JUTRA Telefon: Urctdn. 440 Uprava 455 Poštnina plačana v gotovlnt RZarUJonM Provokacije z Veliko /rbijo NEČUVENE ŽALITVE HRVATSKEGA NARODA S STRANI RADIKAL-SKEGA POSLANCA PUNIŠE RAČI CA. Poslane« dr. Pevko zopet v Prekmurju OGORČENJE NARODA PROTI POLIT IČNIM DEMAGOGOM IN GOSPODARSKIM ŠPEKULANTOM. BEOGRAD, 30. maja. Narodna skupščina je na današnji seji nadaljevala razpravo o včerajšnjem nujnem predlogu posl. Svetozarja Pribi-č e v i č a, v katerem zahteva pojasnila, ali namerava vlada v resnici predložiti nettunske konvencije narodni skupščini v ratifikacijo. Prvi je dobil besedo črnogorski radikal Puniša Račič. Njegov govor je izzval veliko veselost, opozicija pa je govornika ponovno spravila z raznimi medklici v tako zadrego, da je prišel iz koncepta. Račič je silno napadal opozicijo, češ da deluje proti najetju posojila v inozemstvu in s tem tudi proti izgradnji Jadranske železnice iz Beograda preko Črne gore na Jadran. Med Račičem in poslancem Šavljičem je prišlo pri tej priliki do tako silnega prerekanja, da je moral predsednik sejo prekiniti. Polom Dauldouičeue stranke na Hruatsfcem ZAGREB, 30. mat Za binkoštne Praznike se je vršila v Slatini konferenca demokratov Davidovlčeve stranke v osiješki oblasti, kateri so Prisostvovali delegati 22. organizacij. Strankin oblastni predsednik dr. Orcb je imel dolg govor, v katerem je na-Klašal, da je demokratska stranka silno razočarala svoje pristaše med Prečani. Pokazala je ne samo popolno nerazumevanj^ za gospodarske, socijalne in kulturne potrebe preča-nov, temveč celo nasprotuje njihove* ftiu uresničenju. Davidovič je zatajil , £voj jugoslovanski program in se pokazal vernega slugo radikalov, ki smatrajo prečanske pokrajine samo za k°lonije. Srbljanci se boje skupnega Vstopa prečanskih strank. Radi bi *opet razdvojili Radiča in Pribičevi-Ca- kar je pač najboljši dokaz, da bi J^di gospodarili na račun naših razdrtij- Govor dr. Oreba je napravil na I se delegate velik utis in je bilo konč-z 19:3 glasovom med viharnim "iskanjem sprejeta resolucija, da organizacije demokratske stranke v j ”sJeŠkJ oblasti izstopajo iz Davidovj-£°vc demokratske stranke in sc iz-ekajo za sodelovanje s Kmečko-de-ni°kratsko koalicijo. Po zopetni otvoritvi je poslanec Račič končal svoj govor s sledečimi besedami: »Bratje Hrvati! Vi ste se tako junaško borili za ideje centralnih držav. Bodite zato srečni in zadovoljni, da vam ni treba plačevati nam Srbom vojne odškodnine. Vidite, o vsem tem ne bi bilo treba govoriti, če bi se naša država imenovala Srbija, ali pa Velika Srbija, ne pa SHS!« Ta provokatorična izjava poslanca Račiča je izzvala seveda viharne in ogorčene proteste opozicije. Videti pa je bilo, da je Račičev nastop osupnil tudi demokrate in da so sramežljivo molčali na vse to tudi klerikalci. Za Račičem je govoril poslanec Vo-ja L a z i č. ki je zagovarjal Pribiče-vičev predlog in ostro kritiziral postopanje vlade v vprašanju nettunskih konvencij. Uelfki protestni meeting Noročne Očbrane BEOGRAD, 30. maja. Zn prihodnjo nedeljo sklicuje Narodna Odbrana v Beogradu veliki protestni meeting proti ratifikaciji nettunskih konvencij, izdala je že proglas na prebivalstvo, v katerem je poziva, naj se udeleži zbora brez -az-like strank in stanu in da duška svojemu ogorčenju nad fašistovskim divjanjem proti našemu življenju v neodrešenih pokrajinah. Usoda generala Nobile OSLO, 30. maja. O usodi zrakoplova »Italia« tudi danes ni nobene vesti. Domneva se, da je zrakoplov radi goste megle letel zelo nizko in se potem najbrže zaletel v kako ledeno goro. Verjetno je, da se je pri tem tako moč no pokvaril, da general Nobile ne more nadaljevati poleta niti poročati o svoji usodi. Nesreča se je po mnenju poznavalcev razmer na Severnem tečaju pripetila 180—200 km severno Kingsbaya. Norveška vlada je organizirala pomožno akcijo, ki pa jo je Italijanska vlada odklonila, češ da bo že sama organizirala rešilno ekspedicijo. Komaj je minilo 14 dni, kar je bil narodni poslanec dr. Pivko med