268. su vuk*. Ljubljana, v četrtek 24. novembra. XX. leto, 1887. !■ taja v.ak dan avefer, izimži nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v str i j s ko-o g e rak e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., »•'len mesec 1 gld. '40 kr. —'Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se 10 kr. aa mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila pladnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 8 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi' naj se izvole fra ukinit i. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniivo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Uledalifika stolba". flp.ravništvti naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. po Kaj hočejo Slovenci? Kdor pozna zakone današnje svetovne ekonomije, razsojuje in razsodi, kam hrepeni ta ali ona drŽava že zaradi državnogospodarskih odnošajev. O VelikonemČiji je znano, da hoče Avstrijo združiti seboj že zaradi teh čisto gmotuopolitičnih interesov. Že desetletja se glasi na Nemškem deviza: čolna unija z Avstrijo, in od Nemcev v Avstriji se očitno objavlja izpoved, da z dovršeno colno unijo napravi pot do pragmatske zveze Velikonemčije in Avstro Ogerske. V tem zmislu se je izrazil že večkrat tudi Bismarck sam. Z druge strani se je Nemčija očitno izrazila ob mnogih .prilikah, da Trst mora ostati Nemčiji vedno odprt, poti do Trsta si Nemci ne dajo vzeti. Na in ob tej poti pa so Slovenci. V zmislu Velikonemčije so avstrijski Nemci že sto in stokrat ponavljali, da Slovence morajo ponemčiti, ker so veliki nemški politiki v obče in sosebno tudi na črti do Adrije na poti. Mi utegnemo navesti stavke, sestavke in članke iz nemških listov in citatov za-resnih nemških politikov, ki dokazujejo potrebo, da se Slovenci odstranijo, torej potujčijo ali pa kakor si bodi iztrebijo in preženejo. V tej nameri pa Nemce podpira sosebno politična razdelitev Slovencev na več dežel, v katerih gospodujejo Nemci, oziroma njih italijanski zavezniki. V civ ilizo vani Evropi ni tako majhnega naroda sredi kakekulturne države, v kateri bi se tak narod drobil in slabil v toliki meri, kakor se to godi že jedino na podstavi ;in s pomočjo deželne avtono-m ij e. To izgovorimo očitno pred vso Evropo, kjer se ponaša, da jo je oblila kultura in obdelala moderna civili zac .ja. V zmislu deželne avtonomije delujejo tudi deželne vlade s centralno vlado na čelu. Tudi /a ta del izjavimo očitno pred vso Evropo , da ni nikjer mej kulturnimi državami naroda, nasproti kateremu bi naučna ministerstva delala poskušnje po raznih šolah, z namenom ali se obnese poučevanje dotič nega naroda v njegovem lastnem jeziku, kakor se to godi v Avstriji glede na Slovence. Slovenci konečno gledajo na zgodovino in se ozirajo po statitičnih podatkih, kakor jih napravljajo avstrijske vlade na podstavi ljudskega štetja. Zgodovina Slovence uči, da so se jim velike dežele, kjer so prebivali prej oni, ponemčile in v obče po-tujčile do korenine. Slovenci vidijo , da so bile dežele, v katerih bivajo v odlomkih še zdaj, čisto slovenske nekdaj. Sledovi zunanji in vidni so še povsod v imenih krajev, trgov, mest, rek, gor in dolin. Iz statistike pa Slovenci posnemljeio, da se jim meje vedno bolj stiskajo in manjšajo. Geografsko ozemlje, na katerem prebivajo, se Slovencem vedno bolj krči. Činitelji, ki krčenje pospešujejo, so se v novejši dobi pa še izdatno pomnožili. Šole so uvedene v obče, mej Slovenci prav na mnogih krajih osnovane naravnost v potujčenje tega itak oslabljenega naroda. Krščanski nauk se poučuje na nekaterih v tujščini, drugod pa deca slovenska ne zna brati slovenskega katekizmu , in ustno poučevanja za ta del .so je pa vender-le skrčilo. Najhujše pa preti v novejšem času še to, da snujejo mej njimi Nemci in Italijani po svojih šolskih društvih tuje šole ter naravnost love* slovenske stariše in otroke za tako potujčevanje. Dva velika kulturna naroda, ki štejeta vkupe kakih 8 0 m i 1 i j o n o v duš, sta se združila, da spravljata mej vsem tem prebivalstvom zlate marke in zlate lire, z namero, da snujeta s tem denarjem mej slovenskim narodom nemške in italijanske osnovne šole v potujčevanje sosebno slovenskega naroda. Slovenci povsem tem spoznavajo vedno očit-niše, da sami v boji proti takim silam morajo podleći. To spoznanje mora ves politični s v e t poštevati soglasno kot pravo. To spoznavanje pa sili Slovence iskati pomoči. Slovenci vidijo, da se jim je bojevati ne toliko z državo kot tako, ampak z narodi, katerih odlomki iu deli gospodujejo v Avstriji. Ti prevlada-joči narodi se čutijo solidarne s skupno narodnostjo, kateri pripadajo. Ti narodi ne izpodkopujejo tal Slovencem kot odlomki in deli naše države, ampak kot kompaktna masa, združena z zunanjimi večimi deli teh odlomkov. Vsled tega se Slovenci ovedajo, da tudi oni niso osamljeni, da tudi oni niso samo Slovenci, ampak so z jednako pravico, kakor Nemci in Italijani del plemena, ki je nazivljejo Slovansko. Slovenci se torej hočejo postaviti v brarabo ne kot Slovenci ampak kot Slovani. Kot Slovani pa morajo poprijeti ono orožje, ki je vsem Slovanom skupno. To orožje pa je slovanska kultura, in ta kultura ima najtrdnišo podstavo v kulturi ruskega naroda. Kot Slovenci poginejo razkosani deli tega ua-roda z matematično gotovostjo; kot Slovani imajo nekoliko osnovane nade, da se ohranijo in rešijo. Kot