistrica naše meritve niso pokazale odstopanj, v Radomljah pa je zaradi prerezane plinovodne cevi plin dejansko uhajal. Trikrat smo reševalcem NMP omogočili dostop do obolelih oseb, še trikrat pa tudi pomagali pri prenosu (npr. po ozkih zavitih stopnicah) do reševalnega vozila. V Trzinu smo na balkonu stanovanja odvijačili balkonsko ograjo in tako rešili ujeto otroško nogico. Vzrok za še tri posredovanja so bile živali. V Moravčah smo po navodilih prisotnega veterinarja lastnikom pomagali pri reševanju obolelega konja. V Domžalah smo s stanovanjske hiše na Potočnikovi ulici odstranili sršenje gnezdo in izpod kuhinjskega korita v stanovanju na Adamičevi ulici odstranili kačo. Ob koncu še iskrena zahvala vsem, ki ste se pridružili našemu Dnevu CZR. V prijetnem sončnem popoldnevu 29. septembra smo skoraj 500 otrokom omogočili preizkus v gasilskih veščinah. Vsem obiskovalcem smo tudi ponosno predstavili naša vozila, opremo ter v obliki kratke vaje pokazali, kako poteka posredovanje ob prometni nesreči, pri kateri pride še do požara osebnega vozila. slamnik@kd- dom zale. si Spomini na preteklost, opomin za prihodnost Naj bo jesen bogata s sadovi 22. festival za tretje življenjsko obdobje Obisk Ljubelja in Begunj krajevna organizacija za vrednote nob dob, krtina V času, ko je med našimi novicami spet zelo prisotna beseda vojna, je bil obisk Ljubelja – nekdanje podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen in Muzeja talcev v Begunjah za člane in članice Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina priložnost za spomin na preteklost, predvsem pa opomin za prihodnost, za katerega pa smo ugotavljali, da to pravzaprav ni, saj se nekateri iz dosedanjih tragedij vojn niso naučili prav ničesar. Naša prva postaja je bilo območje nekdanjega koncentracijskega taborišča Ljubelj. Prijazna vodiča tržiškega muzeja sta nam, razdeljene v dve skupini, predstavila taborišče Ljubelj – edino koncentracijsko nacistično taborišče, ki je bilo med drugo svetovno vojno na območju današnje Republike Slovenije. Delovalo je od leta 1942 do 1945 in je bilo podružnica zloglasnega nacističnega taborišča Mauthausen v Avstriji. Okoli 1800 jetnikov je do konca vojne leta 1945 skopalo predor skozi Karavanke. Poleg javnega spomenika internirancem se na območju taborišča ohranja avtentične ostanke objektov in teras upravnega in jetniškega dela taborišča, vključno s krematorijem. V kleti nekda- nje karavle smo si lahko ob bogatem fotografskem gradivu ogledali tudi orodja, ki so jih rabili ob delu v predoru, ogledali pa tudi film o nekdanjem taborišču in prisluhnili izjavam nekaterih ujetnikov o trpljenju v taborišču. Za jesen čudovito sončno vreme nas je spremljalo do bazilike in narodnega romarskega središča na Brezjah, od koder smo se po krajšem postanku odpeljali v Begunje, v Muzej talcev. Tam smo v uri zgodovine izvedeli marsikaj o zloglasnih gestapovskih zaporih v letih med 1941 do 1945, pretresli pa so nas tudi zapisi jetnikov na stenah in razglasi okupatorjev V begunjskih zaporih je med drugo svetovno vojno trpelo 11.477 zapornikov, iz zaporov je bilo usmrčenih 849 talcev, med njimi tudi iz naših krajev. Nekateri so čas, namenjen Begunjam, izkoristili tudi za obisk poslednjega doma Slavka Avsenika, nekateri pa tudi za obisk njegova doma Pri Jožovcu. Ker starejši vselej mislimo tudi na svoje vnuke, je bil dobrodošel postanek pri Gorenjki, po kosilu pa pot domov, ki smo jo v avtobusu izkoristili tudi za pogovor o akcijah naše organizacije do konca letošnjega leta. Vera Vojska Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 društvo upokojencev domža­ le Zgodil se je že 22. festival za tretje življenjsko obdobje, ki je največja tovrstna prireditev za starejše v Evropi, od samega začetka namenjena aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Društva in organizacije iz občine Domžale se festivala udeležujejo že vrsto let, med njimi tudi Društvo upokojencev Domžale, ki se je predstavljalo s publikacijami, z vsebinami iz programa ter izdelki članic Odbora za ohranjanje kulturne dediščine naših prednikov. September je po kratkem poletnem zatišju pomenil nadaljevanje dejavnosti društva in uresničevanju programa za letošnje leto, ki bi ga radi realizirali do konca leta. Veliko imajo športnih dejavnosti, delavnic, izobraževanj, strokovnih ekskurzij – izletov itd. Svoje člane informirajo prek e-pošte, SMS-ov ali prek spletne strani društva. V oktobru so začeli z delavnicami o pravilni uporabi pametnega telefona in učenjem dela z računalnikom. Vsak udeleženec delavnice, ki poteka ob torkih in četrtkih med 9. in 11. uro v prostorih društva, dobi točene podatke o svoji udeležbi na delavnici. Eden izmed pomembnejših programov je pomoč starejšim in v njem v sodelovanju z Občino Domžale brezplačni prevozi za starejše. Z občino je društvo podpisalo pogodbo o poslovnem sodelovanju za obdobje 2023–2025. Prevozi se opravljajo vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Klicno-logistični center na telefonski številki 051 262 100 sprejema klice vsak delavnik od 9. do 12. ure. Uporabniki se morajo prijaviti za prevoz vsaj dva do tri dni prej. Do brezplačnih prevozov so upravičeni občanke in občani občine Domžale, starejši od 65 let in so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali pokojnine nižje ali enake do 880 evrov: Društvo upokojencev Domžale se trudi, da bi tudi s sodelovanjem z drugimi društvi, ki združujejo starejše, našlo čim več priložnosti za pestrejše delo. Tako so se ob tem, da so letos že tretjič organizirali srečanje Starejši smo skupaj močnejši, odločili tudi za sodelovanje na že omenjenem Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sodelovali so tudi na rokodelski razstavi Društva upokojencev Podgorica Šentjakob v OŠ Dragomelj ter predstavljali programe in delo društva ter izdelke članic Odbora za ohranjanje kulturne dediščine, njihove izdelke pa ste lahko našli tudi v Termah Snovik, kjer so na povabilo Turističnega društva Tuhinjska dolina članice društva sodelovale na razstavi rož iz krep papirja. Soustvarjati dobro za starejše bo še naprej vodilo njihovega dela, v katerega vabijo nove član. Vse informacije dobite na njihovi spletni strani: https://www.drustvoupokojencev-domzale.si ali po tel. 01 724 19 04. Lahko pa jim tudi pišete na e-pošto: drustvoupokojencevdomzale@gmail.com. Imejte se lepo in ostanite zdravi! Vera Vojska Foto: DU Domžale Invalide je prizadela vodna ujma V katastrofalnih poplavah, ki so našo državo zajele 4. avgusta 2023, je bila prizadeta tudi občina Domžale. mdi domžale Med prizadetimi so bili tudi nekateri člani Medobčinskega društva invalidov Domžale, ki živijo v Nožicah, Radomljah in Depali vasi. Takoj po ujmi smo najbolj prizadete člane obiskali in si ogledali posledice. Večina je imela poplavljene kletne prostore, nekateri med njimi pa še stanovanjski del, ki ni bil primeren za bivanje. Tako so bili prisiljeni poiskati začasno bivališče pri sorodnikih ali prijateljih. Naše društvo jim je ponudilo pomoč v obliki razgovorov ter pomoč pri izpolnjevanju in vlaganju vlog za finančno pomoč. Večina poplavljenih članov so upokojenci, ki prejemajo nizke invalidske pokojnine, zato je vsaka pomoč društva ali drugih ustanov še kako dobrodošla. Kar 10 članov je naše društvo zaprosilo za izredno finančno pomoč. Tako smo na izvršnem odboru sprejeli sklep, da se jim v okviru finančnih zmožnosti društva dodeli solidarnostna pomoč. Za vse prosilce pa smo poslali prošnjo tudi na krovno organizacijo – Zvezo delovnih invalidov Slovenije, na njihovo pomoč člani še čakajo. Prostovoljci našega društva so na terenu obiskali tudi v poplavah prizadete člane iz občin Mengeš in Trzin. Ugotovili so, da je bilo največ škode v poplavah ugotovljene invalidom iz Mengša. Predsednica MDI Domžale Vida Perne letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet na strokovni ekskurziji vseh članov V torek, 10. oktobra, na prelep jesenski dan, smo se člani društva Jesenski cvet odpravili na strokovno ekskurzijo vseh članov na Gorenjsko. medgeneracijsko društvo jesenski cvet Med vožnjo so nas pozdravljale čudovite jesenske barve, ko smo se ustavili na naši prvi postaji. Prvi postanek je bil Pod Jenkovo lipo, kjer nas je dobro prebudila močna kava. Druga postaja je bil ogled samostana s cerkvijo Marijinega oznanjenja v Adergasu, kjer nas je sprejel prijazen župnik Slavko Kalan, ki nam je lepo predstavil zgodovino samostana, kjer imajo trenutno zaradi avgustovskih poplav trije razredi osnovne šole pouk. Župnik nam je temeljito razkazal samostan, njegovo zgodovino in umetnike, ki so v samostanu ustvarjali umetnine. V kle- ti samostana so pokopane pokojne redovnice. Cerkev je pred kratkim praznovala 860 let. V samostanu so zelo aktivni, imajo veliko gostov, med drugim tudi iz tujine, nekateri gostje pa v samostanu tudi prespijo. Po ogledu samostana smo se od­pravili v Preddvor na ogled gradu Dvor. Sprejela nas je Grofica z ekipo, ki nas je popeljala po gradu. Ogle- ženo kosilo v Okrepčevalnico Seljak dali smo si stari grad, pohišt­vo, le- v Preddvoru, kjer so nam postregli z karno, trgovino, poročno dvorano, okusnim in obilnim kosilom. lovsko sobo, Rusko sobo, Be­neško Strokovno ekskurzijo pa smo sobo in vinsko klet. Grof Cvetko zaključili z ogledom Hiše čez ceSuš­nik in grofica Tanja Šu­belj sta sto, kjer ima Dragica Markun muzej grad obnovila in iz razpadajočega igrač, ogledali pa smo si tudi makestanja ustvarila današnjo podobo te železnice. V hiši smo obujali spogradu. Grad sta najela leta 2021, v mine na otroštvo ob igračah, knjispodnjih prostorih uredila trgovini- gah in slikah iz naše mladosti. Goco, kot so bile v povojnih letih na spa Dragica zbira igrače že več kot Slovenskem. Uredila sta tudi glas- 40 let. beni prostor s starimi glasbili, predDan je bil izpopolnjen, v poznih vsem citrami, lekarno iz tistih časov, popoldanskih urah smo se zadovoljvinsko klet za pogostitve, kjer smo ni in polni vtisov vrnili v Domžale. Besedilo in foto: Irena Ošaben bili povabljeni na degustacijo peniin Jožica Trstenjak, voditeljici ne in lokalnega prigrizka. Po ogleskupin društva Jesenski cvet du gradu smo se odpravili na zaslu- Srečno, jubilanti 1 00 VN O Med številnimi aktivnostmi, s katerimi si v okviru Društva upokojencev Naš dom, ki ga že vrsto let vodi Feliks Lampret, lepšajo dneve, je vsako leto tudi prijetno srečanje jubilantov, na katerega vodstvo društva povabi vse, ki v tekočem letu praznujejo okrogle življenjske jubileje. % N ARA Vse za zdravo spanje na enem mestu. SLOVENSKA PROIZVODNJA KAKOVOSTNIH VZMETNIC IN LEŽIŠČ OD LETA 2001. društvo upokojencev naš dom dob Tako se jim pridružijo člani in članice, ki so stari 70 in 80 let, povabijo 85-letnike, posebej pa so veseli, če se jim pridružijo tudi člani in članice, ki v posameznem letu praznujejo 90. in 95. rojstni dan. Tudi letos ni bilo nič drugače. Med jesenskimi aktivnostmi so za prijetno srečanje letošnjih jubilantov izbrali gostilno Pr Mngan v Ihanu in bili veseli, ker so na druženju lahko pozdravili večino vabljenih jubilantov. Prijetno praznično srečanje je začel podpredsednik Društva upokojencev Naš dom Dob Janez Orehek, zelo znan kot avtor mota društva Rad se mejmo. Jubilantom, ki so s seboj lahko pripeljali ‘boljše’ polovice, je čestital in jim za- leje praznuje 24 jubilantov, med katerimi se jih je žal šest zaradi bolezni opravičilo. Srečanje je bilo za vse priložnost za pogovor, obujanje spominov na življenjske in delovne poti, na dogodke, ki so zaznamovali njihova življenja, pa tudi spominov na prijetno sodelovanje v Društvu upokojencev Naš dom Dob, v katerem je veliko članov ter članic že od samega začetka in vedno radi pridejo. Pa poglejmo še jubilante: 70. rojstni dan so ali bodo v letošnjem letu praznovali: Francka Močnik, Anton Zajc, Ida Štrukelj, Cvetka Videmšek, Feliks Lampret, Lidija Jovič, Olga Klopčič Keržan, Marjan Koderman in Gizela Kosmatin Ermeny. Čestitk in dobrih želja so bili veseli tudi na- želel predvsem veliko zdravja in prijetnih trenutkov v društvu ter med domačimi in jih povabil, da se jim tudi v prihodnje radi pridružijo pri številnih aktivnostih, za katere se trudijo, da so primerne za vseh nekaj več kot 200 članov in članic. Letošnje leto okrogle življenjske jubi- slednji člani in članice, ki so v letošnjem letu napolnili osem desetletij: Jože Videmšek, Marjeta Kotnik, Marija Osolin, Konrad Vrbančič, Jožica Kosmatin, Milica Tkalec, Drago Gregorin in Janez Omahna. Dva člana: Djuro Tkalec in Miroslav Grlica ter članica Nada Orešnik se veselijo dopolnjenih 85 let. Svoje spomine na mladost in Dob ter sosednje vasi nekoč so obudili Agata Križnar, Tine Marinček in Amalija Bevc, kar 95 let pa je že dopolnila Marica Vilar. Srečanje jubilantov pa ni bila zadnja aktivnost društva v letošnjem letu, saj člane in članice čaka še kar nekaj druženj, preden bodo skupaj veseli, da je za njimi še eno uspešno leto, stopili skozi vrata novega leta. ravni late k na ležalna p o šin a vr P i ra m id na s 100 % L E T V E N E P O D LO G E / P O S T E L J E / V Z G L AV N I K I 25% POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 www.marsen.si Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si IZKUŠENE MEDICINSKE SESTRE SKRBIJO ZA ZDRAVJE VAŠIH STOPAL. Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja Vera Vojska Foto: DU Naš dom Dob 18 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii društva slamnik@kd- dom zale. si PGD Vir izvedlo gasilsko vajo in slovesni prevzem vozila GVM 1 Pri nas je vsak dan kaj novega Konec septembra 2023 je bila v organizaciji PGD Vir izvedena gasilska vaja in slovesni prevzem gasilskega vozila GVM 1. univerza za tretje življenjsko obdobje, društvo lipa domža­le Obrazi študentk in študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje, Društva Lipa Domžale kakor tudi njihovega vodstva so ob začetku 27. študijskega leta zadovoljni in nasmejani. Že september jim je namreč prinesel vrsto aktivnosti, s katerimi so popestrili začetek študijskega leta ter z njimi vabili vse, da se jim pridružijo, saj bodo veseli prav vsakogar, ki se jim želi pridružiti. Predstavljamo nekatere aktivnosti, izvedene v septembru in oktobru. Sredi septembra je bila odprta razstava izdelkov študijskih krožkov Društva Lipa v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. S svojim igranjem sta jo popestrili glasbeni skupini Sončnice in Tempo, z vzpodbudnimi besedami pa predsednik društva Lipa Marjan Ravnikar in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf. Kot na internetni strani piše Mirjana Kavčič, se je v začetku oktobra končalo potovanje razstave Slovenija v čipki v Krajevni knjižnici Daneta Zajca v Moravčah. Res, čestitke umetnicam! Razstava bo odprta do 2. novembra 2023 v času uradnega urnika knjižnice. Vljudno vabljeni na ogled. Zelo zanimivo je bilo na predstavitvi študijskih programov, ki so jo polepšali z nastopom glasbenih skupin. Dogodek so poimenovali Dobrodošli na plac in z njim pravzaprav nadaljevali dneve odprtih vrat Društva Lipa. Posebno skrb so namenili novim programom, hkrati pa še enkrat več poudarili, da je pgd vir Vaja je bila organizirana z namenom preverjanja delovanja javne gasilske službe v KS Toma Brejca Vir za primer nesreče v župnišču Vir in oskrbe ponesrečencev. Na vaji se je preverjalo delovanje sistema aktiviranja in odzivnosti enot sektorja Dob - Vir, PGD Radomlje, PGD Jarše Rodica, CZR in enote prve pomoči sektorja Dob - Vir. Operativno taktični načrt vaje je pripravil Marko Kimovec, podpoveljnik PGD Vir, višji gasilec 1. stopnje. Vaja je bila zasnovana kot udar strele v zvonik cerkve in poškodovanje oseb v kleti cerkve in v župnišču. Po klicu ponesrečenca na Reco (Regijski center za obveščanje) se je aktiviral CZR in matična enota PGD Vir. Zaradi informacije o obsežnosti dogodka se je vodja intervencije takoj odločil za aktivacijo enote prve pomoči in celotnega sektorja Dob - Vir, ki vključuje PGD Vir, PGD Dob, PGD Žeje - Sv. Trojica in PGD Studenec. Za pomoč je zaprosil tudi sosednja društva PGD Radomlje in PGD Jarše Rodica. Po prihodu na kraj dogodka se je vzpostavilo komandno mesto in pregledalo obseg nesreče. Vodje posameznih sektorjev so prevzeli naloge reševanja in gašenja ter evakuacije. Ugotovljeno je bilo, da se ponesrečenci nahajajo na zvoniku cerkve in v kletnih prostorih objekta. Enota poklicnih gasilcev iz CZR je s pomočjo avto lestve začela z gašenjem zvonika in z avtodvigalom vzpostavila žičnico za reševanje ponesrečenih z višin. Prva napadalna skupina PGD Vir je pristopila k reševanju ponesrečenih v kletnih prostorih. Zaradi širjenja dima je bila obvezna uporaba izolirnih dihalnih aparatov (IDA). Tudi prve napadalne skupine ostalih društev, opremljene z IDA, so začele s preiskovanjem notranjih prostorov in iskanjem ponesrečencev. Enote, ki so prihajale na kraj do- Prikaz gašenja godka, so razporedili prioritetno na iskanje in reševanje ponesrečencev, ostale pa na gašenje požara, ki se je zaradi intenzivnosti udara strele razširil na objekt župnišča. Zadnje prihajajoče enote so postavile vodni ščit, s katerim so varovali sosednje objekte pred padajočimi ogorki, in s tem preprečili širitev požara. Enota prve pomoči je začela s postavitvijo triažnega mesta in oskrbo ponesrečencev, ki so bili izneseni iz kletnih prostorov cerkve. Pri njih je bila velika možnost zastrupitve z dimnimi plini. Ostali ponesrečenci so imeli različne poškodbe okončin, kot so zlomi, zvini, opekline ali izguba zavesti. Kot ponesrečenci so sodelovali mladinci PGD Vir, ki so svoje vloge ponesrečencev zelo dobro odigrali. Zaradi hitrega posredovanja in usklajene akcije do katastrofe ni prišlo. Gasilci PGD Vir so zavarovali kraj nesreče in postavili požarno stražo. Po končani vaji je sledil še uradni prevzem in blagoslov gasilskega vozila Volkswagen Transporter, tipiziran kot GVM 1. Vozilo je v nadgradnji izdelano za prevoz devetih operativnih gasilcev. Opremljeno je z vlečno kljuko za priklop prikolice za delovanje v poplavah in za osnovno gašenje napadalne ekipe. Tovorni del samega vozila je opremljen s signalizacijo za označevanje in varovanje delovišča ter gašenje z gasilniki. Najrazličnejša gasilska oprema vključno z dihalnimi aparati je zadaj nameščena v zabojnikih s pritrdišči. Zaradi dodatne notranje osvetljave služi tudi kot komandno vozilo. Ob slovesni predaji ključev je bila izrečena obljuba, da bodo gasilci lepo skrbeli za vozilo, da bo namenjeno varnemu prevozu mladine in veteranov na tekmovanja in druge dogodke ter čim manj za intervencije. Vozilo je bilo kupljeno ob podpori krajanov in s pomočjo GZ Domžale in Občine Domžale, za kar se jim člani PGD Vir iskreno zahvaljujejo. PGD Vir, Metka Lavrič Foto: Boštjan Merela Pester in živahen začetek študijskega leta »Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale namenjena odraslim, ki vstopajo v tretje obdobje življenja in ga želijo aktivno preživljati. V našem društvu lahko pridobivate ali obnavljate znanje tujih jezikov, se udeležujete kulturnih dogajanj in delavnic, v športno rekreativnih skupinah poskrbite za svoje fizične sposobnosti, v zanimivih strokovno vodenih izletih pa si ogledate kulturne, naravne in zgodovinske zanimivosti doma in v tujini«. Sledilo je slovesno odprtje razstave slik, čipk, Unicefovih punčk, restavratorskih del ter čajnikov in zdravilnih zelišč v Kulturnem domu Groblje, ki je bila pripravljena v sodelovanju s Turističnim društvom Jarše - Rodica in zelo dobro obiskana ter o njej lahko preberete posebej, kakor tudi o prisrčnem srečanju upokojenskih citrarskih skupin iz vse Slovenije. Ena izmed najbolj priljubljenih dejavnosti Društva Lipa so tudi strokovne ekskurzije in izleti, kot je bil v začetku oktobra obisk Orlovega gnezda, Hitlerjevega nekdanjega gorskega zatočišča na Bavarskem, in Salzburga, baročnega mesta ob reki Salzach, glavnega mesta istoimenske pokrajine na severovzhodu Avstrije, kjer se prepletajo arhitektura in narava, umetnost in kultura, tradicija in sodobnost, o katerem lahko več preberete na njihovi internetni strani izpod peresa Vilme Šabec. Posebej nepozabna sta bila Mozartova rojstna hiša in dvorec Mirabell. Čudovit in nepozaben izlet, pa ne zadnji v tem letu, zato dobrodošli v Društvu Lipa. Vera Vojska Mednarodna nagrada Fit for Life Društvu Šola zdravja Z veseljem sporočamo, da je bilo Društvo Šola zdravja (DŠZ) nagrajeno s strani Fundacije Fit for Life, ki ima sedež v Ženevi. društvo šola zdravja Med več vativno in vplivno na področju aktivkot 350 prijavami, prejetimi iz več nega življenja in zdravega staranja. V trifaznem postopku je DŠZ funkot 80 držav sveta, je bilo DŠZ izbrano za enega od štirih nagrajen- dacijo prepričalo v svojo kakovost in velik učinek na aktivno življenje stacev nagrade Fit for Life 2023. Letošnji nagrajenci: The Filo Pro- rejših, članov društva ter potencial ject (Združeno kraljevstvo), Zeitpol- za razvoj društva. Fundacija bo zaster (Avstrija), Društvo Šola zdravja gotovila večletno podporo in med(Slovenija) in ExWell Medical (Irska) narodno prepoznavnost projekta Fundacija vsako leto podeli nepo- društva v družbi drugih visokokavratna sredstva v višini 100.000 evrov kovostnih projektov, ki spodbujaštirim neprofitnim organizacijam ali jo vseživljenjsko telesno pripravljesocialnim podjetjem, ki izvajajo pio- nost in zdravje ljudi v hitro starajonirske projekte za spodbujanje vse- čih se družbah po vsem svetu. življenjske kondicije, mobilnosti in Društvo Šola zdravja je sklenizdravja v starajočih se družbah po lo triletno partnerstvo s fundacijo, z vsem svetu. Letos je prepoznala DŠZ možnostjo dolgoročnega sodelovanja. kot visoko uspešno organizacijo, ino- Večletna podpora bo društvu omogo- čila postopno širjenje programov in ozaveščanje javnosti o pomenu zdravega staranja. V okviru projekta bo poudarek na razvijanju področja prostovoljcev, strokovnega kadra in promocijske aktivnosti društva. Fundacija bo redno spremljala uspešnost in vpliv nepovratnih sredstev. Nagrado s strani ambasadorjev Fit for Life, donatorjev in partnerskih organizacij, sta v Ženevi prevzela predsednica društva Zdenka Kavčič in član upravnega odbora društva Matjaž Marinček. V Društvu Šola zdravja se bomo trudili, da bo nagrada obogatila aktivno življenje naših članov. Društvo Šola zdravja letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 19 društva slamnik@kd- dom zale. si To ni le naša pesem, to je krik vseh nas Konec septembra 2023 je bilo v Portorožu tradicionalno srečanje internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov, izgnank in izgnancev, ukradenih otrok in njihovih svojcev, ki je tokrat potekalo ob misli To ni le naša pesem … to je krik vseh nas. Športno aktivni invalidi Medobčinsko društvo invalidov Domžale že več kot 20 let sodeluje pri različnih športnih tekmovanjih in turnirjih. medobčinsko društvo invali­ dov domžale V septembru in oktobru so športniki sodelovali kar na treh prireditvah. Za športnike MDI Domžale je dan, ko organiziramo tradicionalno tekdruštvo izgnancev slovenije Društva izgnancev Slovenije 1941– movanje invalidov v balinanju, prav – krajevna organizacija dom­ 1945 kakor tudi o njihovem priza- poseben dan. Priprave potekajo že žale Častna pokroviteljica dobro devanju za vsaj simbolično povrači- mesec pred tekmovanjem, saj želiobiskane prireditve je bila predse- lo premoženjske škode, ki so jo iz- mo, da gre vse po načrtih. Veselimo dnica Republike Slovenije Nataša gnanci in izgnanke utrpeli med dru- se srečanja z našimi prijatelji. Pirc Musar, ki je med drugim govo- go svetovno vojno. Med drugimi Tudi letos je društvo organizirarila o spominu in vrednotah naro- članki pa je objavljen tudi prispe- lo tekmovanje v balinanju za pokal dnoosvobodilnega boja, boja pro- vek o našem obisku Dolenjske. občine Domžale. Tekmovanje se je Z obiskom Raba smo že skoraj iz- odvijalo na balinišču Budničar Koti okupatorju, boja proti fašizmu in nacizmu ter boja proti vsem vrstam polnili svoj program, pred nami je še ličevo, in sicer v soboto, 30. septemnasilja nad nedolžnimi in svobodo- obisk Primorske ter v drugi polovici bra. Prijavljenih je bilo osem momiselnimi ljudmi, predvsem pa, da decembra občni zbor s tradicional- ških in štiri ženske ekipe. Zelo smo mladim predajamo sporočila miro- nim novoletnim srečanjem. O obeh se razveselili dveh ekip z obale, ki ljubnosti, svobode, solidarnosti, so- vas bomo obvestili. Obveščamo pa so se po nekaj letih ponovno udevse, ki še niste izpolnili vprašalni- ležile tekmovanja. To sta ekipi Dručutja, enotnosti in pravičnosti. Člani in članice Krajevne organi- kov, ki smo vam jih posredovali, ali štva invalidov Koper in Društva inzacije Društva izgnancev Slovenije – jih morda niste niti dobili, da jih bo- validov Izola. Slednje je naše pobraKrajevne organizacije Domžale ste ste lahko izpolnili na srečanjih ali teno društvo in ponovno srečanje z pred kratkim prejeli tretjo letošnjo v uradnih urah v decembru. Veliko njimi nam je bilo v veliko veselje. številko našega glasila Vestnik in v prijetnih jesenskih dni vam želimo. Pred začetkom tekmovanja sta Vera Vojska vse navzoče lepo pozdravila prednjem vrsto informacij o delu našega sednica društva Vida Perne in sodnik Stane Žavbi ml. Predsednica je povedala žalostno novico, da se je konec septembra za vedno poslovil velik ljubitelj balinanja Stane Žavbi starejši, ustanovni član kluba Društvo Lipa in Turistično društvo Jarše - Rodica z roko v roki Odprtje razstave zdravilnih zelišč, čajnikov, likovnih umetnin, čipk, Unicefovih punčk in restavratorskih del Budničar, nekdanji predsednik kluba, sodnik in tekmovalec. Z minuto molka smo počastili njegov spomin. Sodnik Stane Žavbi ml. je nato ekipe seznanil s potekom tekmovanja in ‘boji’ so se začeli. Tekmovanje je potekalo v sproščenem vzdušju, ekipe so se med seboj spodbujale, navijale in z aplavzi nagradile zmagovalce. Pri ženskih ekipah je zmagala ekipa DI Koper, druga je bila ekipa DU Mengeš in tretja DI Izola. Pri moških ekipah so prvo mesto osvojili DU Trzin, drugo mesto ekipa Budničar in tretje mesto MDI Domžale. Športniki MDI Domžale so se v soboto, 7. oktobra, udeležili kar dveh tekmovanj. Prvo se je odvijalo v Borovnici, in sicer območno tekmovanje v pikadu – ekipno za moške in ženske. Ekipo žensk so sestavljale: Metka Remškar, Urška Kovač, Angelca Kurent in Jana Jenc. Moško ekipo so sestavljali: Alfonz Hrovat, Marko Jerič, Franci Kerč in Esad Sinanović. Ekipi se sicer nista uvrstili na državno prvenstvo, vendar sta dosegli dobre osebne rezultate. Drugo tekmovanje pa je bilo v Trzinu, kjer je DU Trzin organiziralo turnir v balinanju za pokal Žerjavčki. Ekipo MDI Domžale so zastopali: Srečko Avbelj, Mihelca Raduševič in Miro Slapar. Dosegli so 1. mesto, za kar jim iskreno čestitamo. Zmagovalna ekipa MDI Domžale V Medobčinskem društvu invalidov Domžale smo ponosni na svoje športnike. Tudi v bodoče jim želimo veliko uspešnih nastopov in dobrih rezultatov. Jana Jenc Foto: Srečko Avbelj Družinski izlet Na prelepo, sončno jutro drugo soboto v septembru, smo se člani Medobčinskega društva Sožitje Mengeš odpravili na izlet. Za skladbo Sto ledi bi lahko zapisala, da postaja prava himna ali zaščitni znak citrark in kitaristk Društva Lipa Domžale, ki so pod vodstvom mentorice Damjane Praprotnik tudi 25. septembra 2023 v Kulturnem domu Groblje zaigrale na začetku odprtja razstave zdravilnih zelišč, čajnikov, likovnih umetnin, čipk, Unicefovih punčk in restavratorskih del, ki sta jih z roko v roki, ne prvič, postavili Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo Lipa Domžale in Turistično društvo Jarše - Rodica. Ni, da ni, bi lahko rekli ob pogledu na bogato obložene mize z raznovrstnimi zelišči in čajniki, ki jih je predstavila Metka Kolenc. Oči obiskovalcev so se lahko spočile na izdelkih klekljarskega krožka, občudovanje so vzbujala dela ustvarjalk iz likovnega krožka, pa tudi čudovito obnovljene stare skrinje in drugi predmeti, s katerimi se ukvarjajo v restavratorskem krožku, manjkalo pa ni niti Unicefovih punčk. Obiskovalci odprtja čudovite razstave, ki je bila lepo darilo ob začetku že 27. študijskega leta naše univerze za tretje življenjsko obdobje, so najprej prisluhnile predsedniku Društva Lipa, ki je pohvalil vse študijske krožke, ter povabil vse, da se jim pridružijo in tako polepšajo je- sen življenja sebi pa tudi drugim. Izrazil je občudovanje nad razstavo in ustvarjalci ter pohvalil prav vse, ki s svojo ustvarjalnostjo krepijo delo Društva Lipa. Razstavo so predstavile Metka Klemenc ki je spomnila na lansko razstavo in poudarila, da če ženske združijo moči, lahko pripravijo razstavo za oči in dušo, po mizah pa so zdravilna zelišča predvsem za zdravje – za preventivo in kurativo, bolezni dihal, prebavil, obtočil in sečil, pa gibal ter tudi za živce, obiskovalci pa so bili veseli tudi njenih konkretnih navodil za pripravo in namen posameznih zdravilnih zelišč. Posebej pa se je zaustavila ob bogati zbirki čajnikov, ki jih je vsako leto več. Ob prijetnem druženju z glasbenicami, ki so nas opomnile Ne čakaj na maj, prisluhnili pa smo tudi Tam, kjer murke cveto, sta Dragica Šetina in Slavka Smrtnik predstavili ustvarjalnost likovnega krožka in restavratorjev iz Društva Lipa, ki so predmetom dali novo dušo in novo življenje. Novo, pestro življenje pa čaka tudi vse tiste, ki so se že ali še bodo vpisali v katerega od vrste študijskih krožkov Društva Lipa Domžale, kjer ste vedno dobrodošli. Vera Vojska Foto: Miro Pivar mod sožitje Zbrali smo se v Domžalah in se odpeljali proti Sevnici, ki leži v vzhodnem delu osrednje Slovenije ob rekah Savi in Mirni. Po jutranjem okrepčilu smo si ogledali Kopitarno, kjer izdelujejo različne vrste kopit za čevlje in različne modele obuval. Kopitarna spada med najstarejša podjetja v Posavju. Znani so po izdelavi anatomske obutve. Ogledali smo si proizvodne hale. Ogled smo zaključili v trgovi- ni, si ogledali ponudbo in nakupili nekaj izdelkov. Sprehodili smo se skozi stari del mesta, si ga z vodičko ogledali in vstopili v zanimiv frizersko-brivski salon iz 70. let prejšnjega stoletja. Sevnica je srednje veliko mesto. V starem mestnem jedru tvori osrednji del Glavni trg, ohranjenih je več starih stavb z neoromansko cerkvijo sv. Nikolaja in sv. Florjana. V senčki smo spili kavo, se posladkali s sladoledom ali se ohladili z mrzlo pijačo. Časa za klepet je bilo na pretek. Pot nas je vodila na Sevniški grad na razglednem griču nad mestom. Zanimive so slikovite poslikave stropa po hodnikih gradu. Ogledali smo si Baročni salon, poročno dvorano, grajsko kapelo ter šolsko in gasilsko muzejsko zbirko. Po poznem kosilu smo se zadovoljni vrnili domov, veseli, da smo spoznali še en košček prelepe Slovenije. Besedilo in foto: Metka Mestek 19.00 | KLUB TAYLOR SWIFT: ERAS TOUR Koncertni film / Taylor Swift: The Eras Tour / režija: Sam Wrench / nastopajo: Taylor Swift, ostali nasto- 18.00 | ŠEPET METULJA Glej opis pod 1. november. Mestni kino Domžale 10.00 | TAČKE NA PATRULJI: SILNI FILM + DELAVNICA Akcijski animirani film / 92' / sinhronizirano, 4+ / spoznajte mogočne kužke ki tokrat dobijo supermoči. 