Muzej Goričane postaja Jugoslovanski center za preučevanje in zbiranje materiala kulture neuvrščenih
ŠTIRI RAZSTAVE NEEVROPSKIH KULTUR
Muzej Goričane nam kot posrednik in Slovenski etnografski muzej kot organiza-tor že vrsto let posredujeta občasne razstave neevropskih kultur, čeprav ima goričanski mu-zej veliko stisko s prostori. Srž tega muzeja so pravzaprav stalne zbirke neevropskih kultur in za občasne razstave jih morajo umakniti v nc-piimerne prostore, kar je velika škoda. Zato je zadnji čas, da se uredi sosednje gospo-darsko poslopje graščine. Posebno letos je aktivnost tega muzeja izredna, saj nain posreduje v istem tasu tudi več raz-stav naenkrat. Tako smo zadnje mesece obču-dovali Umetnost Aborginov — staroselcev Avstralije, Tangatov — umetnost Maorov in v ciklu razstav »Kulture neuvrščenih« v počasti-tev 20-letnice beogrSjske konference vodite-ljev držav in vlad neuvrščenih držav Mehiško ljudsko umetnost in pa najnovejšo Sirijsko umetnost. Vsekakor vredna in enkratna pred-stavltev, kar kaže tudi vedno večje število obiskovalcev tega, čeprav odročnega muzeja.
UMETNOST ABORGINOV -STAROSELCEV AVSTRALUE
Na tej razstavi nam je bilo predstavljeno sHkarstvo, rezbarstvo in pletarstvo staroselcev seveme Avstralije.
Staroselci te otoške države, ali kot ji pra-vimo pete celine, so prišli pred več kot 40.000 leli iz jugovzhodne Azije m so živeli v družin-skih skupnostih, preživljali pa so se z lovom, ribolovom in z nabiramjem hrane. Tudi danes so ti staroselci še vedno lovci in zbiralci, ki 2ii-so nikoli razvili poljedelstva, obdelave kovin in živinoreje. Njihovo kulturo spaznavamo po ciklih pripovedi, ki govorijo o življenju duhov iz pradavnine i-n o tem, kako so ta nadnaravna bitja ustvarjala njihovo okolje. Legende so pri-povedovale, kalko so nastale živali, ribe in pti-či in so posredovale natančna navodila prvih prednikov — junakov, ,ki ipomenijo staroselcem sveto sedanjost in večno verovanje. Vse to je izraženo.v ustnem izročilu, v pesmih, plesih in različnih vizualnih umetnostih.
V pokrajini Arnhem danes v rezervatu ži-vijo ti staroselci s svojo prvobitno kulturo kot njihovi davni predniki, tesno povezani z na-ravo in z živo vero, da so ustvarili drevesa in studence njihovi tatemski predniki. Tukaj so na stenah votslin slikarije raznih stilov, ki ka-žejo živJjenje njihovih prednikov in te n&ka-tere slike še danes staroselci vzdržujejo, jih popravljajo in za nje ta mesta predstavljajo svete kraje. V zadnjih 40 letih so se staroselci ponovno usmerili pri svojeni umetniškem udej-stvovanju v slikanje na drevesno skorjo evka-liptusov in so njihovi motivi podobni onim na stenab votlin. Čeprav umetniški stil že kaže ne-katere splošne spremembe pri današnjih roclo-vih, upoštevajo plemensko izročilo, posebno štarejši ljudje, ki strogo ohranjajo stare šege. 2al obstoj Aborginov ogroža rudarska indu-strija in infiluacija evropskih vrednol, saj ima pokrajina Arnhem največja nahajališča urana na svetu.
Plemena Tiwi, ki živijo na otokih Bathuvst in Melville, so razvila svojo lastno umetnost, na katero niso vplivali stili s celine. Njihov stil slilcanja je popolnoma simboličen, brez prika-zovanja ljudi in živali. Nasprotno, v tridimen-zionajn.i umetnosti obltkujejo obredne figure, ptiče in masivne pogrebne stebre iz trdega lesa.
Pletarstvo staroselcev pa kaže iznajdljivo in uporabno umetnost. Pletejo iz vlaken palme pandana, ki jih nabirajo na visokih, še zelenih palmah. Torbe, košare, posode, rogoznice ter oblačila za verske svečanosti predstavljajo tudi danes mojstrstvo v izdelavi in estetskem obli-kovanju tudi danes živečih staroselcev.
TANGATA -UMETNOST  MAOROV
Svetovno znani novozelandski fotograf Bri-an Brake nam je v številnih barvnih fotogra-fijah pričaral najpomembnejša dela tradicional-ne umetnosti Maorov, ki so bila narejena še pred prihodom belcev na Novo Zelandijo.