Slovani morajo Slovenci hrepeneti po skupnem kulturnem jeziku, po skupni slovanski književnosti in umetnosti. Kot Slovani morajo težiti po staroslovanskih svetih obredih v cerkvi, in s to težnjo so bili in so vedno voljni ostati združeni z Rimom, Slovenci poštevajo te kulturne sile kot obče slovanske in kot sposobne za brambo proti razmeram, ki jih očitno razkrivajo Nemci in Italijani nasproti Slovencem. Te slovenske težnje so popolnoma kulturnega značaja; države pri tem še v mislih jim ni treba imeti. Slovenci neso nikdar težili politično čez avstrijske meje; oni se hočejo rešiti v okvirji avstrijskih mej. Slovenci hočejo samo, da bi jim drugi Slovani pomagali, kakor pomagajo avstrijskim Nemcem in Italijanom zunanji Nemci iu Italijani. Slovenci hočejo razkrivati svoje reve in težave drugim Slovanom, da bi jim pomagali moralno in gmotno. Slovenci se hočejo obuditi do zavesti, da so Slovani, da jim ne bodo Nemci in Italijani zabranjevali lastnih šol kot majhnemu narodu, kateremu očitajo, da so brez kulture. Slovenci se hočejo postaviti na kulturno Btališče skupnega slovanskega naroda, kakor se postavljajo Nemci in Italijani. Slovenci se hočejo braniti s slovansko kulturo proti oni kulturi, s katero jih hočejo uničiti Nemci in Italijani. Slovenci torej ne gledajo čez mejo, Slovenci neso hinavci glede na zvestobo do presvetle cesarske hiše, ko se bore za svoj obstanek, ampak oni sočustvujejo z drugimi, torej tudi ruskimi Slovani jedino v tem pogledu, da bi z njih pomočjo okrepili se kot vreden del slovanske kulture in v skup- LISTEK. Pohajkovalska pisma. Gospod urednik! Zanimiva je 1 — Kdo ? — No, letošnja jesen — — Zakaj? — Kako ste čudni! Zato, ker je celo Vašega pohajkovalca spravila iz ravnotežja. Poprej Vam je pet let delal zbrigo nad črto, zdaj Vam jo bode pa pod črto! Kaj gubančite čelo? — Zahvalite Boga, da imate pohajkovalca, in hvaležni bodite jeseni,1] da ga je spravila pod črto! Če tudi še le zdaj, nič ne de! »Sviftijanec" n. pr., ki nosi obrito brado in hvali Boga, „da ni tak kot drugi", ta je potreboval tudi pet let, predno je prišel pod črto Vašega klerikalnega kolega, ozir. konkurenta dnevnika; on prepeva in potrkava »speve" — „epopeje" „sviftijanske", pohajkovalec, ki nosi obraščeno brado, pritiskal bo meh pod Črto „Slov. Naroda", kamor ga je jesen zanesla, in tu bode pel v dušno pašo vernim čitateljem vašim: „Omni morbo suum remedium", kakor stoji zapisano na uhodnih durih lekarne g. Piccolija na Dunajski cesti, seveda — s tem razločkom, da leči g. Piccoli le telesne rane, dočim misli pohajkovalec zdraviti „praktično" tudi dušne — rane! To pa je zavisno le od Vas in pa od gospoda drž. pravdnika, — kar se tiče po Vaših ostalih pod listkarjev, pa sprejme pohajkovalec od slehernega poziv na dvoboj, ker se on teh ne boji niti ne „Sviftijanca", kamo li meniti potem, da bi jo užgal čez — frančiškanski most, ter jo kresal po Špital-ski ulici dalje! . . I. Na dan sv. Kordule je bilo. Letošnje je seni prvi sneg udrihal je po stari skorji nesrečnega zemljišča naših prvih starišev kakor Sternovo „novo" vino po možganih — starem „materijalu" — viš-njevonosega boraca Luke Krjavlja, ki je pred ta dan „na starih šancah" Ljubljanskega gradii premišljeval „osodou, ki mu je stopala pred oči v podobi nove postave, ki ima v kratkem stopiti v veljavo zaradi — njega in njegovih doslednih koleg. In tedaj je zamrmral Luka Krjavelj kot besen lev nekaj nerazumljivega, in zaškripal z zobmi, potem pa se je ozrl še jedenkrat proti zračni črti, kjer leži — Kurja vas ; dom in vir telesne in duševne njegove in njegovih „ sla vijence v" hrane, iu svoj trdni sklep zaključil je 8 tehtnim „grom in strela!" zdaj grem pa nalašč še na jeden frakelj „ta kratkega!" — In zginil je s „starih šanc", a vedel ni, da gre pohajkovalec za njim skozi „strn" in „drn", kateri je pri ustopu čul le še zadnje besede in pozdrav: „Tu le sem pri moj d . .tt — Dober večer!" — Baš tedaj pa se je zbrala mala kolona mestnih in nekaterih vlačugarjev obojega spola iz Ljubljanske okolice v mestnem logu, in sicer v Šupi g. M—a, kjer so imeli „sejo" pod predsedniš tvom Hople II., kjer se je debatiralo, kakor v kakšnem portugalskem drž. zboru, le s tem razločkom, da se tu neso delile ni „originalne klofute", kakeršne so se delile v letošnjem poletji mej poslanci in ministri v Lisabonu, niti „moralne", kakeršne se dele nekje drugej. Marveč se je ta kolona posvetovala o tem, kaj storiti s puranom, katerega je pred par dnevi nekemu gospodarju na Viči zmuznil najnovejši kandidat »dolgoprste" družbe — Spiridijon Baraba, vulgo „ta rujavi Francelj". A seje ni bilo konec, in niti glasovanje ni prišlo na vrsto zaradi purana, ki je že dva dni ležal tam v kotu „raziran in pečen". Kar se oglasi stara deva v kotu: „Veste kaj, jutri no8ti močan dovolj , da bi si svojo narodnost ohranil. Te težnje so kulturne in popolnoma analogne s težnjami nemškega in italijanskega naroda. Raz loček ]p tu, da Nemci in Italijani se čutijo že od nekdaj kot zjedinjeni v jednotni kulturi, v tem ko je Slovencem poleg drugih slovanskih odlomkov še boriti 6e, da dojdejo do jednake kulturne skupuosti. Kar pa ni Nemcem in Italijanom ušteto v greh, to tudi Slovanom ne more biti. Pol i t ičn i razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. novembra. Grof tii4lra««,v zgubil je baje vse upanje, da bi še kdaj