18.00–18.45 | PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE Pravljična joga / spoznavanje asan / dihanje / sproščanje / okrepitev fokusa / teden otroka / za otroke od 5. leta dalje / obvezna je spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / obvezna je spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. 2. november, četrtek 19.00 | MORILCI CVETNE LUNE Epska kriminalna saga / Killers of the Flower Moon / 206' / najnovejši film Martina Scorseseja je epska kriminalna saga o nizu umorov med pripadniki plemena Osage na začetku dvajsetega stoletja, prikazana skozi nenavadno romanco. 18.00 | ŠEPET METULJA Mladinska romantična drama / režija: Alen Pavšar / scenarij: Alen Pavšar, Mateja Zorko Pavšar / igrajo: Ali Ogrizek, Ana Praznik, Brane Završan, Mitja Ritlop, Lara Kolar, Elyes Samba, Jože Doberšek, Tarek Rashid, Urška Majcen, Tina Gorenjak, Ranko Babič / 110' / novi slovenski celovečerni film je najstniška romantična drama o drugačnosti, sanjah, premagovanju ovir in vztrajanju. 17.00 | RIS Dokumentarec / Lynx / režija: Laurent Geslin / 2021, Švica, Francija / 82' / življenje ene najbolj skrivnostnih evropskih živali spoznavamo skozi zgodbo o odraščanju družine mladih risov v osrčju gorskega masive Jure. Knjižnica Domžale 8.00–19.00 | KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM Razstava / dvorana Knjižnice Domžale / Festival Kamišibaj pod slamnikom / razstavlja Knjižnica Domžale / vstop prost /org.: Knjižnica Domžale / na ogled do 18. novembra. Mestni kino Domžale 16.00 | TROLI 3 Animirana pustolovska komedija / Trolls Band Together / 92' / sinhronizirano, 4+ / letos bo znova čas za petje in ples, saj se na velika platna vračajo zabavna in nagajiva bitja v animirani družinski komediji Troli 3. Kulturni dom Groblje 18.00 | FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE, DOMŽALE Predavanje / Ana Pavlič, Matej Primožič in Klavdija Štiftar Gregorin nam bodo predavali o vlogi JSKD, ZKD in občine pri oblikovanju kulturnega življenja / vstop prost, prijave na 031 436 561. Menačenkova domačija 17.30 | MARIJAN VODNIK: GOVORICA ROK Vodstvo po kiparski razstavi z avtorjem / razstava bo odprta do 18. novembra / vstop prost. KD Franca Bernika Domžale 20.00 | VLADIMIR BARTOL, SIMONA HAMER: NEKAJ V ZRAKU (AL ARAF) Abonma gledališki JULIJA in IZVEN Glej opis pod 6. november. 19.00 | ANTON PERŠAK Literarna kavarna / pogovor z Antonom Peršakom, ustvarjalcem, režiserjem, pisateljem, literarnim kritikom, bivšim županom in ministrom ter avtorjem več kot 100 premislekov o politiki, kulturi in literaturi / pogovor bo vodila Barbara Kopač / vstop prost / org.: Anton Peršak, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Igrarije v knjižnici / za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 7. november, torek KD Franca Bernika Domžale 20.00 | VLADIMIR BARTOL, SIMONA HAMER: NEKAJ V ZRAKU (AL ARAF) Abonma gledališki ROMEO in IZVEN Slovensko stalno gledališče Trst / režija: Anđelka Nikolić / igrajo: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Jernej Čampelj, Sara Gorše, Igor Zobin / dve zgodbi tržaškega pisatelja Vladimirja Bartola, ki skozi frivolne ljubezenske intrige in dinamiko poslovno-osebnih odnosov in konfliktov razmišljata o višjih silah in močeh, ki vodijo dejanja in življenja vsakega človeka. 6. november, ponedeljek Fotografska razstava: Voda je vir življenja KD Radomlje, 13. novembra 1. november, sreda Film: Leilini bratje Mestni kino Domžale, 10. novembra 20.15 | VARUHI FORMULE Glej opis pod 16. november. 19.00 | POSLEDNJI HEROJ + POGOVOR Z EKIPO Glej opis pod 3. november. KD Radomlje 17.00 + 20.00 | ZELENI KREATIVCI Dogodek / društvo Kreativni nomadi / ustvarjalne delavnice re-uporabe, izmenjevalnica otroške 19.00 | POSLEDNJI HEROJ Glej opis pod 3. november. 17.00 | RIS Glej opis pod 1. november. Krajevna knjižnica Ihan 18.00 | BRALNE TAČKE Beremo kužku, skupinsko / starost: 4+ / predhodna spletna prijava / 08 205 01 73 / org.: Društvo ambasadorji nasmeha, Krajevna knjižnica Ihan. 18.00 | KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM Ogled kamišibaj predstav / za otroke in odrasle / Festival Kamišibaj pod slamnikom / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 3. november. 17. november, petek Galerija Domžale 19.00 | MARKO TUŠEK: KRAJINE Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole / vstop prost / razstava bo odprta do 7. decembra. 20.00 | VARUHI FORMULE Zgodovinska drama / Čuvari formule / 120' / film, posnet po resnični zgodbi, govori o nesreči leta 1958 v Vinči, zaradi katere bi lahko izgubilo življenje šest raziskovalcev / nagrada občinstva za najboljši film – Sarajevo FF 2023. 19.00 | RIS Glej opis pod 1. november. Mestni kino Domžale 18.00 | MAVKA Glej opis pod 10. november. Dom kulture Kamnik 18.15 | BRANKO POTOČAN: CIRKUS NA MESEC Abonma POTOVALCI in IZVEN Cirkuška predstava / Vitkar, Fourklor, KD Priden možic / predstava bo v Domu kulture Kamnik, odhod vlaka iz Domžal je ob 17.39. Delavnica: Košarica iz srobota 2 Menačenkova domačija, 18. novembra Mestni kino Domžale 18.00 | ŠEPET METULJA Glej opis pod 1. november. Kulturni dom na Močilniku, Dob 16.00 | ČUDOVITI GOSPOD LISJAK Abonma in izven številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | OSNOVE FOTOGRAFIJE ZA 22. november, sreda KD Franca Bernika Domžale 20.00 | VITA MAVRIČ IN JANI KOVAČIČ: »KONTRA-ALBA« Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN Nastopajo: Jaka Pucihar (klavir), Janez Krevel (kontrabas), Gašper Bertoncelj (bobni), Matic Smolnikar (kitara), Peter Ugrin (violina), Jani Kovačič (besedila, pripovedovanje ) / glasbeni večer »Kontra-Alba« Vita Mavrič posveča Janiju Kovačiču in njunemu skoraj četrtstoletnemu glasbenemu sodelovanju. 17.00 | SREČANJE Z BORISOM KOPITARJEM Pogovor s pevcem, voditeljem, ustvarjalcem in občanom Domžal Borisom Kopitarjem / pogovor bo vodila Maksimiljana Mali / vstop prost / org.: Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 7. november. 21. november, torek 20.00 | NITI BESEDE Intimna drama / Kein Wort / režija: Hanna Slak / igrajo: Maren Eggert, Jona Levin Nicolai, Maryam Zaree, Juliane Siebecke, Marko Mandić, Mehdi Nebbou / 2023, Nemčija / 87' / film v Berlinu živeče slovenske režiserke Hanne Slak (Rudar) je intimna drama o materi in sinu, zgodba o zaupanju in posledicah njegove izgube. Mestni kino Domžale 19.00 | VARUHI FORMULE Glej opis pod 16. november. 17.00 | PREDSTAVA Dan slovenske hrane / predstava / brezplačne vstopnice na oddelku za otroke in mladino / org. Knjižnica Domžale. 8.00–19.00 | BUKVARNA Ob tednu splošnih knjižnic / nagradna anketa / nagradni miselni orehi / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 8.00–19.00 | POTOVANJE VODE Fotografska razstava / dvorana Knjižnice Domžale / izbor fotografij fotografskega natečaja Potovanje vode / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale / na ogled do 30. novembra. Predstava: Mojca Pokrajculja Kulturni dom na Močilniku, 19. novembra 19.00 | BARBIE 18.00 | SREČNO NAKLJUČJE Glej opis pod 25. november. Mestni kino Domžale 17.00 | MAVKA Glej opis pod 10. november. 26. november, nedelja 20.00 | SREČNO NAKLJUČJE Kriminalka / Coup de chance / 96' / Woody Allen se poklanja Parizu in francoski kinematografiji v svojem prvem francosko govorečem filmu. 19.00 | NAPOLEON Glej opis pod 24. november. 18.00 | ŽELJA Glej opis pod 24. november. Mestni kino Domžale 17.00 | TROLI 3 Glej opis pod 1. november. KD Franca Bernika Domžale 10.00 | BRATA GRIMM: RDEČA KAPICA Sobotna otroška matineja / za IZVEN Lutkovna predstava / 40' / primerno za starost: 2+ / Rdeča kapica se odpravi v gozd, da bi obiskala babico, tam pa sreča zelo lačnega volka. 25. november, sobota Kulturni dom Groblje 19.00 | VSI V EN GLAS Glasbeno-plesna prireditev – koncert / PD MePZ Klas Groblje organizira tradicionalno prireditev domačih zasedb / vstop s prostovoljnimi prispevki. 20.00 | NAPOLEON Abonma filmski PETEK Biografska drama / 158' / film nam približa osebnost Napoleona Bonaparta in njegov bliskovit, neusmiljen vzpon na oblast, ki je prikazan skozi prizmo razburkanega razmerja z Josephine. 19.00 | VARUHI FORMULE Glej opis pod 16. november. ČLOVEŠKI GLAS Kratka drama / La voz humana / režija: Pedro Almodóvar / po monodrami Jeana Cocteauja (La voix humaine, 1930) / igrajo: Tilda Swinton / 30'. 18.30 | ALMODOVAR: DVA KRATKA ČUDEN NAČIN ŽIVLJENJA Kratki vestern / Strange Way of Life / 31'. Koncert: Ana Dežman Klub Blunout, 30. novembra Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ november Mestni kino Domžale European art cinema day 15.00 | MAVKA Glej opis pod 10. november. 12. november, nedelja Klub Blunout 20.30–23.00 | TABU Glej opis pod 10. november. Delavski dom na Viru 16.00–21.00 | FENOMEN BRUNO GRÖNING Dokumentarni film – vključena dva odmora / senzacija iz leta 1949 danes ponovno zelo aktualna / vstop prost, prosimo za prostovoljne prispevke / informacije: 041 777 128. 20.15 | MORILCI CVETNE LUNE Glej opis pod 1. november. 18.00 | ŠEPET METULJA Glej opis pod 1. november. Mestni kino Domžale 16.00 | TROLI 3 Glej opis pod 1. november. KD Franca Bernika Domžale 10.00 | OHO Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Plesna predstava / Zavod En-knap / 40' / primerno za starost: 3+ / plesalca ustvarjata zgodbice, ki se porajajo in razblinjajo v sozvočju giba in glasbe, v prehajanju med kratkimi, hudomušnimi prizori ter mešanico nemega filma, risanke in gledališča. 11. november, nedelja Klub Blunout 20.30–23.00 | TABU Koncert / TABU se je v DNK slovenske glasbene scene za večno zapisal z mnogimi hiti, ki bi jih težko prešteli na prste rok povprečne slovenske družine / vračajo se z novo pevko Katarino Samobor. Razstava: Marko Tušek: Krajine Galerija Domžale, 16. novembra Dogaja se ... slamnik koledar dogodkov 19.30 | POSLEDNJI HEROJ Glej opis pod 3. november. 19.00 | PRETEKLA ŽIVLJENJA Za ZAMUDNIKE Romantična drama / Past Lives / otroška prijatelja Nora in Hae Sung sta se prisiljena ločiti, ko njena družina emigrira iz Južne Koreje ... dve desetletji pozneje zdaj odrasla pisateljica živi v New Yorku s svojim ameriškim možem Arthurjem, Hae Sung pa sklene, da jo bo za nekaj dni obiskal … 17.30 | TROLI 3 Glej opis pod 1. november. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 2. november. 20.00 | LEILINI BRATJE Abonma filmski PETEK Drama / Baradaran-e Leila / 159' / hitro tempirana, razburkana in nepričakovanih preobratov polna drama o družini, ki se obupano skuša otresti dušečega bremena tradicije, patriarhata in finančne krize. 16. november, četrtek 20.00 | GOVORI Z MANO Glej opis pod 10. november. Mestni kino Domžale 18.00 | OČE IN VOJAK Glej opis pod 2. november. Knjižnica Domžale 17.00 | PIKINE ZGODBE Pikina čajanka / Pikine zgodbe / delavnica / za otroke od 5. leta dalje / obvezna je spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 9.30 + 11.00 | AJDA ROOSS PO MOTIVIH ZGODB SERGEJA KOZLOVA: GOZD RAJA! Abonma otroški za vrtce in šole Lutkovno-glasbena pravljica / 40' / Gozd raja! je zvočno gozdno gledališče, v katerem gozdne rastline, deli dreves, korenine, sadeži in drugi v naravi najdeni predmeti oživijo kot glasbeni instrumenti, lutke in scenografija. 15. november, sreda 20.15 | POSLEDNJI HEROJ Glej opis pod 3. november. Mestni kino Domžale 18.00 | ŠEPET METULJA Glej opis pod 1. november. 17.00 | VLOGA FARMACEVTA V PREPOZNAVI DEMENCE IN USMERJANJU PACIENTA Pogovori o demenci / Alzheimer Cafe / strokovno predavanje za svojce oseb z demenco / predava: Martina Ajd Bežan, mag. farm. / vstop prost. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 7. november. 14. november, torek KD Radomlje 18.30 | VODA JE VIR ŽIVLJENJA Fotografska razstava / razstavljajo člani Mavrice / voda je nujno potrebna za življenje vseh živih bitij. 20.00 | MORILCI CVETNE LUNE Glej opis pod 1. november. Mestni kino Domžale 18.00 | RIS Glej opis pod 1. november. 18.00 | SANJA LONČAR: ZDRAVILNA MOČ ZELIŠČ IN MEDU Predavanje / uporaba zelišč in medu za zdravje in dobro počutje / predava Sanja Lončar, vodja informacijskega središča Zazdravje.net, poznavalka začimb in avtorica knjižnih uspešnic / vstop prost. Knjižnica Domžale 8.00–19.00 | LIPA SE PREDSTAVLJA S SVOJIMI ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI Razstava / glavno razstavišče Knjižnice Domžale / razstavlja: Društvo Lipa Domžale / vstop prost / na ogled do 30. novembra. 13. november, ponedeljek Gostuje: Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice / informacije in rezervacije: 041 420 610. 19.00 | GOVORI Z MANO Grozljivka / Talk to Me / 95' / ko skupina prijateljev odkrije, kako priklicati duhove s pomočjo balzamirane roke, hitro postanejo zasvojeni z vznemirjenjem ob stiku z nadnaravnim. Mestni kino Domžale 18.00 | MAVKA Animirani fantazijski film / Mavka. Lisova pisnya / 99' / sinhronizirano, 6+ / Mavka, duša gozda, se sooči z nemogočo izbiro med ljubeznijo in svojo dolžnostjo zaščitnice gozda, ko se zaljubi v človeka, nadarjenega mladega glasbenika Lucasa. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 3. november. 10. november, petek Klub Blunout 20.30–23.00 | JAZZ VEČER: MOUNTAIN MIST Mountain Mist je skupina, kjer se srečujejo jazz, neo-soul in klasična glasba. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Pravljična urica / starost: 4+ / predhodna prijava! 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 19.00 | ANTARKTIKA Potopisno predavanje / popotnik: Nejc Draganjec / vstop prost. 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 2. november. Knjižnica Domžale 9.30 | DELAVNICA ZA MAMICE Z DOJENČKI Delavnica / vstop prost / obvezna spletna prijava / vodi: Barbara Verhovc. 9. november, četrtek Klub Blunout 20.30–23.00 | ROK ŠKRLEP: RECEPT ZA SREČO Si srečen? - edino vprašanje, o katerem bi se zares morali pogovarjati, je tokrat preneseno na oder / glasbena monokomedija se loteva sreče in srečnosti na kar se da humoren, pa vseeno analitičen način / skozi pesmi, osebne izkušnje in observacijski pogled skuša priti do sestavin, ki so potrebne za srečo. KD Franca Bernika Domžale 20.00 | VLADIMIR BARTOL, SIMONA HAMER: NEKAJ V ZRAKU (AL ARAF) Abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN Glej opis pod 6. november. Slamnikarski muzej 18.00 | IZ MOJEGA ARHIVA: VINKO CAPUDER Srečanja pod slamniki / vstop prost / gost srečanja in pogovora bo ljubiteljski zbiralec fotografij Vinko Capuder, ki bo pokazal in komentiral izbor najbolj zanimivih fotografij / pogovor bo vodila Cveta Zalokar. Knjižnica Domžale 8.00–19.00 | ZBIRKA ČEBELICA 70 LET Razstava na oddelku za otroke in mladino / Čebelica / najstarejša slovenska knjižna zbirka / 1953 / vstop prost / na ogled do 20. novembra. 8. november, sreda Knjižnica Domžale 8.00–19.00 | NOVOLETNE VOŠČILNICE Razstava na oddelku za otroke in mladino / novoletne voščilnice / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale / na ogled do 4. decembra. 20. november, ponedeljek 19.30 | DOGMAN Za ZAMUDNIKE Drama / DogMan / režija in scenarij: Luc Besson / 113' / režiser je inspiracijo za film delno črpal iz resnične zgodbe, ki jo je zasledil v časopisu: članek o francoski družini, ki je lastnega otroka zaprla v kletko, ko je bil star pet let, je v njem porodil vprašanje, kakšne mentalne posledice to pusti na človeku. Mestni kino Domžale 17.00 | ŠEPET METULJA Glej opis pod 1. november. Kulturni dom na Močilniku 16.00 | MOJCA POKRAJCULJA Deklica je našla zlat cekin in si z njim kupila lonček z belimi pikami, ki se je, kot po čudežu, spremenil v prekrasno hišico / informacije in rezervacije: 041 420 610. 19. november, nedelja Klub Blunout 20.30–23.00 | VLADO KRESLIN IN IZTOK CERGOL Glej opis pod 17. november. 20.00 | VARUHI FORMULE Glej opis pod 16. november. 19.00 | MORILCI CVETNE LUNE Glej opis pod 1. november. 18.00 | TROLI 3 Glej opis pod 1. november. 17.00 | MAVKA Glej opis pod 10. november. Mestni kino Domžale 10.00 | CINEMINI Kratki animirani filmi / Moja mama je letalo!; Sally; Pozor, vrata se odpirajo!; Virtualno virtuozen; Moj srečni konec / 27' / program petih skrbno izbranih kratkih filmov iz projekta Cinemini Europe / ogled spremljajo vodeni pogovori in igrive delavnice v kinu. Knjižnica Domžale 10.00 | KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM Ogled kamišibaj predstav / za otroke in odrasle / Festival Kamišibaj pod slamnikom / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Menačenkova domačija 9.30 | DELAVNICA: KOŠARICA IZ SROBOTA 2 Zaradi velikega zanimanja, ponovno organiziramo delavnico, ko bomo spletli svojo košarico in se poleg tega naučili, kako pripraviti material in druge podrobnosti / delavnico bosta vodili Jasmina Klopčič in Janja Smrkolj, pletarki iz Zavoda Dobra pot / kotizacija: 20 evrov. 18. november, sobota Klub Blunout 20.30–23.00 | VLADO KRESLIN IN IZTOK CERGOL Koncert / Vladu Kreslinu se bo tokrat pridružil Iztok Cergol, sicer tudi član zasedbe Mali bogovi / skupaj ustvarita enkratno vzdušje. robe, predstava za otroke, druženje / vstop prost. Mestni kino Domžale 17.00 | ŽELJA Animirana komična pustolovščina / Wish / režija: Chris Buck, Fawn Veerasunthorn / 92' / sinhronizirano, 6+ / Asha se zazre v zvezde in si željo tako močno zaželi, da jo usliši navihana zvezda, ki se spusti z neba, da bi ji pomagala. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | IZDELAJMO OKRASKE Ustvarjalna delavnica / delavnico vodi: Gordana Bajuk / starost: 6+ / predhodna spletna prijava! / 08 205 01 73. 19.00 | MIRZA BAŠIĆ: SPAVAJ OBUVEN, SINE Predstavitev knjige / avtobiografija / vstop prost. 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 3. november. 16.00–18.00 | USTVARJALNA DELAVNICA Ustvarjalna delavnica na temo knjig in knjižnic / za vse otroke / teden splošnih knjižnic / vstop prost. Knjižnica Domžale 10.00–11.00 | PRAVLJIČNA URICA IN DELAVNICA Ustvarjalna delavnica / za zaključno skupino in posameznike / vstop prost. iz urada župana koledar dogodkov Klub Blunout 20.30–23.00 | ANA DEŽMAN Koncert / Ana Dežman je slovenska operna pevka in pevka zabavne glasbe. 20.00 | NAPOLEON Glej opis pod 24. november. 19.00 | NITI BESEDE Glej opis pod 20. november. Mestni kino Domžale 18.00 | ŽELJA Glej opis pod 24. november. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 2. november. 30. november, četrtek 20.00 | POJ MI PESEM Posebna projekcija ob 70-letnici Vlada Kreslina Dokumentarni film / 107' / dokumentarec sledi umetniškemu razvoju Vlada Kreslina ter prikazuje kulturni kontekst, v katerem deluje že več kot štirideset let / to je film o glasbi in tistih, ki jo imajo radi. Mestni kino Domžale 19.00 | VARUHI FORMULE Glej opis pod 16. november. 29. november, sreda 20.00 | TELO + POGOVOR Z EKIPO Dokumentarni film / režija: Petra Seliškar / 2023, Slovenija, Severna Makedonija, Hrvaška / 91' / intimni dokumentarec raziskuje izjemno življenje in zapleteni notranji svet ženske, ki je dvajset let preživela na robu med življenjem in smrtjo / nagrade: vesna za najboljši dokumentarec. KD Franca Bernika Domžale 19.00 | KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD Koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe pod vodstvom zborovodkinje Andreje Polanec / v ubranem petju rade povežejo več generacij, zato so v goste povabile Pevski zbor Glasbene šole Domžale in znano pevsko skupino Rž / vstopnice 10 evrov. 24. november, petek 19.00 | ALMODOVAR: ČUDEN NAČIN ŽIVLJENJA + ČLOVEŠKI GLAS Glej opis pod 24. november. Mestni kino Domžale 17.00 | NAPOLEON Abonma filmski SREBRNO PLATNO Glej opis pod 24. november. Knjižnica Domžale 9.30–10.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 7. november. 28. november, torek KD Franca Bernika Domžale 20.00 | ROMANTIKA V ČRNOBELEM Abonma koncertni MODRI in IZVEN Program: Mahler, Brahms, Kurtág / izvajalci: Izabella Simon (klavir), Dénes Várjon (klavir) / klavir štiriročno je posebna glasbena disciplina. Knjižnica Domžale 18.00 | DOBER VEČER ZNANOST: VODE IN NJIHOV VPLIV NA KAKOVOST NAŠEGA ŽIVLJENJA V luči mnogih globalnih izzivov, smo priča tudi onesnaženju voda. Zaradi navedenega se bo razprava dotikala prav tega. 27. november, ponedeljek 20.00 | NITI BESEDE Glej opis pod 20. november. Za ZAMUDNIKE Fantazijska komedija / Barbie / režiserka: Greta Gerwig / 114' / če živiš v Barbie deželi, pomeni, da si popolno bitje na popolnem mestu. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 9. november. 17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 2. november. 10.00–11.00 | USTVARJALNA DELAVNICA: NOVOLETNE VOŠČILNICE Ustvarjalna delavnica / novoletne voščilnice / za zaključno skupino in posameznike / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 9.30 | DELAVNICA ZA MAMICE Z DOJENČKI Delavnica / vstop prost / obvezna spletna prijava / vodi: Barbara Verhovc / org.: Barbara Verhovc, Knjižnica Domžale. 23. november, četrtek KD Franca Bernika Domžale 20.00 | VITA MAVRIČ IN JANI KOVAČIČ: »KONTRA-ALBA« Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 21. november. Krajevna knjižnica Ihan 19.30 | DOMAČA KOZMETIKA Ustvarjalna delavnica za odrasle / delavnico vodi: Urška Justin / predhodna prijava na tel. št. 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. STAREJŠE UPORABNIKE Tečaj / računalniška učilnica Knjižnice Domžale / prenos in obdelava fotografij / za starejše uporabnike / obvezna prijava na 01 724 12 04 ali elektronsko pošto: matej.omahna@dom.sik.si / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. slamnik@kd- dom zale. si Mestni kino Domžale 16.00 | TAYLOR SWIFT ERAS TOUR Glej opis pod 2. november. 5. november, nedelja 20.00 | MORILCI CVETNE LUNE Glej opis pod 1. november. 19.00 | TAYLOR SWIFT ERAS TOUR Glej opis pod 2. november. 17.30 | ŠEPET METULJA Glej opis pod 1. november. Mestni kino Domžale 10.00 | TROLI 3 Glej opis pod 1. november. 4. november, sobota Dvorana gasilskega doma na Homcu 19.00 | NIVES MEROI IN ROMAN BENET: VRHOVI SVETA ZA NAJU DVA Alpinistični večer, kjer bomo spoznali zamejskega Slovenca in njegovo življenjsko sopotnico Italijanko, ki sta kot prvi par na svetu osvojila vseh 14 osemtisočakov brez dodatnega kisika in brez pomoči šerp. 20.15 | POSLEDNJI HEROJ Črna komedija / režija: Žiga Virc / scenarij: Žiga Virc, Iza Strehar / igrajo: Primož Pirnat, Eva Jesenovec, Bine Matoh, Jurij Drevenšek, Angeliki Papoulia, Janez Škof / 2023, Slovenija / 82' / črna komedija o družini, ki se spopada z zunanjim sovražnikom, pristane pa v vojni sama s seboj. 19.00 | RIS Glej opis pod 1. november. 17.00 | TAYLOR SWIFT ERAS TOUR Glej opis pod 2. november. Mestni kino Domžale 10.00 | TROLI 3 + DELAVNICA Glej opis pod 1. november. 16.00–19.00 | DVORANA IGRAČ Predstavitev knjižnične igroteke / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / vstop prost. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. 