Oldest Slovene in Ohio Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI ti'liri Tir-11,1 Noistafejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v fem listu so uspešni leto xix. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 26, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 253 - ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVLJENJA NA-ŠIH MUDI PO ŠIRNI AMERIKI '' il« hoče vsiliti A-'olji proti (J . odstotkov volil- •n da L ^ Pfogf.^ ° njegov kao. Znani coloradski župnik J. M.*" Trunk, ki že precej let lomi pe-resa za katoliško stvar med a-1 UBOGI MOŽIČEK LOS ANGELES. — Harry E. meriškimi Slovenci, je. te dni dal j Wheat je vložil protitožbo za lo- Isi", • — Zveza kato-*Lea (Catholic Lay-ie d ^ sedežem v New po- volilcem katoliš izpovedi, sledeče lepo priznanje sodru-gom pri Jugoslovanski socialistični zvezi in Prosvetni matici: "Iz zapisnika kakega zbora je lahko spoznati, kako je s kako organizacijo, n. pr. tudi s J. S. Z., ki je zborovala začetkom čitev zakona cd svoje žene Helene, ki je učiteljica in katero dolži, da je ravnala z njim slabše kot s sužnjem. Ker je bii slabega zdravja in vsled tega večinoma brez dela, je moral dolgih sedem let kuhati, ribati Marocani so se uprli proti fašistom Generalu Francu grozi nevarnost, da se biodo uprli tudi maroški vojaki, katere je privedel v Španijo julija v Chicagu. Po številu čla- itd. in imeti v popolni oskrbi nov (803) ne pomeni dosti, de lo za idejo pa nikakor ni malenkostno. Nič zabavljanja, še sram je lahko nas katoličanov." njunih troje otrok, ona ga je pa v zahvalo zmerjala in ga ni marala jemati s seboj, kadar se je šla kam zabavat. Mož zdaj za- Nato obžaluje, da gre to delo v hteva od žene 60 dolarjev me-"objektivno napačno pojmova-! sečno za otroke in 40 zase. da odklonijo usmerjenje, ker socijali-1 Coughlina, PoterM odločno, da " Zvezali" deportiral iz ^^olži detroitske- % elaf upnika, da želi s il-.^^j'^^bOciti izvolitev dne 9 "Pa d "ovembra, kongre-Pi'Gdsed-^ deželi namerava N, i{j svoj denarni ■50o znižal vrednost %|Q*^stotkov ter po- ^ vse zmedo in Ntj namerava iz-97 odstotkov ^oliL pravi izjava vmesa- ® v politiko. Iz- ^apeliranje na nje„ ' sovraštvo in je v strahopetno "jegova ne-%iv "Ovniške suknje ^^^sednika Zdru- * Hla!!!- grož- iTSe "jego- fc^edtiog. tudi po- L^h, b ° ameriških in- d"" r je ame-6 A. ' ker je bil nje- da Fašisti rogovilijo v B^i BRUSELJ, Belgija. — Včeraj zem ima v programu nekaj neoporečno dobrih in pravilnih | točk, ampak njegova idejna podlaga, materialistično pojmova- j nje sveta in življenja, je zgre-1 fu.^v.__ . sena", nakar nadaljuje: I ^ H "jsj pr Prosvetna matica ob-i^® Bruselj proslavil 22. obletni-sega 12 številk. Priče evolucije i bitke pri Iseru. Belgijski fain Adami pred Adamom 3000! ki se imenujejo reksiste izvodov, Prolet. etika in morala I hoteli izrabiti ta praznik v 5000 izvod., Papeževa enciklika | svrho denionstracij proti vladi, raztrgana 4070 izv. itd., skupaj j ^ niestu je vsled tega vladala 31,870 izvodov. To so številke j napetost m ulice je stra- pri organizaciji 803 možiceljev.! ^^iri tisoč žandarjev z na-Klobuk dol." In potem modruje: isajenimi bajoneti, dočim so bile "Seve, organizacija je pač orga- vseh važnejših križiščih po-nizacija, in dva organizirana i stavljene strojne puške. Vzlic pomenita več kot tisoč neorga-l^m tem varnostnim odred nizi ranih." Nato potoži: "Tu v Ameriki je nad 20 milijonov ka- bam je prišlo do rabuk, ki so jih izzvali fašisti. Nastopila je po- toUčanov, za me, se razume, ne- in žandarmerija in v ječe organiziranih. Pa sem naredil poizkus, da bi med te milijone mogel razpečati le.tisqa^vodov neke knjige, a ni šlo." V Detroitu je umrl nagle smrti za srčno kapjo Joseph Obra-dovič, ko je čakal na voz ulične železnice. Bil je takoj mrtev. — Star je bil 58 let in doma iz Novega sela pri Kočevju. V Ame-(Dalje na S. str.) Ve '% zv "i nik- tej deželi. oni (ko zvestobo an- \ ahv, , J® vstopil v %kom 8v» , ^^^delitev kato- % -.11 g politične tabore fslti CoughHnovi Ku-mnenja. '6) strategija za tiste, do umcenja S:______ in, ki se ga Jiju ^^gleška krona 11 -ta! ,f v strankarske , , - -Ha»..,. ^^gih narodov) da imajo tu-metode. h zln vse so- bitoMke, da tako od-> ^\ je napo- Bricker in Davey Te dni sta si skočila v lase gov. Davey in republikanski kandidat za governerja John Bricker, ker je slednji Izjavil, da morajo kompanije, ki prodajajo žganje državnim trgovinam pijače, plačati $3 podkupnine od vsakega zaboja. Davey je pozval Brickerja, naj dokaže en sam slučaj podkupovanja. Bricker se je nato izmazal z izjavo, da nič ne ve pač pa je 'slišal' ljudi o tem "govoriti". In Aaša soseda "A. D." komentira: "Republikanci so vsi enaki — o graftu govorijo, ker so v graftu rojeni." Kakopak. Demokratje so pa nedolžni angelci, kajne? Vrana očita vrani, da je Črna! Delavska zveza prireja volilno diskuzijo Jutri zvečer se bo vršila v S. N. Domu na St. Clair Ave. volilna diskusija, na katero so povabljeni reprezentanti vseh političnih strank, ki bodo razložili navzočim program svoje stranke. Shod sklicuje Delavska Zveza (Workers Alliance) 23. war-de in se bo vršil v dvorani št. 1 novo poslopje. Vsi ste vabljeni, posebno pa še člani Workers A-lliance, da se udeležite v velikem številu. Vstopnina prosta. — L. Z. Žrtev prometa Sinoči je neki avtomobilist na E. 60. St. in St. Clair Ave. podrl na tla 50-letnega Louisa Lazarja, ki je eno uro pozneje podlegel dobljenim poškodbam v Gienville bolnišnici. Avtomobilist je po nesreči zbežal. Seja dircktorij« SND Nocoj ob 8. se vrši važna seja direktor!ja Slov. Nar. Dojna na St. Clair Ave. Madrid se krepko brani MADRID. — V okolici Valde-mora se bije huda bitka za posest železniške zveze Madrida % morjem. Vladne milične čete so doslej zavrnile vse fašistične napade in vlada jim je poslala na pomoč nove oddelke. Fašistična artilerija, kateri so pomagala njihova bombna letala, je včeraj ves dan silovito obstreljevala vladne postojanke severno od reke Tagus, kjer bi fašistična komanda rada odrezala železniško križišče Aranjuez od Madrida, toda vladne čete ^do-vratno vztrajajo v svojih postojankah. Zapadno od Madrida se je včeraj ves dan vršil hud topniški boj med vladno in fašistično artilerijo. Iz Lizbone poročajo, da je neki fašistični general sam izjavil, da je Madrid varen pred napadom s severozapada, kjer je fašistom zaprl pot v gorah Gua-darrama general Mangada s šest tisoč miličniki. Dokler bodo Mangadove čete držale te gorske prelaze, je nemogoč vsak napad na Madrid od te strani, je izjavil omenjeni fašistični general. MADRID. — Položaj armade generala Franca je kritičen kljub optimističnim poročilom, ki jih razširja glavni stan .fašističnih upornikov. Franco, vrhovni poveljnik fašistične armade, ni več gospodar Maroka, španske kolonije v severni Afriki. Riff Kabyles, najbol odločen vodja domačinov v seyerni Afriki, ki je 1. 