postal minister vnanjih zadev Letos je še v delegaciji skušal vreči Kalnokvja s tem, da je grajal njegovo politiko, a se je sedaj preveril, da je ves trud zaman. V u a u Je dr/iiM' Čo tudi je ruski car pohodil nemškega cesarja, vender ruski listi skoro vsi sovražno pišejo proti Nemčiji. Temu pohodu ne pripisujejo nobene važnosti, a„Graždanin" pravi, da bode Rusija nadaljevala svojo dosedanjo politiko, ter se ne bode brigala za Nemčijo, katera bode itak ravno ti; ko raz-pala, kakor se je bila 1871. leta zjedinila. Poslednji dve leti se je bilo mnogo Turkov izselilo iz llolgarij«' v Malo Azijo. Iz mnogih vasij so se izselili skoro vsi prebivalci, samo nekaj revnejših je ostalo, ker neso imeli denarja, da bi se izselili. Mnogi svojih zemljišč niti prodali neso, ampak jih kar tako ostavili. Da bolgarski vladi ni prav, če se izseljujejo Turki, si lahko mislimo, ker potem ne dobi dolgo davka od njih zemljišč. Z itega del sedaj bolgarska vlada jako pazno gleda, da se Turkom ne /godi kaka krivica. Uradnikom je naročila, da naj s Turki jako prijazno postopajo in jim - gredo na roko. Od Turkov se tudi davek tako strogo ne izterjuje. Mladim Turkom se dajo ustanove, da morejo obiskovati holgarske gimnazije, da se tako v šoli bolj seznanijo in sprijaznijo z Bolgari. Ustanove s • jim ne odtegnejo, če tudi se tako pridno ne uče, da se tako njih očetje in sorodniki pridobe za vlado. Mnogi Turki, ki so se poslednji dve leti bili izselili, se pa sedaj zopet vračajo ker se jim j« v Mali Aziji slabo godilo. ItolgurMki minister vnanjih zadev se je opravičeval proti tajniku srbskega diplomatičnega zastopstva, da bolgarska policija ni vedela, da je dotični kavas, ki ga je zaprla, Ae v službi pri srbskem zastopstvu. Pri njom so videli mnogo denarja in občeval je mnogo z bolgarskimi opozicijonalci, ker se je sumilo, da je dobil odkod denar, da bi podmiti! razne osobe, da napravijo kak ustanek. Ker je pa tajnik iz nekaterih besed posnel, da ima bolgarska vlada srbsko zastopstvo na sumu, da hujska bolgarski narod proti vladi, ]>rutestoval je proti temu in zahteval pojasnil. Pričakuje se; da bode Kusija sedaj, ko se je vrnil car v Petrograd, v Carigradu storila kak odločen korak v bolgarskem vprašanji. Podpirala jo pa bode morda Nemčija, kajti Bismarck je, kakor se govori, carju zagotovil, da ne bode nikakor Rusije oviral na Balkanu. Pa tudi Avstrija se ne bode več tako hudo upirala Rusiji, ker ve, da se v vseh slučajih ne more zanašati na Nemčijo. Bolgarska vlada je pa hitela s Turčijo sporazumeti se o vzhodnorumelijskem tributu, da bi tako Turčijo pridobila na svojo stran, da ne bi podpirala ruske politike. Bolgari dobro poznajo turške finančne zadrege in vedo, da se Turkom najbolj prikupijo, če jim plačajo tribut. Vprašanje je pa, če ga bodo mogli, ako ne dobe denarja na posodo. ga bodem pripravila /a zajutrek." — V tistem trenutku pa stopijo v „dvorano" trije stražniki in začuje se gromeč glas: „V imenu postave z nami vi vsi, in puran!" — Debate bil je konec! — Ta-bleau In šli so z amožmi postave" vsi s predsednikom vred, kateri so potem pod vodstvom nadstražnika imeli debato tam, kjer je Jok in škripanje z zobmi!"' — A puran ni sel z elegantno družbo, marveč zadela ga je druga osodal .. . Jesen v človeštvu ! . ... Nekateri ljudje so tako naivni, da trdijo, kakor hitro zagledajo prvi sneg, da je to leto „zgodaj" — zima! .Jaz sicer ne vem, kedaj se začenja jesen v „Pratiki", ki se tiska v Kleinmavi je v i tiskarni , a to vem, da se jesen, ki prouzročuje po pokrajinskih mestih, kakeršna je n. pr. Ljubljana, tolikanj posiljene dolgočasnosti in jesensko nagubanih obrazov, = pričenja po »stoletnem koledarji" vedno z 21. dnem septembra, dočim se bode profesorju Linhartu, ki je spisal „Deutscker Kalender fiir Krain" — za Kočevce in kranjske Nemce in nemškutarje — le-lošuja jesen dozdevala še bolj dolgočasna, ker je 22. novembra izid deželnuzborske volitve v Kočevji in Ribnici zanj še slabši nego „pu mig - pu tič", KiimmiskH vlada je poslala na Ogersko jednega majorja in jednega živinozdravnika konje kupovat. Ker baje Rusija premika svoje čete v Be-sarabiji vedno bolj proti rumunskej meji, je Rumu-nija poslala več vojakov na rusko mejo. Romunija tako hiti z grajanjem utrdb, oboroževanjem in pre-skrbovanjem za vojsko potrebnih stvarij, kakor bi bila trdno preverjena, da bode vojna spomladi. Italijanska kraljeva rodbina hotela je papežu o petdesetletnici njegovega svečeništva pokloniti kako darilo. Ta stvar se je tudi obravnavala že v ministerskem sovetu, kjer jo je posebno zagovarjal Crispi, kajti napravila bi dober utis na katoliško prebivalstvo. Naročilo se je nekaj osobi, ki je dobro znana v Vatikanu, da naj povpraša, če bi papež tudi vs prejel omenjeno darilo. Odgovor se je pa glasil, da Njega svetost Lev XIII. ve dobro ceniti mišljenje italijanske kraljeve hiše ter je hvaležen za dobro namero, a vender želi, da se ne uresniči, ker bi se utegnila napačno tolmačiti. Anglija je jako nevoljna, da si je Spim i Ju prisvojila otok Peregil. Francoski listi pa poudarjajo, da Francija nema nič proti temu, da si je Španija prisvojila omenjeni otok, kar bode plovbi jako koristilo. Dopisi. las l*uIf a 21. novembra. [Izv. dop.] Bila sta si huda sovražnika, mej njima zevajoči prepad bil je tako velik, da se nam je zdelo, njijino mej-sebojno približanje absolutno nemogoče. Ali