3. november, petek 20.15 | OČE IN VOJAK Vojna drama / Tirailleurs / 100' / epska pripoved o zamolčanem vidiku francoske zgodovine, hkrati pa intimen portret očetovske ljubezni / otvoritveni film sekcije Posebni pogled festivala v Cannesu. pajoči na turneji Eras Tour / 2023, ZDA / 165' / zdaj lahko tudi na velikem platnu doživite dih jemajoči koncert s turneje Eras ene in edine Taylor Swift! letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 21 22 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii društva | krajevne skupnosti slamnik@kd- dom zale. si 32. pohod po poteh vojne za Slovenijo Sedmega septembra smo domžalski veterani izvedli že 32. tradicionalni pohod po poteh vojne za Slovenijo. Pridružili so se naši stanovski prijatelji iz Logatca, Vrhnike, Grosuplja, Ribnice, Kočevja in Ljubljane. Tokrat smo se zbrali v središču Mengša. Obiskali smo lokacijo tajnega skladišča orožja pri Marku Trampužu. Izvedeli smo, kako da je bilo orožje pripeljano v nočnem času, in to že v letu 1990. Orožje je kasneje služilo za oborožitev 1. voda jurišnega odreda TO 55 Obm- ŠTO Domžale. Vsa oborožitev je bila spravljena v kletnih prostorih, ki so jih letošnje avgustovske poplave močno prizadele. Tam smo postavili novo obvestilno tablo. Drugi postanek smo imeli v spodnjem delu Mengša, kjer je bil nekoč Mengros (podjetje za distribucijo pijač). Tudi tam je bilo tajno skladišče orožja. Nekdanji namestnik načelnika MSNZ (manevrske struk- ture narodne zaščite) Milan Narat nam je opisal način iskanja primernih tajnih lokacij, ki so vedno bile pri zanesljivih ljudeh. Da je temu res tako, govori podatek, da niti ena lokacija tajnih skladišč ni bila izdana, razen ene, ki je bila iz preventivnih razlogov zamenjana. Zadnji postanek smo imeli pri Pirnatovih v mengeški Loki, kjer je bilo v letih 1990–1991 ravno tako tajno skladišče oborožitve TO in MES (minsko eksplozivna sredstva). Žal je gospodar Janez pred leti že preminil. Da je res vse potekalo v tajnosti, nam je iz prve roke razložila vdova Francka, ki je jasno odgovorila: »O tem takrat nisem imel pojma.« Zaključek štiriurnega pohoda pa je bil na Mengeški koči, kjer smo ob malici posedeli in strnili vtise, ki so se nam porajali ob samem dogodku. Janez Gregorič Ohranimo močvirje in gozd Želodnik – Akcija sajenja hrasta doba Hrast je v slovanski mitologiji pogostokrat svetovno drevo. To priča o nekdanji svetosti hrasta, ki je presegala vsa druga drevesa. Stari Grki so častili hrast kot prvo drevo, ki je bilo ustvarjeno in kot tisto, iz katerega izhajajo prvi ljudje. Hrast dob je avtohtono drevo naših Češeniško Prevojskih gmajn, o tem pričajo okrajna imena: Dob, Želodnik … Prav dragoceno območje močvirja in gozda Želodnik je tisto, ki mu grozi gradnja nove poslovne cone in ga želimo zaščititi in ohraniti. Da bi vrnili v gozd hraste, ki nas bodo spominjali na svetost narave in dajali moč, da jo ohranjamo, vas vabimo na akcijo sajenja hrasta doba, v nedeljo, 19. novembra 2023, ob 15. uri. Akcijo bomo zaključili s poslušanjem zgodbe, ki bo razkrila modrost hrasta, ki nam jo bo povedala Špela Kaplja. Zbirno mesto: Ribnik Želodnik S seboj prinesite lopatko in rokavice! Praznik Krajevne skupnosti Krtina Tretja sobota v septembru je na Krtini minila v znamenju dobre volje in povezovanja. Na poti na Gobavico nad Mengšem Narava in skupnost združeni Uspešen tematski pohod ob reki Dragonji V sklopu Tedna Mobilnosti se je reka Dragonja prelevila v prizorišče izjemnega dogodka, ki je združil naravo in skupnost v skupnem prizadevanju za ohranjanje okolja. Tematski pohod ob reki Dragonji, ki ga je organiziralo Društvo Kreativni nomadi v sodelovanju s Terra Anima in Mestno občino Koper, je bil globoko doživetje za vse udeležence. Udeleženci so se zbrali na sotočju Rokave in Dragonje ter se odpravili na potovanje skozi slikovite naravne pokrajine, ki jih ustvarja reka. Osrednji poudarek dogodka je bil ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja narave in trajnostnega razvoja. Udeleženci so med potjo poudarjali spoštovanje naravnih habitatov in pravilnega odnosa do okolja. Del tematskega pohoda je vključeval čiščenje struge reke in njenih poti ob reki. Med pohodom so udeleženci opazovali bogat živalski in rastlinski svet ob reki, vključno s potočnimi raki in žabicami, ter po- slušali pesem ptic, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju ekosistema reke Dragonje. Vrhunec dogodka je bil rečni ritual, kjer so udeleženci izrazili svoje spoštovanje do reke Dragonje in njenega okolja. Pravljičarka Špela Kaplja je s svojo naravovarstveno zgodbo ustvarila poseben trenutek povezovanja z reko, ki je bil ganljiv in globoko doživet. Organizatorji smo zelo zadovoljni s potekom dogodka ter načrtujemo še več podobnih dogodkov po Sloveniji. S temi dogodki želimo širiti ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja narave med širšo skupnostjo. Tematski pohod ob reki Dragonji je postal navdih za nadaljnje korake v smeri ohranjanja narave in povezovanja ljudi z okoljem, ki nas obdaja. Skupaj bomo gradili boljšo prihodnost za nas in za naravo, ki nas osuplja s svojo lepoto. Več na FB: kreativninomadi Besedilo in foto: Mojca Kočar, Društvo Kreativni nomadi ks krtina Enajstega septembra ponosno stoji sredi parka. Župnik 2023 je minilo deset let, odkar je bil Jure Ferlež jo je blagoslovil in našo postavljen temeljni kamen za prizi- skupnost spodbudil k medsebojnedek podružnične šole Krtina in vrt- mu povezovanju. Ker se je število ca Mavrica. Ta dan za Krajevno sku- prebivalcev v zadnjih letih močno pnost Krtina pomeni prelomnico, povečalo, si želimo, da naš kraj ne saj smo z večjo šolo in vrtcem dobi- bi bil zgolj spalno naselje, temveč bi li možnost, da vsem otrokom omo- se ljudje med seboj poznali, se drugočimo, da prvo življenjsko obdobje žili in si pomagali. preživljajo v domačem kraju. SepPo uradnem delu je mikrofon tembra 2019 smo šoli in vrtcu pri- prevzel Žan Omahna in že tako žiključili še športni park Na Krtin’, ki vahno dogajanje pospremil z glasbo. je res zaživel kot mesto druženja. Vsi obiskovalci so se lahko okrepčali Zato je prvi jesenski mesec za kr- z odličnim golažem, ki so ga pripetinsko skupnost nekaj posebnega, ljali iz gostilne Rok, na stojnici Turiin prav zato smo se odločili, da ga stičnega društva Rača so bili na voobeležimo s praznovanjem. V sobo- ljo raznovrstne sladke dobrote, ki so to, 16. septembra, smo skupaj z do- jih napekle gospodinje turističnega mačimi društvi zavihali rokave in društva in ki so nam jih prijazno pošportni park spremenili v praznič- darili v Pekarni Pečjak, osvežilni nano prizorišče. Postavili smo oder, pitki, sadna bovla in še pivo Rokovpripravili stojnice in izkopali luknjo njač, ki smo si ga izposodili v soseza novo medovito drevo. Ob desetih dnji občini. se je zbralo lepo število mladih in Čebelarsko društvo Krtina-Dob starih krajanov. je svoje izdelke ponudilo v izvirni Voditeljica Ajda Sokler nas je vo- (med) in predelani obliki (medeno dila skozi prikupne točke skupi- žganje, medenjaki), pri Kulturnem ne Miške iz vrtca Mavrica, nagovor društvu Miran Jarc Škocjan smo si novega predsednika naše krajevne lahko ogledali številne fotografije skupnosti dr. Boštjana Šumige, pev- preteklih predstav, ob blizu videli ski nastop zbora PŠ Krtina in pred- čisto pravi gledališki kostum in se stavitev društev, ki delujejo v naši dotaknili Krpanovega orodja. Šporsredi. Člani sveta krajevne skupno- tno društvo Krti se nam je predstasti smo skupaj posadili lipo, ki zdaj vilo z utrinki z izletov in s športnimi igrami, Šola zdravja pa nam je pokazala, kako z jutranjo vadbo poženejo kri po telesu. Karateisti so izvedli zanimivo kato ter na svoji stojnici prijazno razlagali in demonstrirali, kaj se dogaja na njihovih treningih. Krtinski del Društva mladih Dob je poskrbel za animacijo najmlajših, saj so pripravili ogromno iger, delavnico risanja na les, ročni nogomet in še kaj. Novoustanovljeni šahovski klub je sprejemal nove člane, marsikdo pa se je tudi preizkusil v premikanju figuric po šahovnici. Na parkirišču ob nogometnem igrišču so predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Studenec pripravili pravi mali lunapark za otroke, kjer ni manjkala niti gasilska lestev, ki je vse do sredine popoldneva neumorno dvigala goste v zrak, da so si naš kraj lahko ogledali še s ptičje perspektive. Vsi obiskovalci so lahko dobili brezplačne vstopnice v koruzni labirint, kar so še posebej otroci s pridom izkoriščali. Med vsem tem smo se krajani družili, klepetali in se lepo imeli. Hvaležni za prekrasno vreme in številno udeležbo smo sklenili, da bo praznovanje postalo tradicionalno, tako da se spet snidemo prihodnje leto tretji vikend v septembru! letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 23 okolje slamnik@kd- dom zale. si kolumna • kam greš, človek? anton komat ALI SE BOSTE ČEZ DESETLETJE ZGRAŽALI NAD OSTANKI PROPADLE INDUSTRIJSKE CONE ALI OBČUDOVALI ČARE PRELEPEGA GOZDA ŽELODNIK? Okolju prijaznejše sveče Ogromne količine odpadnih sveč – kakšne so trajnostne alternative svečam za enkratno uporabo? Vam, drage bralke in bralci, ponujam v premislek in v odločitev naslednje vrstice. Z ačel sem z naslovnim vpraša­njem, ker želim, da se javno opredelite med dvema opcijama: graditi še eno industrijsko cono na prostoru neokrnjene narave, ali to isto cono zgraditi na že degradiranem območju nekdanje industrije? Teh imamo v Domžalah kar nekaj. Na to vprašanje smo že odgovorili pobudniki peticije: »Zahteva za spremembo načrtovanih načrtov za izgradnjo poslovne cone Želodnik in ceste na tem območju.« Pobudnik peticije je Civilna iniciativa za ohranitev Želodnika, ki jo predstavljajo tri odlične in odločne ženske društva Terra Anima: Špela Kaplja, Neja Rojc in Tina Demšar iz Domžal. Z veseljem sem se jim pridružil skupaj s številnimi občani. Peticija je bila 22. septembra 2023 naslovljena na županjo mag. Renato Kosec, na Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor. Peticija je apel za oživitev zdrave pameti, ki nam je vse bolj primanjkuje. Želodnik je na sami meji letos razglašenega krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne. V njem so rastišča redkih in zavarovanih rastlin, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih vrst, ter številne vrste ptic, ki spadajo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive. Ob obisku tega edinstvene- V Sloveniji smo bogatejši za nov krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne, kar je poseben dar za občino Domžale. To je namreč prvi krajinski park v Domžalah! Ob vsem zavedanju o pomenu mokrišč se območju Želodnik zdaj zgrinjajo črni oblaki. Grozi mu uničenje z gradnjo poslovne cone, poleg tega pa še gradnja povezovalne ceste. Poseg v dragoceni prostor narave Želodnika bi nepovratno uničil naravno ravnovesje tega občutljivega vodnega sveta z neslutenimi posledicami za prebivalstvo širšega območja. ga ekosistema vas bo spreletavala množica mavričnih kačjih pastirjev in barvitih metuljev. Pravi rajski vrt za občudovalce življenja in krasna učna pot za otroke! Gozd Želodnik je sestavni del ekosistema Prevojskih gmajn in je z njim neločljivo povezan v enovit hidrosistem pokrajine. Območje površine približno 34 ha je bilo skupaj s celotnim gozdom Češeniške in Prevojske gmajne prepoznano kot pomembno območje narave, vendar zaradi načrtovanih gradenj ni bilo vključeno v območje Natura 2000 in v krajinski park. Na območju je naravni biser ribnik Želodnik, ki je zdaj sredi gozda, gradnja poslovne cone pa bi uničila celoten ekosistem. Mimogrede, po Ramsarski konvenciji so mokrišča izjemnega mednarodnega pomena, države podpisnice (skupaj s Slovenijo), pa so se zavezale, da bodo: ohranjale ter vzdrževale njihovo ekološko ravnovesje ter vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne programe. Krasno, kaj pa mi, v občini Domžale? Mokrišča so biološko najbolj produktivna območja narave, zato v njih mrgoli življenja. Nehajmo torej govoričiti o pomenu ohranjanja biotske pestrosti in jo raje rešujmo! biotske pestrosti in jo raje rešujmo! Izgubo biotske pestrosti je pravzaprav težko opisati na dovolj dramatičen način. Morda se bomo zganili ob misli, da bi bila izguba biotske pestrosti podobna noremu dejanju, v katerem bi ljudje sežgali vse knjige civilizacije, uničili umetnine vseh kultur človeštva in izbrisali datoteke vseh računalnikov sveta, v katerem živimo. Morda se bomo vzdramili ob vprašanju: »Ali bomo na potovanje v negotovo prihodnost na Noetovi kozmični barki, planetu Zemlji, v prihodnost potoval le Noe sam z ducatom svojih hiberniranih klonov?« Obrtno-industrijske cone so kratkoročno lahko celo dobičkonosne, dolgoročno pa v marsičem zgrešena naložba. Praviloma se hitro opuščajo in takrat prebivalstvu v spomin in opomin ostanejo zapuščeni betonski kompleksi v nepovratno uničenem okolju. Saj veste, kapital pride in gre, kadarkoli hoče! V Češeniške in Prevojske gmajne je že grobo posegla umestitev logistične poslovne cone Hofer, ki je povzročila uničenje mokrišča in gozda. Ali moramo res ponoviti napako? Napake delati je človeško, napake ponavljati pa je norost! Zato se podpišem pod zahtevo, da: 1. Občina Domžale odstopi od gra­ denj na območju gozda in mokrišča Želodnik. Županji mag. Renati Kosec predlagamo, da s pomočjo občanov, ki še premoremo zdravo pamet, najde drugo, ustreznejšo lokacijo za umeščanje teh dejavnosti v prostor. 2. Ministrstvo za infrastrukturo spremeni že 30 let staro uredbo in premakne traso ceste na ustreznejšo lokacijo. In da Ministrstvo za naravne vire in prostor obnovi postopek prostorskega načrtovanja povezovalne ceste s poudarkom na izvedbi posodobljene presoje vplivov na okolje. Načrti za traso ceste so stari vsaj 30 let, v tem času pa so se okrepila znanja o pomembnosti mokrišč in ohranjanju gozda v blaženju podnebnih sprememb, o pomembnosti vodnih virov, in vodni varnosti. Nedavne poplave v Sloveniji so še dodatno pokazale na pomen ohranitve mokrišč, saj kot goba pokrajine vsrkajo ob viških ogromne količine vode in s tem zastonj zagotavljajo protipoplavno varnost. In ne samo to, v času suš pa postanejo te gobe dragocena zaloga vode, ki namaka izsušeno pokrajino. Hkrati pa mokrišča nujno potrebujemo kot najbolj zanesljiv vir pitne vode. Poglej- Vam Renata Kosec, županji Občine mo si le grozovit upad talne vode, ki Domžale, naslavljam iskreno spoga je povzročila industrija s pretira- ročilo: »Če boste v svojem mandanim črpanjem na območju Domžal tu dosegli prepoved uničenja čudoin sosednjih občin. vitega in dragocenega koščka narave, boste dosegli več, kot si lahko v Mokrišča so biološko najbolj pro- sanjah predstavljate. Postavili boduktivna območja narave, zato v ste mejnik in sebi živi naravni sponjih mrgoli življenja. Nehajmo to- menik o svojem poslanstvu županje. rej govoričiti o pomenu ohranjanja Tega občani ne pozabijo nikdar!« ❒ POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale O b dnevu spomina na mrtve se poklonimo našim bližnjim pokojnim, najpogosteje s prižigom sveče. Slovenci smo eni največjih porabnikov nagrobnih sveč v Evropi in povzročamo velike količine tega odpadka – več kot jih lahko družbe za predelavo sproti prevzamejo in reciklirajo. Odpadne nagrobne sveče sicer niso nevarni odpadki, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Zato je treba poskrbeti, da se zbirajo ločeno od ostalih odpadkov (v zabojnikih na pokopališčih z napisom SVEČE), predvsem pa tudi, da zmanjšamo njihovo količino. Prižiganje sveč na grobovih ljubljenih je vsekakor del slovenske kulture, zato se nastajanju tega odpadka ne bomo nikoli povsem izognili, lahko pa zmanjšamo količino in se vsaj občasno odločimo za alternativne možnosti, s katerimi lahko prav tako izkažemo spoštovanje in ljubezen do pokojih. lahko prižgemo v kateremkoli trenutku in skupaj s posvetilom obeležimo spomin na pokojne, ki jih pogrešamo in imamo radi. 3. Namesto sveče na grobu pustimo spominček, izdelan iz naravnih materialov. V zadnjem času je na spletu veliko idej, kako nadomestiti običajno svečo na grobu. Uporabimo naravne materiale: venčke iz vejic, kamenčke s posvetilom ali poslikavo, storže in druge naravne materiale, lesene sveče … Če uporabimo svečko za enkratno uporabo, pa jo moramo po uporabi odvreči v zabojnik, namenjen le odpadnim svečam, ki je postavljen na vsakem pokopališču. Pokojnim se torej lahko poklonimo tudi drugače – še vedno z enakim sporočilom pokojnim, a lepšim naznanilom za prihodnje rodove. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za čisto okolje. Javno komunalno podjetje Prodnik Razmišljajmo trajnostno 1. N  amesto sveč za enkratno uporabo izberimo trajnostne različice sveč, na primer keramične in steklene sveče, ki jih lahko vedno znova napolnimo. 2. Namesto sveče na grobu lahko prižgemo virtualno svečo (sveca.prodnik.si/). Poleg tega, da takšna sveča ne povzroča odpadka, je zelo priročno tudi to, da jo Virtualno svečo lahko s pomoč­jo te QR-kode kupite na sveca.prodnik.si Zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov Uporabnike javne službe zbiranja biološko razgradljivih odpadkov obveščamo, da v novembru začne veljati zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov, ki se v zimskem času odvažajo na 14 dni. Točni datumi odvoza za posamezno odjemno mesto so objavljeni na računu za komunalne storitve (v preglednici z navedenimi zabojniki) in v portalu eProdnik. Ste vedeli? Uporabniki, ki ste vključeni v javno službo zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, lahko občasno povečane količine zelenega odreza brez doplačila predate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Javno komunalno podjetje Prodnik 24 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si KO SE NA ODRU ZGODI ENERGIJA … JAN GREGORKA, GLASBENIK V Domžalah se med nami sprehajajo in pogosto tudi zaigrajo številni vrhunski glasbeniki. Med njimi je tudi Radomljan, 38-letni Jan Gregorka, eden najboljših slovenskih bas kitaristov, ki s svojim glasbenim znanjem in predanostjo ustvarja na malih in velikih odrih, in ki je že pred desetimi leti s svojo glasbeno zasedbo dosegal priznanja na glasbenih tekmovanjih. di te popelje in ti popelješ njih, občutek, ki ga težko opišem. Vendar z nekaj tisoč glavo množico težje vzpostaviš bolj intimen kontakt, morje ljudi pod odrom deluje kot eno, posameznika težko prepoznaš in treba je samo peljati, držati publiko v elementu. Majhen klub pa ima intimno vzdušje, kjer si zelo povezan s publiko. Poslušalce imaš pred seboj, imamo očesni kontakt, jasno vidiš njihove odzive, emocije. Oboje ima svoj čar, ampak če bi se moral res odločiti med eno in drugo, bi se verjetno za manjše klube. V resnici pa so najbolj prijetni koncerti do 500 ljudi. Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimc S icer pa skromen fant, ki v prostem času rad hodi v hribe, redkokdaj, kljub izjemni odrski prezenci, stopi v ospredje. A njegovo delo ne ostane neopaženo, cenijo ga vsi veliki slovenski glasbeniki, med njimi tudi Magnifico, član katerega zasedbe je. Jan Gregorka je tokrat z nami spregovoril o svoji karieri, izkušnjah, izzivih in življenju glasbenika nasploh. Spadaš med vrhunske slovenske glasbenike, kako se je rodila ljubezen med teboj ter bas kitaro in kontrabasom? Začel sem kot najstnik, spremljal sem bande, ki so mi bili všeč, in vsakemu se potem dopade kak lik, ali je to bobnar, kitarist, in meni se je dopadel basist, zato sem si rekel, da bi želel igrati bas. Je pa res, da najprej vedno nekaj slišiš, ti je všeč, potem to vidiš še na koncertu in tako se rodi ta ljubezen. Me je pa drugače za bas navdušil moj prvi profesor, po tem, ko sem začel hoditi na zasebne lekcije in mi je pokazal posnetek Jacota Pastoriusa, kar je bil odločilen trenutek, ko sem videl, da je to nekaj neverjetnega in si to želim tudi sam. Kontrabas pa se je zbudil šele, ko sem prišel na konservatorij v Celovec, saj je bil tam obvezen in tako se je začelo. Tvoja glasbena izobrazba je formalna, mednarodna, morda več o tem? Moja glasbena izobrazba se je začela v Mengšu v nižji glasbeni šoli na lekcijah klarineta. Bas kitare takrat na šolah niso poučevali, kontrabas pa me kot mulca še ni zanimal. V glasbeni šoli se seveda uči klasika in ne kaj drugega. Nato pa so sledile zasebne lekcije pri Ladislavu Rebreku in Alešu Avblju, oba basista RTV Big Banda. Po koncu gimnazije sem se odločil oditi v Celovec na konservatorij in preveriti, če me vzamejo. Bil sem sprejet in tako sem v Celovcu končal konservatorij. Česa se iz glasbenega izobraževanja najbolj spominjaš? Najbolj se spominjam besed pokojnega profesorja za ritem in branje, ki je imel do večine študentov bivše Juge svojevrsten odnos, klical nas je jugovič kokta in ni prenesel balkanske lenobe, na pol narejenega dela in nato izgovorov, ki so sledili. ‘Kaj je jugovič kokta? Mar ne znamo danes? Smo bili preleni, da bi si pogledali snov, preden pridemo na uro? No, kar pojdi lepo domov vadit in pridi, ko boš znal in mi niti ne začni nakladat z izgovori, ker jih že vse poznam.’ Vsi smo na koncu stisnjenih zob in sklonjene glave morali priznati, da je imel prav. Vsaj nekaterim nam je uspel Tudi mladi bandi potrebujejo take klube, prvi špil v karieri pač ne pade v Cankarjevem domu, nekje je treba začeti. V lokalnem klubu, lokalnim ljudem, to je najbolje. dopovedati, da rezultata ni in ga ne bo brez vloženega dela in truda. Sicer so bile njegove ure vrhunske, še leta po končani šoli se vsi, ki smo jih kadarkoli obiskovali, strinjamo, da so bile res dobra šola, glasbena in življenjska. Si kdaj doživel trenutek, v času formalnega glasbenega izobraževanja, da to pa ni več tako zabavno? Seveda so bili tudi takšni trenutki. Dokler ne hodiš v šolo, je vse skupaj malo za zabavo. Sploh zame, ko sem prej hodil v gimnazijo in ne na srednjo glasbeno šolo, zato nisem vedel, kaj me tam čaka. Takrat pridejo trenutki, ko si rečeš, da si tega pa nisem tako predstavljal, a to premagaš, gre za proces izobraževanja in moraš vse vzeti v zakup. Tako pač je. Jam session je ena izmed zvrsti, ki smo jo v preteklosti v Domžalah, predvsem med mladimi, pogosto slišali, a zadnje čase je kar nekoliko potihnila. Morda več o tem, kaj predstavlja jam session – za glasbenika, za publiko? Jam session je za glasbenika obvezen del izobrazbe, tam se glasbenik kali. Je kot bazen, v katerega ali skočiš sam ali pa te vanj vržejo drugi in moraš plavati. Saj lahko doma, med štirimi stenami vadiš, ampak ko prideš na oder, vidiš, da vse, kar si doma vadil, ne gre tako, kot si si zamislili. Na odru se najbolje naučiš. Jam session je za to, da glasbeniki dobijo prakso. To ni čisto pravi nastop, nekje vmes, si na odru, publika je, vendar igraš za zabavo, zato je vzdušje pogosto bolj sproščeno kot na koncertu, in glasbeniki si lahko privošči- jo več. Skupaj pridejo različni ljudje, ne da bi se prej kaj dogovorili, vadili in pogosto nastane tudi kaj zelo dobrega. Za poslušalce je pa čar ravno v tem, da nikoli ne vedo, kaj bodo na jam sessionu dobili. Tam se lahko zgodijo krasne stvari, odlični trenutki, energije med glasbeniki, ustvarjajo se nova poznanstva, ki rodijo odlične bande, odkrije se kak skriti biser, ki sicer morda nikoli ne bi zapel ali zaigral na odru, rojevajo se novi žanri. Gre lahko kdaj tudi kaj narobe? Tudi gre, če pride kakšen član, ki je malo preveč popil, recimo. Ali pa enostavno ni pravi trenutek in se session ne razvije v pravo smer. Zgodi se, da se srečamo glasbeniki iz tako različni svetov, da se enostavno ne razumemo, kaj bi moral vsak igrati, da bi skupaj zvenelo dobro. Ampak vsake toliko je pa tudi kakšna nogometna tekma dolgočasna in ne enim ne drugim enostavno igra ne steče, mar ne? Kako se uskladite, kaj boste igrali? Obstajajo pesmi, t. i. standardi, gre za nabor komadov, ki se v jazzu preigravajo. To so melodije, ki imajo harmonski okvir in formo, ki naj bi ju vsi glasbeniki poznali in zato, ker to vsi poznajo, lahko skupaj igrajo. Na začetku in koncu se zaigra melodija, vmes pa se improvizira. Preden začnemo, se še običajno zmenimo, v kateri tonaliteti bomo igrali, kdo bo imel solo ter v kakšnem stilu bomo igrali. Ena od prednosti Domžal je tudi klub Blunout, na odru katerega smo te lahko že večkrat spremljali. Kako pomembni so tovrstni klubi za vas glasbenike? Ti so izjemno pomembni, če ne bi bilo takih klubov, mnogo jazzistov in glasbenikov, ki igrajo manj komercialne stile, ne bi imelo priložnosti kje igrati. Tudi mladi bandi potrebujejo take klube, prvi špil v karieri pač ne pade v Cankarjevem domu, nekje je treba začeti. V lokalnem klubu, lokalnim ljudem, to je najbolje. Če bi moral izbirati, kjer bi rajši igral, stalno v manjših klubih ali na velikih odrih? Vse ima svoj čar, veliki odri ti dajo neko ogromno energijo, masa lju- Danes odrske deske ogrevaš v različnih zasedbah, med drugim tudi v zasedbi Soul, Jazz in Jaz ter z Magnificom. Kaj je tisto, kar te na odru drži pokonci? Energija, muzika. Ko smo z ekipo ali je to Soul, Jazz in Jaz, z Magnificom ali katero drugo, smo bolj ali manj en in isti krog ljudi, dobro se poznamo, vemo, kako igrati. Enostavno se zgodi ena energija, ko drug drugega zbudimo, zajahamo in krene ta vlak, ta lokomotiva … Drugače pa igram še pri Romanci, Janezu Bončini - Benču, Ladybugzz, ter v predstavi, gre za dvojezično predstavo, glasbeno pravljico v Teatru Koper z naslovom Peter in volk. Sergej Sergejevič Prokofjev je napisal, da ima vsak lik v pravljici, ki jo odigra veliki orkester, svoj instrument. Mi pa smo spremenili idejo na način, da so različni glasbeni stili. V pravljici igramo jazz trio in interpretator, vsak lik pa predstavlja drugačen glasbeni stil. Malim poslušalcem je očitno všeč, saj imamo zelo dobre odzive. Kar nekaj predstav smo imeli predvsem na Primorskem, gostovali smo na Reki, si pa seveda želim, da bi s to predstavo prišli tudi v naše kraje. Domžalčani smo ti lahko prisluhnili tudi kot članu spremljevalne zasedbe velikega dobrodelnega koncerta Mostovi življenja. Tisti večer ste spremljali številne priznane slovenske glasbenike. Kako vse to uskladiti, kako se prilagoditi in pripraviti na tak večer, ko veš, da boš spremljal ne samo toliko različnih pesmi, ampak tudi glasov, karakterjev, energije? Računa se na to, da smo toliko profesionalni, da bo vsak oddelal svoj del. Konkretno za ta koncert je kolega kitarist Miha Petric naredil veliko delo, saj je spisal aranžmaje in nam vsem ostalim zelo olajšal delo. Morali pa smo poslušati komade in se vsak svoj del naučiti. Imeli smo dve vaji ter generalko. Na vajah smo bili samo spremljevalna zasedba, z glasbeniki pa smo se srečali na generalki. Oni so izbrali komade, ki so ji želeli izvajati, mi pa smo se poskušali čim bolj prilagoditi temu, kar je bilo iz originalnih posnetkov. Ne moreva mimo Magnifica, gre za našo glasbo enega pomembnejših imen, a po drugi strani menda tudi zahtevnih osebnosti. Ne vem, če je vprašanje, kako je delati z njim, pravo, pa morda vseeno, kaj za glasbenika predstavlja tovrstno sodelovanje? On je vrhunski glasbenik, vrhunski umetnik in tudi vrhunski kot človek in v tem primeru vedno pravim, da je težko imeti boljšega šefa, kot je on. Delati z njim je zelo dobro, sproščeno in hkrati resno, od banda pričakuje profesionalnost in ne trpi polovičarstva. Je pa tudi kdaj zahteven. Večino časa ve, kaj hoče, se pa kdaj na vajah ali snemanjih hitro premisli in takrat smatra, da njegovi muzikantje njegove ideje vemo že vnaprej. Načeloma smo pa kot velika bandovska družina, v kateri se imamo kar fajn. A glasba ni tvoja strast samo, ko si na odru, pač pa si tudi pedagoški delavec. Kaj je tvoje vodilo? Res je, zadnje čase sem tudi to. Med korono, ko je namreč kazalo, da se nam obetajo čudni časi, me je poklical kolega basist, ki ima zasebno glasbeno šolo, ravno pravi trenutek, ko me je začelo skrbeti, kaj bo z nami glasbeniki. Zdaj že nekaj let poučujem in to delo jemljem kot možnost, da imam stik z mladimi, da vidim, kaj oni poslušajo, kaj jih zanima, s čim gredo mladi bandi naprej. Tudi sam že počasi ne sledim več vsemu. Predvsem pa jim ne želim težiti, nisem še en profesor, ki teži in povzroča travme svojim učencem. Državne glasbene šole vzgojijo veliko travmiranih ljudi, ki se po opravljeni šoli nikoli več ne dotaknejo inštrumenta, ker so doživljali torturo v mladih letih. To je nepotrebno. Glasba bi morala biti zabavna, sproščujoča za ljudi, ki se je odločijo učiti. Stresa v povezavi z glasbo ne bi smelo biti v nobenem primeru. Sam se poskušam čim bolj prilagoditi vsakemu posamezniku, delati z njim individualno. Če se vrneva nazaj, v tvojo mladost, si od nekdaj želel živeti kot glasbenik? Ali si imel tudi druge karierne želje in cilje? Ker sem tako zgodaj, že pri petnajstih letih začel igrati bas kitaro, sem že takrat vedel, da bom glasbenik. Sem imel vmes tudi pomisleke in željo, da bi postal kuhar, ampak je glasba prevladala. Kje pa tebi lahko v kratkem prisluhnemo? 