1926 uničil špansko armado 26,000 mož fh je šele kapituliral, ko je Fcincija poslala armado 150,000 mož, se je sedaj postavil na strin madridske vlade. V prvi bit|ji z vojaki tujske legije je zavfel važno vojaško postojanko v Meloussi, zasegel bojni materijal v skladiščih fašističnih rebelov in u-ničil sedem letal, ki šo jih fašisti prejeli iz Italije. Kabyles je načelnik roda Andhera, najbolj bojevitega plemena v coni med Ceuti in Tangier jem. General Franco ima v Maroku 24,000 mož. Povečini so to člani tujske legije, katere je nameraval transportira,ti v Španijo, kjer jih" potrebi|je pri od-ločHnem naskoku n$ Madrid. Načrt se je v zadnjehi momentu izjalovil zaradi revolte doma-činskih rodov v Maroku. Franco je sedaj v stiski, ker ne bo mogel voditi ofenziw na dveh frontah — v Afriki ffir Španiji. Kakor vse kaže, bo naskočil najprej Madrid v pričakovanju, da bo pozneje obračunal z uporniki v Afriki, kjer se revolta razširja in je .že zavzela nevaren obseg. Med četami, ki oblegajo Madrid, je vehko število Ma-ročanov in ti bodo morda tudi revcltirali, ko bodo izvedeli, da so se člani tujske legije zapletli v krvave praske z njihovimi krvnimi brati. Browderjev shod Floridi razbit Društvo dobilo štedilnik V soboto zvečer je društvo št. 5 SDZ (Napredni Slovenec!) proslavilo svojo 25-letnico s prijetno domačo zabavo, tekom katere je bil oddan štedilnik na plin, katerega je dobilo društvo št. 1 SDZ. Coughlin bo govoril Nbcoj b6 govoril v mestnem ivi^tofijii detrpitski politiku« joči župnik Coughlin, ki bo prispel v niesto ob petih popoldne. MUSSOLINI DAL ODSTAVITI TRŽAŠKEGA ŠKOFA BELGRAD. — Okrog sedemdeset tisoč Slovencev in Hrvatov iz Primorske, ki so po italijanski zasedbi primorskih krajev pribežaU v Jugoslavijo, kjer so se naselili, je zagrozilo z masnim izstopom iz katoliške cerkve in prestopom v pravoslavje v znak protesta proti odstav-Ijenju katoliškega škofa Foger-ja. škof Foger je vztrajal, da se slovenski manjšini v njegovi škofiji dovoli cerkveno petje, pridigovanje in molitev v materinskem jeziku, s čemer se je zameril fašističnim otllijstni-kom. Ko je tržaški policijski prefekt prepovedal rabo slovenskega jezika v cerkvah, je škof Foger odločno nastopil proti njemu ter dosegel njegovo premestitev. Zdaj pa je sam Mussolini pritisnil na papeža, naj pravičnega škofa odstavi. Papež se je pritisku vdal in na-iročil škofu Fogerju, da resigni-ra, sicer bo enostavno odstavljen. TAMPA, Fla. — Drhal, katere voditelji so nosili čepice A-meriške legije, je včeraj napadla komunistični shod, na katerem je govoril komunistični predsedniški kandidat Earl Browder, ter ga razbila. Pri tem je bilo lahko poškodovanih o-krog tucat oseb, vključivši nekaj žensk. Drhal je prevrnila govorniški oder, toda Browder-ju se ni zgodila sila. iBrowder se je nato umaknil v svoj hotel, kjer je ostal do odhoda na vlak. "Jasno je, da drhal v Tam-pi deluje v zvezi s policijo, da se prepreči svobodo govora", je izjavil pred odhodom iz mesta. "Pod takimi okolščinami ne morem govoriti tukaj." Browderju so preprečili nastop v Tampi že enkrat poprej, namreč 13. septembra. Tedaj so mu zaprli pred nosom dvorano, v kateri bi bil imel govoriti. Včerajšnji shod je bil razbit taka j potem, ko je Browder stopil na govorniški oder. Italija in Nemčija v novi zvezi Mussolini in Hitler sta se dogovorila, da bosta vodila skupni boj proti sovjetski Rusiji pod pretvezo 'ohranitve evropskega miru' Diktatorja sta dala razumeti, da bosta priznala fašistično vlado generala Franca. MONAKOVO, Bavarska. —' sovjetski vojašld častniki vodi- Debata proti vojni in fašizmu Včeraj se je vršil v hotelu Allerton shod, katerega je sklicala clevelandska podružnica Lige proti vojni in fašizmu. Na shodu so govorili pomožni trgovinski tajnik W. J. Hopkins, komunistični kandidat za governerja Andrew R. Onda, tajnik socijalističng stranke v o-kraju Cuyahoga John Newton Thurber in republikanec Samuel J. Kornhouser. Hopkins je pohvalil Roosevelta in Garner-ja kot 'največja prijatelja Ame- j rike', louisianskega pastorja Geralda Smitha. o katerem je dejal, da najbolj ogorčeno nasprotuje predsedniku, pa je označil za fašista. Onda pa je kritiziral ameriško izolacijsko politiko ter izjavil, da se Amerika ne bo zapletla v novo vojno samo v slučaju, da do nove vojne ne bo prišlo. "Boj je naperjen proti kapitalistom, ki hočejo vojno", je izjavil. "Če predsednik bolj ljubi kapitalizem kot sovraži vojno, potem utegne pospešiti baš stvar, katero sovraži." (Hopkins je namreč opozi-ril tudi na Rooseveltovo izjavo, da sovrai vojno.) Thurber pa je izrazil dvom, da je Roosevelt "zid proti fašizmu" ter dodal, da sovraži vojno) Thurber pa je odpravi dvojnega zla (fašizma in vojne) pod kapitalističnim sistemom. Fašizem je vedno sledil zgrešeni liberalni vladi ali vladi 'IjudskQ fronte', je dejal. Kornhauser pa je kritiziral koncentracijo moči v Washing-tonu in dejal, da sta "New Deal in socializem diktatorska volka v ovčji obleki. Najboljše zagotovilo proti fašizmu in vojni je republikanska stranka." Italijanska in nemška fašistična vlada sta dali jasno razumeti, da nameravata priznati špansko fašistično vlado generala Franca, dasi istočasno poudarjata, da sta odločeni dalje voditi politiko "nevmc ■'^vanja" v špansko civilno vojno. (Kakšno je to ngvmešavanje, najbolj jasno pokazujejo nemški in italijanski aeroplani in piloti, ki pomagajo Francovim fašistom pobijati svobodoljubne španske delavce in kmete.) To je bilo poudarjeno v uradni izjavi, katero je podal po konferenci s Hitlerjem italijanski ,zunanji minister grof Ciana Najmočnejši fašistični državi v Evropi sta se dalje dogovorili, da bosta 'varovali evropski mjr' ir 'sveto bogastvo evropske civilizacije' in "družinsko življenje". In-o'orsiraJi sta tudi kcn'crenco, ki naj preuTcd' lokarnrki ki bi jamčil obstoječe meje v Evropi, toda samo na zapadu. Td pomeni, da sta fašistična diktatorja v naprej izključila sovjetska Rusijo od vsaktk pogajanj, torej je njuna nova zveza prav za prav naperjena proti nji. Cianova izjava se deloma glasi: "Spričo nevarnosti, ki grozi socijalni strukturi Evrope, smo jo obrambo Madrida pred fašisti. Portugalska nota gre celo tako daleč, da dolži sovjetsko Rusijo odgovornosti za špansko civilno vojne! BRLIN. — Hitler je poslal včeraj v London Joachima von Bibgentropa, nemškega poslanika v Londonu, s posebno misijo, da se približa angleški vladi ter jo pridobi za tesnejše sodelovanje z nacijsko Nemčijo. Poročila iz diplomatskih virov pra\ijo, da je Hitler odklonil pomoč Mussoliniju v Sredozemskem morju, ker se ne želi zameriti Angliji, katero bi rad pridobil za svoje načrte, ki so naperjeni proti sovjetski Rusiji- Nov grob Včeral ob 4:15 zjutraj je preminul po daljši in mučni bolezni za rakom John Marolt. pionir v naselbini. Preminul je na svojemu domu, 1020 East 7J st., v navzočnosti soproge, sinov in Sorodnikov. Rajni je bil star 67 let, doma iz Bloške Police, fara Lož. V A-meriko je dospel pred 33 leti in je ves čas opravljal težka dela, dokler ni