glejte: videz nas je — kakor se tolikokrat zgodi v človeškem življenji — tudi takrat varal. Nesta bila ne takć huda sovražnika, samo razumela se nesta. A sedaj se razumeta. Srečala sta se nekega dne v ozki ulici, bilo je težko izogniti se drug drugemu; pozdravila sta se in — o čudež vseh čudežev — segla si pod pazduho. Roko v roki šla sta v najlepšem soglasji naprej po ozki ulici, ki pelje do velikega trga. Tam je bila zbrana velika množica, videl si prijatelje in protivnike, vse vkup pomešane. In ko sta dospela nova prijatelja na trg, zavzela se je vsa množica, videč ja v tako lepej složnosti, strmenje bilo je nepopisno. Oni izmej njiju, ki je bil do sedaj brutalnejši, povzame besedo : „Oglejte naju, ki sva si bila tolika sovražnika, a odslej si hočeva biti prijatelja. Razkrila sva si svoji srci, preiskala sva si srci do najskrivnejše gube in tako našla, da misliva sicer o marsičem različno, da pa v poglavitnem misliva jednako." Veliko jih je bilo, ki so tej izjavi klicali: „živio" in „bravo" — drugi pa, razsodnejši, se resno zmajevali z glavami in odšli žalostni s trga. Nekam tajnostno govorimo, ne res? Da, po-razumela sta se, Porečka „Istri a" in — Ljubljanski „Slovence". In prijateljstvo mora biti jako tesno — vsaj od strani „Istrie"—kajti hoteč pobijati težnje Slovanov, hoteč nas ovajati in blatiti, ne hodi več — kakor doslej — po orožje v arsenal „Indipendentijev" in raznih nemških listov, ampak kar zateče se v predale „Slovenčeve" tam gotovo najde kak priročni „porajtel". In tako se je zgodil velik čudež: „Istria" braneč svoje stališče, hodi po argumente v „Slovenca" in ponatis-knje celo doslovne članke „organa slovenskih državnih poslancev" — če smemo namreč to verjeti Pražkej „Politiki". kakor je v časih trdil v šoli o — netopirji. — Sicer pa zadene krivda Vas, gospod urednik, da je prof. Linhart ujmi biti deželni poslanec za Kočevarje in Ribničane, ker ste objavili sklepe in namere zadnjih, kateri so hoteli, da bi prvi o njih nič ne vedeli, dokler bi ne prišlo do volitve, tako pa je zdaj nastala agitacija „im Lande der Limonen" in vse se je pripravljalo na boj, kar umeje upiti „hoch oder nieder". — Nikdar bi ne bili porotniki Kočevci v Novemestu dobili dopusta, da morejo ta dan voliti in niti brat kandidatov — dr. Linhart bi ne bil agitacije podkuril, da ste poslušali svet pohajkovalčev in stvar le v »evidenci" obdržali! Profesor Linhart sicer bi ne bil veren naslednik Fabrov, da je bil izvoljen, a dijete bi bil vlekel vsak dan in delal nič za Ribničane, ampak le za Kočevarje bil bi rogovilil, ta kranjski Bismarck. In to je — jesen v človeštvu. Jaz bi ne imel nič zoper to, če bi Linhart postul bil deželuozborsk poslanec kranjski za Saša, ko je še izhajal v Ljubljani „Laibaeher Wochenblatt" alias „der duinine Kerl von Laibach", — organ kranjskih fakcijoznih opoueutov, — a sedaj v Gautsch-Taatiejevi" dobi se mi pa profesor Linhart, kot po- Ko bi še živel oni znani „star Kranj c" — Bog mu daj dobro, — zapel bi nam pač iz dna svoje duše: Kaj doživel sem na svetu....... Radovedni pa smo, kakimi čutili, da bo po veliki večini uzorna Istrska duhovščina, sankcionirala novoskleneno prijateljstvo glasila svojega. Duhovščina naša bo v hudi stiski. Ne zlagati se z glasilom svojim, bilo bi kardinalno zlodejstvo, — isto tako mora biti slovenskemu duhovniku hudo, ako se mora „par ordre" zlagati z listom, ki številko za številko porablja besedo „prete" v nekako takem zmislu, kakor bi mu rekli — falot. Težko se bo duhovnikom zlagati z listom, ki je pred ne-dolgo zahteval, da se „farji" brez usmiljenja spo-kajo iz Istre in kateri zastopa one italijanske kroge ki so uničili ubozega našega seljaka materijalno do cela, in ki bi ga radi še moralno; one kroge, o katerih naša „Settimana" jako dobro pravi, da se vsekdar in povsodi kažejo le advokate in ki znajo vsled te svoje lastnosti tako dobro prikrivati kalne vire svojega bogastva in ki bi že bili prišli pre-mnogokrat v stiske radi načina, kako fruktificirajo svoje kapitale, da bi ne bili pravi mojstri, ako je treba izvršiti obhodni manever, da se izognejo dotičnim §§. Da nas nemški in italijanski listi ovajajo in vedoma pačijo resnico, jim še toliko ne zamerimo — kajti v njih lastno korist je — a da so se tudi nekateri rojaki naši lotili tega dela, to boli. A zapomnite si, ako boste hoteli vsacega, ki zase zahteva najnaravnejše mej vsemi pravi, pravico namreč, da sme Boga moliti po svoje, ako boste vsacega tacega hoteli po vsej sili narediti za ne-vernika in — rusofila, potem smete biti osvedočeni, da bode število tacih ,, never nikov" in „veleizdaj ni kov" veliko večje, nego se vam dozdeva. C-t-č. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je okrajnemu šolskemu svetu pri sv. Petru v Savinjski dolini za zgradbo šole 300 gld. podpore. — (Deželni zbor kranjski) pričel je zborovati po Blovesni sv. maši v stolni cerkvi ob '/a 12. uri in zboroval do 1. ure popoludne. Deželni glavar naznanil je po deželnem odboru predloženih 31 predlog in otvoril zborovanje z živio- in slava-klici na presvetlega cesarja, na kar je pozdravil deželne poslance deželni predsednik barou Win-kler. Novoizvoljena poslanca gg. Višnikar in Kraigher storila sta obljubo slovenski. Potem so se volili razni odseki in istim izročile razne predloge deželnega odbora v rešitev. Mej predlogami je jedna najvažnejših deželnega odhora poročilo, s ka« terim se predlaga načrt občinskega volilnega reda za vojvodino kranjsko (znani barona Winklerja načrt, ki je prouzročil v zadnjem zasedanji obširno debato), kateri se je izročil po nasvetu g. dra. Papeža posebno za to izvoljenemu odseku. Deželni glavar je koncem seje opomnil, da se deželnemu odboru še nikdar ni predložilo toliko predlog v prvi seji, kakor letos. Deželni glavar pozivlje izvoljene odseke in v istih izvoljene poročevalce, naj sedaj, ko jim gradiva ne manjka, pridno delajo, da se bode moglo zasedanje končati do božičnih praznikov in se bode tako deželi prihranila lahko izdatna vsota na stro- ________________ ___________--—*i slanec ravno tako nedosleden dozdeva, kakor J ni župan iz Ljubljanske okolice, ki na slehern slo-vensk uraden dopiB dosledno in vedno nemški odpisuje. Vsekako je torej prof. Linhart kot Nemec bolj dosleden nego župan, ki uemški uraduje, a pri tem nič ne misli. Jaz sicer ne trdim, da bi bilo umestno tudi nekaterim ljudem „torbe" nositi, ka-koršne nosijo zdaj psi zarad kontumacije, a to pa trdim, da ne steče včasih samo pes, marveč tudi — jezik človeški steče včasi: ko je oni dan k nekemu tukajšnemu uradu bil poklican služabnik Ru-dolfove železnice, vprašal ga je uradnik: v katerem jeziku ložje občuje in odgovarja, odrezal seje mož: „Bitte deutsch, weil ich ein Oberkrainer bin und meine Gemeinde deutsch ist"! — In kje menite da je ta „čudak" rojen in izrejen? — I no, z — Jesenic ua Gorenjskem jo je primahal v Ljubljano, in tu mu je jezik po nemški — stekel. Grom in strela !" — In potem še gubančite čelo, če trdim jaz, da je letošnja jesen — zanimiva ue le zaradi tega ker — nemamo še snega, marveč tudi zarad tega, ker nemarno tolikanj poguma potegniti se za svoje pravo kolikor je imajo nekateri uarodui —poštarji, da ških za deželni zbor. Finančni odsek sešel se je takoj po sklepu seje, upravni odbor pa se snide v ponedeljek popoludne. Prihodnjo sejo naznanil bode deželni glavar, ko bodo pripravili odseki potrebno gradivo za obravnavo. Obširneje poročilo sledi. — (Dopolnilna volitev) za deželni zbor štajerski mesto odstopi vsega dr. D o m i n k u š a v kmetskih občinah volilnega okraja Celjskega razpisana je na 16. dan decembra. — (K volitvi v Ribnici—Kočevji) Kakor smo Že naznanili, bil je pri dopolnilni volitvi za deželni zbor izvoljen okrajni sodnik g. Viš nikar, za katerega je v Ribnici glasovalo vseh 79; v Kočevji pa 15 volilcev. Pri tej priliki se je pokazalo, kako gre baš mej Kočevci v klasje nemški šovinizem. Petnajstorica, ki je glasovala za g. Viš-nikarja, bi se bila rada peljala v Ribnico „veselit se veselimi". A nihče jim ni hotel za denar dati voza. A pri tem ni ostalo. Kočevske babe prišle so z jajci in metale je v častivredne volilce, ki so glasovali po svojem prepričanji. „Furor teutonicus" narastel je naposled mej Kočevci tako silno, da so se slovenski volilci morali kar poskriti, da se izognejo raznovrstnim napadom. Kočevska „irrede nt a" si je izvestno istrsko italijansko irredento vzela v vzgled, a mogotci [in napihnjenci ob „Rinže-fiuss" naj se spominjajo basni o žabi in volu, to bi jim utegnilo vsekakor biti koristno. Več nego žalostno bi bilo, ko bi kopica Kočevcev, ki deželi neso za druzega, nego v vsakoletne troške po raznih bolnicah, terorizovala ogromno večino prebivalstva. Ko-čevcem je v zadnji čas veliko preveč vzrastel greben, treba ga bode vsekakor pristriči. Če poklicani krogi ne bodo vršili svoje dolžnosti v tej zadevi, storilo se bode od druge strani. — (Iz Gorice) se javlja dne 23. t. m.: Dvorski svetnik VVeilen prišel je danes semkaj in pogovarjal se s sotruduiki za Gorico in Gradiško za cesarjevičevo delo: ,Die dsterreichiscbungarische Monarchie in Wort und Bild". Sotrudniki so gg. grof Coronini, pisatelj Noe, ravnatelj Bolle\ finančni ravnatelj baron Gzoernig. Cesarjevič Rudolf je so-trudnike brzojavno pozdravil. — (Politično društvo „Edinost") v Trstu sklenilo je v odborovi seji dne 20. t. m., da se izvoli poseben odsek, ki ima predložiti svoje nasvete glede urednika društvenemu glasilu »Edinosti". V ta odsek so izvoljeni gg. Fran Cegnar, Mate Mandič in M. Živič. — (Za mestni /asto p Zagrebški) razpisane so dopolnilne volitve. V prvem okraji voli 3. razred dne 1. decembra, 2. razred dne 2. decembra , 3. razred dne 3. decembra. V drugem okraji so volitve dne 5., 6. in 7. decembra. Vsega vkupe bode voljenih 19 mestnih odbornikov. — (Jurčičev „Tugomer") preložen je, kakor javlja „Odjek", na srbski jezik. „Narodna Biblioteka" srbska izdala je to žaloigra v 162. in 163. zvezku. — (Slovanskega pevskega društva na Dunaj i) advent ni koncert bode v nedeljo, dne 2 7. novembra t. 1., v manjši dvorani glasbene družbe (kleiner Musikvereinssaal, I., KUnstlergasse 3) pod vodstvom g. pevovodje Al. Aleks. Buchte. Začetek točno ob l/28. uri zvečer. Pri posameznih točkah bode uhod v dvorano zaprt. Vspored: I. del: 1. Hajdrih A.: »Her- bi zahtevali uradnih pečatov z imenom v obeh jezikih, marveč se prav sladko smehljajo, češ: saj mi ne gre za kožo, in vraga koliko je pečat z dvemi imeni tudi, — no, težji nego samo z jednim. O suneta simplicitas! Zdaj se pa še čudite, da nemške obitelji jemljo v pdsle otroke slovenskih starišev, a slovenske družine pa narobe, če to ni — modSrna zanimivost, potem je pa Vaš pohajkovalec tudi — „stekel," oni dan, ko je hitel za starim