16. novembra bomo z zasedbo Romanca nastopili v Domžalah v Blunoutu, pa 25. novembra z Magnificom na Kurzschlussu. Sicer pa šefi mojih zasedb redno objavljajo datume nastopov na socialnih omrežjih. In tvoje sporočilo ljubiteljem takšne in drugačne glasbe v Domžalah? Glasba je dobra, terapevtska, navdihujoča, pomirjujoča, sproščujoča, kakršnakoli že je, ali je to jazz, pop, rock, narodno-zabavna, naj vsak posluša, kar mu paše in se ob tem raduje. ❒ letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 25 kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale NOVEMBER KOLEDAR DOGODKOV sezona 2022/23 Annie Ernaux Vladimir Bartol, Simona Hamer: NEKAJ V ZRAKU (AL ARAF) Slovensko stalno gledališče Trst / režija: Anđelka Nikolić / igrajo: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Jernej Čampelj, Sara Gorše, Igor Zobin 6.|7.|8. november 20.00 / abonma GLEDALIŠKI in IZVEN Dve zgodbi tržaškega pisatelja Vladimirja Bartola, ki skozi frivolne ljubezenske intrige in dinamiko poslovno-osebnih odnosov in konfliktov razmišljata o višjih silah in močeh, ki vodijo dejanja in življenja vsakega človeka. OHO plesna predstava / Zavod En-knap / režija: Bojan Jablanovec / nastopata: Kristina Aleksova, Loup Abramovici / 40’ / primerno za starost: 3+ sobota, 11. november 10.00 / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN četrtek, 16. november Dom kulture Kamnik 18.15 / abomna POTOVALCI in IZVEN 21.|22. november 20.00 / abonma GLASBENO-SCENSKI in IZVEN Plesalca ustvarjata zgodbice, ki se porajajo in razblinjajo v sozvočju giba in glasbe, v prehajanju med kratkimi, hudomušnimi prizori ter mešanico nemega filma, risanke in gledališča. Ponekod smešne, ponekod burne, predvsem pa nepredvidljive. Branko Potočan: CIRKUS NA MESEC cirkuška predstava / Vitkar, Fourklor / predstava je v Domu kulture Kamnik Cirkus na mesec je kolaž utrinkov človeškega stremljenja v zvezdno nebo. Je popotovanje, je optimizem in upanje, igra in polet v vesolje. Pojdite z nami. Na naši ladji je prostora za vse. Z neba visijo vrvi in napenjajo svilena jadra. / predstava bo v Domu kulture Kamnik Vita Mavrič in Jani Kovačič »KONTRA-ALBA« nastopajo: Jaka Pucihar (klavir), Janez Krevel (kontrabas), Gašper Bertoncelj (bobni), Matic Smolnikar (kitara), Peter Ugrin (violina), Jani Kovačič (besedila, pripovedovanje ) Glasbeni večer »Kontra-Alba« Vita Mavrič posveča Janiju Kovačiču in njunemu skoraj četrtstoletnemu glasbenemu sodelovanju. On je kantavtor z raskavim ciničnim glasom. Ona šansonjerka z jasnim, čustvenim vokalom. Jani in Vita. Večer in Jutro. Kontra-Alba. sobota, 25. november 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Brata Grimm: RDEČA KAPICA lutkovna predstava / Mestno gledališče Ptuj, Gledališče Labirint / režija: S. Jovanović / nastopa: Tina Oman / 40’ / primerno za starost: 2+ Rdeča kapica se odpravi v gozd, da bi obiskala babico, tam pa sreča zelo lačnega volka. ponedeljek, 27. november 20.00 / abonma koncertni MODRI in IZVEN knjige za odrasle ROMANTIKA V ČRNOBELEM program: Mahler, Brahms, Kurtág / izvajalci: Izabella Simon (klavir), Dénes Várjon (klavir) Klavir štiriročno je posebna glasbena disciplina. Dvajset prstov lahko upodobi skoraj celoten orkester in obenem zveni zelo osebno in intimno, zato je veliko klasičnih uspešnic našlo nove podobe v priredbah za dva pianista na enem klavirju. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si Leta Didakta, 2010 Francoska pisateljica, profesorica književnosti in avtorica, ki je za svoj doprinos k literaturi v letu 2022 prejela tudi Nobelovo nagrado za književnost, s svojim delom Leta (ki je, mimogrede, zaenkrat še vedno edino avtoričino delo, prevedeno v slovenski jezik) vnovič dokaže, da ji ni para. Znova smo namreč priča briljantnemu preklapljanju z zasebnega na kolektivno, pri čemer avtorica v pisanje vseskozi vnaša svojevrstne prvine, lasten slog in avtobiografske sestavine. Delo nas tako popelje v dogajanje po drugi svetovni vojni, kjer si lahko ogledamo občutja in vtise v povojnem obdobju, nenazadnje pa lahko spremljamo tudi hiter vzpon tehnologije, ki je za vedno spremenila pojmovanje nam dotlej poznanega sveta. Prav zaradi pisateljičine edinstvenosti se ji je švedska Akademija odločila podeliti prestižno nagrado, ki jo upravičuje pisateljičin pogum oziroma drznost, s katero avtorica v svojih delih »razkriva korenine, odtujitve in kolektivne omejitve osebnega spomina«. Eldar Magomedovič Gadžijev Škarje, prosim Beletrina, 2022 Smo v obdobju, ko nastajajo številne medicinsko obarvane (avto)biografije oziroma mnoga zdravniška dela, ki razkrivajo resnice in tudi temne plati medicinske stroke kot tudi številna dognanja, ki so širšemu občestvu povečini neznana. Eno takšnih del so tudi popolnoma razgaljeni spomini enega najboljših slovenskih kirurgov, svetovno uveljavljenega specialista za kirurgijo jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke, dr. Eldarja Magomedoviča Gadžijeva. V pričujočem delu izkušen zdravnik in tudi vešč slikar odstira tančice ter nam ponuja vpogled v svet medicine, ki ga običajen smrtnik sicer nikdar ne dobi. Poleg zdravniškega vpogleda pa nam avtor ponuja tudi uvid v pacientovo perspektivo, saj je danes tudi sam eden tistih, ki jim je še nedavno pomagal. Kot sam pravi: »Le dober človek je lahko dober zdravnik, dober zdravnik pa priznava tudi svoje napake.« Delo vsekakor lahko razsvetli tako poznavalce medicinskega področja, torej strokovnjake, ki delujejo v medicini, kot tudi širše bralstvo, ki si je od nekdaj želelo pokukati v zakulisje medicinskega dogajanja. Melanie Joy Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave: uvod v karnizem Hiša knjig, 2023 Provokativno naslovljena knjiga, ki bralca s svojo tehtno, argumentirano vsebino pospremi k razmisleku o tem, kako so nekatere živali deležne vse naše pozornosti in ljubezni, medtem ko druge obravnavamo kot stvari, jih redimo, ubijemo in použijemo. Kam izgine empatija, kam izgine sočutje, za katero raziskave kažejo, da naj bi bila pri človeku biološko pogojena. Sprenevedanje, ki je potrebno za tovrstno prakso, je moč razumeti le na ravni ideološkega delovanja prepričanj, da je prehranjevanje z živalmi običajno, naravno in kot tako samoumevni del človeške eksistence. Knjiga, po kateri je nemogoče ubraniti stališče, da brez mesa ni južine. Izbral in uredil: Janez Dolinšek Anders Hansen Ko možgani bluzijo: odveza vsem, ki ste depresivni in tesnobni Mladinska knjiga, 2023 Navkljub dokazom o neverjetni zmogljivosti naših možganov, nam ti ne zagotavljajo, da bi se ves čas dobro počutili. Njihov razvoj je tok evolucije usmerjal predvsem k servisiranju preživetja in reprodukcije, ne pa k zagotavljanju nekakšnega blaženega stanje večne sreče. Avtor pri razumevanju anksioznih in depresivnih stanj izhaja iz evolucijske biologije, a ga kot zdravnika in psihiatra zanimajo predvsem vzroki nastanka in načini zdravljenja teh duševnih motenj. Pri tem nam ponudi nekaj zanimivih uvidov in spoznanj, med drugim tudi na nepogrešljivo vlogo telesne aktivnosti pri preprečevanju in zdravljenju. knjige za otroke in mladino Darja Marinšek Pozabljiva stonoga Mladinska knjiga, 2023 Mala stonoga se je prebudila in mama ji pove, da bo treba v vrtec. Mala stonoga najde polno izgovorov, da ne bi šla v vrtec. Ne ve, kje je pustila levi čevelj številka tri, ugotovi, da ima strgano vezalko na številki dvanajst desno, tišči jo čevelj dvaintrideseti levo … Pravi, da bi raje ostala doma in bi z mamo risali, se skrivali, gledali risanke … Po dolgem prigovarjanju pa mama ugotovi, da je tudi ona nekaj pozabila, da je danes pravzaprav praznik. Tako sta se obe sezuli, ostali doma in počeli, kar sta želeli. Slikanico krasijo imenitne ilustracije Hane Stupice. Knjiga je izšla v zbirki Čebelica, ki letos praznuje 70 let. Letošnja bera zbirke Čebelica šteje sedem slikanic, do zdaj je v zbirki izšlo že 478 knjig. Paul Watson Mi smo ocean Hiša knjig, 2023 Slikanica pripoveduje o pomembnosti oceanov in vode za življenje na našem planetu. Oceani, ki obsegajo nekaj več kot 70 odstotkov površine Zemlje, so ključni za naš obstoj in njihovo zdravje je zelo pomembno za zdravje celotnega planeta. Avtor knjige Paul Watson je borec za pravice živali, morski naravovarstvenik, pomorščak, pisatelj, pedagog, pesnik in ustanovitelj Sea Shepard Conservation, organizacije za ohranitev oceanov in prostoživečih živali pred nezakonitim lovom. Poetično besedilo slikanice otroke uči, kako močno smo povezani z vodo in jim razloži vodni krog, proces kroženja vode v naravi. Akvarelne ilustracije čudovito prikazujejo medsebojno povezanost živih bitij in slikovno podpirajo celotno besedilo slikanice. Brata Fan Lizika in oblak Morfem, 2023 Deklica Lizika se je s starši vsako soboto odpravila na sprehod. V parku, polnem paviljonov, vodnjakov in dreves, je stekla do prodajalca oblakov. Čeprav oblaki niso bili več nekaj, kar bi bilo po zadnji modi, je bilo Liziki vseeno – izbrala si je povsem običajen oblaček, ki ga je poimenovala Milček. Ves čas je skrbela zanj, ga ob lepih dnevih vzela s seboj na sprehod in oblak ji je v zameno rosil njene orhideje in praproti. A oblak je rasel in rasel … Neke noči je zahrumelo in Milček je izbruhnil. Lizika je vedela, da je čas, da ga izpusti na prosto, saj oblaka ne smeš zapirati v tesen prostor. Smo ljudje dovolj močni, da nekoga izpustimo? Imamo koga tako radi, da mu pustimo prostost? Ponovno je pred nami čudovita zgodba in ilustracije izpod peresa bratov Fan. 26 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Mednarodni dan demokracije Mednarodni dan miru 15. septembra praznujemo mednarodni dan demokracije. »Z vsakim iskrenim prijateljstvom utrdimo temelje, na katerih počiva mir celotnega sveta.« (Mahatma Gandhi) oš preserje pri radom­ljah ­ Omenjeni dan je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo novembra 2007, prvič pa smo ga obeležili septembra 2008. Beseda demokracija izvira iz grških besed: demos = ljudstvo in kratein = vlada. Učiteljica je učence vprašala, kaj bi oni naredili, da bi bilo, po njihovo, pošteno. Učenci smo predlagali, da se kandidati sami javijo, zberejo pa jih sošolci in sošolke. Hkrati s tem predlogom smo učenci ugotovili, da bo zmagal tisti, ki je bolj priljubljen, in ne tisti, ki je dober. Na ta oš preserje pri radomljah Organizacija združenih narodov (OZN) je 21. september razglasila za mednarodni dan miru, saj želi pozvati vse narodnosti, da odpravijo vsakodnevno sovražnost in si na podlagi informacij ter splošnega zavedanja prizadevajo za mirno reševanje sporov. V svetu ga praznujemo od leta 2001. To je dan, ko naj bi povsod vladal mir, oboroženi in drugi spopadi pa naj bi se prekinili. Cilj mednarodnega dneva miru je, da se med ljudmi razširi vest o tem, da obstaja alternativa vojnemu stanju in da je možen tudi svet, v katerem vlada mir. Na ta dan smo se v okviru OPB na naši šoli pogovarjali o miru. Kaj pomeni, ko nekomu rečeš: »Daj mi mir!« Dragi starši, ali ste danes popili svojo jutranjo kavo v miru? Dragi učenci, ali smo danes po hodniku stopali mirno? Kaj je za vas pomirjujoča glasba? Na vse to smo iskali odgovore. Oblikovali pa smo tudi golobčke miru iz papirja, ki zdaj krasijo naše učilnice. Učiteljici OPB Maja Zobavnik in Ruška Zupančič ter Simona Jeran, vodja Unesca, OŠ Preserje pri Radomljah Dan miru na OŠ Preserje pri Radomljah Simona Jeran Foto: Maja Zobavnik Evropski dan jezikov Na OŠ Preserje pri Radomljah smo tudi letos obeležili evropski dan jezikov, ki ga vsako leto praznujemo 26. septembra. Dan demokracije v 5. c razredu na OŠ Preserje pri Radomljah Ta dan nas opominja na pomen demokratičnih vrednot in temeljnih elementov demokratičnega vladanja, poleg tega pa je to priložnost za pregled trenutnega stanja demokracije po svetu. Sodobne demokracije so večinoma predstavniške demokracije. Gre za obliko t. i. posredne demokracije, pri kateri oblast izvajajo izvoljeni predstavniki, ki v imenu ljudstva sprejemajo odločitve. Tako vrsto demokracijo poznamo tudi pri nas. Slovenski državni zbor sestavlja 90 poslancev in se voli na vsaka štiri leta. Na OŠ Preserje pri Radomljah smo ga v 5. c razredu obeležili tako, da smo izvedli razredne volitve v šolsko skupnost ter šolski parlament. Razredničarka Kristina Ferel je začela uro tako, da je sama izbrala učence, ki so po naravi bolj tihi in se sami ne bi javili za tako nalogo. Nato je učencem povedala, da vidi na njihovih obrazih neprijetne izraze in da jo zanima, zakaj. Učenci smo izrazili mnenje, da učiteljica ni bila poštena, saj se predstavniki sami niso strinjali, da bi to bili in tudi drugim učencem se ne zdi prav, da oni ne morejo sodelovati. način smo prišli do lastnosti, ki želimo, da jih kandidat ima. Te so bile: • dobro posluša, • vse zapiše, • ima dobre ideje, • je pogumen. Kmalu zatem se je porodilo vprašanje, kako bomo vedeli, da imajo učenci resnično te lastnosti. Učenci smo ugotovili, da se lahko kandidati tudi zlažejo, če jih ne poznamo dobro. Spraševali smo se, kaj lahko naredimo, da bi zmanjšali možnost laganja. Učenci smo predlagali, da kandidate izprašamo ter tako oni sami dokažejo (povedo), da imajo te lastnosti, tako da navedejo, kaj so že naredili. Ko smo končali s pogovori, smo skuhali volilni golaž. Opogumilo se je osem kandidatov – pet dečkov in tri deklice. Po predstavitvi in intervjujih sta bili za šolski parlament izbrani dve deklici, za šolsko skupnost pa deček. Vsi trije izbrani kandidati so podali tudi končno izjavo o uspešni kandidaturi. Kristina Ferel, razredničarka, in Simona Jeran, vodja Unesca, OŠ Preserje pri Radomljah Kristina Ferel in Simona Jeran Foto: Kristina Ferel Rumene rutice in široki nasmehi September je v šolah vedno poseben mesec. oš dob Še posebej za prvošolčke. Na osnovni šoli Dob smo na prvi šolski dan pripravili za naše najmlajše šolarje poseben program. Spoznali so svoje učitelje, učenci višjih razredov pa so jim zaigrali in zapeli. Obiskala sta jih najbolj radoveden medved Piki Jakob in prijazni Videk. Po slavnostnem prigrizku so učenci simbolično skočili v prvi razred in prejeli darilo občine Domžale. Svoje nove rumene rutice so si ponosno nadeli in od tistega trenutka jih bodo spremljale na vseh šolskih poteh. Prva dogodivščina jih je čakala že sredi meseca, ko nas je obiskal kuža Pazi. Z učenci se je pogovoril o varnosti v prometu in jih nato varno popeljal čez prehod na pešce. Prvošolčki pa so se preizkusili tudi v vo- žnji vozil na nožni pogon po poligonu. Upoštevati so morali prometne znake in pravila varne vožnje. Pri vožnji so se neizmerno zabavali in če bodo tako previdni pri vožnji tudi kasneje, bodo naše ceste varne. Le nekaj dni kasneje smo rumene rutice spet peljali na izlet. V Domžalah smo se udeležili mini olimpijade. Na odlično organiziranem dogodku so otroci spoznali vrsto športnih društev iz bližnjih krajev in se na njihovih delavnicah dobro razgibali in zabavali. September je bil zelo dinamičen mesec, zdaj pa smo že skoraj na koncu oktobra. V prvem tednu, to je v Tednu otroka, so imeli otroci kup zanimivih dejavnosti, ki so jim priklicale na obraz široke nasmehe. Aleksandra Pogorevčnik, OŠ Dob oš preserje pri radomljah Letos so bili v ospredju materni jeziki učencev, ki niso slovenščina, saj smo želeli, da se učenci tujci bolj vključijo v našo skupnost in se počutijo kot integralni del le-te. Tako so nam nekateri sošolci od 1. do 9. razreda na razredni uri ali pri uri jezika pripravili učno uro svojega jezika, kulture in posebnosti. Med drugim smo se učili pozdrave v ruščini, bosanščini, srbščini, japonščini in hebrejščini. Poleg tega so nam nekateri predstavili jezike, ki se jih učijo iz lastnih interesov, kot na primer korejščino, italijanščino, španščino, norveščino in celo naglase v angleščini: eden od učencev je spregovoril v britanskem, avstralskem in škotskem naglasu! Spoznali smo tudi različne pisave, kot so cirilica, katakana in hebrejska pisava. Slišali smo o lokaciji držav na zemljevidu, glavnih mestih, značilni hrani, najpomembnejših praznikih, poročnih običajih, izpolnjevali smo učne liste, poslušali različne glasove, iskali razlike med zapisanim in izgovorjenim, risali zastave, zapeli del njihove himne, brali in se smejali ob angleških vicih in podobno. Poslušalci smo predstavitve jezikov poslušali odprtih ust in sošolce na koncu zasuli z vprašanji. Res smo se zabavali ob poslušanju eksotičnih jezikov, obenem pa občutili nelagodje, ki ga v nas vzbudi nepoznavanje jezika. Enotni smo si bili, da znanje tujih jezikov ter poznavanje drugih kultur bogati, povezuje in osvobaja. Učitelji Blanka Premik, Alenka Kavka, Tanja Kastelic, Kristina Ferel, Maja Zobavnik, Bojana Lužar, Gregor Dovč in Simona Jeran, OŠ Preserje pri Radomljah Simona Jeran Foto: Maja Zobavnik Aktivni bralci Srednja šola Domžale med izzivi prepoznava potrebo po dvigu bralne kulture. srednja šola domžale Vzgojiti želimo aktivne bralce, saj le-ti lahko živijo v EU kot aktivni državljani Evrope, zato smo veseli, da smo z novim šolskim letom pridobili projekt Erasmus+, s katerim bomo bralno kulturo med dijaki dvignili. Zavedamo se, da je branje ena od ključnih kompetenc sodobnega človeka, pomembna na vseh področjih življenja. Ker učni načrt slovenščine v večini programov ne vključuje literature, ki bi jo dijaki samovoljno brali, jih želimo s projektom spodbuditi k branju sodobne literature, ki jim je verjetno bliže kot klasična, ki se obravnava pri pouku. Zato želimo kot dodatno ponudbo na šoli uvesti tudi t. i. knjižni klub. Poiskali smo šolo, kjer ga že imajo, saj menimo, da je treba uveljavljeno dobro prakso posnemati. Hkrati želimo ustvariti splet­ ni časopis bralnega kluba in popolniti knjižnico z e-bralniki. Sodelovanje med šolama smo si zamislili tudi s povezovanjem na daljavo z vsemi sodobnimi IKT-pripomočki in aplikacijami. Šoli bosta v šolskem letu 2023/24 sodelovali pri razvijanju bralne kulture, zavedanju evropske identitete Uvodno srečanje bralnega kluba v šolski knjižnici in spoznavanju kulture države partnerske šole. Vrhunec sodelovanja bosta mobilnosti, ki bosta potekali spomladi 2024. Dijake in učitelje naše šole bo gostila šola v okolici Aten, hkrati pa bo naša šola sprejela dijake in učitelje šole iz tujine. Dijaki obeh šol bodo sodelovali v dejavnosti eTwinning z naslovom Branje za užitek in spremembo. V tem programu bodo na raziskovalno in igrivo obravnavali teme prebranih knjig. Šoli bosta imeli knjižni klub, v okviru katerega bomo dijake spodbujali k branju obšolskih knjig iz šolske knjižnice, o njih razpravljali in jih predstavljali v kreativnem poustvarjanju. Knjige, ki bodo izbrane, bodo spodbujale koncepte in ideje, kot so strpnost in vključenost, državljanska zavest, demokratični ideali, odprta in pozitivna miselnost, pacifizem in okoljska zavest. Dijaki se bodo vključili v kritično branje tiskanih/spletnih medijev (aktualno ozaveščanje in zaščita pred dezinformacijami). Prve korake pri vzpostavitvi knjižnega kluba smo že izvedli. Veseli smo, da se je odzvalo veliko število dijakov. Naj bo branje zares v užitek! Nina Skube, prof. slov., koordinatorka projekta Foto: Tina Petkovnik letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 27 iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si V CENTRU ZA MLADE NOVEMBRA DOGAJA NOVEMBRA JEZIKAMO FRANCOŠCINA, ZACNEMO 9. 11. Prijave zbiramo za začetni in nadaljevalni tečaj. Tečaj bo potekal ob četrtkih 17.30-19.00 v CZM. Vodi: Tanja Manigoda Stanojević, dipl. prof. francoskega jezika in umetnosti. ŠPANŠCINA, ZACETNA | ZACNEMO 8. 11. Prijave zbiramo za začetni tečaj. Tečaj bo potekal ob sredah 16.00-17.30 v CZM Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike. USTVARJALNO UHANI IZ POLIMERNE MASE | 23. 11. 2023 Na ustvarjalni delavnici si boste lahko izdelali unikatni nakit po svojem okusu. Delavnica bo potekala v četrtek, 23. 11. 2023, z začetkom ob 17. uri. Namenjena je mladim med 15.-30. letom in je brezplačna. Vodi: Brigita Lozar, ustanoviteljica Trmoglavke. USTVARJALNE DELAVNICE | SREDE Ob sredah ustvarjamo! Ustvarjalne delavnice potekajo v treh skupinah: 1. skupina: 8-13 let, termin: 14:30-15:45 2. mavrična skupina: ZAKLJUČENA 3. skupina: 14-30 let, termin:18:00-20:00 Namenjene so otrokom 10-14 let. Potekajo ob torkih 17:00. Cena je 1,5 € na obisk. Vodi: fotografinja Daša Kankaraš. VADBA ZA MLADE Joga bo potekala ob torkih 18:00-19:00. Začnemo 7. 11. 2023. Vodi Špela Gorjup, mag. športne vzgoje, vaditeljica hatha joge. Pilates bo potekal ob ponedeljkih 17:30-18:30. Začnemo 6. 11. 2023. Vodi Maša Saksida , učiteljici pilatesa. MIG PILATES AMO Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. MEDGENERACIJSKA DELAVNICA NARAVNA KOZMETIKA - PILING IN KREMA ZA OBRAZ CETRTEK, 16. 11. 2023, 18:00-20:00 Vodi: Mira Klemenc - kozmetika Meze Cena: 5 € za mlade do 30 let / 10 € odrasli / otroci v spremstvu staršev brezplačno PREDAVANJA ZA STARŠE Predavanji potekata v okviru Šole za starše, Študijsko-raziskovalnega centra za družino, enota Domžale. IMAMO NAJSTNIKA - KAKO GA RAZUMETI? TOREK, 7. 11., OB 18:00 Najstništvo je razvojno obdobje, ko se možgani intenzivno razvijajo in rastejo in obdobje, ki je za starše čas velikih izzivov in priložnosti. Na predavanju bomo spregovorili o tem, kako razumeti najstniške možgane. Izvajalka: Lili Kodelja, zakonska in družinska terapevtka. SPLETNA PORNOGRAFIJA – KAKO SE O TEM POGOVARJATI Z OTROKI? TOREK, 21. 11., OB 18:00 Ena od najhitreje rastočih odvisnosti med mladimi je spletna pornografija. Na predavanju bomo spregovorili, kako spletna pornografija vpliva na otroke in mlade, kakšen učinek ima na njihove razvijajoče možgane. Opozorili bomo na stvar, ki jih kot starši ne smemo spregledati. Izvajalec: Miha Novak, psihoterapevt specializiran s področja tematike spolne zasvojenosti FOTOGRAFSKI NATECAJ POGLED 2023 Tudi to jesen pripravljamo fotografski natečaj Pogled 2023. Letošnje teme natečaja, ki jih lahko oddate v barvni ali črno-beli tehniki: Pravokotnik/kvadrat Rdeče Prosta tema VESELE JESENSKE POCITNICE Čeprav bodo kratke, tudi novembra pripravljamo Vesele jesenske počitnice. Potekale bodo v četrtek, 2. 11. in v petek 3. 11. Program bo potekal med 9. in 15. uro, varstvo pa bo zagotovljeno med 8. in 16. uro. Cena počitnic je 5€/dan. Prijave so že odprte. Sprejemamo jih na info@czm-domzale.si ali 040/255-568. Več informacij najdete na naši spletni strani. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. VEC INFORMACIJ NAJDEŠ NA SPLETNI STRANI CZM Posledice pomanjkanja gibanja v času epidemije se vse bolj kažejo pri predšolskih otrocih in otrocih prve triade osnovne šole. šad mavrica Otrokom je bilo v tem času odvzeto gibanje, kar je ključno pri njihovem motoričnem razvoju. Poleg tega je dokazano, da je gibalna sposobnost povezana tudi s sposobnostjo učenja. Vaditelji v ŠAD Mavrica vse bolj opažamo porast debelosti in pomanjkanje osnovnih motoričnih sposobnosti. Otrokom veliko težavo predstavljajo ovire oziroma prepreke v njihovem vsakdanu, kot je plezanje čez ali pod ograjo, skok čez potoček, hoja po robniku, metanje, pobiranje ipd. V ŠAD Mavrica vse starše pozivamo, da svoje otroke vključijo v katerikoli gibalni program ter jim s tem omogočijo možnost gibalnega in umskega razvoja. V našem okolju je ogromno ponudnikov različnih športnih aktivnosti, zato se za vsakogar nekaj najde. Na spletni strani https:// sadmavrica.si si lahko ogledate ponudbo različnih vadbenih programov. Pika Potočnik, vodja vadb Kostanjev piknik v vrtcu Dominik Savio FOTOGRAFSKE DELAVNICE ZA OTROKE JOGA Otroci koronskega časa V naše kraje je spet prišla jesen, ki nas vsako leto obilno obdari s svojimi darovi. vrtec dominik savio To je tudi čas, ko v našem vrtcu tradicionalno pripravimo kostanjev piknik. Že lani smo ga iz dopoldanskega prestavili v popoldanski čas, saj se ga tako lahko udeleži več družin. Tudi letos smo se 10. oktobra 2023 v popoldanskem času zbrali zaposleni v vrtcu ter otroci in njihove družine. Prijazna gospoda Tone Omahna in Marko Rožič sta nam kar na igrišču vrtca spekla kostanje. Poleg prijetnih pogovorov med lupljenjem kostanja so se prisotni lahko preizkusili v ličkanju in ‘rofkanju’ koruze, ustvarjali v jesenskih delavnicah, si dali poslikati obraz, najmlajši pa so razvijali svoje motorične spretnosti ob gibanju po poligonu. Srečanje je bilo tudi ekološko naravnano, saj so starši lahko v izmenjevalnici podarili in hkrati poiska- li kakšen primeren kos oblačila za svoje malčke. Prijetno popoldne se je kar prehitro prevesilo v noč, ko smo se za- dovoljni poslovili in si obljubili, da se na kostanjevem pikniku srečamo spet prihodnje leto. Mateja Žankar, vzgojiteljica Teden otroka na OŠ Domžale Na Osnovni šoli Domžale smo od 2. do 6. oktobra 2023 praznovali Teden otroka. oš domžale Na naši šoli Teden ske torbe in nekatere zamisli so bile otroka vzamemo resno in ponovno zelo kreativne. Nekdo je svoje zveznas je šolska skupnost razveselila ke in peresnico pripeljal s samokolin pripravila posebne aktivnosti za nico, drugi v trgovinskem vozičku, ves teden. devetošolka pa je prinesla kar stojaTeden otroka smo začeli igrivo s lo za obešanje perila ter nanj s kljusocialnimi igrami, saj smo med po- kicami pripela zvezke. Videli smo ukom igrali vislice, ugani kdo, dan— šolske pripomočke v loncih, kovčnoč ter druge zabavne igre, s kateri- kih, škatlah, boksu za živali, avtomi smo si popestrili dan. V torek je mobilčku, celo v akvariju! Ta dan bil ‘no backpack day’ – torej si mo- je bil izjemno zabaven in poln preral prinesti kar koli razen svoje šol- senečenj. V sredo smo imeli nalogo obleči nekaj zelenega – zeleno majico, hlače, nogavice ... Četrtkov izziv pa ni bil poseben samo za nas učence, temveč tudi za učitelje, saj smo 5. oktobra praznovali svetovni dan učiteljev. Učenci smo lahko postali učitelji in učiteljice za en dan. Precej smo se nasmejali, saj so si nas učitelji kar malo privoščili. Šolski novinarji smo pripravili še objavo za šolski radio, v kateri smo se vsem učiteljem zahvalili, da nam vsakodnevno predajajo znanje in prenašajo naše vragolije, ter v imenu naše ravnateljice Nine Valenčič vse učitelje povabili v zbornico na kavo in piškotke. V petek smo Teden otroka zaključili s turnirjem v namiznih igrah ter domov odšli brez domače naloge, razveselili pa smo se tudi odlične malice in kosila, saj je bil tudi šolski jedilnik čisto po našem okusu. Poleg vsakodnevnih izzivov ter popestritev pouka so vsak dan v tednu učenci od prvega do petega razreda med glavnim odmorom imeli disko odmor v avli, ampak smo učenci predmetne stopnje malo pogoljufali in se zabavali skupaj z njimi. Teden otroka je bil res čudovit in poln presenečenj, zato nam bo ostal v lepem spominu. Lina Ikić, Iza Slaviček, Zarja Smrkolj, šolske novinarke 28 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si Finale 23. Gostičevih dnevov 2023 Podjetniška bralna značka Zaključni slavnostni koncert na Homcu posvečen Vladimirju Kranjčeviću V torek, 17. oktobra, je v prostorih Knjižnice Domžale potekala zaključna prireditev že druge uspešne sezone Podjetniške bralne značke, ki se je tudi v zadnjem letu odvila v sodelovanju z Obrtno zbornico Domžale. Tradicionalni slavnostni koncert, tokrat še dodatno v spomin maestru Vladimirju Kranjčeviću (1936–2020) ter v realizaciji solistk in solistov zagrebške in ljubljanske Opere je v ž. c. Marijinega rojstva na Homcu izzvenel tradicionalno in vsakoletno, operno. Oba, ki jima je bilo to posvečeno, naš pevski as, tenorist Jože Gostič (1900– 1963) in zagrebški maestro Vladimir Kranjčević sta bila kar najtesneje povezana z opero; slednji (V. Kranjčević) tudi kot pobudnik in dolga leta so-organizator zdaj že 23. Gostičevih dnevov tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Tudi tokrat (15. okt.) je bilo tako. Koncert je bil razdeljen na kar nekaj delov, četudi izveden enovito. Izvajalci so se gibali med korom (z orglami) in prezbiterijem (s klavirjem in zborom), med hrvaškimi izvajalci-gosti in našimi umetniki (Slovenci), med cerkveno in posvetno glasbo. Med zagrebškimi gosti oz. izvajalci HNK Zagreb so bili to: sopranistki Darija Auguštin in Ivana Lazar, mezzosopranistka Emilia Rukavina, baritonist Davor Nekjak ter organist in pianist Ivan Ščepanović. Med Slovenci pa še: Nina Dominko/sopran, Dejan Maksimilijan Vrbančič/tenor, Jože Vidic/bariton, Irena Zajec/klavir, Operni zbor Opere in baleta SNG Ljubljana (zborovodkinja Željka Ulčnik Remec, korepetitorka Marina Đonlić) in dirigent zaključnega dela koncerta Ayrton Desimpelaere. Začetek in kamor so se hrvaški operni solisti še vračali, je bil na cerkvenem koru (W. A. Mozart, J. S. Bach, A. Vivaldi, G. F. Händel, A. Scarlatti in G. B. Pergolesi); zaradi možnosti in prostorskega ambienta ter akustike dobrega orgelskega inštrumenta več kot odlično. Pa še za del sakralne glasbe je bilo to več kot razširjena ponudba, da ne rečem tudi umetniških dosežkov vseh izvajalcev, ki so se zvrstili na koru. Potem pa še knjižnica domžale in obrtna zbornica domžale Prireditev, ki je bila literarno-podjetniško obarvana, se je tokrat osredotočila na zgodbo mlade podjetnice, avtorice, ustvarjalke in nasploh vsestranske dame Petre Škarje, ki je skozi pogovse tisto, kar je sledilo ob klavirju in s dirigent A. Desimpelaere. Skupaj so klavirjem v cerkvenem prezbiteriju. V izvedli pet (od sedmih) stavkov znadelih J. S. Bacha, G. F. Händla, W. A. menite Messe de Requiem v d-molu, Mozarta, Ch. Gounoda, M. Ravela, G. op. 48 (1887–1890) slovitega Francoza Gabriela Faureja. V stavkih Introit Verdija in G. Faureja. V ariji Leonore iz Verdijeve ope- et Kyrie, Sanctus, Pie Jesu. Libera me re Moč usode, hrvaški solistki D. Au- in In paradisum (torej sta manjkala le guštin in naši pianistki I. Zajec sta Offertorium in Agnus Dei) omenjenese pridružila še moški del Opernega mu finalu ni čisto nič zmanjšalo neke zbora in dirigent ljubljanske Opere in vrste vokalno inštrumentalne apotebaleta Belgijec A. Desimpelaere (roj. oze. Tudi oba dolgoletna protagoni1990). Ob že navedenih sodelavcih so sta Gostičevih dnevov (v Ljubljani-na vsi skupaj lepo zaokrožili te solistične Homcu … in v Zagrebu …), dolgoletna in duo-nastope pevcev. Če je bil tale umetniška sopotnika V. Kranjčević in uvodni in večinski del polarno in na- naš dr. Mirko Cuderman (roj. 1930) bi cionalno razdvojen in dokaj uravno- bila ali pa sta še lahko več kot zadovešen, pa je bil v kvalitativnem po- voljna s takimle oživljanjem vezi med gledu nekako izenačen. Razgibanost dvema sosednjima narodoma, med našega cerkvenega prostora je doda- preteklostjo, tradicijo in prihodnola svoje, prav tako pa nekako bipolar- stjo, ter seveda in povsem lepotno izno cerkveni in posvetni pol glasbene postavljeni delež vseh teh atributov lepote med vokalom (-i) in inštrumen- ali pa še nekaterih drugih? Tudi totalom. Če je bil številčno ta del mal- kratni pokrovitelj (Občina Domžale), ce v prid Hrvatom (4:3), pa so bili do- oba donatorja (Gostilna in penzion sežki vseh sedmih solistk in solistov Repanšek s Homca in Ličarstvo Štru(skupaj z orgelskim in klavirskima kelj s Preserij pri Radomljah), zlasti še spremljevalcema) več kot pariteten. vsi štirje organizatorji: Kulturno druVsem skupaj bi lahko pripisali kar do- štvo Jože Gostič s Homca, Društvo priločene (poustvarjalne) presežke. jateljev zagrebške Opere, SNG Opera Posebno ali kar ‘dodano vrednost’ in balet Ljubljana in Opera HNK Zapa smo slišali v finalu, kjer so se na- greb so lahko prezadovoljni, kakšen šemu opernemu zboru (okoli 40 pevk ‘posel’ so v tem primeru opravili; ne in pevcev) v cerkvenem prezbiteri- le umetniški, pač pa tudi le-tega nadju pridružili še pevska solista N. Do- gradili s številnimi drugimi dodatki. minko in J. Vidic, pianistka I. Zajec in Dr. Franc Križnar Podjetniške bralne značke, ki tokrat poteka od oktobra 2023 do septembra 2024. Zgibanke, seznam izbrane literature ter samo gradivo lahko dobite tako v Knjižnici Domžale in njenih enotah kot tudi na Obrtni zbornici Domžale pri Ajdi Vodlan, ki vas 21. vor razkrila začetke, vzpone in pad- novembra vabi tudi na prvo podjetnice svoje zavidljive podjetniške poti. ško-literarno srečanje v novi sezoni. Dogodek, ki sta se ga med druVeč o dogodku si lahko preberete gim udeležili tudi direktorica Obr- še na naslednji povezavi: domzalec. tne zbornice Domžale Karolina Ka- si/novice/podjetnistvo/z-zakljuclan in direktorica Knjižnice Domžale nim-dogodkom-zaokrozili-ze-drumag. Barbara Zupanc Oberwalder, je go-uspesno-izpeljano-sezono-podpovezovala strastna družboslovka in jetniske-bralne-znacke/ O odprtju prve podjetniške knjižnipiska, Domžalčanka Ajda Vodlan, ki se je z gostjo večera pogovarjala tako ce v Sloveniji, ki je potekalo v decemo zasebnem kot tudi o poslovnem ži- bru 2021, na sedežu Obrtne zbornice vljenju, seveda pa se je predstavilo Domžale na Viru pri Domžalah, pa iztudi raznoliko, tako leposlovno kot vsete na: www.domzale-ooz.si/prvatudi strokovno gradivo, ki ga je Petra -podjetniska-knjiznica-v-sloveniji/ Sodelovanje v Podjetniški bralni v svoji pisateljski karieri že spisala. Ob zaključku uradnega dela so znački je namenjeno tako podjetnibila vsem, ki so zaključili podjetni- kom kot ljubiteljem podjetniškim vseški bralni program, podeljena priroč- bin, dobrodošli pa ste tudi vsi ostali, na (knjižna) darila in priznanja, sle- ki vam področje morda še ni poznano, dil pa je sproščen pogovor ob pijači bi se pa želeli z njim pobliže seznaniti. Besedilo in foto: Barbara in jedači. Z zaključkom druge sezone Kopač (Knjižnica Domžale) smo kar takoj vstopili v tretjo sezono Mala nočna glasba v Radomljah Po lepi meri časa se je v petek, 22. septembra, v Kulturnem domu Radomlje ponovno odvijal večer muzikala. kulturno društvo mlin ra­ domlje Ime muzikala Mala nočna glasba res da spominja na Mozarta, vendar gre tukaj za mojstrovino ameriškega skladatelja in pisca besedil Stephena Sondheima, ki je zaslužen za preoblikovaje ameriškega muzikala, zato ga pogosto nazivajo z očetom sodobnega glasbenega gledališča. Sondheim je napisal glasbo in besedilo pesmi, scenarij pa je delo Hugha Wheelerja. Vsem zdaj že poznani režiser Nejc Lisjak, ki se je letos vpisal v zadnji letnik igre v Manchestru, se je s svojim čudovitim prevodom ponovno poklonil tej glasbeni zvrsti, ki je tudi zaradi njega v Sloveniji vse bolj popularna. V koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem (SKGG), Cankarjevim domom in Kulturnim društvom Mlin Radomlje je na oder Linhartove dvorane Cankarjevega doma postavil blišč in glamur klasičnega broadwayjevskega muzikala, ki ga je prenesel tudi na manjši oder v Radomlje. Predstava je bila prava popestritev in čisti užitek, ki je občinstvo navdušila s takšno mero, da so igralsko glasbeno ekipo nagradili s stoječimi ovacijami in glasnimi vzkliki. Navdušujoče duhovit in romantičen muzikal Mala nočna glasba opisuje podeželje nekje na Švedskem okoli leta 1900. Gre za elegantno delo, ki je delno družbena komedi- ja delno bitka med spoloma, bogata glasbena partitura pa je v celoti napisana v variacijah tričetrtinskega takta, vključno s Sondheimovo najuspešnejšo skladbo Send in the Clowns oz. v prevodu Čas za razplet. Občinstvo je lahko opazovalo zapleteno mrežo odnosov igralke Desirée Armfeldt, ki jo je sapo jemajoče odlično upodobila Damjana Golavšek. S svojimi bogatimi igralskimi in pevskimi izkušnjami smo dobili vpogled v življenje igralske zvezde v tistih časih. In ko potujoča igralka nastopi v kraju svoje nekdanje ljubezni, odvetnika Fredrika Egermana, ki je zdaj sveže poročen, se strast med odtujenima zaljubljencema znova razplamti. Odvetnika Fredrika izvrstno odigra Marjan Bunič, ki je pogost član različnih igralskih ansamblov in slovenskih muzikalov. Z Damjano Golavšek sta že uigran par, kar smo lahko videli tudi na tokratni predstavi. Srečanje nekdanjih ljubimcev sproži naval ljubosumja pri vseh vpletenih: Desirée, Fredriku, njegovi mladi ženi Anne (iskriva mlada sopranistka in operna pevka Sara Lešnik), Desiréejinem trenutnem ljubimcu, grofu Carlu-Magnusu (čudovit baritonist in operni pevec Lucas Somoza Osterc), in njegovi ženi Charlotte (izjemna sopranistka, ki se uspešno pojavlja tako v operi kot muzikalih, njena igra je pa osupljivo prepričljiva, Željka Predojević Korošec). Oba moška – kot tudi njuni vznemirjeni ženi – privolita, da se bosta za konec tedna pridružila Desirée in njeni družini na podeželskem posestvu premožne matere, madame Armfeldt, ki jo je odigrala vrhunska slovenska dramska igralka in prejemnica Severjeve nagrade Polona Vetrih. S svojimi humornimi vložki in iskrivo energijo je poskrbela za številne salve smeha med občinstvom. Ko so vsi zbrani na enem mestu, se pojavi neskonč- se lotili z upoštevanjem vseh malenno možnosti za presenetljive nove ro- kosti – tako besednih, glasbenih kot mance in nepričakovane preobrate. scenskih. Ker se je dogajanje odvijaV muzikalu nastopi tudi mlada iz- lo v predpisanem časovnem okviru, vrstna igralka in pevka Eva Lisjak, ki smo lahko uživali v čudovitih kostuje vlogo Frederike odigrala zelo pre- mih, ki jih je zasnovala Andreja Stržimišljeno in do konca naštudirano. nar, za lepo in izjemno praktično sceV vlogi je bila tako prepričljiva, kot nografijo pa je poskrbela Urška Grebi dejansko živela svojo vlogo. Niso gorič. Pod svetlobne učinke, ki so popa to edini nastopajoči, ki so vredni tencirali in usmerjali pogled občinomembe. Prav vsak član zasedbe, ki stva, se je podpisala Urška Horjak, ki je stopil na oder, je bil izjemen. S svo- je dokazala, da je to še kako pomemjo igro in presunjeno nežnim tenor- ben element v predstavi, pod ton pa jem nas je očaral Gregor Ravnik. Gaja Gregor Troha, ki je poskrbel, da je do Sorč in njena izvedba pesmi Mlinar izraza prišla veličastna, skorajda opeje požela buren aplavz in zaradi ne- retna glasba, ki jo je v živo izvajal oromajne vokalne prezence marsikoga kester SKGG. Skrbno izbrani glasbeniosupnila. Prav tako so bili Eva Čer- ki so uigrano sledili dirigentski palici ne Avbelj, Marko Erzar, Katja Konva- Jakoba Barba, ki je poskrbel, da je oblinka (ki je med drugim tudi predse- činstvo nezavedno močneje doživljadnica SKGG in producentka predsta- lo čustveno dogajanje, ki se je odvijave), Klemen Torkar in Irena Yebuah lo na odru. V maskirnici sta za popoln Tiran krasen kvintet, ki je na visoki izgled igralske zasedbe skrbeli Mateinterpretativni ravni celotni muzikal ja Gradišek in njena hči Nika iz frizerharmonično spremljal in komentiral skega salona Teja v Mengšu. Vsekakor lahko zaključimo, da s presunljivimi besedili. Tatjana Bonin, Gašper Pavc, Erika Rode in Žiga smo bili ponovno priča glasbenoŠtrukelj so še podkrepili vtis in celo- -gledališkemu presežku v Radomljah. stno podobo, da gre resnično za vi- Prav vsakič, ko sem tam zbere skrbno sok nivo glasbene predstave. izbrana ekipa, smo lahko prepričani, Režiser Nejc Lisjak je v uigrani eki- da nas čaka čudovito preživet večer, pi z izjemnim glasbenim vodjem Si- ki nam bo ostal še dolgo v prijetnem monom Dvoršakom in mlado, a pro- spominu. Kdo ve, morda pa se nam nicljivo koreografinjo Mašo Vajda glede na uspeh v prihodnjem letu Andrejka ponovno dvignil nivo glas- obeta še kakšna ponovitev. beno igralskih predstav. Projekta so Pika Mušič letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Dobrodošle, upokojenske citrarske skupine Igranje citer je nekaj najlepšega za srce. PET 17 SOB 18 PON 20 PON 20 TOR 21 TOR 21 SRE 22 SRE 22 ČET 23 ČET 23 ČET 23 ČET 23 ČET 23 PET 24 PET 24 PET 24 PET 24 Knjižnica Domžale 18:00 | Kamišibaj pod slamnikom festival: kamišibaj predstave za otroke in odrasle Knjižnica Domžale 10:00 | Kamišibaj pod slamnikom festival: kamišibaj predstave za otroke in odrasle Knjižnica Domžale 8:00-19:00 | Bukvarna, nagradne igre Dan splošnih knjižnic Knjižnica Domžale 17:00 | Polž Štef se uči vljudnosti predstava za otroke ob dnevu slovenske hrane Knjižnica Domžale 9:30-10:30 | Igralne urice igrarije v knjižnici /2+/ Knjižnica Domžale 17:00 | Srečanje z Borisom Kopitarjem pogovor univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa domžale je bila ob pomoči Občine Domžale 7. oktobra 2023 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale gostitelj 2. srečanja upokojenskih citrarskih skupin Slovenije. Vabilu se je odzvalo sedem skupin z vseh koncev Slovenije, ki naše Domžale že dobro poznajo, saj se jih je večina udeležila vsaj ene od številnih prireditev, povezanih s citrami, v našem mestu. Glasbenice, moških kolegov je bilo le za vzorec, so pripravile res čudovito sobotno glasbeno popoldne, kjer smo se razvajali s povezovalko, tudi pevko, Pio Kladnik, ob glasbi pa tudi petju ljudskih, naro- vrstne glasbe, ter vsem zaželel vedno-zabavnih pa tudi zabavnih me- liko dobre volje ter dobrodošlico v lodij, ob tem pa nam je vsaka citrar- Domžalah. Domače citrarke in kiska skupina še srčno povedala, kaj taristi Kresničke, Tesere in Začetnijih združuje. Tako smo izvedeli, da ce Društva Lipa Domžale z mentojim igranje pomeni sprostitev, ve- ricama Damjano Praprotnik in Jaselje, prijateljevanje, druženje, ure- smino Levičar so se predstavile s sničitev želja. Pohvalile so mentor- pesmimi Sto ledi, Ne čakaj na maj je, dobro voljo, ki je nikoli ne manj- in Tam, kjer murke cveto. Sledilo je ka, povedale, da je igranje citer ne- igranje najmlajše Citrarske skupine kaj najlepšega za srce, pa tudi da ve- iz Univerze za tretje življenjsko obliko in rade nastopajo. Najprej smo dobje Ribnica z mentorico Damjazaploskali Marjankam iz Univerze no Praprotnik, Društvo Citroprekelj za tretje življenjsko obdobje Velenje iz Bele krajine z mentoricama Anito z mentorico Ireno Tepej. Veršec in Damjano Praprotnik pa je Nastopajoče in obiskovalce je ob igranju predstavilo oprekelj. Cipozdravil Marjan Ravnikar, pred- trarska skupina Notice KD Domžasednik Društva Lipa, ki je poudaril, le z mentorjem Petrom Napretom se da ga veseli, da se glasba širi tudi v je predstavila z pesmimi: Moravška tretjem življenjskem obdobju, da ci- dolina, Na lepi Donavi, Gozdovi v trarke in kitaristi s svojo glasbo raz- mesečini, Citrarski kvartet – upokoveseljujejo sebe in vse ljubitelje to- jenke Glasbene šole Brežice z men- torico Anito Veršec pa je prinesel Pozdrav vsem slovenskim citrarjem. Citrarke Sončnice in kitaristi Tempo Društva Lipa Domžale z mentoricama Damjano Praprotnik in Jasmino Levičar so z nami delili spomine z gostovanja po Češkem ter vse povabile na prireditev ob 10. rojstnem dnevu, predstavile pa so se s pesmimi: Moja dežela, Dan ljubezni in Pesem ptic trnovk. Poslovili smo se ob skupnem igranju vseh nastopajočih najbolj znane slovenske citrarske skladbe Cvetje v jeseni in z mislijo: Ko strune citer zazvenijo, igrajo le najlepšo melodijo, srca prebudijo, da v ljubezni zaživijo. Nasvidenje v Ribnici prihodnje leto! Vera Vojska Foto: Miro Pivar }org.: Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Knjižnica Domžale 10:00-12:00 | Osnove fotografije brezplačno izobraževanje za seniorje Knjižnica Ihan 19:30 | Domača kozmetika ustvarjalna delavnica za odrasle Knjižnica Domžale 9:30 | Barbara Verhovc: Vloga očeta srečanja za mamice z dojenčki Knjižnica Domžale 10:00-11:00 | Novoletne voščilnice ustvarjalna delavnica za otroke Knjižnica Domžale 17:00-17:50 | Pravljična urica pravljica in ustvarjalnica - Pravljična FrTiNa /4+/ Knjižnica Moravče 17:00 | Barvita jesen ustvarjalna delavnica za družine Knjižnica Ihan 17:00 | Pravljična urica pripovedovanje pravljic /4+/ Knjižnica Domžale 10:00 | Kako je osliček premagal pošast zdravilna zgodba in igriva ustvarjalnica Knjižnica Domžale 16:00-19:00 | Igroteka izposoja igrač in družabnih iger ter ustvarjalnica Knjižnica Ihan 17:00 | Izdelajmo okraske ustvarjalna delavnica /6+/ Knjižnica Domžale 19:00 | Mirza Bašić: Spavaj obuven, sine predstavitev knjige }org.: Bošnjaško KD Ruh Domžale Vstop prost! Praznujmo skupaj! Vabljeni v našo družbo! Predhodna prijava! www.knjiznica-domzale.si Regijska tematska likovna razstava Polnost praznine V ponedeljek, 25. septembra, je v Galeriji Domžale v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale potekalo odprtje regijske tematske likovne razstave Polnost praznine. galerija domžale Zbrane ustvarjalce in obiskovalce je pozdravila vodja JSKD OI Domžale Klavdija Gregorin Štiftar, selektorica Anamarija Stibilj Šajn pa je z njimi delila svoje misli o izboru in razstavljenih delih. Razstavo je uradno odprl podžupan Občine Domžale Matej Primožič. Dogodek sta z zvenom violine in klavirja popestrila Aja Hrovat in Lovro Frelih. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z namenom spodbujanja ljubiteljske likovne ustvarjalnosti vsaki dve leti razpiše temo za regijsko oz. državno likovno razstavo. Letošnja tema je polnost praznine. Ljubiteljskim ustvarjalcem je ponudila nov izziv, vzbudila ustvarjalno radovednost ter željo po nadgrajevanju znanja in veščin. Za osvetlitev in lažje razumevanje teme so v pomladnih mesecih pripravili predavanje in delavnico z Janezom Zalaznikom. Nato so večinoma ljubiteljski likovniki, slikarji, fotografi in kiparji ustvarjali in v začetku septembra oddali svoja dela. Izmed štiriinpetdesetih oddanih del z območja Gorenjske koordinacije JSKD, ki so ustrezala pogojem razpisa, je selektorica Anamarija Stibilj Šajn izbrala triindvajset tistih, ki so bila deset dni razstavljena v domžalski Galeriji. Avtorji razstavljenih del so Maja Ahačič, Barbara Ahačič Osterman, Nada Dimic, Jelena Dolenc, Tetyana Donets, Tatjana Gomboc Jerman, Anže Habjan, Štefan Jež, Darja Kem- perle, Dragica Kurillo, Kristina Lindav, Špela Magister, Alojzija Murn, Emanuela Rodica, Irena Rolih, Danica Smrdel, Marjan Smrekar, Dušan Sterle, Alenka Sušnik, Mimi Šegina, Leon Vidic, Marija Mojca Vilar in Izidor Vrhovnik. Kar sedem med njimi jih prihaja iz domžalske izpostave JSKD. Selektorica Anamarija Stibilj Šajn je ob izboru zapisala: »Izbrana dela so v prvi vrsti ustrezala razpisani temi, hkrati pa so prepričala z likovno kvaliteto in idejno izvirnostjo oziroma zanimivostjo. Čeprav jih uokvirjajo določene zahteve, so likovne stvaritve izjemno ra- znolike in to tako po motivih kot po interpretativnih načinih – pripadajo različnim likovnim medijem in izvedbam. Največ je slikarskih del, bolj ali manj medijsko čistih, zvestih olju, akrilu in akvarelu, nekaj je tudi del mešane tehnike (podpora kolaža) in ena risba, ustvarjena z markerjem. Prisotni sta grafika in fotografija. Dve deli pripadata trodimenzionalnim artefaktom, prvo je skulptura iz lesa, drugo pa so male, intimne forme, ustvarjene iz bele gline in povezane v prostorsko postavitev.« JSKD OI Domžale Foto: Rok Majhenič 30 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si Kulturno društvo Groblje Vabimo na SLAVNOSTNO AKADEMIJO ob 30-letnici delovanja Kulturnega društva Groblje v petek, 27. oktobra 2023, ob 20. uri v Kulturni dom Groblje V programu sodelujejo: • MePZ Klas Groblje • Dramska skupina, KD Groblje • ŽePZ Moj spev, KD Groblje • Folklorna skupina Groblje • Vokalna skupina Adam Ravbar, KD Groblje Vezno besedilo: Martina Pogačar Veseli bomo, če nas boste počastili s svojo prisotnostjo, saj bo to najlepše priznanje našim prizadevanjem za delovanje kulturnega društva. Lepo vabljeni! Mlade zanima folklora Folklorno društvo Groblje z velikim veseljem počasi zaključuje letošnje leto, ki bi ga lahko poimenovali tudi srčno in folklorno, saj se je v njegovih dneh nabralo lepo število nastopov, ki so pomenili izpolnitev letošnjega programa, v njem pa bi zanesljivo našli še kakšno aktivnost več. Peti večer ljudskih pesmi in napevov Ko človek malo bolj pogleda prireditve, ki jih v zadnjem času v Domžalah in bližnji okolici ne manjka, ugotavlja, da je jesen s svojimi sadovi bogata tudi na kulturnem področju, saj ni konca tedna, ko ne bi imeli priložnosti prisluhniti pevcem in pevkam ter z njimi tudi zapeti ali obiskati katere od drugih glasbenih prireditev. moški pevski zbor upokojen­ cev janez cerar domžale Že peti večer ljudskih pesmi in napevov so na petek, 13. oktobra 2023, ki naj bi bil zaradi datuma in dneva malce nesrečen, pa ni bil, gostili pevci Moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar Domžale pod vodstvom Marike Haler. Dobro napolnjena dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je pevce kakor tudi vse ostale nastopajoče sprejemala z glasnim aplavzom, tudi s pozitivnimi vzkliki, včasih še enkrat več dokazale, da so enako pesmih pomagali obiskovalci in se pa se je iz dvorane slišala tudi kakšna dobre pevke kot rekreativke, najbolj izkazali za kar dobre poznavalce be‘pomoč’, še posebej, ko je šlo za bolj pa navdušile s pesmijo Po cesti gre en sedil ljudskih pesmi, tudi zelo znapoznana besedila. Osnovne informa- stari mož. Sledil je skeč s pripovedjo ne Pozimi pa rožice ne cveto. Gosticije o nastopajočih je pripovedovala in ljudsko pesmijo v izvedbi ljudskih telji so vsem sodelujočim podaripovezovalka Klavdija Gregorin Štiftar. pevk Ani Rahberger in Francke Roz- li spominske listine in šopke ter se Prijeten pevski večer, v katerem smo man, ki nas je preselil v zgodovino ži- zahvali donatorjem, ki so jim poslišali vrsto ljudskih pesmi in nape- vljenja na vasi, nato pa smo prisluh- magali pri organizaciji večera: Obvov, so pevci MPZ upokojencev Janez nili Bandi citrarski z imenitnim pev- čina Domžale, KS Slavka Šlandra, Cerar Domžale, za katerimi so že de- cem Klemenom Torkarjem, ki so nas Venclja Perka in Simona Jenka, Javsetletja prepevanja, začeli s Fantje se med drugim opomnili, da Hladna je- ni sklad za kulturne dejavnosti, izzbirajo, nadaljevali pa s Sijaj mi, son- sen že prihaja, pa tudi, da Slovenci postava Domžale, Pigment, d. o. o., čece, Mož poseje repo in Kmetič vese- vinca ne prodamo. Penzion gostilna Keber Domžale in Prijeten pevski večer, v katerem Nakoplast, d. o. o. Domžale. Obilo na svetu živi ter se obiskovalcem priljubili tudi s šaljivimi besedili. Na- smo se prepričali, da fantje in de- skovalci, ki smo uživali vsak trenuslednji so se predstavili ljudski pev- kleta pojejo in igrajo ljudske pesmi tek večera, pa se pevcem zahvaljuci Šentlenarčani z zanimivimi pesmi- in napeve z veliko ljubeznijo, da jemo za res prijeten pevski večer in mi, nekatere smo slišali prvič, najbolj pridno hodijo na vaje ter širijo svoj jim kličemo: Nasvidenje na 6. večepa je v spominu ostala Ko bi bil jaz program pesmi, pa tudi napredujejo, ru ljudskih pesmi in napevov. Vera Vojska mož bogat. Pevke Šola zdravje Dom- so skoraj zaključili gostitelji, skoraj žale pod vodstvom Marike Haler pa so zato, ker smo jim pri obeh zadnjih Foto: Miro Pivar Jaz, sredozemski potepuh – fotografska razstava Anje Kosmač To je Anja Kosmač s svojo drugo samostojno fotografsko razstavo v Kulturnem domu Radomlje z naslovom Jaz, sredozemski potepuh. Že kot osnovnošolko jo je prevzela fotografija, ko je skupaj z očetom Mihaelom Kosmačem ustvarjala svoje prve korake s fotoaparatom v roki. Zelo rada se je udeležila počitniških foto delavnic v Mavrici, saj so bile namenjene mladim in vsebinsko zelo zanimive zanje. Sodelovala je na društvenih preglednih razstavah in bila folklorna skupina groblje polni tišini pa so učenci spremljali Med vajami in nastopi društvo ve- tudi nastop pevk Betke, Mete in Padno najde čas za srečanja z najmlaj- vline, ki so na ljudski način zapele šimi, pa naj gre za obiske vrtcev ali Predico in En sam špetir. Na koncu šol, pri čemer ugotavljajo, da otroke so k sodelovanju povabili učence in zelo zanima folklora, predvsem pa, skupno zaplesali Abrahama. Ker pa da radi zapojejo in zaplešejo z njimi. se navdušeni učenci niso hiteli poTako je bilo tudi konec septem- slavljat, so godci Folklorne skupine bra ob obisku Osnovne šole Rodi- Groblje – na namig Tomaža Habeta ca, kjer je folklorna skupina učen- – urezali še Mi se imamo radi in vecem podarila dve folklorni delavni- selju ni bilo konca. ci, o sodelovanju društva in šole pa Druga delavnica je bila namenjeje predsednik društva dr. Franci Hri- na drugim razredom, ki so se jim bovšek med drugim povedal, da je pridružili še učenci Osnovne šole bil dogodek načrtovan že prejšnje Jarše, tako se je število gledalcev leto, ko so se v skupnem interesu z povzpelo čez dvesto. Poleg članov ravnateljico Mileno Vidovič dogovo- učiteljskega zbora je bila med glerili za folklorni delavnici, pri orga- dalci tudi ravnateljica in ob tej prinizaciji katerih sta Rosita Podgorski ložnosti se je dr. Hribovšek že dogoin Meta Maček, ki je tudi članica fol- voril za podobno gostovanje v priklorne skupine. hodnjem letu. Na prvi delavnici, obe je vodila in Pred Folklornim društvom Gropovezovala umetniška vodja skupi- blje, ki je v letošnjem letu že opravine Nevenka Unk Hribovšek, so so- lo 32 nastopov, sta še dva, morda še delovali učenci prve triade, kar več kakšen več, saj jim vabil ne zmanjkot 120 jih je bilo, ki so z velikim za- ka. Prepričana sem, da bo enako nimanjem spremljali noše, plese tudi v prihodnjem letu, saj so plein pesmi štirih slovenskih pokra- salci, pevke ter godbeniki povsod jin: Gorenjske, Koroške, Dolenjske dobrodošli. in Prekmurja. Vmes jim je Senja TrVera Vojska stenjak na prav prikupen način priFoto: Viljem Kaker kazala ljudske instrumente, v po- kjer je s sprejetimi in nagrajenimi deli dosegla dovolj točk, da si je prislužila naziv Fotograf 2. razreda FZS, trenutno pa čaka na razsodbo vloge za naziv Fotograf 1. razreda. Njeno nadarjeno fotografsko oko so opazili tudi v tujini; prejela je diplomo na VIII. mednarodnem fotografskem salonu Plovdiv ter prispevala h kolekciji 10 s svojimi odličnimi fotografijami ta- fotografij slovenskih mladih fotograkoj opažena. V gimnaziji se je precej fov, ki je leta 2021 zmagala na FIAPukvarjala s fotografijo, sodelovala je -ovem 40. mladinskem bienalu v Beltudi v novinarski skupini Press, kjer giji. Trenutno se bolj posveča 3. letnije bila s skupino zelo uspešna tudi pri ku študija fizioterapije na Zdravstvevirtualni razstavi fotografij in poezije. ni fakulteti, zato ji časa za vse intereSodelovala je tudi kot fotografinja na sne dejavnosti malo primanjkuje. Njene fotografije pritegnejo poprojektu Erasmus+ v Turčiji, skratka bila je zelo aktivna ter postala prva gled, ga zadržijo in ne potrebujejo fotografinja Gimnazije Rudolfa Mai- komentarja, takoj zaznamo njeno stra v Kamniku, kjer prostore šole še zgodbo. V Mavrici si želimo, da bi danes krasi njena razstava Kamniški lahko več časa posvetila fotografiji, obrazi prihodnosti. Začela je pošilja- predvsem vzgoji mladih fotografov ti svoje fotografije na natečaje Cen- in svoje znanje prenašala na mlajše tra za mlade Domžale, kjer je dose- člane ... morda čez leto ali dve, ko bo gala odlične uspehe, saj je vsako leto študij zaključen. Sama je o razstavljenih fotograprejemala diplome in nagrade. Svoja dela je prijavljala tudi na nateča- fijah zapisala takole: »Slan morski je Fotografske zveze Slovenije (FZS), zrak, topli sončni žarki, sproščeno vzdušje, ‘carpe diem’, kultura, sporazumevanje, ki več ali manj temelji na kriljenju rok ... vse to me je v zadnjem letu in pol vabilo v objem sredozemskih polotokov; Iberskega in Apeninskega. Ker nobeno potovanje ni popolno brez mojega zvestega kompanjona, fotoaparata, sem se poleg spominov in barve vrnila tudi z malim morjem slik, ki jih bo, vsaj v določeni meri, možnost videti na razstavi. Pot me je zanesla v sončno Apulijo na jugu Italije, v mesteca, kot so Bari, belo mesto Ostuni, Alberobello z značilnimi truliji in ljubitelji čilija; v peto najmanjšo državo na svetu, San Marino, z glavnim mestom, ki kraljuje na vrhu njihove najvišje gore; Andaluzijo na jugu Španije, kjer se mešata arabska in španska kultura, svojo skodelico pa pristavi še veter, ki Španijo še bolj veličastno kot ljudje oblikuje po svoji volji; pot pa se je končala na Portugalskem, kjer sem izkusila vse; od velikega glavnega mesta Lizbone, najzahodnješega rta Evrope, umetniških uličic Obidosa do ribičije Aveira.