pred tremi leti opešal, pred 4 meseci pa popolnoma zbolel in od tedaj mnogo pre- jev zunanji minister) na cm strani in jaz na drugi smo obnovili odločen sklep, da bosta italijansko in nemško ljudstvo branili z vso njuno silo sveta bogastva evropske civilizacija in institucij, ki temelje na družini in državi." SI e- trpel zaradi raka. Rajni se je Hitler in von Neurath (Hitler-, poročil pred 29 leti z Marije to, rojeno špeh in doma iz Koaa-rišč pri Ložu. Poleg soproge zapušča tukaj 6 sinov; Johna, Ludvika, Stanleja. Anthonija, Rudolpha in Alberta. V stari domovini zapušča brata Matevža in sestro Marijo, tukaj pa brata Matija in Jakoba, in brata Antona, ki se je na-iajal pred leti nekje v Michigan«. V John-stownu Pa., pa zapušča sestri Ivano Milavec in Frances Bizjak. > Spadal je k društvu "Loška dolina" in k društvu "Slovenskih borštnarjev" Dvor Barage. Pogreb iz hiše žalosti na 1020 East 71st St. se bo vršil v sredo ob 9. pod vodstvom pogreb-nikov A. Grdine in Sinovi v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Calvary. OSUMLJEN UMORA MATERE HUNTINGTON, W. Va. — V tukajšnjjih policijskih zaporih se nahaja 41-Ietni Charles B. Baldwin, katerega se sumi, da je umoril svojo mater, bogtto Mrs. Jullietto B. Enslow, katero so našli pred enim tednom zadavljeno poleg njene postelje. Predmestna lista indorsira-ta Lauscheta Dve predmestna lista, namreč "Citizens" v Parmi in "Dispatch" na Cleveland Heights sta se pretekli teden pridružila clevelandskim dnevnikom ter objavila uredniške članke, v katerih sta indorsira-la Franka Lauscheta kandidaturo za okrejnega (Common Pleas) sodnika "zaradi njegovih izrednih zmožnosti." Politični opazovalci so dini, da je ta točka izrecno naperjena prpti sovjetski Rusiji, katero smatra Hitler za največjo sovražnico kapitalističnega sistema, cerkve in družine. To sovraštvo seveda ne izvira iz Hitlerjeve ljubezni do družina in cerkve, kajti mož je samski in s cerkvijo je bil zadnja leta v stalnem konfliktu, temveč iz njegove lakote po naravnih zakladih sovjetske Rusije, predvsem Ukrajine, katera mu diši kot mački klobasa. Kdaj bosta Hitler in Muso-lini priznala špansko fašistično vlado, ni znano, vsa ^znamenja pa kažejo, da bosta to prej ali slej storila. Za španske fašiste bi bilo to velikega pomena, kajti zdaj se nahajajo v položaju navadnih upornikov proti legalni vladi. V očeh španskega ljudstva bodo to seveda ostali, pa če jih Hitler m Mussolini d(^-setkrat 'priznata.' LONDON. — Portugalska, vlada je v svojem odgovoru na sovjetske obdolžbe obdolžila sovjetsko Rusijo, da je skušala zanetiti boljševiško revolucijo na Portugalskem in da zdaj skuša zaplesti v vojno Španijo in Portugalsko. Portugalci daljo trdijo, da sovjetski poslanik v Madridu Rosenberg kontrolira špansko vlado, da je on sklical komunistov, na Prometne žrtve Včeraj in v soboto je bilo; ubitih v prometnih nesrečah širomjtajni sestanek Združenih držav najminj 137 o- katerem je bil Caballero izbran seb. I za vladnega načelnika in da Uspešna prireditev "Združenih Slovenk" 'Združene Slovenke', št. 23 S. D. Z. so praznovale sinoči v Slov. D. Domu na Waterloo Rd. 15-letnico obstanka njihovega društva z lepo uspelim banketom in plesno zabavo. Dvorana je bila kar premajhna, tako veliko udeležbo so imele. V bolnišnici S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana v Women's tx>lai^-nico dobro poznana Lena Lo-kar, 695 East 162 St., mati poznanega Lindy Lokarja. Morala se bo podvreči operaciji. Obiski začasno niso dovoljeni. Seja odbora CU in IC Nocoj še bo vršila v Narodnem domu na St., Clair Avo. skupna seja odborov Cankarjeve ust^ov« in dramskega društva "Ivan Carkar". Vsi odborniki so vabljeni, da se udeleže. STRAN 2, ENAKOPRAVNOST 26. oktobra, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu v Kanadi in Mexici za celo leto ........................................$6.00 za 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 za 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo. Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. JEFFERSON IN NJEGOVA NAČELA Nikdar ne slišimo toliko o Jeffei'so-novih načelih, kakor ravno z.a časa volitev. To dokazuje, kako globok vtis je Thomas Jefferson zapustil na vso smer ameriškega političnega naziranja. Jefferson je izzval nekatere izmed najo-strejših spopadov v ameriški politični zgodovini. Tok časa je opravičil mnogo načel, za katera se je on boril. Danes je ime Jefferson počaščeno od onih, ki se smatrajo za njegove politične dediče, ka-' kortudi od mnogih, ki spadajo k političnemu prepričanju, ki mu je Jefferson nasprotoval. Jeffersonovo naziranje o soci-jalni pravičnosti je posebne važnosti za tujerodce, kajti ravno "vprašanje ino-zemcev" mu je pripomoglo do politične zmage. Jeffersonovo življenje je bilo dolgo in dogodkov polno v začetnem razvoju a-meriške republike. Rodil se je v aprilu 1. 1743 kot sin premožnega veleposestnika. Ali že v mladosti se je odcepil od konservativnega naziranja svojega razreda in je na svoj pečat vrisal geslo: "Odpor proti tiranom je ubogati Boga". To gesk) je postalo njegovo vodilno načelo, ko se je pridružil levolucijonarnemu gibanju za neodvisnost ameriških kolonij. Njegova dolga kaiijera se deli v tri dobe: delovanje za ameriško revolucijo, leorganiziranje domače države Virginia in končno osemletno delovanje kot predsednika Združenih držav. Kot revolucijonarca, je Jeffersonov trajni prispevek bil sestavitev nesmrtne Izjave neodvisnosti. Takozvani Drugi kontinentalni kongres je izvolil odbor petorice, da sestavi izjavo, in ta odbor je poveril nalogo Jeffersonu. Svetovna zgodovina pozna malo takih dokumentov. Po vsebini in stilu mu ni para na svetu. Ko je bila neodvisnost izvojevana, se je Jefferson povrnil v Virginijo. Kot član zakonodajne zbornice in kasneje kot go-venier je reorganiziral državno vlado, da je služila za vzor drugim državam. Zlomil je politično in gospodarsko moč kolonijalne veleposestniške aristokracije, dosegel popolno ločitev cerkve od države in uvedel sistem javnega šolstva. Boril se je za splošno pravic«» kot obtoženec ravno zavidanja I da boš pomnil. Do-!'"'"'; ™aj ne boste imeli vredno. Dostojnost zahteva, da' pu^koinčakal...!™'"'., da b. se kesali prepoz- molčite ... 