Približno v istem času, ko so se Vikingi ši-rili v 9. stoletju ob evropski obali, so Maori pripluli v svojih tudi 30 m dolgih značilnih dvojnih izdobljenih kanujih, ki so prevažali tudi po 100 ljudi, prek šimega Pacifika, iz Po-linezije v Novo Zelandijo. Ta otok, ki so ga takrat Maori osvojili za svoje sinove, je bil pust, brez živali, toda poln naravnih lepot. Z lastnim pogledom na živiljenje so ti prvi staro-selci napolnili nov življenjski prostor s prine-šeno polinezijsko mitologijo, ki je verovala v bogove, polbogove in demone, da so ti na ne-bn, v gozdovih, jezerih in v rekah. Iz njihove umetnosti pa odseva osamljenost človeka pri-tlikavca v prastornem naravnem oikolju. Raz-vili «0 novi umetniški stil, ki se močno razli-kuje od oceanskih kultur.
Bog Pukaki in njegova dva sinova postavljena v začetku vasi (les)
Večji del maorske umetnosti — rezbarije in skulplure, ima praktični pomen. To so površi-ne ¦orodij, orožja, gospodinjskih predmetov, ka-nujev, glasbil, pogrebnih skrinj, ki so imele veokrat plemensko ali versko označbo. Ker je kovina bila takrat neznana, so rezljano orodje izdelovali iz zrnatega bazalta in žada. Posebno značilnost Maorov predstavljajo konstrukcijski leseni stebri in podporniki hiš, izoblikovani v stilizirane Iike predstavljajoč plemenske pred-nike, tako da so z imeni teh slavnih in umrlih seznanjali mladi rod, ki je na ta način spozna-val vsebino plemenskega izročila. ¦
Današnji prebivalci Nove Zelandije so po-nosni na slvaritve Maorov, kajti te umetnme štejejo za umelnine svojih prednikov.
MEHSŠKA LJUDSKA UMETNOST
Ko govorimo o Ijudski umetnosti le neuvr-ščene dežele, je ne moremo opredeliti zaradi tega, ker na eni strani vidimo umetnost indi-janskih pleraen, ki iraa svojstven izvor in po-sebtiost, na drugi slrani pa so izdelki po izro-čilu kreolske ljudske umetnosli, ki imajo svoj izvor v uraetnostin in obrteh, ki so piišle iz Evrope in Azije. Znano je dejstvo, da je bila v prejšnjih staletjih intenzivna trgovina med Kitajsko, Filipini in Mehiko, ki je pustila moč-ne sledove tudi v mehiški ljudski umetnosli, gotovo pa z osvojitvijo Mehike po španskih osvajalcih.
Tako smo v Goričanah oboudovali maske yaqniskih Indijancev, njihova -oblačila, tkanine in okraske kakor tudi ceremonijalne predmele. Predrriete iz  keramike in stekla  za  vsakdanjo
Mehiški orli
uporabo, ženstka ogrinjala in čudovite ponče vse do lobanj iz sladkorja, nenavadnih skupin-skih skulptur z različno, ludi hudomušno tema-ti(ko. Posebnost le razstave je bila predstavitev »v živo« pravega mehiškega trga s pravimi stojnicami, polnih živih barv in posebne at-mosfere. Te stojnice so se šibile pod težo ne-štetih lesenih igrač in drugih predmetov iz ko-ruznice in kerarai/ke vse do živil in celo amu-letov in zdravilnih zelišč ni manjkalo.
In nazadnje, pogled v mehiško preteklost, jezik in tehniko kaže, da so se kulture razliko-vale od kraja do kraja in zaradi tega so nastale tudi bogate in različne l}udske uraetnosti. Ustvarjanje in poustvarjanje, odkritje in impro-vizacija, to so stalni spremljevalci v dolgotraj-nem razvoju ljudske umetnosti.
SIRIJSKA UMETNOST
Sirija je domovina najstarejših in naj-pomembnejših starih civilizacij, ki so se menjavale skozi šest tisočletij zgodovine člo-veštva v preteklosti. Na ozemlju Sirije so za-četki krščanstva in Islama, ki so se od tu za-čeli razširjati po vsem svetu. Tu je nastala tu-di najstarejša pisava, glavno mesto Damask pa sodi med najstarejša mesta na svetu.
Ni čudno, da je umetniška in kulturna raz-noličnost v Siriji skozi stoletja z združevanjem arabske, grske in rimske civilizaoije zapustila sledove tudi na vseh področjih Ijudske umet-nosti, ki se je ohranila vse do danes, navziic tako velikemu razvoju soidobne industrije, pa se še naprej razvija in ohranja svoje mesto v narodnem gospodarslvu. Tako so še vedno naj-pomembnejši izdelki —broikat, damast, mozaik, vezenje in druga ročna dela v bogato okraše-nih oblačilih, srebmo in baikreno posodje, ki so prikazani tudi na tej goričanski razstavi. V fotografijah pa doživljamo najpomembnejše in najstarejše kulturne spomenike Sirije. 24 so-dobnih sirijskih slikarjev se nam je predsta-viilo v grafikah in oljih s svojo vizijo današ-njega sveta.
Mario L. Vilhar