« Predvajan je bil tudi video zapis potovanja po Skandinaviji vseh štirih fotografov družine Kosmač, nad katerim je bilo številno občinstvo zelo navdušeno. Mlada članica Neža ji je podarila šopek, ji čestitala in vprašala, če jo bo kaj naučila. V imenu Mavrice hvala, Anja, za tvoje delo s fotoaparatom v roki, kjer si zelo uspešna in vzgled mlajšim, kako strast in vnema za fotografijo prineseta uspehe. Binca Lomšek Foto: Alojz Popelar letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 31 kultura slamnik@kd- dom zale. si Srečanje poustvarjalcev ljudskega glasbenega izročila Slovenije V petek, 22. septembra, se je v prijetnem ambientu Slamnikarskega muzeja v Domžalah odvilo območno srečanje poustvarjalcev ljudskega glasbenega izročila Slovenije. Srečanje je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale. Namen revije je predstaviti (po) ustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Po uvodnih besedah povezovalke Ajde Sokler je zbrane obiskovalce in nastopajoče pozdravila koordinatorka JSKD OI Domžale Klavdija Gregorin Štiftar. Na srečanju se je predstavilo devet zasedb; sedem iz domače OI Domžale in po ena zasedba iz OI Kamnik in OI Radovljica. Nastopili so citrarska skupina Notice, Tone Malenšek in Majda Novak, Tercet Folklornega društva Groblje, Pevska skupina Društva Šola zdravja, vokalna skupina Muze, Mo- ški pevski zbor upokojencev Janez Cerar, Šuštarji, Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš in Ljudski pevci iz Tuhinjske doline. Srečanje je strokovno spremljal Klemen Bojanovič. Občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička in skupaj z nastopajočimi ustvarilo čudovito vzdušje. JSKD OI Domžale Foto: Rok Majhenič Kofutnikova domačija mora živeti naprej Srečanja pod slamniki Zaradi večletnega propadanja in neprepoznavanja vrednosti ene najstarejših hiš v domžalski občini, je bila v letu 2022 Kofutnikova domačija v Srednjih Jaršah porušena. Kljub žalostni usodi bi morali prostor, kjer je stala, urediti in spremeniti v park ter v njem na simbolen način ohraniti spomin na bogato dediščino hiše. Ob tem bi Jarše kot kraj pridobile prijeten prostor druženja in srečevanja. V Slamnikarskem muzeju, kjer je trenutno odprta občasna razstava o domačiji, smo organizirali predstavitev idejne zasnove ureditve t. i. Kofutnikovega parka, kot so ga po predlogih strokovne komisije pripravili v arhitekturnem biroju Archinauts. V pogovoru, ki ga je vodila Cveta Zalokar, smo predstavnice strokovne komisije v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale predstavile večletna prizadevanja za ohranitev tega spomenika, ki ga kulturni dom upravlja zadnjih deset let. Kot predstavnica zavoda sem predstavila njen pomen in jo vsebinsko umestila v širši kontekst slamnikarske tradicije, s katero je bila domačija v preteklosti povezana. V tej smeri so pred tremi leti potekala prizadevanja našega zavoda za presta- vitev objekta v Slamnikarski park ob Občini Domžale. Prva pobudnica za strokovno vrednotenje in zaščito Kofutnikove domačije je bila OŠ Rodica, ki se je že od leta 2008 angažirala za njeno ohranitev. Učiteljica Vilma Vrtačnik Merčun je v pogovoru predstavila osem raziskovalnih nalog, ki so nastale pod njenim mentorstvom. Povedala je tudi zanimive zgodbe iz domačije, saj je skupaj z učenci vsa leta ohranjala pristen stik z družino Giovanelli, lastnico domačije. Naslednja sogovornica Andreja Pogačnik Jarc je bila leta 2012 kot podžupanja Občine Domžale pobudnica projekta odkupa domačije s strani občine. Svoja prizadevanja za ohranitev je predstavljala že prej kot ravnateljica OŠ Rodica in v zadnjih letih kot predstavnica komisije, ki je pripravila zadnje predloge za ohranitev. Strokovne raziskave so pokazale, da je bila hiša v zelo slabem stanju in najbolj smiselna je bila rekonstrukcija in ne obnova hiše bodisi ‘in situ’ bodisi prenos na novo lokacijo. Tako je bil leta 2018 sprejet sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta za preureditev Slamnikarskega parka v muzej na prostem s prezentacijo treh domačij (Kofutnikova, Gmaj- narjeva in Mrkuzova hiša). Sprejet je bil tudi načrt za pridobitev finančnih sredstev v okviru razpisa RRA LUR. Žal Občina Domžale ni prepoznala vrednosti predlaganega projekta. Zadnja sogovornica je bila Barbara Pirih kot predstavnica arhitekturnega biroja Archinauts. Podrobneje nam je predstavila idejni projekt t. i. Kofutnikov park – spominski park v središču Srednjih Jarš. Ta poizkuša v kar največji meri ohranjati spomin na obstoječo hišo, pa tudi na zgodbe ljudi, ki so v njej prebivali. Predstavlja nov javni prostor s spominskim paviljonom in otroškim igriščem, ki je namenjen srečevanju krajanov, s čimer ohranja vlogo, ki jo je domačija imela v preteklosti. Idejni projekt smo letos v obravnavo predali Občini Domžale, lastnici Kofutnikove domačije. Zaključek pogovora je bil namenjen replikam poslušalcev, ki so jih med drugim podali Matej Primožič, podžupan Občine Domžale, Tone Košenina, predsednik KS Jarše - Rodica, in drugi. Ob koncu lahko zaključimo, da bi bil z nekaj spremembami in z aktivnim dialogom več vključenih deležnikov Kofutnikov park sprejemljiv. O redkih in dragocenih znanjih v slamnikarstvu Dnevi evropske kulturne dediščine slamnikarski muzej in knjiž­ glednic in v izbranem knjižničnem nica domžale Že več kot tristo let gradivu. Skladno s tematiko razstase plete kite iz slame in šiva slamni- ve smo v vitrinah razstavili različne ke na Domžalskem. Pomembno je, muzejske predmete, fotografije, stada dragocena znanja iz slamnikar- re razglednice in knjige. Razstava je ske obrti in industrije, ki so stoletja bila na ogled v Knjižnici Domžale od zaposlovala prednike naših krajev, 25. septembra do 13. oktobra. Ker je dediščina ključna za raznone izginejo iz našega spomina. Danes se z raziskovanjem in pri- likost našega življenja, smo bili vekazovanjem tovrstne kulturne dedi- seli obiska več skupin, ki so si z zaniščine na lokalnem območju ukvar- manjem ogledali razstavo. Med prvija kar nekaj organizacij in posame- mi obiskovalci so bili učenci 4. razre- Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar Avtorja Barbara Zonta in Tomaž Marič med izvedbo Slamnikarske zgodbe, pripovedne predstave s kamišibajem (Foto: arhiv Knjižnice Domžale) znikov. V tokratnem skupnem projektu sta združili svoja vedenja dve organizaciji – Slamnikarski muzej in Knjižnica Domžale – in pripravili kulturno-zgodovinsko razstavo o razvoju slamnikarske dediščine in povezanimi redkimi znanji in poklici. Namreč, letošnji 33. Dnevi evropske kulturne dediščine, ki so potekali od 23. septembra do 7. oktobra, so bili posvečeni Nesnovni kulturni dediščini ter redkim in dragocenim znanjem, spretnostim in veščinam. Na devetih panojih smo predstavili zgodovino slamnikarstva na naših tleh, z njim povezane poklice (pletice in pletiči, kitarji, šivilje slamnikov, prešarji, apreterke, izdelovalci modelov itd.), ki so skozi stoletja oblikovali posebna znanja. Ta so po večini ohranjena v zapisih in starih fotografijah ter so predstavljena v Slamnikarskem muzeju. Tudi v Knjižnici Domžale skrbno zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo gradivo na temo slamnikarstva, in sicer v domoznanski zbirki, v zbirki raz- dov OŠ Rodice, ki smo jim pripravili posebno presenečenje – ogled kamišibaj predstave Slamnikarska zgodba in reševanje interaktivnih nalog, prek katerih so podrobneje spoznavali zgodovino slamnikarstva. Učenci so si v knjižnici obenem ogledali razstavo ilustracij Od slame do slamnika, ki so jo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine organizirali v OŠ Rodica. V naši družbi so preživeli poučno in zabavno ‘slam­ nikarsko’ dopoldne. Vodstva po razstavi pa so se udeležili tudi gostje iz MGC Bistrica Domžale. Veseli smo, da je bil skupni projekt obeh institucij dobro sprejet in si hkrati želimo, da bi pripravljena razstava z naslovom Slamnikarstvo na Domžalskem potovala še po drugih krajih v okolici. V načrtu so tudi gostovanja po drugih enotah Knjižnice Domžale in v Slamnikarskem muzeju. Katarina Rus Krušelj za Knjiž­n ico Domžale in Slamnikarski muzej 32 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si Igor Banfi Ajda Stina Turek: Trauma Programsko sezono 2023/24 v Galeriji Domžale smo 12. oktobra odprli s slikarsko razstavo prekmurskega umetnika Igorja Banfija. V letošnjem letu smo v svet lahko pospremili novi album domžalske jazz pevke Ajde Stine Turek z naslovom Trauma. galerija domžale V predstavitvenem pogovoru med avtorjem in Jurijem Smoletom smo podrobneje spoznali umetnikov ustvarjalni svet, motiviko in tehniko razstavljenega opusa slik, ki na svojstven način sobivajo v domžalski galeriji. Da, Banfijevo razstavo je treba ponovno videti v izpraznjenem prostoru, v tišini in kontemplaciji s samim seboj. Razstavljene slike so preplet večjih in manjših formatov, ki barvno gredo od temnejših k svetlejšim. Prikazujejo abstraktne pokrajine z nakazanimi posameznimi figurami, osamljenimi in skorajda izgubljenimi v razsežnosti narave. Na neki način obujajo ideale romantičnega slikarstva, še posebej slikarstvo Nemca Casparja Davida Friedricha, ki je ustvarjal v zgodnem 19. stoletju. V eni izmed razstavljenih slik se avtor tudi poklanja njegovemu spominu (Menih na obali). Poudarjen horizont in brezčasna pokrajina, v kateri komaj zaznamo meje med morjem in nevihtnim nebom, se najbolj čuti v velikem podolgovatem formatu slik. Izgubljene človeške silhu- Album, ki govori o zelo življenjskih ga, kar slišimo v glasbi, je v resnici izstvareh, ki so se pevke dotaknile v redno težko poslanstvo. Ko nam glasminulih letih, izhaja iz njenih izku- ba na takšen ali drugačen način pošenj in spoznanj. Zanj pa je recenzi- sreduje odgovor, kot denimo album jo pripravil tudi strokovnjak Jure Ju- Trauma, je prava indikacija, preprosto povedano, dokaj primitiven fiziovan, ki pravi: »Album temelji na tišini in njeni loški dejavnik – kurja polt.« Sicer pa je naša uspešna mednaubijajoči napetosti, kar lahko vidimo v povezovanju zaključkov in za- rodna pevka minule dni nastopila četkov samih skladb, pogosto pa je tudi v šovu Slovenija ima talent, kjer prisotno tudi zvočno lebdenje, kar si je s svojim drznim in izvirnim nana nas učinkuje meditativno. Tema- stopom prislužila zlati gumb, zato tike lahko razumemo kot temačne, se že veselimo, da jo bomo sprekar kantavtorica zgolj poudari z upo- mljali tudi v naslednjih oddajah, rabo specifičnih melodičnih in har- kjer bo nedvomno pokazala še več monskih postopov. Z razprostiranjem svojega talenta. Mateja A. Kegel kraljestva čustev in drugih človeških prvin nas skladba na prefinjen način zasuka na vrtiljaku lastne percepcije, kar, menim, je tudi dosežen cilj predajanja tovrstnega izdelka. Natančno in smiselno opredeljevanje tiste- ete v zemeljskem koloritu s stopnjevanim toniranjem do mračnih nočnih prizorov v nas sprožajo temačne občutke, nebogljenost in depresivnost. Razstavi umerjeno protiutež predstavljajo izbrani majhni formati slik, ki prav tako obravnavajo opustošeno pokrajino s podobami posameznih človeških figur, le tokrat v prevladujo- čih svetlih barvah. Vanje se je vselila posebna bela svetloba; voda, ki učinkuje kot zrcalo duše; in preroški optimizem, napovedujoč čustveno notranje očiščenje in osvoboditev. Razstava je na ogled do 2. novembra, vabljeni k ogledu. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar Festival slovenskega filma (3.–8. oktober 2023): Zmagovalec brez nagrade – Poslednji heroj Oktobrski festival slovenskega filma (FSF) v Portorožu niti ne skriva več, da gre v njegovem primeru za kaos brez primere oziroma pravi teater absurda. deo izkušnja kot pa film? Za nameček ustvarjen s strani glasbenika, ki zanj ni prejel nikakršnih državnih sredstev. Oprostite, ampak kaj je tukaj sploh koncept? Strokovna žirija si po pilatovsko umije roke s tem, ko poleg omenjene prvič v svoji zgodovini posebej podeli nagrado še za najboljši celovečerni igrani film. Nadalje skrbno uravnoteži svoj izbor nagrad med večino prikazanih filmov, vendar, glej ga zlomka, med njimi ni moč najti igranega filma, ki je bil po vseh ključnih kriterijih daleč najboljši na festivalu, v mnogočem pa velja celo za prelomnega. Za tolažbo omenjeni film dobi še eno (in tudi edino) novo nagrado, in sicer tisto s strani občinstva za najboljši igrani celovečerec, o kateri pomenu bi sicer ravno tako lahko razglabljali, saj jo v glavnem prinašajo ‘navijači’, torej tisti, ki bodo apriorno dali filmu najvišjo možno oceno. Še sreča, da v primeru Poslednjega heroja (kako ironičen naslov!) režiserja Žige Virce niti približno ni bilo tako, saj tako toplo in srčno sprejetega filma na FSF slej ko prej še ni bilo moč doživeti, za nameček s strani nevtralne publike. Kljub temu pa ‘stroka’ o njem ni črhnila niti besedice, kot da ga sploh ne bi bilo. Sicer smo res že dodobra vajeni, da se pri nas nagrajuje filme, ki so ‘organsko mrtvi’, kjer koncept prevladuje nad izvedbo in ki so v večini primerov zgolj sami sebi namen. Slednje pa očitno velja tudi za sam festival, saj organizatorji vsako leto na vse pretege vpijejo, kako se želijo približati publiki, hkrati pa se obnašajo tako, kot da bi dejansko želeli, da ga obišče čim manj ljudi. Nihilistično razmišljanje in diletantizem sta očitno zažrta v vse pore filmskega ustvarjanja, saj je dovolj že domnevno genialna ideja, za izvedbo pa očitno nikomur ni prav dosti mar. Z drugimi besedami je sam film pogosto končan že, ko so zanj odobrena finančna sredstva. Upravičiti jih, tako pomeni zgolj še neko birokratsko formalnost, zato lahko sklenemo s famozno parolo: »Film je mrtev, živel film!« Dejstvo je, da se FSF že vse predolgo sesuva sam vase, vendar slednje očitno pristojnih ne moti prav preveč, saj je pomembno le, da ima festival na svoji strani politiko, ki ga podpira. Nekonsistentnost, neiskrenost in shizofrenija bodo zato še dolgo njegove stalne spremljevalke, razen če vanj ne trešči komet. Po drugi strani pa bi bilo za vse vpletene daleč najbolje, da bi ukinili vse nagrade, z namenom resnicoljubnega srečanja med stroko in avtorji, ki bi se v novih razmerah končno začeli neobremenjeno družiti in pogovarjati kot ljudje, kar bi lahko vsaj malček prispevalo k temu, da bi film končno vrnili tja, kjer mu je dejansko tudi mesto: med laično občinstvo, lačno vsakdanjih zgodb, ki jih ne bodo imele za norca. Žiga Čamernik Film Poslednji heroj si v novembru lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale. MARKO TUŠEK KRAJINE 16. 11. – 7. 12. 2023 ▶ Odprtje razstave bo v četrtek, 16. novembra 2023, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole. V času razstave je galerija odprta: torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00, sobota: 10.00–12.00. kd-domzale.si / 01 722 50 50 2023 2024 KULTURNI DOM DOB GOSPOD LISJAK ZA ABONMA IN IZVEN Prva in najpomembnejša zapoved tega festivala je, da morajo biti tam prikazani vsi filmi, ki jih je so-financiral Slovenski filmski center (SFC), in sicer ne glede na njihovo (ne)kakovost. Gledalci v okviru FSF s(m) o tako dobesedno prisiljeni gledati vse uradno podprte filmske izdelke, medtem ko je kinodvorana vsaj v dnevnih projekcijah polna mukotrpnega vzdihovanja in cmokanja, sem in tja pa se sliši celo smrčanje. V vsakem drugem filmu se pojavi še kakšen (ne)talentiran sorodnik ‘uspešnih filmskih ustvarjalcev’, vendar na klientelizem seveda ne smemo niti pomisliti, kaj šele o njem spregovoriti. Na ta način bi v trenutku postali ‘rušilec slovenskega filma’, če že ne kaj hujšega. Oprostite, dame in gospodje, katerega slovenskega filma pa? Tistega, ki premišljeno v svoj izbor sprejema filme po diktatu institucij, pri podelitvi nagrad pa temu istemu filmu pljune v obraz, s tem ko nagrado za najboljši film festivala podeli edinemu celovečernemu eksperimentalnemu dokumentarnemu filmu, ki je bolj zvočno glasbena vi- gledališka predstava Nedelja, 12. november 2023 ob 16. uri letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 33 kultura slamnik@kd- dom zale. si Tretje evropsko prvenstvo lovskih rogistov Kdor poje rad, ostaja mlad Preboj med šest najboljših v Evropi V sredo, 27. septembra 2023, se je Ženski pevski zbor Stane Habe iz Domžal pod vodstvom prof. Andreje Polanec udeležil 22. Festivala za tretje življenjsko obdobje – F3ŽO. kd domžalski rogisti Zadnje evropsko prvenstvo se je odvilo danes že daljnega leta 2018 v kraju Levoča na Slovaškem, nakar pa se je zgodil ‘koronski premor’, ki je odne- tenzivnimi vajami pod vodstvom na- Bine Drobnič, Jernej Hribar, Tomaž šega dirigenta Daniela Savnika. Tavčar, Ivan Kozarič, Hana Močnik, EP se je udeležilo 20 različnih Mihael Kozjek in Tine Pavli. skupin iz Nemčije, Češke, Poljske, Verjamemo, da bomo z intenzivSlovaške, Madžarske in Slovenije. nimi vajami, predanostjo glasbi, s Domžalski rogisti pred tekmovanjem sel načrtovani evropski prvenstvi na Tekmovalo se je v dveh skupinah: Poljskem kakor tudi kasneje na Ma- Lovski rogisti z B instrumenti in Lovski rogisti z Es instrumenti. džarskem. Na tem tekmovanju je obvezna Na EP se pomerijo med seboj skupine rogistov, ki se prek nacional- izbira skladb iz nacionalnih baz drnih tekmovanj uvrstijo na ta dogo- žav drugih udeleženk EP. To pomedek, tako da je to resnično tekmo- ni, da si lahko po lastni volji izbevanje vseh najboljših na naši celini. reš s katero skladbo avtorjev iz držav Z dovoljenjem in podporo Lovske Nemčije, Češke, Slovaške in drugih zveze Slovenije smo bili tudi tokrat boš tekmoval v rednem delu in s kaedini predstavniki iz naše domovine, terimi v zaključnem delu. Naš dirigent se je odločil za skladsaj nacionalnih tekmovanj pri nas nimamo – žal interesa za udelež- be: Johan Hayden – Prinz Eugen fanbo na tekmovanjih med slovenski- fare, C. M. Weber – Jägerchor, Reinmi skupinami rogistov ni, posledič- hold. Stief - Minneburg – Fanfare, Jono pa s tem upada kakovost izvajan- han Hayden – Waldmärchen. ja lovske glasbe na rogovih, zamre V prijetnem okolju narave, visopa tudi mreženje z drugimi tovrstni- ko v gozdu nad krajem Suhl, smo klmi skupinami iz nam bližnjih držav. jub težki konkurenci osvojili za nas Že zgodaj spomladi je bil javljen odlično 6. mesto v skupini Lovski termin 3. EP, ki je bil tokrat 7. oktob- rogisti z Es instrumenti. ra 2023 v kraju Suhl v Nemčiji. Z željo Tako se je poplačal ves trud, ki po izboljšanju rezultata iz Slovaške smo ga mesece vlagali v vaje in vse in v želji po ponovnem merjenju z finančne tegobe, ki jih tako tekmonajboljšimi v Evropi smo kljub dol- vanje povzroči. gi poti in velikemu finančnemu vložNa evropskem prvenstvu smo soku ugriznili v ta projekt in začeli z in- delovali: Daniel Savnik (dirigent), pridobitvijo podmladka in usmerjenim delom lahko čez dve leti javili, da smo na 4. EP na Poljskem posegli po najvišjih treh mestih v Evropi. Seveda pa nas v vmesnem času čaka še kako mednarodno tekmovanje v Avstriji in na Slovaškem. Radi bi samo še izkoristili priložnost in se zahvalili vsem, ki ste nam finančno pomagali izpeljati ta zahteven projekt: krajevnim skupnostim občine Domžale, posameznim podjetjem in samostojnim podjetnikom, LZS in ZLD Ljubljana, JSKD, predvsem pa Občini Domžale in županji mag. Renati Kosec, ki ima posluh tudi za kulturo, ki prisluhne našim željam in nam omogoča doseganje zastavljenih ciljev. Seveda pa gre tudi zahvala družinam sodelujočih, še posebej razumevanju naših partnerjev, ki so z velikim veseljem podprli projekt in nas bodrili pri doseganju tega cilja. ženski pevski zbor stane habe Tako kakor vsako leto je potekal v slovenskem kulturnem hramu Cankarjevem domu, tokrat pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar. Festival ponuja obiskovalcem najrazličnejše vsebine – strokovne in izobraževalne pa tudi kulturne. Vsak lahko najde kaj, kar ga bogati, ohranja zdravega in srečnega v jeseni življenja. Starejši se tako vključujemo v različna društva in univerze za tretje življenjsko obdobje, ki se predstavljajo na festivalu. Zborovodkinja Andreja nas je za petje v CD temeljito pripravila in po- blika ni bila zagotovljena. Torej se je bilo treba malce znajti: mimoidoče smo pocukale za rokav in jih povabile na nastop. Naše petje in igranje je bilo sproščeno in ubrano. Ko so zazvenele še naše solistke, sopranistki Marjetka Blejc in Helena Škrlep ter altistki Alma Bizjak in Jelka Dušak, se je ‘slepo črevo’ hitro napolnilo. Publika nas je nagradila s toplim aplavzom in čestitkami. Sugestija organizatorju: naslednjič pričakujemo sprotno ustno informiranje obiskovalcev – za starejšo populacijo je brošura premalo – s povabilom na delavnice in pred odre, na katerih potekajo pestri in zanimivi programi. vabila za spremljavo mengeška trubadurja – kitarista Hervina Jakončiča in orgličarja Marjana Urbanijo. A organizator nam je določil Gallusov oder, stran od jedra dogajanja (stojnic, delavnic …). Poimenovale smo ga ‘slepo črevo’, ker nam pu- Nastopajoči si zaslužimo pozornost in spoštovanje, želimo biti videni in slišani! S prijaznimi pozdravi, ŽPZ Stane Habe Foto: Florjan Zabret Jernej Hribar, predsednik KD Domžalski rogisti Foto: arhiv Domžalskih rogistov Govorica rok Marijana Vodnika Začetek nove programske sezone 2023/24 v razstavišču Menačenkove domačije smo posvetili domačemu ustvarjalcu Marijanu Vodniku. menačenkova domačija Že desetletja v kose debla kleše na način, da ohranja ves energijski potencial dreves in njihovo v življenju zaznano sporočilnost. Nikoli ni posekal drevesa za namene klesanja, a je marsikatero umrlo drevo odrešil pozabe. Z dletom in batom ga na svojstven način obudi v novo življenje. Na tokratni razstavi, ki smo jo odprli 11. oktobra, so predstavljene avtorjeve izpovedi v lesu zadnjih let s poudarkom na materialnem raziskovanju. Vsaka vrsta drevesa ustvarjalcu predstavlja svojevrstni izziv in doživetje, saj tudi večkratno klesanje v isto vrsto lesa prinaša nova razmišljanja in znanja. Ne pozabimo, da se tako kot ostali živi organizmi tudi drevesa s svojimi značilnostmi, barvami in strukturami spreminjajo s tokom časa. Na srečo se z govorico rok (in dleta) Marijana Vodnika ohranja spomin in izpoved le-teh za večne čase. Ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine smo avtorjevo delo še posebej izpostavili, saj je bila letošnja tematika posvečena redkim in dragocenim znanjem, kar zagotovo Marijan Vodnik ima. Nadvse veseli smo bili obiska domžalskih šolskih skupin v Menačenkovi domačiji, ki so se udeležili avtorjeve predstavitve in prikaza klesanja v les. Marijan Vodnik je po izobrazbi diplomirani arhitekt. Otroštvo in mladost je preživel v Kamniku, kjer je prve klesarske izkušnje pridobil pri stricu Maksu Bergantu, kamniškem rezbarju, kiparju in restavratorju. Pred slabimi 60 leti se je preselil v Domžale. S klesanjem se intenzivno ukvarja od upokojitve v letu 2000. V tem času je svoja dela predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in izven slovenskih meja. V samozaložbi je izdal dve publikaciji: 66 razmišljanj v lesu (2006) in Jesenova šepetanja (2010). Po njegovi zaslugi se je tudi izpeljala verifikacija rezbarskega poklica v Sloveniji. Vabilo velja tudi za vas, ki ste morda zamudili odprtje razstave ali bi želeli pobližje spoznati avtorja, saj bo spet v gosteh v torek, 7. novembra. Vabljeni v Menačenkovo domačijo ob 17.30. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar N ovi domžalski parkomati brez možnosti gotovinskega plačila … 34 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii šport slamnik@kd- dom zale. si Nikakor ne najdejo poti iz rezultatske krize Domžalski nogometaši se nikakor ne morejo izviti iz primeža slabih rezultatov, ki so jih potisnili celo na osmo mesto prvenstvene lestvice. nk domžale V septembru in oktobru so Domžalčani odigrani sedem tekem in zmagali le dvakrat, proti Aluminiju in Rogaški, ekipama, ki sta na prvenstveni lestvici kot edini še za nogometaši ‘rumene družine’. Proti vsem ostalim tekmecem so zabeležili poraze, ki zagotovo kratijo miren spanec. V 11. krogu konec septembra so z 2:3 izgubili na gostovanju pri Bravu. Domžalčani so sicer že v prvi minuti povedli po zadetku Benjamina Markuša, a so gostje rezultat spreobrnili z dvema goloma po strelih z razdalje. Izid je nato ob koncu polčasa po pravi ‘bombi’ s prostega strela poravnal Jošt Pišek, a na začetku drugega dela so še enkrat več odgovorili domači nogometaši za šesti domžalski poraz v sezoni. Nato je pred reprezentančnim premorom vendarle sledila prepričljiva zmaga proti zadnji Rogaški, točno 200. prvoligaška v zgodovini NK Jošt Pišek, ki je bil oktobra vpoklican tudi v reprezentanco do 21 let, se je na zadnjih srečanjih izkazal kot strelec in podajalec. Domžale. Junaka pa dva, prvi zagotovo dvakratni strelec Nermin Hodžić, ki je najprej zadel s ‘škarjicami’ po prečki Danijela Šturma, ter nato še z glavo po predložku Jošta Piška iz kota. In prav slednji je v 85. minuti postavil končnih 3:0 po lepem preigravanju ter strelu z roba kazenskega prostora. A še enkrat več varovancem Dušana Kosića ni uspelo zajadrati naprej na krilih zmage. Proti Olimpiji so imeli na domači tekmi na razmočenem terenu svoje priložnosti, a jih niso izkoristili. Zagotovo skrbi strelska ‘ohladitev’ še pred časom najbolj nevarnega igralca Domžal Šturma, ki na zadnjih srečanjih nikakor ne more zadeti tudi iz res lepih priložnosti. Svoje naredijo tudi poškodbe, zaradi katerih je proti Olimpiji manjkalo vsaj pet igralcev, ki bi kandidirali za nastop v prvi enajsterici. Domžalčani bodo tako morali hitro poiskati recept, kako začeti nizati pozitivne rezultate, saj prebliski (zgolj tri zmage na dvanajstih srečanjih) ne bodo dovolj za oddaljitev od dna lestvice. Domen Jarc Foto: NK Domžale Dobljani po seriji zmag skočili na vrh lestvice Modri iz Doba tudi po prvih desetih krogih 3. slovenske nogometne lige Zahod ostajajo neporaženi. Še več, niz petih zaporednih zmag in spodrsljaj tekmecev pri vrhu jih je popeljal na vodilno mesto na lestvici. NK DOB Oktobra so varovanci Darka Birjukova vknjižili tri zmage. Najprej so 7. oktobra slavili v Ljubljani proti Svobodi z 1:0, potem ko je bil mož odločitve znova – tako kot krog pred tem proti Vipavi – Slobodan Vuk, ki je v 16. minuti dosegel edini zadetek na tekmi. Sledila je domača zmaga proti mirnski Adrii z 2:1. Junak sedme zmage v sezoni je bil Denis Petrovič, ki je v 16. minuti najprej poskrbel za vodstvo svoje ekipe, nato pa pred iztekom prvega dela z nesebično podajo zaposlil Klemna Švelca, slednji pa je rutinirano podvojil vodstvo Doba. Gostje so nato v zaključku tekme zaostanek znižali, kaj več pa jim domači nogometaši niso dopustili. Po štirih zaporednih zmagah z zgolj zadetkom prednosti, konec Radomljani v oktobru še neporaženi Nogometaši Kalcer Radomelj so prvič v novi sezoni nanizali tri zaporedne tekme brez poraza, ki so jih popeljale z dna lestvice, a še zdaleč ne od nevarne cone izpada. nk radomlje A vendarle je slika po oktobrski seriji tekem bistveno boljša in s tem tudi samozavestna kot pred tem, ko so na zadnjih petih tekmah premagali zgolj Domžale in zabeležili tri poraze. V oktober so nato Mlinarji krenili z domačim remijem proti Kopru. Začeli so zelo podjetno in si že v uvodnih 20 minutah priigrali dve lepi priložnosti za zadetek, a je bilo treba za slednjega počakati vse do 87. minute, ko je z razdalje (s pomo- čjo obrambnega igralca) zadel Ivan Krolo. Gostje so se nato ekspresno vrnili, saj so rezultat poravnali že v naslednjem napadu za končnih 1:1. Delitev točk z identičnim izidom smo videli tudi na tekmi 12. kroga v Stožicah proti Olimpiji. Slednja je bila na začetku srečanja podjetnejša in je hitro tudi povedla, a je izid že v 35. minuti izenačil prvi igralec Radomelj Madžid Šošić. V drugem delu je Olimpija znova narekovala ritem igre, a priložnosti so zapra- Mlinarji lahko po zadnjih predstavah v naslednje tekme upravičeno krenejo samozavestno. 080 11 37 Naročite kurilno olje na dom! www.halo-olje.si info@halo-olje.si vljali tudi Radomljani, vsaj dve tudi tisti ‘iz oči v oči’ z vratarjem, tako da je bilo po srečanju tudi ob osvojeni točki kar nekaj grenkega priokusa. Po reprezentančnem premoru – v katerem so Radomljani s 3:1 premagali hrvaškega prvoligaška NK Rudeš – jih je nato 22. oktobra čakal derbi dna lestvice z Aluminijem v Kidričevem. Varovanci Oliverja Bogatinova so v srečanje vstopili kot deveti na lestvici, a izjemno pomembno tekmo tudi odigrali na pravem nivoju. Hitro so povedli z zadetkom Šošića v 6. minuti, teren- sko premoč pa je na začetku drugega dela z zadetkom kronal Caio Da Cruz in postavil končni izid 2:0. S tretjo zmago v sezoni so Radomljani zdaj z 12 osvojenimi točkami skočili na sedmo mesto na prvenstveni lestvici. Domžale in Aluminij zaostajata zgolj točko oziroma dve, tako da Mlinarje jeseni čaka še sedem pomembnih obračunov, da bodo na zimski premor odšli karseda sproščeni. A zadnje samozavestne predstave jih lahko navdajajo z optimizmom. Domen Jarc Foto: NK Radomlje septembra so doma Famo iz Vipave po zadetku Vuka premagali v 96. minuti (!), je vendarle prišlo na vrsto tudi bolj mirno srečanje. V 10. krogu so Šobec Lesce na domači zelenici premagali s 4:0, potem ko sta se Denis Petrovič je skupaj s Slobodanom Vukom s sedmimi zadetki prvi strelec Doba v novi sezoni. pod uvodna zadetka na začetku srečanja podpisala s po sedmimi zadetki prva strelca ekipe Vuk in Petrovič, po dobri uri igre pa sta navdahnjeno igro modrih z goloma kronala še Din Bjelkić in Tim Židan. Prepričljiva zmaga jih je tudi izstrelila na vrh lestvice 3. lige zahod, kjer pa jim za ovratnik s točko oziroma dvema zaostanka dihata Slovan in Šenčur. S prvim so Dobljani letos remizirali z 1:1, drugi Šenčur pa premagali z 1:2, s čimer so varovanci Birjukova potrdili, da so najresnejši kandidati za sam vrh 3. lige, kamor so izpadli po lanski neposrečeni sezoni. Domen Jarc letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si V domačem prvenstvu že ujeli pravi ritem, v ABA Slovencem tri medalje na pospešenem EP 2 še ne Košarkarski domžalskega Kansai Heliosa so že v polnem tekmovalnem ritmu, potem ko so jih v oktobru čakale tekme na dveh ‘frontah’, domačem prvenstvu in jadranski ligi ABA 2. kk kansai helios domžale Spomnimo – poleti je klub zapustil dolgoletni trener Dejan Jakara in številni tvorci odlične sezone 2022/23, ki se je končala s tremi po- dobil prvo četrtino, a nato klonil s 62:76. Znova je bil strelsko najbolj učinkovit Mahkovic s 26 točkami, z dvojnima dvojčkoma sta pod košem kraljevala Tibor Mirtič (14 točk saj so tam zabeležili dva poraza. Prvega proti Spartaku s 73:80, potem ko si je tekmec zmago priboril (predvsem) s črte prostih metov – izvajal jih je kar 20 več kot Domžalčani in Evropsko prvenstvo v pospešenem šahu so mladi slovenski predstavniki zaključili s tremi medaljami in več odličnimi uvrstitvami. šah Evropski podprvak je postal skem društvu Domžale, potem pa je Maksim Goroškov do 18 let, brona- pred leti zaradi možnosti še hitrejšesta je bila Vesna Mihelič iz Mengša ga razvoja prestopil v ŠK Ljubljana pri dekletih do 18 let. Rudi Olenik Tajfun. Izvrstno se je pri dekletih do Rudi Olenik Čampa (v sredini) evropski prvak; levo drugi fide mojster, Madžar FM Matyas Palcert; desno tretji Španec Perea Lorenzo Fruet Tibor Mirtič je hitro postal eden ključnih igralcev Heliosa pod obročem razi v finalih državnega prvenstva, pokala in lige ABA 2. Izmed nosilcev sta ostala le kapetan Blaž Mahkovic in Tibor Mirtič, in tako je nova sezona, v katero je tako rekoč popolnoma prenovljena ekipa vstopila s porazom v Superpokalu proti Olimpiji (59:76), tudi neke vrste neznanka. Uigravanje ekipe in deljenje vlog v moštvu terja svoj čas, a zaenkrat gre varovancem novega trenerja Damjana Novakovića zelo dobro. Sploh na domači sceni, kjer so na uvodnih štirih srečanjih zabeležili prav toliko zmag. Najprej so na krilih Blaža Mahkovca (27 točk) in novinca, Finca Perttuja Blomgrena (22 točk ob metu iz igre 8/9), slavili v Polzeli pri Hopsih s 100:81. Doma so bili nato prepričljivi proti kranjskemu Triglavu, ki je sicer in 11 skokov) ter Miliš Glišić (12 točk in 10 skokov). Prva resna preizkušnja je tako Domžalčane čakala 16. oktobra v 3. krogu Lige Nova KBM na gostovanju pri Iliriji. Domača ekipa je vodila vse od druge četrtine dalje, tako da so košarkarji Heliosa znova povedli šele dobro minuto in pol pred koncem po košu Mahkovica. Svoje je nato s košem in ukradeno žogo dodal še Blomgren in Domžalčani so se na koncu veselili težko prigarane zmage s 95:90. S petimi točkami razlike so Domžalčani nato ugnali še LTH Castings (77:72), krvnik škofjeloške ekipe je bil znova Mahkovic s 30 točkami. Na žalost pa igralci Heliosa niso bili tako uspešni na prvi postaji regionalne jadranske lige v Subotici, tako dosegel 16 točk več kot varovanci Novakovića. Drugi poraz so vpisali na srečanju proti Šenčurju (71:76), tokrat predvsem po zaslugi slabega meta za tri točke (5/22) ter prevlade tekmeca pod košem – v skokih je bilo 39:25 za Šenčur. V lanski sezoni je Kansai Helios kraljeval v regionalni ligi in bil prvi po rednem delu zgolj z enim porazom na 14 tekmah, tokrat je bil vstop v sezono slabši. A zagotovo ne tragičen ali kritičen. Najbolj pomembno bo, da se bo nova ekipa iz tega nekaj naučila ter na zmagovita pota krenila že novembra, ko Domžalčane v ligi ABA 2 čakajo nove tri tekme. Domen Jarc Foto: KZS/Kansai Helios Domžale Čampa je osvojil 5. mesto med fanti do 16 let, Domžalčan Miha Žmaucar 18., Bine Markošek na 32. mesto, sodelovalo je 55 mladincev. Na ekipnem EP v pospešenem šahu v Termah Čatež je Slovenija A do 18 let v postavi Maksim Goroškov, Matic Lavrenčič, Matic Nareks in Rudi Olenik Čampa prepričljivo osvojila zlato medaljo. V sedmih dvobojih so oddali le eno meč točko. Že pred zadnjim krogom so imeli neulovljivo prednost. Kazalo je še na ene stopničke, saj je prva ekipa deklet do 18 let (Vesna Mihelič, Taja Guid) vodila še krog pred koncem, a nato klonila in ostala celo brez odličja. Na nehvaležnem 4. mestu sta pristali tudi dekleti do 14 let, Anja Beber in Sofia Timagina. Slovenija je gostila še eno velikih tekmovanj, saj je med 28. in 30. septembrom v Termah Čatež potekalo evropsko prvenstvo v hitrih disciplinah za mlade. Udeležilo se ga je okoli 500 tekmovalcev iz 27 držav, s spremljevalci pa je bilo gostov še veliko več. Fide mojster Rudi Olenik Čampa iz Dragomlja je zadnji dan v soboto z zlatim odličjem do 16 let v hitropoteznem tempu zaokrožil uspešne slovenske nastope. Rudi je zrastel v odličnega šahista v Šahov- Sofia Timagina, vicešapionka med dekleti do 12 let 12 let s srebrnim odličjem odrezala Sofia Timagina, članica ŠD Domžale. Slovenci so zbrali skupno pet medalj. Na hitropoteznem tekmovanju je visoko uvrstitev dosegel tudi Maksim Goroškov s 4. mestom do 18 let, le malo mu je manjkalo do medalje. Tik za stopničkami je pristala tudi Anja Beber pri dekletih do 12 let, medtem ko je Miha Žmaucar, fanti do 16 let, ŠD Domžale, dosegel 8. mesto med 28 udeleženci. J. S. Foto: Luka Rifelj Martin Ocepek enajsti med Slovenci na Ljubljanskem maratonu S tekaškim praznikom v slovenski prestolnici se je končala atletska tekmovalna sezona. atletski klub domžale Domžalski atlet Martin Ocepek je maraton končal na 19. mestu kot enajsti najhitrejši Slovenec, na sobotnih šolskih tekih sta se s četrtim in sedmim mestom izkazala Jan Janez Prašnikar in Neja Ambrož. Pretekli vikend je bil na sporedu 27. Ljubljanski maraton, na katerega se je z visokimi ambicijami podal Martin Ocepek. Maratonski klubski rekorder Atletskega kluba Domžale s časom 2:33,59, kolikor je tekel lani v Valencii, letos v Ljubljani po seriji poškodb ni napovedoval rekordnega teka, vseeno pa je bilo v cilju po pretečenih 42 kilometrih in rezultatu 2:39:44 nekaj grenkobe. Po polovici maratona je bil s časom 1:17:44 namreč odlično na poti, da postavi enega svojih najboljših dosežkov na tej tekaški razdalji. »Do 28. kilometra sem bil na poti po planu in z dobrimi občutki za čas okoli dveh ur in 35 minut, a me je nato začelo pobirati in zadnja tretjina proge je bila bolj boj za preživetje. Tudi pogoji s spolzkim asfaltom, vlago in višjimi temperaturami mi niso bili naklonjeni, a po vsem, kar se je dogajalo v zadnjih letih, sem super vesel, da sem sploh zraven najboljših ‘maratonskih rekreativcev’,« je razplet maratona pokomentiral Ocepek, tudi že nosilec medalje z državnega prvenstva v maratonu. V nedeljo sta se na 10-kilometrski razdalji izkazali Maja Per (43:08) z 22. mestom in Špela Kržan, ki je skozi cilj na 29. mestu pritekla s časom 44:18. Že v soboto, ki je tekmovalno rezervirana za šolarje, sta bila tik za najhitrejšimi dva domžalska atleta. Med učenci osmih razredov je četrto mesto osvojil Jan Janez Prašnikar, sedma je bila med dijakinjami 3. in 4. letnika na dobre tri kilometra dolgi trasi Neja Ambrož. Slednja se je pred Ljubljanskim maratonom izkazala tudi 7. oktobra na zaključnem mitingu na atletski stezi v Tolminu. S časom 5:14,47 je sicer zasedla četrto mesto, a izboljšala 19 let star klubski rekord v teku na eno miljo, ki si ga je pred tem lastila Suzana Mladenović (5:16,0). V Tolminu sta se z dvojnima zmagama v tekih na 100 in 200 metrov izkazala pionirski reprezentant Patrick Novak in mladinka Pia Cvar. Domen Jarc Patrick Novak in Pia Cvar (desno) sta se od sezone poslovila z dvojno zmago, Neja (na sredini) pa s klubskim rekordom in sedmim mestom na Ljubljanskem maratonu. 36 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii šport slamnik@kd- dom zale. si Začela se je nova namiznoteniška tekmovalna sezona Na največjem klubskem svetovnem pokalu v savate V Novem mestu je potekal letošnji 1. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Že po enem mesecu savate treningov na OŠ Rodica so se izbrani mednarodno sposobni tekmovalci 7. oktobra 2023 zasluženo udeležili prvega svetovnega savate pokala za klube v lahkem – assaut in polnem – combat ali savate pro kontaktu, ki je potekal v športni dvorani v nam znanem mestu Weiz, kjer smo do zdaj bili deležni manjših odprtih tekmovanj na mednarodnem nivoju. namizni tenis Tekmovanja se je udeležilo tudi devet kadetov NTS Mengeš. Po končanem predtekmovalnem delu, kjer so se igralci med seboj pomerili v izžrebanih skupinah po 3 ali 4 tekmovalci, se je v finalni del tekmovanja uvrstilo kar osem naših kadetov. Malce smole pri žrebu za finalni del tekmovanja pa je pomenilo že na začetku dvoboje z močnejšimi nasprotniki (kasnejšimi dobitniki medalj), tako, da sta na koncu najdlje, med 16 najboljših, prišla samo Lovro Križnič in Žan Šarc. Kljub vsemu pa so naši kadeti dobili precej novih tekmovalnih izkušenj, kar je vsekakor pozitivno za njihov nadaljnji tekmovalni razvoj. Začela so se tudi tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah. Pomlajena ekipa NTS Mengeš, ki igra v elitni, 1. Slovenski namiznoteniški ligi, je na uvodnih tekmah dvakrat izgubila in trenutno zaseda 9. mesto na lestvici. Se pa zna stanje kmalu spremeniti na bolje, saj sta bila poraza na uvodnih tekmah nekako pričakovana – obe tekmi sta bili proti nasprotnikoma s samega vrha lestvice. V novembru bosta ob sobotah z začetkom ob 17. uri v domači dvorani v Mengšu (Slovenska c. 39, poleg slaščičarne Flere) tekmi proti NTK Kema Murexin iz Puconcev (11. novembra) ter NTK Tempo iz Velenja (18. novembra). Vabljeni k ogledu obeh zanimivih tekem ter seveda navijanju za našo ligaško ekipo. V novembru bo potekalo tudi precej tekmovanj. Poleg ligaških bo v Puconcih potekal 2. odprti turnir za kadete in kadetinje ter tudi 2. odprti turnir za člane in članice. Od mednarodnih tekmovanj pa bi omenil tekmovanja v Grčiji (Kreta), na Madžarskem (Szombathely), na Slo- Pred začetkom nove ligaške namiznoteniške sezone; pomlajena 1. ekipa NTS Mengeš skupaj s trenerjem, sodnikoma ter vodstvom NTS Mengeš vaškem (Senec), na Portugalskem Tofant) trenutno tvorita okostje slo(Vila Nova De Gaia), v Nemčiji (Düs- venske ženske članske namiznoteseldorf), konec novembra in v začet- niške reprezentance, imamo tudi ku decembra pa tudi pri nas, v Novi precej osvojenih naslovov državnih Gorici (ITTF World Youth Champi- prvakov v vseh starostnih kategorionchips 2023). Več o teh tekmova- jah, smo odlični organizatorji najranjih in rezultatih članov NTS Men- zličnejših tekmovanj in še bi lahko geš, ki bodo vpoklicani v slovensko našteval. Ker je namizni tenis znan namiznoteniško reprezentanco, v kot najhitrejša igra z žogo, primerna prihodnji številki. za vse, tudi za invalide, igrajo pa ga Kot lahko vidite, se pri nas vedno lahko že predšolski otroci in potem kaj dogaja in če vas je zagrabila že- naprej vse do veteranov, praktično lja, da bi tudi vi začeli igrati nami- ni ovir, da se nam ne bi pridružili. zni tenis (rekreativno ali tekmoval- Treningi potekajo v popoldanskem no), se nam pridružite. Namiznote- času v naši dvorani v Mengšu (Sloniška sekcija Mengeš (NTS Mengeš) venska cesta 39, poleg slaščičarne še vedno vabi k vpisu igranja nami- Flere), zato zberite pogum in se od znega tenisa – tako na tekmovalni ponedeljka do petka (med 16. in 20. kot rekreativni ravni. Naši dosedanji uro) oglasite v naši dvorani, kjer boigralci in igralke, trenerji ter sodni- ste iz prve roke boste dobili vse poki (od najvišjega ranga, torej med- trebne informacije (o času in pogonarodnih, pa vse do sodnikov mla- stosti treningov, opremi, ceni itd.). dincev) prihajajo iz občin, ki so nek- Treningi za rekreativce pa, kot že vrdaj tvorili občino Domžale (sedanje sto let, potekajo v ponedeljek in peobčine Domžale, Mengeš, Trzin, Lu- tek od 20. do 22. ure ter v nedeljo od kovica, Moravče) ter tudi širše (Ka- 9. do 11. ure. Za namizni tenis ni nimnik, Vodice, Komenda …). Tudi koli (pre)pozno. dosedanji uspehi niso kar tako. Dve Besedilo in foto: Janez naši članici (Katarina Stražar in Ana Težkoatleti z rekordom v jesenski del Po sijajnem nastopu na mednarodnem turnirju Spartak v Subotici, kjer je Težkoatletski klub Domžale osvojil tretje mesto, se je nadaljevalo domače prvenstvo ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži. težkoatletski klub domža­ na prvem mestu še vedno kraljuje le Spomladanski del so opravili z ekipa KDU Olimpija. Na zadnji tekodliko, kjer so bili na prvem mestu mi v letu 2017 so namreč dosegli repred večnim tekmecem KDU Olim- kord s 1535 sinclair točkami. Za domače so nastopili Anže Kopijo. V prvem krogu jesenskega dela sezone pa so gostili ekipo iz knežje- smač, ki je v potegu dvignil 125 kg, v ga mesta. Za zanesljivo zmago in iz- sunku pa kar 160 kg, Peter Dobnik datno povečanje vodstva na lestvi- (130 kg+155 kg), Blaž Peterka (120 ci so poskrbeli z najboljšim rezul- kg+152 kg), Dominik Kozjek (120 tatom v 60-letni zgodovini kluba. kg+140 kg), Tilen Jasenc (110 kg+135 S 1569 sinclair točkami (1516 starih kg) in Jernej Orešek (110 kg+123 kg). sinclair točk) so dosegli tudi drugi Poleg članske ekipe so nastopili tudi najboljši rezultat v zgodovini, kjer mladinci in kadeti Rok Orešek (86 kg+95 kg), Fei Long Che (65 kg+70 kg), Črt Turk Pintar (70 kg+ 85 kg) in Sani Rastoder (30 kg+40 kg). Izreden nastop je uspel tudi Petri Pavlič, ki je v potegu z 80 kg le za 2 kg zaostala za državnim rekordom, v sunku pa je zanesljivo dvignila 93 kg. Po tekmovanju je nekaj besed spregovoril Dominik Kozjek, ki se je ravno nekaj dni pred tekmovanjem po dveh letih vrnil iz Združenih držav, kjer je delal na eni izmed najprestižnejših svetovnih univerz Northwesteren University v Chicagu. »Pred odhodom sem bil prepričan, da bom rezultatsko nekoliko padel. Izkazalo se je ravno nasprotno, saj imajo v kampusu odlične pogoje tudi za trening olimpijskega dviganja uteži. Zelo sem vesel vrnitve v domovino in na tekmovalni oder.« Blaž Peterka je strnil nastop v besedah: »V sunku sem izboljšal rekord za kilogram, državno prvenstvo v oktobru pa bo vrhunec sezone.« Ekipno državno prvenstvo se je nadaljevalo po državnem prvenstvu za člane, ki je bilo v nedeljo, 15. oktobra, v dvorani Fakultete za šport v Ljubljani. V. O. savate klub domžale Tukaj smo že četrtič pokazali izvrstne borbe na najvišjem psiho-fizičnem nivoju in dosegli lepe rezultate. Organizator Fightclub 300 je skupaj zbral okoli 200 tekmovalcev iz kar 37 klubov iz 18 držav s treh kontinentov, ki so odločno in pogumno zastopali svojo državo. Žan Šubelj je kot prvi tekmovalec v 17-letnem delovanju Savate klub Domžale tekmoval v zelo zahtevni disciplini polni kontakt-combat na tekmovanju visokega mednarodnega nivoja z zelo izkušenim tekmovalcem in dosegel po sodniški odločitvi drugo mesto v kategoriji do 85 kg. To je dosežek, na katerega je klub izredno ponosen. Drugi tekmovalci so tekmovali v disciplini lahkega kontakta-assaut. Lili Lukežič je dokazala, da se v enem letu savate treninga v našem klubu lahko izjemno napreduje in dosegla svojo prvo zmago ter na koncu zasluženo drugo mesto v kategoriji do 45 kg. Drugo mesto je dosegel tudi naš trdoživi borec Anej Lapanja v kategoriji do 85 kg, ki se tudi pripravlja na višjo disciplino combat. Stefan Vuković nad 85 kg in Tristan Brulc do 75 kg, ki je doživel ognjeni krst na njegovi prvi mednarodni tekmi, sta dosegla trdo prisluženo tretjo mesto. Borila sta se pogumno in neustrašno, kot se za naš SKD spodobi. Za tekmovalce je poskrbel, z ogrevanjem in v kotu ringa ter strokovnimi nasveti, glavni trener Bojan Rusjan. Za nemoten potek med borbami in posnetke je poskrbel naš zvesti spremljevalec Marjan. S tekmovanja smo odšli odlično razpoloženi, polni novih vtisov in pripravljeni na nove izzive, ki nas čakajo kar kmalu v Trstu. Dobri in gladki organizaciji gre zahvala Hrvoju Termopilu, trenerju kluba Fightclub 300, ki je v sodelovanju z avstrijsko savate zvezo poskrbel za odlično organizirane borbe in dobro počutje tekmovalcev. Zahvala tudi naši Slovenski Savate zvezi in Občini Domžale za nenehno spodbudo naše športne aktivnosti. Posebna zahvala gre klubu Boxe Francancese Trieste in njihovem klubskem trenerju Lorenzu Cecenu Volcicu za podporo pod imenom skupnega projekta Ciril Kotnik v sodelovanju s podjetjem Nca Web. Vstanite s kavča in naredite nekaj dobrega zase! Vabimo vas v naše vrste. Izkoristite v vašem prvem mesecu 50-odstotni popust na vadbo ter izposojo celotne savate opreme. Pridružite se nam na treningih vsako sredo in petek (18.30–20.30) v OŠ Rodica-mala telovadnica in sami presodite ali vam savate – francoski boks ustreza. Vse informacije o naši dejavnosti dobite na spletni strani našega društva www.savatedomzale.si in na družabnih omrežjih. Še bolje, kontaktirajte trenerja Bojana na tel. št. 041 545 109. Lep športni savate pozdrav – Salut! letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 37 šport | pisma bralcev | starejši slamnik@kd- dom zale. si Uspešni v boksu in na olimpijskem festivalu Klub borilnih veščin Domžale se je tudi poleti skrbno pripravljal, da njegovi tekmovalci in tekmovalke dobro pripravljeni pričakajo jesenska tekmovanja, na katerih pokažejo svoje znanje, svoje spretnosti, pa tudi hrabrost in pogum. klub borilnih veščin domža­ in hkrati spoznali tudi najboljše slole To priložnost so dobili že v za- venske športnike, so oba dneva pričetku oktobra, ko so se boksarji in šli na svoj račun, saj jih je pričakalo boksarka udeležili boksarskega tek- skoraj 50 zanimivih športnih izzivov, movanja na Ptuju. bogat spremljevalni program, odličNa Ptuj Boks Open 2023 so se po- na glasba, prava gledališka predstamerili tako slovenski boksarski klu- va z lisjakom Foksijem v glavni vlo- pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Še eno pojasnilo Majdi Flerin v zvezi s parkirišči SPB-2 v enem od blokov pa tudi pisarne z upravnimi storitvami. Razmerja, tudi lastniška, med vsemi lastniki še zdaleč niso bila jasna in primerno urejena. Glede na vse navedeno je bila občinska zahteva, da se pred vpisom etažne lastnine pripravi nov ureditveni načrt za celotno območje, ki bi upošteval vse te vsebine in odprta vprašanja, z vidika zaščite širšega interesa, zato logična. In še to: županovala sem do leta 2006 in če bi bila zadeva tako preprosta, kot želite prikazati v očitkih na moj račun, bi bila v obdobju po letu 2006 že lahko tudi rešena. S tem najino polemiko zaključujem in vas za nadaljnja pojasnila vabim na kavo. Poplavna ogroženost Struga Kamniške Bistrice se je v preteklosti spreminjala, saj se je voda ob močnejšem deževju razlivala na kmetijske površine med Virom in Jaršami. Kasneje so strugo spravili v korito, s protipoplavnimi nasipi pa sprostili površine za urbanizacijo. Hidrološki ukrepi so zagotavljali predvideno poplavno varnost. Pomanjkljivo vzdrževanje vodnega telesa je privedlo do poslabšanja pretočnosti struge in posledično do katastrofalnih poplav. Naplavine pod mostom na glavni cesti niso bile odstranjene, peš podhod na levi strani struge je svetli profil pretoka pod mostom znatno zmanjšal in tok vode preusmeril k podpornemu stebru, ki ga je spodkopalo, most pa se je porušil. Kako varni smo zdaj? Vsakokratne visoke vode so odlagale rečni material na razlivno površino med strugo in nasipom, ki se je dvignila za najmanj četrt metra, prav tako se je na nekaterih mestih ugreznil varovalni nasip. Če upoštevamo še zmanjšanje pretoka pod mostom zaradi temeljev obeh začasnih mostov, je verjetnost prelivanja vode čez nasip visoka. Treba bo nemudoma ukrepati. Predvsem dvigniti varovalni nasip za pol metra, kot izhaja iz smernic Direkcije RS za vode ter takoj pristopiti k projektiranju in gradnji novega mostu samo z enim razponom. Ponovno vam odgovarjam, da nikakor ni korektno, da želite krivdo za neurejeno stanje parkirišč v okolici SPB-2 pripisati zgolj meni. SPB2 je bil načrtovan in zgrajen več kot 10 let pred mojim županovanjem! V nadaljevanju pravite, da z moje bi kot klubi iz tujine, posebna po- gi, poslikava obraza, olimpijski pro- strani niste prejeli pravega pojasnizornost pa je bila namenjena mla- tokol in še in še. la za ravnanje občine v času mojega Predstavil se je tudi Klub borilnih županovanja, zato ponavljam s predim perspektivnim tekmovalcem v boksu, ki so prvič prebili led v ma- veščin Domžale, ki je na odru v okviru prostimi besedami: vašega predloCveta Zalokar Boks zveze Slovenije predstavili boks. ga za zaprtje parkirišč z zapornicagičnem štirikotniku – ringu. nekdanja županja Mladi boksarji iz Kluba borilnih »Ta športna disciplina se namreč zelo mi nismo mogli sprejeti, ker so bili veščin Domžale so osvojili kar štiri kvalitetno hitro širi in pridobiva vse v soseski poleg individualnih stadruga mesta, zato prav vsem iskre- bolj kakovostne slovenske boksarje,« novanj med drugim tudi javni vrne čestitke. Poglejmo pa še rezulta- je povedal Marjan Bolhar. Posebej od- tec, prostori društva invalidov, šteJože Nemec te: Tijan Geci – pionirji – 57 kg; Tim mevajo rezultati boksarjev in boksark, vilni poslovni in storitveni prostori, Podgornik – Schoolboys – 57 kg; ki so vse uspešnejši. Klub Borilnih veŽan Molk – junior – 52 kg, Nika Ho- ščin Domžale je predstavil sedem disciplin, Kickboxing zvezo Slovenije tujec – junior – 66 kg. V začetku oktobra pa je bila pred in zgodovino tega športa. Na festivaKlubom borilnih veščin Domžale, ki lu so od 47 panožnih zvez, ki so imele ga vodi Marjan Bolhar, še ena lepa športne izzive, otroci izglasovali zmapriložnost, da promovirajo svojo de- govalce. Klub borilnih veščin Domžajavnost. Olimpijski komite jih je na- le pod panožno zvezo Boks zvezo Slomreč povabil na Olimpijski festival, venije je osvojil 3. mesto. Prvo mesto V soboto, 23. septembra 2023, so se v Gostilni pri Japu v Prapročah pri Temenici po več ki je bil 7. in 8. oktobra na Kongre- je zasedla Kajakaška zveza Sloveni- kot desetletju zbrali potomci Mahkotovih – Amalije in Antona Kosa. snem trgu in v parku Zvezda v Lju- je in drugo mesto Odbojkarska zveza bljani. Na brezplačnem dogodku Slovenije. Čestitamo! Vera Vojska Na pobudo Antonije Kos, glavne orza vse, ki bi radi spoznali slovenski Organizatorji srečanja niso imeli naprej njihovi otroci in naprej otroci Foto: KBV Domžale ganizatorke srečanja in njenih soor- lahkega dela, posodobiti je bilo tre- njihovih otrok in tako naprej vse do šport, se preizkusili na enem mestu ganizatorjev Igorja Leskovška, Mihe ba naslove in rojstne podatke vseh pete generacije potomcev. Na srečaCapudra, Boštjana Berka, Barbare otrok, vnukov, pravnukov, praprav- nju je bilo izobešeno tudi staro druZadravec, Špele Capuder ter zakon- nukov in letos prvič praprapravnu- žinsko drevo iz leta 2010. Potomstvo cev Majde in Emila Zadravec, se je kinje Amalije in Antona Kosa z Vid- Amalije in Antona Kosa danes štepo trinajstih letih skupaj zbralo 129 ma pri Lukovici. Drugega julija le- je 266 potomcev, od tega je 24 žal že Mahkotovih potomcev od 242 še ži- tos se je Mahkotova družina poveča- pokojnih. večih. Srečanje bi se moralo zgoditi la za novo članico Isabel, ki je prva Častni Mahkotovi družinski člani, že v letu 2020, takrat je minilo 10 let predstavnica pete generacije Kosov France, Minka, Anka, Ivanka, Jože, V soboto, 7. oktobra 2023, je na Kongresnem trgu v od prvega srečanja, a jim ga je pre- in je prapravnukinja Lada Kosa. Viktor, Peter in Stanka so pripoveprečila korona, ki je marsikomu preLjubljani potekal v okviru Olimpijskega festivala Dan načrte. slovenskega športa, na katerem je tudi tokrat sodelovala križala »Verjamem, da govorim v imenu Šahovska zveza Slovenija, organiziral ga je Olimpijski vseh organizatorjev, ko vam iskreno priznam, da ste nas s tako številno komite – Združenje športnih zvez. udeležbo na srečanju zelo osrečili. Ne vem, ali tako čutite vsi, a jaz sem zelo ponosna, da sem delček tako šahovsko društvo domžale V velike družine,« je v uvodu zbrane dobršnem delu so se vključili člani ponosno nagovorila Antonija in doŠahovskega društva Domžale, v dodala: »Kadar se zadeve lotiš s srcem, poldanskem delu šahovski mentor ni nič pretežko.