1 v. u i. 1 I no. , . ,, . O polnoči ravno sem hotel leci, i Aj, odletela le, je dejal Mi- , . . ■ . ■ - •' - ' J J glej, tam je — hop — je pre-' skočil. Saj vendar hudič prekleti, nima tam kaj delati . • •" "Pa potlej?" je vprašal predsednik. Aha, bliska se pod črepinjo! Lojze je nekoč priporočal neko "najbolj varno banko na svetu" tista banka je šla po gobe na Severni tečaj, zdaj pa priporoča Franka in se boji, da se ljudje ne bi spomnili njegovih bančnih priporočil in prerokovanj . . . Toda, le brez strahu! Saj Frank pokojne 'narodne banke' ni priporočal in tudi ni prisostvoval zm.rzovalnemu procesu . . . Torej se mu ni treba bati, čeprav ga priporoča tudi Lojze . . . ^ Ves tale srditi volilni boj bi se lahko stlačilo v eno samo vprašanje; Ali smo za 'New Deal', kakršen že je, ali proti njemu? Vse drugo je 'baloney', da se povzroči volilcem prebavne motnje, da ne bodo ijtegniU I misliti na kaj drugega. Kar se mene tiče, sem za vsako 'novo delitev', rad bi pa, da bi bile nove tudi — karte. Stare karte 30 zašpehane in razcefrane . . . Landon zahteva od Roosevel-ta, da mu pove. "ali misli uničiti ameriški sistem svobode privatnega udejstvovanja" (sv. profitni sistem)? — Le kaj je mož počel vse od marca ? Najbrž je spal, ali pa trpi na izgubi spomina. Sicer bi moral vedeti, da je baš njegov cenjeni nasprotnik ta sistem — rešil žalostnega pogina. Govorjenje pospešuje okuženje svežih ran tre, kazaje na okno. Sodniki so se spet zasmejali. Advokat je strogo pogledal svojega klienta, toda takoj je pokazal svoj blagohotno smejoči se obraz in nadaljeval; < "Potlej!^ Kako potlej? — "Da, gospodje sodniki! Te O"j^estu^" in ... na Strokovnjaki so si že često kolaop.ti treba vzeti, kot se pra-j "Potem?" j razbijali glave, kako se more vi, v račun. Z drugimi beseda-; ,,n j. l^^^^zlic asepsi, ki smo jo izpo- 1 . Potem sva ga z zeno vlekla , ... , j •. . mi: je nujno, da se pojasni psi-],^ zakopalamožnosti, po !za vas. Tam sva ga Neki ameriški časnikar pravi, da bi bil moral Landon ostati doma in molčati kot grob, ako bi bil rad izvoljen za predsed-nilca. Na Landonovo žalost je popolnoma v pravem. Z oglasnih desk v Clevelandu se še zmerom reže napisi: "Obdržite samostojnost in pogum v kongresu — volite za Martina L. Sweeneyja." Samostojnost pa taka — pod Cou-ghlinovo pelerino! In takšna , , . I tako zvanih "čistih" operacijah jv slamo z namenom, da vse skn- g^^.^.^ ^ operacijske rane' korajža, ki bi se skoro v hlače, I jeva in medtem ..." ' hologija, moment, nekakšen . . . Predstavljate si uoč — črno ko peklo, noč na vasi! Človek ne meuu.m . . j okužijo. Kakšnemu pacientu vidi do nosu! Moj klient leži Advokat je poslušal, kako odstranijo slepič, ki je bil brez sredi svojega dvorišča ali nekje njegov klient odkrito in točno!dvoma neokužen, operacija se na gumnu in v .svesti si svoje i pripoveduje dogodek in se tje- izvrši gladko in traja komaj ne-svete občanske pravice čuvujs^el od jeze. Z očmi je i.skal koliko minut, in vendar se po- bvoje snope, kup žita, ki ga je; Mitrove poglede, da bi ga usta- javijo i>otem v takšnih 7.4 od-'ljicami sline le nekakšna plin ko je Coughlin ^arohnel, da ne bo izvoljen nobeden kandidat, ki noče priseči na njegov zmešani evangelij! šlapa šlapasta! ska maska s posebnim dovodom za kisik. Raziskave so pokazale, da je molčanje med operacijo še sigurnejše, cenejše in udobnejše od plinskih mask. Navzlic temu pa krinka seveda ni pridelal s krvavim potom, pazi 1 vil, toda Mitre, kot bi pozabil stoika viuitja in gnitja. To po-na svoje žulje tako rekoč. Tam! svojega zagovornika, je gledal meni, da. se konča izmed, leci-leži zgaran od celodnevnega tru- i samo predsednika. \ '^^o, milijona operacij po vsem da. Pozabil je na vse, kot pra-' "In koliko je po tvojem ve- svetu 74,000 primerov z nevar-vi pesnik. (Priče se v nerazu- j Ijal konj?" ga je vprašal pred- nimi komplikacijami. Od kod mevanju spogledujejo.) Na vse.sednik., |^o f na ženo, otroke, da celo na nebo. j "Okoli 120 levov; konj j"? bil Neki dunajski kirurg raz- j biez pomena. Idealna zahteva Utrujtn je globoko zaspal . . .! lep," je odgovoril Mitre. pravlja o tem vprašanju in iz-j bi bila; molčeče operiran je in Tedaj^pa nenadoma . . . Kaj vi- ^ Advokat je besno vrgel papir- raza sum, da utegne biti govor-' krinka. Potrebno je, da se vse dimo, gospodje sodniki? Kaj? je na mizo in šel hitro vin. jenje med operacijo krivo taks-i osebje pri operacijah discipli-Nimam besed, s katerimi bi mo-! Sodišče je odšlo na posvet, ^nih primerov. Nauk o okužitvi Hira glede molčanja. Sporazu-gel to povedati! Človeški jezik Branilec je potegnil Mitra na j s kapljicami sline uči, da trosi i mevanje med operacijami naj odpove! ... Da! In zdajci, moj hodnik in iresoč se od gneva, je: vsak človek, ne izvzemši kirur-jbi se vršilo s pomočjo posebne klient se zbudi in gleda . . . O! j obupno kričal nanj: ge. pri govorjenju, kričanju, I znakovne govorice. Besede naj Groza! Življenje mojega bra- "Govedo! Ce nisi hotel laga-, kašijanju itd. kaplice sline oko-; bi se uporabljale le tedaj, če njenca visi na lasu! In kako j ti, čemu si pa najt maš advoka- Ij Kebe. Sicer uix)rablja skoraj gre za hitre odredbe, kadar jc ne bi? — Nad njegovo glavo,ta?" vsak kirurg pri operacijah o- bolnik v veliki nevarnosti, in stoji orjaška pošast, grozna, j In togotcn je odšil po stopni- brazuo krinko, vendar pa bi da-kadar za govorjenje ni na rag- Kje imajo diplomati ušesa in srce? Sklenili so pakt nevmešavan^a \ bil namen Bluma dober, pošten in državljansko vojno in g. podpisali. Kak"' a in ii Ženevi pa španski zunanji minister v da Nemčija, Italija in Portugal# zalagata upornike z vsem potrebnii^^^ rnaterijalom. V Ženevi jim je ljuba in so jo stavili z — dnevnega se boje mednarodnih komplik&cij. Zgodilo se je z vprašanjem ... tako skoraj kakor z japonsko-^ abesinsko-italijanskim sporom. ^ gio, če je del Vajo povdaril, narodnem pr avu morala legalni podporo članov Društva narodov . .nasveW' Španska vlada je nato po matov v Ženevi izdala poseben katerem navaja dogodke od 8. tembra ter ga predložila raznim |,jj tem dokumentu navaja koliko ^ vojnih potrebščin sta poslali ^ Nemčija in Italija še potem, ko s pakt o nevmešavanju. Sedaj leže ti dokumenti na vlad, od katerih je doslej l mnenje, ki pravi, da bo vlada s dirala poročilo, ki ga je mai (iridska v kai ekršili slala tudi Društvu narodov m da sta Italija in Nemčija ' glede nevmešavanja v notranje Izjava angleških krogov P° gimi besedami, da stvar ni Očividno je, da gre zope zavlačevalno taktiko in oa ^ vendarle neke tajne interese jgj nikov. Kdo ima, razen fašis ic ' Znan" ' interes^ je težko uganiti. je! ni pod kakšnim pritiskom lagala francoska vlada M ki se je po spletkah fašistični brže močne kapitalistične 1(1' Mi vemo iz zgodovine ,#! kapitalizem rušil doslej vse de, kjer je le mogel, če je bi od mednarodnega kapitala. ^ tudi tukaj. Zaraditega bodni, dokler bodo države pitalizma. In toliko časa, w vpliv tudi v Društvu naro o • mednarodna politika nemogoča, o razum med narodi. Danes mednarodna pogodba, ker ni in vršil in ne tistega, ki bo jo ,0 sankcije proti kršilcem mean NEKAJ ZA VSE I Največ bolujejo ljudje za ^ mi v zmernem pasu, torej ^ ^ pg skrb za zobe najbolj razvita-va niti podnebje niti neg^ zo Pri običajni hrani belokožce\, jp go moke, telo ne dobi dovolj a- ^ nih snovi, kar je glavni pog°^ . piu'' V mrzlih suhih poletji^ ^ g;o] manj, ker potrebuje ta zaleg® toplote in vlage. Odkrili so nov postopek' ^jgot sadje ohrani v presnem staUJ | namreč, da učinkuje takovza»i . v trdi obliki, na sadje f ^ svojega stanja ne spreminP neobčutljivo za škodljive gverJ^' n. V newyorški podzemel Ljudje pozabljajo naj iisko zabili n. pr-. prisilni jopič, če in celo bergije, da o poroc govorimo. kolone). konili vrsto reakcijonai'i^^^^.