Krjavijem v Kurjovas, in pod oknom imenovanega lokala „na ušesa vlekel" glavnega „slavitelja" — „acquae vitae" ko je govoril imenitni stavek: „Meni je ljubši — je dejal — jeden sam irredentar, ki škili črez „lužo" — ali pa vsak nemškutar Ljubljansk, ki za kulisami Bismarcku v čast brenči : „Es brausst im deutschen Eicbenhain", nego devet in devetdeset — pravoslavnih Rusov, zaradi katerih morajo na Du-naji uvodne članke za „Laibacher Zeitung" v „Nichtamtlicber Theil" kovati! Prosit jesen in va-lete Vi gospod urednik do prihodnjega — ponedeljka! Vaš radikalni pohajkovalec: _ j? cegovska", možki zbor. 2 Vi voda Fr.: „Lasky spor a smir", koralni prizor iz čeških narodnih pes ni j za mešani zbor s spremljevanjem na glasoviru (prvič). Sopran-aolo: gdčna M Frolda; tenor-solo: g. J Mlčoch 3. Roguski L.: „Barkarola", možki zbor poljski. 4. Bruch M : I. koncerta 3. stav, igra na goslih s spremljevanjem glasovira, g. F hI. Winternitz. 5. a) Vilhar J.: „Mornar", b) Nedved A.: .Darilo", pesni slovenski za tenor, poje konservatorist g. Fr. Pogačnik. II. del: Vojaček H.: „Pisnč Hostynske", velika kan-tata na besede g. Č. Furcb-a za solo in možki zbor s spremljevanjem na glasoviru; pesni te pojo se prvič cel o tn o n a D u na j i; tenor-solo: g. J. V11 i m e k, bariton: g. J. J i t i k, bas: g F r. Podhojski. Na glasoviru spremlja konservatorist g. K. Pa ur. — Cene sledeče: v cerklu 2 gld., v prizemji 1 gld. 50 kt\, na galeriji I. vrsta 1 gld. 50 kr., II. in III. vrsta 80 kr., na galeriji nad orgijami 50 kr., ustop 50 kr. Listki dobe se pri g dr. J. Lenocb-u, L, Braunerstrasse 4, in pri kasi koncertnega večera. — Besede k zborom dobe se koncertnega večera za 10 kr. — Po koncertu bode prijateljski večer v društvu „ Po k rok", IV.,Haupt8trasse25 (Hotel Zdlinger), v katerem bode igral glasbeni zbor društva „Pokrok". — (V Zagrebu) zaprli so odvetnika dr. Maka zaradi goljufije. — (Akad. društvo „Triglav" v Grade i) imelo bode v soboto, 26. dne novembra svoje IV. redno zborovanje z nastopnim vsporedom : 1. Cita-tanje zapisnika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Kritika predavanj gg. Gestrina in Rakeža. 4. Predavanje g. Domicelj-a 5. Slučajnosti. Prostor. Slov. čitalnica. Začetek ob 7. zvečer. Gosti dobro došli! — (Kmetijsko predavanje na Vačah) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 27. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu«^, k a-*«t i — (Posojilnica v Celji) vabi svoje zadružnike k izrednemu \*občnemu zboru na nedeljo dne 4. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v Celjski čitalnici Na dnevnem redu je dopolnitev načel-stva in sprememba pravil. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gradec 24. novembra. Dr. Fran Radev imenovan deželnega glavarja namestnikom, ker je Godel to mesto odložil St. Peter na Notranjskem 24. novembra. K važni in sijajni zmagi g. Višnikarja v Ribnici in Kočevji kličejo notranjski Zagorci: „Kar si zaslužil, to si zadobil!" Dunaj 24. novembra. „Wiener Zeitung" objavlja zakone glede budgetnega provizorija do marca in glede nabora kontingenta vojaških novincev za 1888. Pariz 24. novembra. Grćvy vs prejel do-poludne Ribota. Govori se, da Ribot pripravljen sestaviti prehodni kakinet, v katerem bi bili: Waldeck, Rousseau, Flourens, Carnot, Ferron. Radikalni listi pobijajo misel, da bi se Saus-sier volil predsednikom. Berolin 24. novembra. Nemški prestolu] govor ima poleg drugih tudi predloge o deželni hrambi, črni vojski, o zvišanji žitnih carin in o podaljšanji trgovinske pogodbe z Avstro-Ogersko. Glede vnanjega položaja pravi pre-stolni govor: Cesarjeva vnanja politika si z uspehom prizadeva, da se evropski mir, ki je njena naloga, utrdi z gojenjem prijateljskih razmer z vsemi vlastmi, s pogodbami in zvezami, ki imajo namen preprečiti nevarnost vojne, nepravičnim napadom pa skupno se upreti. Nemčija nema agresivnih namenov in nobenih potreb, katerim bi v zmagonosnih vojnah mogla zadostiti. Nekrščansko nagnenje za napade na sosedne narode je nemškemu značaju tuje. Kakor ustava, tako tudi vse vojaške državne naprave neso naperjene na to, da bi se naših sosedov mir motil svojevoljnimi napadi, a v zavračanji takih napadov, v hrambi svoje nezavisnosti smo močni in hočemo z božjo pomočjo biti tako močni, da bodemo vsako nevarnost lahko mirno pričakovali. Pariz 23. novembra zvečer. Ko sta tudi Ferry in Ravnal v današnji konferenci izrekla se, da je Grćvvja ostavka neizogibna, izjavil je popoludne Grevy, da bode odstopil, a da ne prevzame odgovornosti za notranje in vna-nje posledice, ki utegnejo vsled tega nastati ter biti republiki pogubne. Grevv bode Ribota ali pa Gobleta pozval, naj sestavi kabinet, da se potem skliče volilni kongres, izdal pa posebno izjavo, da ostavka ni bila prostovoljna, ampak prisiljena, ker ni več možno vladati. Bruselj 23. novembra. Veliki Antwerpen-ski parobrod „ Vlaanderen", ki je dne 15. okt. odplul v Congo in imel 120 osob na krovu, razbil se je na obali francoski. Podrobnejih podatkov še ni, a bržkone je nesreča velika. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Po tem zagotovilu morali so podpisanci pričakovati, da se bodo takrat, ko se otvori promet čez Hrpelje v Trst, tarifne nejednakosti, katere že toliko časa tlačijo, odstranile in da dobode Ljubljana za promet od Trsta in v Trst tarife, kateri ne bodo nikakor dražji od tarifov državnih Železnic od postaj pred Ljubljano v Trst in narobe. Toda. kako bridko so se varali podpisanci: Ze samo, da tarifne nejednakosti, vsled katerih je do zdaj trpela Ljubljana, niso bile odstranjene, ampak so se na občutljiv način pomnožile in poostrile, kajti po uvedenem državnoželezniškem tarifu od 6. julija pr. I. veljajo za Ljubljano za promet od Trsta in do Trsta dosedanji tarifi južne železnice, dočim so vse postaje nad Ljubljano na državni železnici dobile neposredne državnoželezniške tarife za promet od Trsta in do Trsta in morejo dobivati svoje blago od Trsta čez Ljubljano ceneje na Go renjsko ter z Gorenjskega skozi Ljubljano razpošiljati ceneje v Trst, nego li more Ljubljana jednako blago pošiljati v Trst ali pa od tamkaj dobivati. Ljubljana je o prejšnjih tarifnih nejednakostih popolnoma izgubila posrednjo trgovino na notranjsko in primorsko stran, ker si malone vse notraujske postaje tozemsko blago vsled reekspedicije od Trsta morejo ceneje preskrbeti, nego od Ljubljane. Pri tem mora tudi izgubiti vesoljno trgovino na Gorenjsko in Koroško, ker morejo državne železnice postaje tamkaj največ blaga znatno ceneje dobivati od Trata, nego li more to storiti bliže Trsta ležeče glavno mesto Ljubljana. Vsi obrtniki na Gorenjskem imajo ugodnejše tarife nego v Ljubljani, takisto posestniki gozdov iti zemljišča. Zdi se torej, da je Ljubljana v vsakem obziru obsojena v to, da jo južna železnica iu nje tarifne nejednakosti ugonobe; celo c. kr. glavno ravnateljstvo zdi se, da je v tem obziru brez moči. Kako bi bilo drugače mogoče, da se na državnem kolodvoru v Ljubljani ne sme oddajati niti sprejemati blago za Trst in da je promet od Ljubliane in do nje po pogodbi popolnoma bil izročen južni železnici, dočim je koj po otvorjenji peaške^a prometa /a postaje Divača, Celovec, Ljubno in Beljak, katere so ravno tako postaje južne in državne želez• niče, bil uveden nov tarif, po katerem se sme blago sprejemati in oddajati na obeh kolodvorih ter ima celo pravo določbo, da se morajo za blago brzo-vozno ali tovorno vlakom računiti najceneje tarifi, kateri se pokažejo po kalkulaciji državnih tarifov, ako morda za nekatero blago ne bi bili ceneji tarifi južne železnice. Od teh postaj morejo se v obče rabiti od Trsta in v TrBt tarifi državnih železnic, vo/nina za Trst-Sv. Andrej, Trst-pristanišče, Divača, Celovec, Ljubno in Beljak je povse jednaka, samo Ljubljana je izvzeta, ter ne more starih tarifnih nejednakosti ne le odpraviti, temveč mora tudi trpeti nove nejednakosti, ki jo zelo občutno odskodujejo. Podpisanci dovoljujejo si našteti te nejednakosti v vzgledih iz doz danjih tarifov in navesti zdanje tarife državnih železnic od Vižmarij do Trsta, katerim se primerjajo tarifi južne železnice in narobe, v kolikor različna razredba dovoljuje to prispodobo: 149 kilometrov od Vižmarij v Trst in narobe, državna železnica: Brzo vozno blago normalno: 250 kr., znižano: 92 5 kr.; komadov razred: I. 925 kr., II. 79 kr.; A. 57 kr., B. 45 kv., C. 30 5 kr.; posebni tarifi: I. 41 kr., II. 322 kr.; izimni tarif I. 27 kr. 148 kilometrov od Ljubljane v Trst in narobe, j u ž n a ž el e z n i ca: Brzovozno blago normalno: 292 kr.; znižano: 156 kr.; serija: I. 140 kr., II. 103 kr., III. 70 kr., IV 62 kr., V. 52 kr., XIII. 30 kr j X. 52 kr., VII. 44 kr., XIII. 30 kr. Prispodobe voznine za posebno blago naj dopolnijo to prispodobljanje. (Dalju prih.) ItlaMNag-e-zdrurljenje. Kot izvrstno umancanje (massage) pri vseh revmatičnih boleznih, protinu, trganji po udih, kakor tudi pri izpahuonji, pokvečeuji in bolečih otekliuah se toplo priporoča Moll-ovo „Francosko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar iu e. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 8. V lektirnali in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Mollov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (19—8) jJiiBUiBnTrar h t oj i (19-2—174) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Meteorologično poročilo. g jcfceopa-q bo vanj a Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v 1 mm. > 7. zjutraj o 2. pop. eo 9. »večer 1 734 31 m. 735 74 n. 736 02 mm. tJ 8" C 10 4' C 8-8 C si. zah. si. zah. brezv. megla obl. megla ! 4-10 mu. dežja. Srednja temperatura 8*7°, za 5-8° nad normalom. JDTjLxa.aJs3ssL borza dne 24. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta...... 5";o marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije ..... Srebro ........ London........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4% državne srečke lz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlat« renta 4°/( gld. 81 20 8285 11185 9G-20 888-— »17-80 1 125 75 — ! 9-94V, -i 593 -61-70 — 250 gld. 131 100 „ 170 99 Ogerska papirna renta o' .,..... 85 5°/0 itajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/0 zlati zast. listi . 125 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke.....100 gld. 180 Rudolfov o srečke.....10 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 109 Trammway-društ. veU. 170 gld. a. v. . 226 danes gld. 81-20 „ 82-40 „ 111-85 n 96-20 . 887— „ 278-20 l 125-75 - 9 94V, m 593 „ 61-70 gld. 25 kr. . 25 „ . 05 , » 35 , n ! n . fio , . 