« Viktor Jemec, v popoldanskem, tja Tako se je vse skupaj začelo ... Fedo 19. ure, pa mentorja Bor Turek bruarja 1900 je v majhni vasici ČeLucijan in Robert Volčanšek, medšnjice pri Moravčah, na Kramarčktem ko je bil Jože Skok kot član koovi domačiji, otroški jok osrečil Jomisije za promocijo ŠZS na prizorihano in Janeza Kosa. Rodil se je šču ves dan tudi kot koordinator donjun najmlajši, deseti sin Anton. godka. Z vrstniki se je pomerila tudi Leto in pol kasneje je na obrobju Črčlanica ŠD Domžale Sofia Timagina. nega grabna, na Vidmu pri Lukovi- Skupinska fotografija potomcev velike Mahkotove družine Šahovska mentorja (z leve) Roci, luč sveta ugledala mala Amalija, bert Volčanšek in Bor Turek Lucijan posebej med najmlajšimi, k čemur edinka gostilničarja Ignaca in FranV vseh teh letih jih je nekaj tudi dovali zgodbe iz njihovega otroštva, na Kongresne trgu žal pokojnih in v spomin nanje ter vsi so sodelovali v zabavnem kviObiskovalci so imeli na voljo tudi sta veliko prispevala svetovna mla- čiške Lipovšek. Samo Bog je takrat vedel, da se v čast vsem prisotnim je dvorano na zu ob anekdotah Mahkotovih otrok, letak o šahovskih šolah v ŠD Dom- dinska prvakinja, velemojstrica Lažale, ki že več let organizira več ša- ura Unuk, in novi slovenski vele- bosta njuni poti čez slabi dve dese- srečanju krasilo ročno narejeno dru- ponovno so pogledali film s predhovskih šol za mlade, pa tudi za od- mojster Jan Šubelj, oba pa sta se tletji prepletli in združili v še trdnej- žinsko drevo, prepleteno iz 176 žičk, stavitvijo vsake družine posebej, na rasle. Pred šotorom ŠZS je bilo ves kalila v Šahovskem klubu Komen- šo, ki ju bo spremljala do konca nju- vsaka predstavlja posameznega krv- podlagi predstavitve, ki je bila naredan veliko obiskovalcev, predvsem da. Naposled pa je k popularizaci- nih dni. Usoda je torej hotela, da se nega potomca rodbine. Drevo je te- jena na prvem srečanju Kosov. Program je popestril ansambel najmlajši iz vse Slovenije in tujine ji šaha prispeval tudi domžalski ve- Amalija in Anton spoznata med po- dne in mesece pred srečanjem skrbpa so z velikim veseljem šahirali lemojster Luka Lenič, tudi nekdanji spravljanjem sena v Logu pri Morav- no izdelovala organizatorka sreča- Blagor gluhim s člani domače zatudi z mentorji, ki so jih poučeva- mladinski svetovni prvak, najboljši čah. Njuna ljubezen je tisti trenutek nja Antonija Kos. V Kosovo zibelko sedbe. Bilo je lepo in vredno bo nepognala korenine, na katerih danes sta Amalija in Anton v 23 letih polo- koč spet ponoviti. li o pravilih šahovske igre in vzgoj- slovenski šahist. J. S. stoji naše močno in košato družin- žila 14 otrok. Tako se iz debla vije 14 Jana Avbelj, pravnukinja nem pomenu šaha. Še enkrat se je Foto: Jože Skok Amalije in Antona Kosa sko drevo. vej, 14. Mahkotovih otrok, iz teh pa pokazalo, da je šah zelo priljubljen Drugo srečanje potomcev Mahkotovih – Amalije in Antona Kosa Domžalski šahovski mentorji na Olimpijskem festivalu 38 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii objave slamnik@kd- dom zale. si Spomini so kot iskre ki pod pepelom tlijo, ako jih razgrneš, vedno znova zažarijo. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. v spomin zahval a Stanislav Zajc 19. 11. 1928–22. 10. 2003 V 91. letu starosti se je od nas poslovila avtomehanik z Vira, partizan, borec Šlandrove brigade Ivanka Joger z Vira pri Domžalah Mineva dvajset let, kar te ni več med nami, spomin nate pa je še vedno živ. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit ali jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njegovi Vsi tvoji Žalujoči: vsi njeni Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Svojo življenjsko pot je 30. septembra 2023 v 79. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric zahval a zahval a V 84. letu starosti je tiho odšel od nas dragi ati, dedek, pradedek, tast, brat in stric Ob smrti naše drage mame, babice in tašče Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Svojo življenjsko pot je v 69. letu starosti sklenil naš dragi brat in stric Janez Javoršek s Količevega Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. zahval a Franc Ozmec iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja in darovane sveče. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Vrbančič. Žalujoči: žena Ana, hčerka Vesna ter vnuka Florijan in Jure z Matejo, sestra Nada in nečak Sebastijan Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. v spomin 8. novembra 2023 bo minilo leto dni, odkar se je od nas poslovila draga sestra in teta Zvonka Orehek iz Zaboršta Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in kakorkoli ohranjate lep spomin nanjo. Vsi njeni Anton Jamnik iz Nožic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja in darovane sveče. Za vedno boš ostal v naših mislih, besedah in srcu. Močno te bomo pogrešali, vendar smo hvaležni za vse trenutke, ki smo jih preživeli v tvoji bližini. Vsi njegovi Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je NESKONČEN. (W. Shakespeare) Milene Oražem z Rodice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sokrajanom, ki ste nam izrekli sožalja, darovali sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala podjetju Cim iz Domžal, družini Rettinger, gospe Vandi in prijateljem za darovano cvetje, gospe Ireni Jeglič Kumše pa za darovano sveto mašo. Vsi njeni  Mengeš, Ljubljana SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si v spomin Breda in Milan Pirc iz Domžal Hvala, da sva se spoznala in prehodila pot življenja, zdaj si v srcih z nami in svetiš kot mavrica in zvezdica na nebu. v spomin Anton Baloh iz Škocjana Minilo je leto praznine in bolečine. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji domači V mislih za vedno ostajata v naših srcih! Hvala vsem, ki se ju spominjajo in postojijo ob njunem grobu. Vsi njuni V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. zahval a Svojo življenjsko pot je v 81. letu sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric Stane Žavbi st. s Količevega v spomin Konec oktobra mineva 10 let, odkar se je v večnost preselil naš Rudolf Volčini st. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, balinarjem, čebelarjem in znancem, ki nam v težkih trenutkih stojite ob strani. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in ostale darove. Hvala gospodu župniku Aleksandru Ureku za lepo pogrebno bogoslužje, pogrebni službi Vrbančič, hvala patronažni sestri Tanji ter balinarjem in čebelarjem ter lovcem za poslovilne govore, hvala pa tudi vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Dragi ata Stane, za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi Vsi njegovi Cvetje pove več. MALI OGLASI Nudim varstvo starejši pokretni osebi. t: 031 325 535 Brezplačen odvoz vseh ko- vin­ skih predmetov, pralnih stro­ jev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si letnik lxiii | oktober 2023 | številka 10slamnik | 39 objave slamnik@kd- dom zale. si Stane Klopčič (13. 10. 1934–12. 10. 2023) v spomin v spomin Ljudmila (Mili) Radmelič Stanislav Žavbi Na drugi oktobrski petek se nas je na domžalskem pokopališču veliko sorodnikov, prijateljev, sodelavcev in njenih nekdanjih sošolcev iz Klasične gimnazije v Ljubljani poslovilo od Mili Radmelič iz Domžal. Prišli so številni njeni nekdanji varovanci – učenci male šole in drugi učenci Osnovne šole Rodica, na kateri je delala od leta 1977 do upokojitve leta 2000. Tudi po upokojitvi je prihajala k sedanjim generacijam učencev te šole v krožke oblikovanja iz keramike in gline ter drugih lepih predmetov. Na pokopališču v Dobu so se domači, številni sodelavci in prijatelji v sredo, 4. oktobra 2023, poslovili od Stanislava Žavbija, prijatelja Staneta, ki se je po kratki bolezni za vedno poslovil od domačih, prijateljev in znancev ter Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo, čebelarskih društev Domžale in Krtina Dob. (1943–2023) (12. 1. 1944–6. 10. 2023) V ponedeljek, 16. oktobra 2023, smo se za vselej poslovili od spoštovanega Staneta Klopčiča, moža, očeta, deda, pradeda, prijatelja, soseda, tovariša … Rodil se je v čas, ko je bilo ocvrto jajce enkratno, posebno darilo za god. V tistih časih v Mali Lašni življenje ni bilo niti lahko niti bogato. Ljudje so obdelovali v Zlatopoljskih gričih in bregeh polja in bili dostikrat lačni. Ko je izbruhnila vojna in se je bobnenje ob bombardiranju domžalske radio postaje slišalo do vasi, je bil Stane star sedem let. V njegovih domačih krajih so se ljudje že takoj na začetku vojne za boj proti okupatorju združevali v Kamniško-zasavski odred, domačini pa so jim pomagali s hrano in drugimi potrebščinami. Stane bi moral začeti hoditi v šolo, ko so Nemci zaradi izdaje avgusta 1942 zažgali vas Koreno, kasneje pa so požgali tudi vse okoliške vasi in domačine selili bodisi v uničevalna bodisi v delovna taborišča. Stane se je spominjal: »Pri nas smo imeli krave na pašniku. Pa je stari oče dejal meni in sestri dvojčici, da naj greva ponje, saj bodo še kakšno žival ubili, ker je okrog pokalo. Pripeljala sva jih iz staje, kjer so bile, ko je zaregljal mitraljez, ravno ko prideva do štale. Zelo sem se prestrašil. Doli pod vasjo so pri neki hiši ubili nekega očeta, njegova sinova sta bila pri partizanih, on pa je bežal pred Nemci in padel v zasedo. Tam so ga tudi pustili. Moja mama je medtem že pripravljala ‘punkeljne’, cule, ker nas je bilo pet otrok.« Tako so v delovno taborišče Saint Gertrauf na Koroškem izselili celo družino. Stanetov oče je delal v tamkajšnji papirnici, mama in starejša otroka pa so morali delati na bližnji kmetiji. Življenje v taborišču je bilo težko in Stane, še otrok, se je velikokrat zelo bal. Tega strahu se ni otresel niti v starosti. Velikokrat se je spominjal težkih, vojnih časov, lakote in strahu pred preganjanjem. In vendar je včasih posijal v to težko, strahu polno življenje žarek upanja, da še ni izgubljena vsa vera v človečnost. V spominih na vojne čase je pripovedoval: »Gospodinja, njen mož je bil v vojski, je skuhala mlečni riž in vsakemu dala kos kruha, na katerem je bil namazan ‘puter’. To je bilo zelo dobro surovo maslo, da ni za povedati. Gospodinja je bila zelo dobra. Moja mama je večkrat delala pri njej in je vedela, da je bilo iz naše družine v lagerju pet otrok. Pa je mami odrezala še velik kos kruha in ji dala zraven še surovo maslo in dejala, da to bo pa za otroke.« Družina Klopčič se je iz izgnanstva vrnila šele leta 1946. Stane se je izučil za mizarja in bil zaposlen v Tosami. V Domžalah si je z ženo Ivanko ustvaril družino in topel dom. Njegova velika ljubezen so bile čebele, tako da si je v domačem kraju zgradil čebelnjak. Bil je priznan in nagrajen čebelar. V različnih sestavih je, tako kot njegov oče, rad igral harmoniko in klarinet, dvajset let pa je bil v Tosami tudi član pevskega okteta. Bil je še ljubiteljski športni strelec. Slava njegovemu spominu! Manica Perdan Ocepek, za KO ZB Simona Jenka, Domžale Spomini so povzeti po: Skok, J. idr. (2017), Svoboda – plačilo za žrtve, ZB za vrednote NOB, Domžale. Mili sem spoznal potem leta 1964 na takrat zelo znanih mladinskih plesih v Grobljah, na katerem so se zbirali mladi iz številnih krajev severno od Ljubljane. Pela je v ansamblu The Players, v katerem so igrali Tomaž Habe na klavirju (pianinu), Tone Stražišar na saksofonu in klarinetu, Tomaž (Tom) Lajevec na pozavni in trobenti, Miro Sršen na kitari, Mohor Podbevšek na bobnih in Franci Ježek na harmoniki. Za tiste čase je bil to težko pričakovan nedeljski dogodek, na katerem so se spoznali številni bodoči pari. Mili pa je njena pevska pot hitro odnesla v Piran in Portorož, kjer je nastopala kot pevka zabavne glasbe. Toda potem jo je klic druge njene ljubezni – otroci, pripeljal nazaj v Domžale. Zaposlila se je v takrat edinem domžalskem vrtcu na Savski cesti, ki so ga letos žal podrli. Opravila je dodatne izpite in postala vzgojiteljica. Tam je tudi spoznala Rajka Radmeliča, direktorja Vzgojno-varstvenega zavoda Domžale, s katerim se je poročila. V zakonu sta se jima rodili hčerki Nena in Romana, ki sta obe sledili očetu in mami v pedagoški poklic. Po desetih letih pa je začela delati z otroki na rodiški šoli v mali šoli in popoldanskem varstvu, poučevala pa je tudi v razrednem pouku. Otroci so jo imeli zelo radi, saj jih je učila petja in nastopanja z recitacijami, jih učila ročnih veščin oblikovanja, pletenja venčkov – vsega lepega. Taka sončna in vedno nasmejana ostaja v njihovem spominu. Čeprav je že kot otrok doživel in videl veliko hudega, kasneje pa so ga spremljale hude zdravstvene težave, je ostajal veder in optimističen. Ko smo ga srečevali na ulici, se je trudil vzdrževati moč, bil vselej dobre volje in se ni pritoževal. Stane Klopčič je bil spoštovan in dostojanstven mož.  Rodila se je 12. januarja 1944 v Senovem staršema Mariji in Maksu Resniku kot drugi otrok za sestro Majo, ki se jima je leta 1947 pridružil potem še brat Maksi. Bila je vedoželjna, zato se je vpisala v za tiste čase kar oddaljeno Klasično gimnazijo na Šubičevi v Ljubljani. Njene sošolke in sošolci so se je ob slovesu spomnili kot zelo vesele sošolke, ki jih je razveseljevala z večnim smehom in nastopanjem na šolskih prireditvah. Že zgodaj je pokazala eno svojih največjih ljubezni – petje, ki je zaznamovalo prvi del njenega življenja. Ko so se poleti 1963 veselili na maturantskem izletu v Novi Gorici, so prosili Mili, da v hotelu Paka zapoje kakšno popevko na plesu. S svojo svežino in iskrenostjo je očarala vodstvo hotela, da so ji ponudili angažma. Tako je nekaj časa pela v tem hotelu. Začela se je njena pevska kariera. Po krajšem času se je vrnila v Domžale, kamor se je družina Resnik preselila iz Senovega. Zadnja leta se je najbolj veselila rojstva vnukinj Lize in Sare, ki sta zrasli v dve krasni mladi dami. Lani sva se srečala za nekaj ur ob pripravi družinske kronike Jakopove in Podbevškove družine z Rodice ter Mljačeve družine iz Lokve. Čeprav jo je že mučila bolezen, sva se z radostjo spominjala najinega prvega srečanja v Grobljah in številnih kasnejših, tudi družinskih srečanj, saj je bila Mili po svojem možu Rajku in njegovi mami Franji tudi del velike Jakopove družine z Rodice. Ob slovesu lani sva se še zadnjič objela. Tako jo tudi nosim v svojem spominu. Nasmejano, vedno prijazno in veselo. Enako se je bodo spominjali tudi vsi njeni sošolci, sodelavci, prijatelji in rodiški otroci.  Franci Gerbec Veliko pohvalnih besed je bilo izrečenih v govorih, ki so govorili o zvestobi, srčnosti, delavnosti, prostovoljstvu, pripravljenosti pomagati, prijateljstvu ter tudi o veselju, optimizmu in neverjetni energiji, kar vse pa žal ni premagalo zahrbtne bolezni. Stane je bil rojen 7. maja 1943 na Količevem. Oče je kot partizan padel na Oklu. Po osnovni šoli v Dobu, leto dni tudi v osnovni šoli za vojne sirote v Podsmreki pri Višnji Gori in nižji gimnaziji v Domžalah, je postal galvanizer in ob delu nadaljeval šolanje ter kot delovodja v nekdanji smodnišnici v Kamniku dočakal upokojitev. Z ženo Ivico sta si zgodaj ustvarila družino, v hiši na Količevem toplo zavetje sina Staneta in hčerke Tatjane. Stane se je veselil treh vnukov in vnukinje ter šestih pravnukov in pravnukinje. Letos je bil vesel življenjskega jubileja in praznovanja diamantne poroke. Balinanju je bil zvest vse življenje. Je ustanovni član Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo ter skoraj tri desetletja njegov predsednik, kasneje pa častni predsednik kluba. Skupaj s sodelavci je postavljal temelje, da je klub postal eden najbolje organiziranih v Sloveniji, uspešen pri gradnji pokritega balinišča in po tekmovalni plati, vselej pripravljen pomagati tudi drugim klubom v občini Domžale in tudi ostalih občinah, poznan pa tudi po gostoljubnosti ter organizaciji številnih tekmovanj. Bil je tudi podpredsednik Ljubljanske območne balinarske zveze, posebej pa ponosen na mlade, med katerimi je zelo uspešen sin Stane, odličen tekmovalec, trener in uspešen funkcionar, tudi sedanji predsednik Območne balinarske zveze Ljubljana. Posebno veselje je atu Stanetu pomenilo odlično balinanje treh vnukov. Stane je bil tudi prejemnik najvišjega priznanja Balinarske zveze Slovenije – Zlate značke. Pomemben del njegovega življenja je bilo tudi čebelarstvo in velika ljubezen do čebel že od 15. leta. Bil je deloven in ustvarjalen človek in član Čebelarskega društva Domžale od leta 1999, ob ustanovitvi Čebelarskega društva Krtina Dob pa tudi član tega društva, znan tudi po gojenju korejske evodije, drevesa ki je lahko pomembna paša za čebele. Vselej je bil neumoren družbeni delavec, prostovoljec, ki se je razdajal v splošno družbeno korist, brez pričakovanja plačila. Pogrešali te bomo, spoštovani prijatelj Stane. Ob vsakem obisku balinišča na Količevem, v katerem na vsakem koraku vidimo tvoje delo; pogrešali drugo leto, ko bomo praznovali 50 let našega in obenem posebej tvojega Balinarskega športnega kluba Budničar. Pogrešali v Čebelarskem društvu Domžale in Krtina Dob in ob obeh čebelnjakih, tvojo ljubezen bodo pogrešale tvoje prijateljice čebele, za katere si tako rad skrbel. Posebej pa te bodo pogrešali tvoji domači, pogrešali, a ne pozabili, saj še kako dobro vedo, da umrejo tisti, ki jih pozabimo. Žena Ivica, oba otroka, vnuki in pravnuki, ki vsem izrekamo iskreno sožalje, bodo tudi v prihodnosti s teboj delili lepe spomine in bili ponosni, da so živeli s teboj. Prijatelji POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale 40 | slamnik številka 10 | oktober 2023 | letnik lxiii aktualno | nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si kolumna • medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIČ JANČAR TOPLA KOT KAKAV Če bi vas vprašala, kaj za vas pomeni biti starši, bi bili odgovori po vsej verjetnosti zelo različni. Vprašanje »Kaj tebi pomeni biti mama/oče?« je na prvi pogled sicer preprosto, ob poglabljanju vase pa vsekakor zelo kompleksno, saj ponuja raznovrstne odgovore, predvsem pa občutke, ki se s časom spreminjajo. S tarševstvo je živ proces, kot reka, ki ima številne rokave, brzice, tokove in vijuge, zato prinaša nove in nove razsežnosti, izzive, predvsem pa veliko lastnega spreminjanja. Na to, kako na splošno vidimo svoje otroke, mladino in mlajšo generacijo, veliko pove o nas samih. Predvsem o tem, kako so nas in našo generacijo obravnavali in dojemali naši starši. Če brezbrižno podajamo svoje mnenje, da so današnji mladi razvajeni in polni vsega, to lahko razumemo kot nekaj, kar se je usidralo v nas prek sporočil, ki smo jih bili sami deležni. Če želimo boljše življenje za svoje otroke, moramo nujno delati na sebi, torej z lastnim zavedanjem in vpogledom vase spreminjati svoja že davno ukoreninjena prepričanja, odzive in vzorce. Delo na sebi je popotnica našim otrokom, s katero jim nezavedno sporočamo, da smo živi, da gremo po poti, ki napaja življenje v nas samih in nas dela polne, zadovoljnejše. Var- nost je čutiti v tistih družinah, kjer so se starši sposobni spreminjati. Otroci spreminjajočih se staršev si upajo biti uporniški, drznejo si biti drugačni, se lahko jezijo. Predvsem pa so lahko tisto, kar si mi kot otroci nismo upali biti. Taka je ta naša nova generacija, ki gre marsikomu v nos ravno zato, ker se zmore izražati na način, kakršnega mi sami nismo poznali. Nujnost spreminjanja je torej naravni ritem in razvoj vseh odnosov: partnerskega, starševskega, prijateljskega. Ob umanjkanju tega se pokažejo zastoji v obliki odtujenosti, konfliktnosti, nespoštovanja, posledično sledi končanje odnosa. Odnos se na neki način izpoje. Dokler vlagamo svojo energijo, misli, želje in čas v odnos, torej v osebo na drugi strani, je odnos živ, lahko rečemo, da se razvija in nam prinaša ustvarjalnost, zadovoljstvo ter globino. Ko na primer prenehamo vaditi lepo skladbo, gre le-ta v pozabo, ko ne treniramo več nam ljubega športa, miši- ce oslabijo in nismo več uspešni. Odtujenost, hladnost, brezbrižnost in beg iz odnosov so zato odraz nedela na sebi. Če v odnosu čutite nezadovoljstvo, je zadnji čas, da začnete s spreminjanjem sebe. Ta proces vselej prinese nove poti, morda dotlej še Če želimo boljše življenje za svoje otroke, moramo nujno delati na sebi, torej z lastnim zavedanjem in vpogledom vase spreminjati svoja že davno ukoreninjena prepričanja, odzive in vzorce. neslutene. Delo na sebi je kraljevska pot za nas in naše zanamce. Težava je v tem, da ljudje svoje težave raje nosimo sami. Tako smo se naučili. S tem si pravzaprav zapiramo pot v smeri lažjega iskanja rešitev. Zgodi se, da je kakšna težava zelo kompleksna, ne zmoremo je videti celostno, temveč doživljamo le svoj pogled. Ko smo v stiski, čutimo le svojo bolečino in zaradi nje težko slišimo drugega, ga poslušamo do konca, njegove besede si razlagamo po svoje. »K popolnemu neznancu pa že ne bi šel in tam razlagal o svojih težavah,« je dostikrat stavek, ki ga izrečejo ljudje, pa čeprav je njihova težava že res velika. Saj ni težava v popolnih neznancih (kot na primer psihoterapevtih), težava je verjetnejše v tem, da si s svojim partnerjem ne upajo biti ranljivi in govoriti o sebi. Delo na sebi zahteva poglabljanje v kompleksna vprašanja, kot so na primer: Zakaj me prezrtost, partnerja ali zavrnitev tako boli? Tako zelo, da raje postanem jezna/jezen? Uh, le komu bi se dalo ukvarjati s tem! Mar ni lažje ležati na kavču in … lažje se je celo prepirati iz dneva v dan o popolnoma nepomembnih rečeh in se ob tem počasi, a vztrajno odtujevati! A moram biti ob tem iskrena. Tudi sama se ogromno naučim ob svojih klientih, za kar sem jim hvaležna. Že davno nazaj me je ena klientk zelo dobro opisala. Rekla je: »A veste, da ste topla kot kakav in hladna kot špricer?« Šokirali sta me njena neposrednost in neverjetna natančnost. Res je, da sta toplina na eni strani in hladnost na drugi dve plati moje osebnosti. Poskušam se ju naučiti razumeti in obvladovati. Predvsem pa ju sprejeti in uporabiti sebi in drugim v prid. Kakav in špricer, popolno nasprotje. Meni je pravzaprav oboje všeč, poskušam pa tako toplino kot hladnost izbrusiti do te mere, da delujeta v harmoniji, kot dvojčici, ki se lepo dopolnjujeta. Preprosto čudovito pa je to, da je spreminjanje sebe izjemno lepo ter lažje v odnosu, torej ob sočloveku ali ob več njih. Kot pitje kakava, ko rečemo, da je »ta dobri topli kakav« najboljši takrat, ko ga spijemo skupaj še s kom. »Najprej ljubezen do sebe,« bi rekli mnogi. Vendar vas vprašam: »Le kako bi ljubezen do sebe lahko preverili drugače kot v odnosu z drugim, ob sočloveku?« ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. nagradna križanka 10 NAGRADNA KRIŽANKA 9 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 9-2023: Katarina Grohar z Vira (Zgodovina Fare Domžale, 1. knjiga) nagradna križanka 10 Blaž Trdin iz Domžal (2 vstopnici za koncert/predstavo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v letu 2023/24) Erika Klemenc iz Kamnika (2 vstop­nici za Mestni kino v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v letu 2023/24) Kulturni dom Franca Bernika Bernika,Domžale, p. p. 2 p. p. 2 1230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska ceta 61 1230 Domžale Rešitev križanke – vodoravno: opora, Main, Savin, dotok, Antarktika, Slovenskogoričan, Kim, Rae, akt, RO, Ota, kri, ČA, Luis, Kinoklub se vrača, Kairo, Arn, aki, PA, Sane, cola, Lia, inje, Reese, Anam, STA, Avon, Tartini, akreditiv, niacin, radiacija, klasa Geslo križanke: Kinoklub se vrača Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. 2 CD-ja (Aci Bertoncelj in Harmonija zvokov med freskami) 2. CD Aci Bertoncelj – klavir/piano 3. CD Harmonija zvokov med freskami – Groblje Pravilno geslo križanke lahko poš­­ljete do ponedeljka, 20. 11. 2023, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ljanska c. 61, 1230 Domžale ali elek­tronsko na slam­nik@kd-domzale.si. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v nasled­nji številki.