^^ perjenih proti inozemcem w t. zv. Alien and SediLion^^ .,^6^ ki. p (Dalje iz 1-do skrajnega, ko so Jefferson je organize'^ je-,J test proti tem zakonom, kot napad na ameriške poskus zadušiti vsako y vprašanje teh zakonov borbena 4očka v predsed"' ^ i. 1800. Jefferson je pr3^'! " so končno odločile za yec .jgt' litičnih strank, da smejo ^ v govoru in tisku. . j Reakcijonarni zakoni ^ cmi H" 7,, To+'foixonove& j]i\_ j/ ne smrti. Za JeffersonoV kovanja se je vršil naki^P tel') siaiia, ki je več kot vršino Združenih držav le''./ strasua, pripravljena, da ga po-jcah doli. jala popolno zaščito pred kap-polago diugega nadomestila. kolonizacije Zapada. . 0* Jefferson je ostal žavnik tudi potem, ko j® ' gjcf {[F sedništvo. Umrl je 1. 182# ^ julija, torej ravno 50 let již" -bila sprejeta njegova sti. FLIS 28: oktobra, 1936. ENAKOPRAVNOST STEAK 3. Volitve za kongres j no, po vzbujati znaaistvo in u-'dveh let, senator pa za dobo jmetnost, kovati denar in reguli- šestih let. Tako člani Senata, ----[rati vrednost valute, sklepati kakor člani druge zbornice °pjeviti agitaciji za pred- odredbe glede naturalizacije in Kongresa dobivajo letno plačo volitve dostikrat po-^ da nimamo letos le °"tve za predsedništvo Zdru-držav, marveč tudi za Istočasno s predsed- ttikonj podpredsednikom bo- ^ letos izvolili 32 senatorjev Lj.em) in vse članstvo dru- . kong , House of %eti fla resnih volitev more favno tako važen učinek -PLIS Združenih držav kot pfg^^dniških volitev. Saj poglavar ekse-eno °^'^sti, predstavlja le treh panog federalne nijj , je sicer, da predsed-fodn mnogo činov na- "jem in je zlasti v zad- s pri ^S^al velevažno vlogo pfg^'*'^^^'j3,njem zakonodajnih vse zadnje on Koij- podporo s strani del naj vresniči le reg^ na podlagi kate- izvoljen. Ako pred-ki večine v Kongresu, Večijj,^^^ P°^Pirala—to se je že j. ^Sodilo—je neizogibna nastane stalen koiiQj • eksekutivno in za-P&nogo vlade. Kongres v a-j*{j- ^ političnem sistemu? Hoga f p j® Kongres ona pa-koQQjJ. ®''3'lne vlade, ki ima za-a%g; oblast. Obe drugi ptavnc I eksekutivna ata Vesti iz življenja ameriških Slovencev priseljevanja itd. V zadnjih le-'$10,000. tih se je delovanje Kongresa j razširilo na novo široko polje; socijalne oskrbe, nanašajočo se' na ves narod, in to pod določbo Konstitucije, ki daje Kongresu pravico, da sme vzakoniti postave "za splošni blagor Združenih držav." Senat ima še neke dodatne pravice. Ustava namreč določa, da sme predsednik sklepati pogodbe z inozemskimi državami in imenovati nekatere važne gkem Domu, društvu 518 SNPJ vladne uradnike, vstevši člane; pevskem zboru "Slavcu" in krojaški uniji. Pokopan je bil civilno. (Dalje s 1. strani) riki je bil 14 let. Tu zapušča ženo in dve sestri, v stari domovini pa dve hčeri. Bil Je zelo aktiven pri Slovenskem delav- Društveni J svojega kabineta, le s posveto vanjem in privoljenjem Senata. S tem daje ustava Senatu dejansko pravico do sodelovanja v stvareh inozemske politike in imenovanja najvažnejših federalnih uradnikov. Senat tudi deluje kot visoko sodišče v o-bravnavah proti visokim javnim uradnikom, celo proti predsedniku samemu, dočim Reprezentativna zbornica preiskuje vse obtožbe slabega vedenja in odredi obtožnico (i m p e ach-ment). Take—na kratko rečeno—so funkcije Kongresa, da ne omenimo pravice Kongresa do izvolitve predsednika Združenih držav, ako bi noben kandidat ne dobil večino elektoralnih glasov. V takem slučaju bi Reprezentativna zbornica izvolila predsednika izmed treh kandidatov, ki so dobili največ elektoralnih glasov, dočim bi senat na isti način izvolil podpredsednika. V teku političnega razvoja se je prvotna važnost Kongresa nekoliko zmanjšala, ker je ljudstvo vedno bolj gledalo na pred-sednika kot vir zakonodajne jf drugih panog via- inicijative. In zares oblast "Ha vlad: obla in enakovredna i^etrojice. Eksekutiva da upravlja federal-toluj^v^^® in pravosodna oblast ^^kone. Vsaj v enem Večjo ameriški Kongres čih kot večina obstoje- parlamentov. Ne l(0 X W ne more biti za-^arja ^a^puščen od pogla-kor SGkutivne oblasti, ka-^''^Dci na Angleškem ali v kbiijjg'' predsednik re- 2iti 2^ °^i^onia kralj sme odlo-•»enj; .^^^je, razpustiti parla-. ^^'"Gditi nove volitve, ^^^'ani federalna Kon-%i)e (ustava) nalaga dolo-na oblast Kongre-^ti ( ima pravico za- liougj, zakon, ki ga je 'iišče ^ ^P^ejel, in Vrhovno so-jg razveljaviti zakon, ^ da se ne strinja ^p"tucijo. Sb«g omejitev je Kon • ,^°gc- predsednika je velikanska v tem, da more vporabljati svoj visoki vpliv na Kongres za izvedbo potrebnih zakonov. Na drugi strani pa je vloga Kongresa kot organa javnega mnenja morda še večja, in vsaj z zmislu zakona je Kongres še vedno edino zakonodajno telo Združenih držav. V zadnjem Kongresu, ki je bil 74. po ustanovitvi republike, je demokratična stranka prevladovala v obeh zbornicah. V Senatu je bil 69 demokratov, 25 republikancev in 2 neodvisna in v "House" je bilo 322 demokratov, 103 republikancev in la socno zakonodajno telo, 10 neodvisnežev (Progressives g Mora predsednik in Farmer-Laborites). Kako bo ^ ' .4^ izvede svoje name- bodoči Kongres sestavljen, bo-reforme in dru-1 do odločile letošnje volitve. ^ . Y Kongres more biti izvoljen spremembe. Da le ° poglavitne oblasti jlo v, \ sme napovedati poglavitne sti sme n: ^ ^[jg'^^^^ati davke, sklepati obrambo dežele, na-! posojila na kredit držav, regulirati ino-meddržavno trgovi- tudi tujeroden državljan. Dejanski je bilo v zadnjem Kongresu več kot 20 zastopnikov, ki so se rodili v inozemstvu, in mnogo tujerodcev je letošnjimi kandidati. Član Reprezentativne zbornice je izvoljen za dobo LIFE'S BYWAYS — ___ NAUCUTV WZNT ANC KltJ-tC TwC 1^'.: MOJJSI E: THAT- WA5 CAUCMT INTwE Tk/T ^the ■pAN-rrs.v: M Iz Mclntyra, Pa., poročajo, da leže v bolnišnici v bližnjem mestu Indiani člani društva 361 SNPJ Jos. Kastelec, bivši predsednik društva in sedanji zapisnikar, ki se je moral podvreči težki operaciji, Antonija Kali-ster, ki je tudi prestala operacijo in žena društvenega tajnika Mary Jakšetič. V Moon Runu v Pennsylvani-ji je umrla Frančiška Troha za poškodbami, ki jih je dobila, ko jo je povozil avto. Stara je bila 54 let in doma iz Rovt na Planinah, po domače Bertova Franca. V Ameriko je prišla pred 28 leti in je bila ves čas članica Si N. P. J. Tu zapušča moža. dva sinova in eno hčer. V Sheboyganu je po enoletni bolezni preminula Mary Golob, žena Johna Goloba, ki je svoj čas vodil gostilno v Port Washington. Stara je bila 52 let in v Ameriko je prišla pred 27 leti. Zapušča moža, dve sestri v stari domovini in eno sestrično v državi Washington. Milwauški rojak Lovrence Kale se je v nedeljo zjutraj odpeljal z avtom na sveži zrak v Cudahy. Spotoma so mu ugasnile luči in je. v temi zavozil s ceste, treščil z avtom ob neko drevo, se prevrnil z njim v jarek, da se je avto močno razbil, dočim je sam ušel