75 . » n n 75 n n :« : „ 50 Schatzkastlein des gnten Rats daje odgovor na vsa vprašanja vsakdanjega življenja. Elegantno vezan velja :i.lo, po pošti gld. S.25. Tanz- Album pro XS©8, obsegajoč lO melodijoznih plesnih komadov. Velja samo gld. 1.30, po poŠti gld. 1.80. Obe deli sta primerni o Sv. Miklavži, Božiči in Novem letu ter je uclano priporoča (861—1) J. Giontini-jeva knjigarna v Ljubljani. Št. 17.728. Razglas. (841—2) mladeničem, vojaščini podvrženim. Radi prihodnjega rednega vojaškega nabora se javno naznanja: 1. Vsak tu bivajočih 1S«»S.. I S<»7.. 18*3». in 18«t5. leta rojenih mladeničev zglasiti se mora meMcca «lcecnil»r» ISS7. I. pri mestnem magistratu. Kdor se ne zglasi, bode, če se ne bo mogel opravičiti, kaznovan v zmislu §. 42 vojniškega zakona z denarno globo do 100 goldinarjev, oziroma z zaporom do 20 dni. 2. Mladeniči, ki neso v Ljubljano pristojni, se morajo izkazati pri upisovanji z domovinskim listom ali pa z drugimi pismi, iz katerih je povzeti do-movno občino. 3. Začasno odsotne ali pa bolue mladeniče smejo oglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci. 4 Oni, ki mislijo prositi začasnega oproSčenja od vojaščine, morajo pri upisovanji izročiti rodbin ske listine iu druga potrebna pisma. 5 Dolžnosti oglasa se ne du ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo. Mestni magistrat Ljubljanski, v 4. dan oktobra 1887. I 5500 xxmlx2k v sla-tem*. če Grolich-ova obrazna orem© (Creme Grollch) ue odpravi vseb nečistostij kože, kakor: pe«, ogrc, ogorelosti itd. ter naredi polti Bvetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Sohininke). — Cona 60 kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Orolloh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parl'uuićr. (741—4) Išče se učenec za usnjarsko obrt, okolo 15 let star, zdrav in čvrst. — Več se izve v Cerknici pri Rakeku pri t« vin Vojni listi za vožnjo po železnici in pa morji v pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj« I., Holo«mtrinx -f. Neobhodno za vsacega za avetlenje usnja pri konjskej opravi, vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novoizumljena po c. kr. avstrijskem in oger skem ministerstvu zavarovana proti ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najbolji«, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov za uanje dal patent. — Cena steklenici it. I. 1 gld., St. II. 40 kr., št. III. 20 ki.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnčnej vročini, se je že v«-č kot 10 let za dobro pokazala, tudi patentovana, nepre-močUlva hranilna mast za usnje. Da je resto usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje uVJ 25 Odlikovanj, ■■ na stotine priznalnih pisem. Oba izdelka se nesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla ubod pri MJ. Velloastvu in o. kr. visokostih. Po tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Krlaper in lohnanlg & Weber, v Kranjl g. Petan, ▼ Skoljl EaOkl g. Kooell — Dobiva se v vseh večjih krajih države pri boljših trgovcih. (860—1) Fin med v satovji A kilo «0 kr. dobiva se pri (672—20) OROSLAVU DOLENCU v Ljubljani, Gledališke ulice it. 10. ■uF~ Pošilja »e tudi po poŠti od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačilu. BUDIMSKA B Jm K»»t gotovo uplivtiioče ristilao H H srednt\ o priporočajo najslavnejši SL WL zdrnvniki pri trebušnih boleznih, 1A zasajanji krvi. alatej lili, boleznih f[ ^ na Jetrih iu ledieah ter skrofuloz- nih boleznih, mrzlici, platnu, sptiSčajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh ap«cerijskih iu prodajahiiciih mineralnih voda, kakor tudi v lekarnah in dro^nerijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. (307—fl|) ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, Če imata naSo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—17) Ooblvn ae pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v IJlil»l|uili pri g. Petru I,i»s«iiili-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, is. kr. dež. opr, tovarnarji. Tovarna in centr. razposiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Tujci • 22. Dovembra: Pii Mletimi Ilostenroth, Hauš viz Hamburga. — Schwo-gel, Sukljo, Beck, Diotnik, Mahler, Ohsmild i/. Dunaja. — Arko iz Škofje Inke — Grilc iz Vač. — Tschenek iz Trsta. Pri fffaUAf I ;Wunda iz Rim*1. — Jiiger iz Kamnika. — Hchiifel, Krauš, .Slhlesin-gor, Rosenberg, Saulich iz Dunaja. Zubrinčič iz č'ubra. — Semman iz Zagreba. — Schmidthofer iz Linea. — Rit-ter iz Orača. — Pfeiffer iz Krškega. IJMlVlI &'> : 22. novembra: Janez Rich-teršič, pokov sin, 4 leta, Hrenove ulice 20, za šk.-irlatico. — Josip Wontka, knjigovez, 29 let, Stari trg 20, za oaep-nicami. — Neža Skvarča, gostija, 70 let, sv. Petra cesta 3, za starostjo. 23. novembri: Matija Aleš pek, 71 let, pred škofijo 12, za starostjo. R. DITMAR, c. kr. priv. tovarna za svetilnice na Dunaji. Petrolejske svetilnice najnovejše konatrukoije, ki v svetlobi prekose vsakovrstne toliko slavljene svetilnice, Ima v lastnih zalogah na D maji. v Grauci, Trstu, Pra^i, Levovu, Budimpešti, Moiiakovem, Berolinu, Milana, Varšavi in Bomba)i in v vseh boljših prodajalnicali svetilk. Tovarno na Dunaji, III., EfdSergstrasae 23, in v Varšavi, Chlodna 41. (674—7) Ženske srajce iz Sifona I vezanjem, 3 komadi 2.50. Ženske srajce iz močnega platnu, z robci, 6 komadov ;;ld. S.SOi Ponoćni korzeti bogato okrašeni, 3 komadi, la. «ld. 4.-, Ha. «ld. l.S«. Spodnjice iz klobučine, bogato vezane, rudeoe, m jave, temnorujave, 3 kom. «1. 8.—. Angora-ogrinjalo za z:is».o, 10/4 veliko, glđ. 2.80. Ženski jopič iz ovčje volne