iz nezgode z nekaj neznatnih prask. Miuiiesotske novico Blaž Gorše, star 42 let, je izvršil samomor v svojem stanovanju v Hibbingu. Rojak John Povše ga je našel mrtvega s kro glo v prsih na tleh sobe, ko je prišel k njemu na obisk. Gorše je pustil pismo v slovenščini, ki se glasi, da se je naveličal živeti. Zapustil je veliko družino, e-najst otrok, toda zadnje tedne je živel sam. — Mary Baltič, ki je bila obtožena po Johnu Šterku, da mu je grozila z revolverjem v zadnjem juniju, je bila te dni oproščena pred sodiščem na E-lyju. — Hrvati in Slovenci v Nashwauku so pred nekaj dnevi organizirali jugoslovansko - a-meriški klub. Ilija Jovetič je predsednik, John šterbenc podpredsednik in Fr. Majerle tajnik. — Pred sodiščem na Ely-ju se nahaja rojak Kalan, ki je obtožen krive prisege v zadevi, ko je zadnjo pomlad pričal v prid nekemu Fincu, obtoženemu lovske tatvine. — Rojaka Anton Lunka, star 46 let in Steve Lakner, star 45 let. sta bila pred nekaj dnevi težko ranjena pri avtni nezgodi v okolici Vir-ginije, ko sta izgubila kontrolo nad avtom, v katerem sta se vozila. Pristopajte k Cankarjevi u- .. stanovi in naročajte se na "Can-1 karjev glasnik". Pokažite, daj tiaprednjaki ne znamo samo go-j voriti, temveč tudi ustvarjati, i kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo^ da smo še krepki in | čili in se ne mislimo še podati reakciji! oktober 31. oktobra, sobota — Društvo "Vodnikov Venec" 147 SNPJ Plesna veselica v Avditoriju SND. 31. oktobra sobota. — Slov. Ženska Zveza št. 18 — ples v S. D. D. Waterloo Rd. 31. oktobra, sobota — Obletnica in koncert mladinskega pevskega zbora v Slovenskem Domu na Holmes Ave. november 1. novembra, nedelja -7- Radnič-ka Organizacija, Predstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma. ]. novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 7. novembra, sobota — Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ples v S. D. D., Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja — Sam. Pev. Zbor "Zarja" opera v S. N. Domu. 8. novembra, nedelja — Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ proslava 30-letnice društva v obeh dvoranah SDD, Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Cvet" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave. 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" št. 1 SDZ — Prireditev v S. N. D. 14. novembra, sobota — Washington št. 32 ZSZ. ples v S. D. D., Waterloo Rd. 14. novembra sobota, — Klub zapadnih Slovenskih Društev priredi igro in ples v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. 15. novembra^ nedelja . — Plesno veselico priredi društvo "Euclid", št. 29 SDZ v Društvenem Domu, Recher Ave. 15. novembra, nedelja — 20-letnica Dr. Collinwood Hive v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd. 15. novembra, nedelja — Collinwood Hive—Macc. ples v S. D., na Waterloo Rd. 15. novembra, nedelja — Blaue Donau, koncert v avditoriju S. N. Doma. 21. novembra, sobota — Društ. "Geo Washington" 180 JSKJ Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 21. novembra, sobota — Tvirelve Spades club — ples v S. D. D. na V/aterloo Rd. 21. novembra, sobota — Društvo "Commodores", 742 SNPJ ima ples v St. Barbara dvorani, West 15th ni Denison Ave. 22. novembra, nedelja — Koncert društva "Zvon" v S. N. Domu na E. 80 St. 22. novembra, nedelja — Društvo Sv. Ana št. 4 SDZ. Proslava 25-letnice v Avditoriju S. N. D. 22. novembra, nedelja .— Slov. Ženska Zveza št. 41 ples v S. D. D., Waterloo Rd. 25. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" zabavni večer v SDD, Waterloo Road. 25. novembra, sreda — Prosti ples priredi Inter-Lodge liga v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. 20. novembra, četrtek — Soc. Pevski zbor "Zarja", Koncert v Avditoriju SND. (28. novembra, sobotsi — Moder-nettes, ples v SDD. 29. novembra, nedelja — Dram. društvo "Ivan Cankar, Predstava v avditoriju S. N. D. 29. novembra, nedelja — Waterloo Grove W. C. prireditev i in ples v SDD. Waterloo Rd. december "Pioneers", HBZ, ples v avditoriju SND. 6. decembra, nedelja — "Pioneers HBZ. Plesna veselica v Avditoriju SND. G. decembra, nedelja — Oreški club, prireditev in ples v SDD Waterloo Rd. 12. decembra, sobota — Rooming Knights, ples v SDD. 12. decembra, sobota—Veselico priredi društvo "Nanos", št. 264, SNPJ v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. 13. decembra, nedelja — društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ, priredi Card party in ples v Društvenem domu na Recher Ave. 13. decembra, nedelja — Verovšek igra v S. D. D. Waterloo 19. decembra, sobota — Mladinski zbor SDD koncert v SDD. 20. decembra, nedelja — Pevski zbor "Slovan" priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. P., Waterloo Rd. 20. decembra, nedelja — I'rnedelja - Društvo PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE, svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IIME UVRSTI KLA^-FICIRANI IŠČEJO SE 1'OVEUJENCI za nabiranje podatkov v koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za lane-tiljivo, inteliKentno in poijiano osebo. PIŠITE! i.fW ^eoi IVAM WIADIWO Urednik N«wYork,NT ČIN ZGODOVINSKEGA POMENA Ako pregledamo ono precejšnjo in občudovanja vredno niz konstruktivnih zakonov, predlaganih in vzakonjenih od Boo-seveltove administracije v borbi proti gospodarski krizi, se nam zdi, da je zlasti oni zakon, ki je uvedel federalno zavarovanje bančnih vlog, radi svoje originalnosti otvoril novo zgado-virisko dobo, kajti doprinesel je stabilnost in čut zaupanja v bodočnost vsem elementom našega prebivalstva. Pred vsem—čim je Federal Deposit Insurance Corporation, I vladna agencija, ki upravlja ta zakon, začela delovati—je takoj vso deželo navdal čut, da se je dejanski razblinila bojazen in panika prejšnjih let in'da z zavarovanjem vseh bančnih vlog se je varnost in zaupanje povrnilo za večne čase. V Hooverjevili letih nesrečnega spomina so banke propadale vsepovsod s tako strašno brzino, da je ob koncu njegovega predsednikova n j a število bankrotiranih banl^ znašalo 6,364. Ako dodamo k temu še osem-letje Harding-Coolidgeove laži-prosperitete, najdemo, da število bank v Združenih državah je bilo skrčeno na polovico z izgubo treh biljonov dolarjev za vlagatelje. Z drugimi besedami, banke so propadale povprečno po 642 na leto in razmeroma po dve in pol na dan, pa ni čuda, da so ljudje bili izgubili vsako zaupanje v bančni sistem. Danes pa si kaj takega sploh niti predstavljati ne moremo. Dandanes ljudje se več ne bojijo za svoj denar v bankah, ker 98% vseh vlagateljev v 14,-000 zavarovanih bankah je popolnoma obvajovanih proti ka-terisibodi izgubi. Dandanes vlagatelj je obdarovan proti nesposobnosti, drznosti ali nepoštenosti bankirja. Sedaj je denar v varnih bankah, igra s prišted-njemi ljulstva je končala, vlagatelj pa more mirno spati. Tudi bankir je bolj srečen, ker se nima več bati panike in navala na banko s .strani prestrašenih vlagateljev. Federalno zavarovanje bančnih vlog pa je le eden izmed mnogih zgodovinsko pomembnih uspehov Rooseveltove administracije, katerih svrha je ustvariti stalnost in varnost mesto negotovosti in zavarovati blagor vseh elementov našega pj'ebivalstv.i. MEN LOVE PEPPY GIRLS You can become peppy this easy way If you are happy and peppy and full of fun; men will take you places. If you are lively, tbey will invite you 1» djuicos and pnrtie«. BUT. if you are cross nnd lifeless and alway# tired out, men won't t>e Interested In you. Men don't like ••quiet" girls. Men fto to partus to enjo> themselves. They want £irla M long who are full of pep. LYDI.V K. PINIUlA_NrS VLCET.VBLE COMPOUND helps Jllvo you pep and enerfty. I or over sixty years j^lrls unU women have been taking this famous old medicine to pep them up ... to help (ilve them sirenfith, ener&y, sparkle. Notice the jilrls «nd women about you w ho «re full of pep. .\.sU them what makes tbem peppy. If they nre hom.'sf. many of them will give the credit to E. PINK- VIIGETAHI L (OMi'OUND. You kliould jjiw J-. I'INKH.VAl'S VtO- ETABLE CX)MI*OUN3i a try. Oitls with pep arc more attractive to luen. Buy handkerchiefs with whqf it saves It isn't accessary to pay 50* or more lo get quality io l dentifrice. Listerine Tooth Paste, made by the msker« of Listerine, comes to you in a large tube at Not* how it cleans, beautifies and protects your teeth. More* ever it saves you approximately $3 a year ovei 50# dentifrices. Buy things you need «ith that saving — baadLerchiefs are merely a suggestion. Lamb en Phar* nacal Co. ' USTERINE TOOTH PASTE _ 25' ' TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hickey, Rosevillo, Calif., writes: "My doctor prescribed Krusclien Suits for me—he said they wouldn't hurt nie in the least. I've lost 17 lbs. in G weeks. Ki uscUen is worth its weight in gold." Mrs. Hickey paid no attention to gosslpers who said there was no safe way to reduce. She wisely fdl-lowed her doctor's advice. Why don't YOU? Get a jar of Kruschen to-day (lafets . 4 weeks and costs but a trifle). i Simply take half teaspoontul in cup ' of hot water every morning. All druggWts. BThAN 4, PTN^iKOPRAVNOST Carica Katarina Zgodovinski roman — Najin oče je siromašni o-gljar. Mati naju vedno pošlje v gozd, da nabereva jagod, katere potem prodava dvomim damam v Carskojem selu. Potemkin potegne iz žepa denarnico in vrže v vsako košarico po en zlatnik. — To dajta svoji materi, — reče Potemkin, f— reci ta ji, da sta to našla v gozdu. Prihodnjič pa vaju naj zopet ne pošlje sama v gozd, posebno pa ne brez nogavic in brez čevljev. Otroka sta se zahvalila, čeprav nista poznala vrednosti zlatnikov, potem pa je deklica prijela bratca za roko in z njim odšla. — Dragi doktor, to je bilo junaško delo, — reče Aleksander Potemkin, ki je govoril ruski in ne francoski, kakor vedno doslej. — To pa ni ničesar izrednega, — odvrne zdravnik. — Gada pač ni težko ubiti, gad ni Puga-čev! Potemkin se zasmeje. Veselilo ga je, da je mladi francoski zdravnik omenil njegovo sijajno zmago nad Puga-čevim. Še vedno pa je premišljeval o tem, kako govori mladi francoski zdravnik tako dobro ruski. — Doktor, — reče Potemkin po kratkem molku. — Nekaj se mi zdi izredno čudno. Ali veste kaj? — Vem, — odgovori doktor Betalesi, — prvikrat ste me slišali, da sem govoril ruski. — Da, vi govorite ruski, kakor da bi bili rojen Rus in sicer pripadnik najodličnejših krogov. Mladi francoski zdravnik je pordečel. — Res je, moja mati je bila Rusinja, — reče zdravnik Betalesi, — moj oče je precej potoval, nekoč je bil v Rusiji, zaljubil se je v mojo mater, se poročil z njo in jo odpeljal v našo lepo Francosko. ^ Znano je, da noben Rus, ki živi v tujini, ne pozabi svoje domovine, tudi moja mati je mnogokrat in zelo rada govorila svoj materinski jezik, učila je tudi mene tega jezika in tako ni čudno, da znam tudi jaz ruski. — Potemtakem je to čisto razumljivo, — odvrne Potemkin. Ko sta se vrnila v majhen vrtni paviljon, je bilo že poldne. Miza je bila že pogrnjena. Čakalo ju je obilno kosilo. Carica je zares v vsakem pogledu skrbela za svojega miljen-ca in za mladega zdravnika. Popoldne je Potemkin odšel v svojo sobo, mladi francoski zdravnik pa je šel izdelovat stekleno oko. Ko sta se zvečer zopet sešla, j je Aleksander Potemkin pred-j lagal svojemu prijatelju parti-I jo šaha. j Kmalu sta sedela in jela ig-I rati. Potemkinovo srce pa je i bilo med igro zelo žalostno. I Spomnil se je, kako mnogo-jkrat je tako sedel z Elizabeto ' in igral to igro. Elizabeta je bila izvrstna ša-hinja, ki je le redkokdaj izgubila kakšno partijo. Izmislila si je posebno metodo igranja, ki je obstojala v tem, da je žrtvovala figure, samo da je ' dosegla svoj cilj. ' I Da, Aleksander Potemkin j to so bili srečni trenutki, ko si ' še lahko gledal v bleščeče oči svoje zaročenke, kadar ti je smehljajočim obrazom rekla: — Čuvaj svojo kraljico, — nevarnosti je! — Čuvajte svojo kraljico, v nevarnosti je, — je zaslišal Aleksander Potemkin v tem trenutku. Potmkinu se je zdelo, da je slišal prikazen. Oh Bog, to je bil tisti glas, katerega je tolikokrat slišal od Elizabete, to je bil njen glas kljub temu pa je bilo vse to samo plod njegove domišljije. Saj pred njim je sedel doktor Betalesi in mirno gledal v svoje figure kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo. Aleksander Potemkin si je potegnil z roko preko čela, kakor da bi si hotel pregnati svoje misli. Igro sta nadaljevala. Doktor Betalesi navali na Po-temkina. — Doktor, izgubili boste trdnjavo ! — Tako? — odvrne mladi Francoz. — Bodite prepričani, da imam za to vzrok. Čudno, to je bil isti način i-gre, s katerim ga je Elizabeta tolikokrat premagala. Igro sta nadaljevala. Zunaj so v drevja padali cvetovi, lahen vetrič pa jih je prinašal v sobo. Sedaj reče doktor Betalesi: — Čuvajte svojo kraljico, izgubljena je. — Izgubljena? Jaz pa sem mislil, da je moja kraljica dobro zavarovana, — odvrne Potemkin. — Ni zavarovana, — odvrne mladi francoski zdravnik čudno pogleda Potemkina, — Prisegel sem si, da bom vašo kraljico uničil, zato jo bom odstranil kakor da bi je nikdar ne bilo. — Kaj vam je storila moja u-boga kraljica? — Ukradla mi je najdragocenejšo figuro, tega ji ne bom nikdar pozabil! vzklikne zdravnik. — Kakšno figuro mislite? — Ukradla mi je trdnjavo moje sreče — Nekaj trenutkov pozneje je moral Aleksander Potemkin žrtvovati svojo kraljico. Doktor Betalesi je obkolil njegovo kraljico in dejal: — Ali vas smem prositi za vašo kraljico? — Zdravnik se je smehljal, ko pa mu je Potemkin ponudil veliko figuro iz slo-nove kosti, jo je vrgel na tla in vzkliknil: — Naj si poišče drugega kralja! Igra je končala s popolnim porazom kneza Aleksandra Potemkina. Knez pa se je priklonil in dejal: — Doktor, vi ste izvrsten ša-hist, povejte mi, kje ste se naučili tako dovršeno igrati? — Naučil seni se v šoli življenja, — odvrne mladi zdravnik, — mislim — z vajo. Sicer pa ste mi bili vi s svojo kraljico več čas zelo nevarni, v nesreči pa je človek iznajdljiv. — Jutri bova zopet igrala, — reče knez. — Jutri se bova zopet borila, — odvrne doktor Betalesi in stopi k oknu. Po večerji sta si prižgala cigarete, ker pa je jelo deževati, sta morala ostati v sobi. — Ali bi radi kaj čitali ? vpraša doktor Betalesi. V hiši se nahaja lepa knjižnica, morda bova našla kakšno dobro knjigo. — Da bi čital? — reče Potemkin in skomigne z rameni. — Sedaj nisem razpoložen ža či-tanje. Sicer pa mi je ljubše z vami se pogovarjati. Včeraj sem vam jaz pripovedoval o svoji mladosti, danes pa pripovedujte vi meni, dragi doktor. m LIFE'S BYWAYS \ • COUL'P SUocm^i Al^ouni? I HUNT: *4(2 Mladi franco&ki zdravnf»k zmaje z glavo. — O svoji mladosti ne morem mnogo pripovedovati, — reče doktor Betalesi, -— moja mladost ni tako zanimiva, kakor vaša. Moj oče je bil zdravnik, kakor jaz, moja mati pa je bila Rusinja, kakor sem vam že pripovedoval. Moji starši so me skrbno vzgojili, živeli so v slogi in v ljubezni, toda umrl je oče in kmalu za njim je šla moja mati. Vi vidite torej knez Potemkin, da vas povest o moji mladosti ne bo zanimala. Ker pa sem vam dolžan povest, vam bom nekaj pripovedoval, kar je morda zanimivejše od moje mladosti. Toda zadovoljiti se morate s pripovedko, — je končal doktor Betalesi. — S pripovedko? — vzklikne Potemkin. — Kot otrok sem tudi sam rad poslušal in čital pripovedke, doktor Betalesi, toda sedaj me bajke ne zanimajo več. — Toda, knez Potemkin, moja pripovedka vas bo kljub temu zanimala, zagotavljam vam, da vam ne bo dolg čas. — O tem ne dvomim, ker vem da znate zelo duhovito in zabavno pripovedovati. — Visokost, zelo sem vam hvaležen za to mnenje, — odvrne mladi francoski zdravnik — jaz pa mislim da je ravno za odraslega človeka mnogokrat potrebno, da sliši včasih kakšno pripovedko. Vse življenje je pripovedka, — za nekatere vesela pomladanska povest, za druge pa je strašna, mrzla in zimska bajka. Gorje mu, ki ne more pozabiti resnice, ki ne vidi ničesar drugega, kakor samo vsakdanje stvari. Kako srečni so bili naši pradedje. Prepričani so bili, da živijo pri vsakem studencu povodne deklice, v vsakem drevesu je po njihovem mnenju živela boginja, mislili so, da so bogovi raz-i metali skale v gorovju in na- pravili prepade in kotanje in da leži usoda ljudi v rokah prebivalcev Olimpa. Takrat so bili ljudje boljši, danes pa je božanstvo daleč od njih. Pripovedoval vam bom pripovedko, katero sem mnogokrat slišal od svoje matere. — Ali smem začeti? — Začnite, prijatelj! — Ali mi ne bi hoteli najprej povedati naslova te pripovedke? — Bom, — odvrne doktor Betalesi, — povedal vam bom naslov, kakor je to navada pn vsaki pripovedki. Toda šele potem, ko boste slišali celo pripovedko. Zunaj je deževalo, grmovje je postalo zopet sveže in zeleno, listje je tiho šuštelo, v salonu vrtne hišice pa je doktor Betalesi jel pripovedovati: — V Kavkazu, blizu visokega Elbrusa, enega izmed najvišjih vrhov na zemlji, se razprostira velik in teman gozd, ki ga obdajajo od vseh strani visoke skale. Ta gozd je naravnost čudovit, takrat je marsikateri človek o njem premišljeval. Sredi tega gozda se je nahajalo ogromno jezero. Podobno je bilo morju, ljudje pa so trdili, da je s svojimi podzemeljskimi izvirki v zvezi s Črnim morjem. To jezero je bilo čudno, naj- bolj pa se je odlikovalo po tem, i da je mnogokrat menjalo svojo barvo. Zjutraj je bilo na primer zeleno kakor smaragd, čez dve u-ri se je spremenilo in je postalo črno kakor ebenovina, čez nekaj ur je bilo rožno-rdeče, ko pa je zahajalo solnce, je bilo modro kakor da bi bilo posuto z vijolicami. Kadar pa je ponoči veter vznemirjal površino, je i bilo jezero podobno morju zlata. Zato so ljudje imenovali to je-1 zero — diamantno jezero, kajti I tudi diamant spreminja barve, j Tega jezera so se ljudje ba- li. Pripovedovali so, da stanujejo tam hudobni duhovi, da se mnogokrat dvigajo in preže na površini vode, da bi zagledali Icakšnega človeka in ga potegnili k sebi na dno jezera, kjer so mu iztrgali srce, kri hudobnih ljudi pa se je dvigala na površino in pordečila vodo. Gozd je bil bogat najplemeni-tejšega drevja, toda nihče se ni upal sekati in pobirati starega drevja. (Dalje prihodnjič) KONGREGACIJA ZAKONOV POTEGNJENA — "Sveta kongr^^ cija zakramentov", ki P vico razveljavljati zakone. odkrila, da je bila j. dih potegavščin. Odkri ° ® da je več katoliških moz. se hoteli ločiti od gvojih zen, jelo device, ki so se kati od zdravnikov scKlnije, Ici je spolno nedotaknjene, h ^ je njih zakone razveljavil^ teh prevarah so g 50' žene dotičnih mož, ^ hotele biti proste. Soba v najem Lepa frontna JI uH poštenemu fantu v n J ko se dobi tudi hrana. ^ j se na 1083 East 6 < . , g j čer po 6. ali pa zjutraj VAVWWUWrtJWtfWWWAVWVW Mi popravljamo pralne stroje vseh izdelkov, dalje vse električne predmete in radija. — Parts and Service at Reasonable prices — Radio Tubes of All Makes KREMZAR & RENKO Radio and Appliance Co, 6518 St. Clair Ave. VJWJWWWWWWVUW^PJVJW. PAIN-EXPELLER TisoCerl so dobili pomoč pri bolestih ali bolečinah metih mišic — s par vdrgnenji. PAIN-EXPELLER z Tarstveno. znamko Sidro Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim hinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Gran dsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'DynamUe' X m I To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Amieriki. Odda se V najem se odda dobro poznani prostor za popravljanje avtomobilov ali za drugo obrt. Prostor je 36 x 36 in se nahaja na 1275 East 61 St., blizu Superior Ave. Poizve se na 1207 E. 61 Street. Tel. Endicott 3587. Popravljalnica čevljev Naprodaj; sredi slovenske naselbine; moderna naprava; se proda poceni. Izvrstna prilika za pridnega čevljarje. Naslov se dobi v uradu Enakopravnosti ali pokličite HEnder son 5811. kraft •, pimento now in Swankyswig .trpvm • Sparkling glasses « ^y. bright stars.. • g^Uect » swigs. You'll want whole seL And it, get acquainted with all seven A * of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. Oglasaj+e v "Enakopravno J ONLT IH NORGE BO T#* THE PLCS VALUE OT ■EFRlGKB&TfOa * Part cf tibe pha mmkm la Nofge ia the idua edd-making powor of the Rcdlatoc. It h able to make more odd than youH ever need, is rimpto ia construction, emooth ia open-tkm, uses hardly any fiiiiwrf, ia almost everlastiag. By actual teat, tite RoQatar proves with use. The extreme efficiency and dependablcDesa of the RoQatar is the basis of saving in both food and re&igeratioa. RoQator Refrigeration enable# Nerf* owners to sav# up to $11 # moath. THE ROLLATOR... Sm»»tb, easy, rolling pr^Hdt! wtT* emU—mtt Ua rmntmk _ _u« ***** #*l* * BO •** ****^ na t&lO* •' -1' Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. L NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-- CLEVELAND, OHIO before you r* expect It Bot do jw pctfixmaDca^ —M, to J. a« uw laathig SUPERIOR HOME SUPP^^ 6401-05 Superior Ave. N o RG C