narodom v Slovenski Krajini,, in že so ga zopet pozvali na binkoštno nedeljo, da prisostvuje velikemu protestnemu zborovanju naroda, katero je sklicala občina Vučja Gomila v srezu Murska Sobota v imenu svojih občanov in v imenu občanov vseh sosednih prizadetih občin. V teh občinah je krog 400 oralov gozdov veleposestva Szapary- Lastnik sam, ki prebiva v Budimpešti, skuša razprodati vsa svoja posestva, izvzemši maksimum, ki ga zaenkrat na podlagi obstoječih predpisov še ne sme prodati. Tudi gori navedene šume je sklenil prodati. Ko so lansko jesen bile volitve v narodno skupščino, so razni radikalski agitatorji, med njimi zlasti upravitelj veleposestva Jelovšek, hodili od občine do občine in obljubljali kme tom, da bodo vse gozdove dobili potom nakupa v roke kmetje, ako volijo radikalno stranko. Ljudje so se, politično še neuki in po raznih demagogih zmešani, res dali zapeljati in so cele vasi skoro kompaktno volile radikaino listo. Seveda je kmalu začelo prihajati iztrezaonje. Zlasti takrat, ko so ljudje naenkrat stali pred dejstvom, da se obljube radikalskih kortešev, zlasti upravitelja veleposestva, glede šum ne izpolnjujejo, nasprotno, da je vse gozdove kupil baš eden izmed ra-dikalskh kortešev, ki jih je takorekoč prodal samemu sebi. Da bi se ljudstvu zabrisale vsaj malo oči, so se napravile 4 kupne pogodbe, a vsi štirje »kupci« so si med seboj v tesnem sorodstvu in je čisto jasno, da gre tu za špekulacijo naj-grše vrste, za osebno korist par oseb, zapeljani kmetje pa ostanejo brez vsesa, Naravno je, da je to postopanje v tamo-šnjem narodu, ki se je šele tekom daljšega časa dodobra zavedel, kako grdo so ga nasamarill demagoški špekulantje, zbudilo najprej bridke občutke prevaranosti in na to val ogorčenja, ki počasi bruha na dan. Narodni poslanec dr. Pivko se je ra-devolje odzval povabilu naroda na zborovanje v Vučji Gomili, ki je bilo sklicano za binkoštno nedeljo popoldne. Odpeljal se je že v soboto zvečer v Mur. Soboto, kjer se je v prostorih g. Černjaviča vršil še isti večer lep sestanek KDK, na katerem je g. poslanec podal poročilo o političnem položaju. Sestanek je bil izredno zanimiv in so se oglašali v.debati prav pridno zastopniki obeh koaliranih strank. Na binkoštno nedeljo dopoldne se je odpeljal g. poslanec v spremstvu prijateljev iz Murske Sobote proti Vučji Gomili. V Fokovcih se je ob ll. uri pri Grosu zbralo spontano nad sto ljudi iz raznih tamošnjih občin ter je bil improviziran političen shod, na katerem je g. poslanec ob splošnem zanimanju naroda podal poročilo o položaju. Popoldne ob 2. uri pa se je pred hišo v Vučji Gomili nabrala množica nad 400 ljudi iz Vučje Gomile, Čikečke vasi, Tešanovcc, Sela, Ivanjec, Bukovnice itd. Pod vodstvom domačega župana se je vršil javen shod, ki je pomenil težko obsodbo političnih demagogov in .špekulantov s strani tamošnjega naroda. G. notar Koder iz Murske Sobote je stvarno pojasnil vprašanje šum posestva Szapary, glede katerih obstoja nevarnost, da preidejo v roke tujih špekulantov namesto v roke domačih kmetov, ako bo .-nmistr- stvo agrarne reforme tozadevne pogodbe, katere so mu bile poslane v potrditev, odobrilo. G- poslanec dr. Pivko j« obravnaval slične pojave na posestv« Esterhazy pri Dol. Lendavi, ter izvajanja agrarne reforme v Prekmurju v obče. V obeh zadevah so že vložene interpelacije na ministra za agrarno reformo K besedi se je oglasil tudi župan g. G a-b o r iz Ivanjec, ki je obravnaval vprašanje vodne zadruge, katera povzroča posameznim občinam, zlasti tudi njegovi, ogromne žrtve. Soglasno in z velikim odobravanjem ji zbrani narod sprejel resolucijo, v kateil se ministrstvo za agrarno reformo poziva, da ne odobri pogodb, s katerimi s* hočejo gozdovi posestva Szapary v Vučji Gomili in sosednih občinah spraviti ^ roke špekulantom, ampak naj se gozdovi, kakor so že razparcelirani, irodajc domačim kmečkim interesentom istii občin. Resolucija se bo doposlala ministru in poslanskim klubom. Kako gre to vprašanje tamošnjim ljudem do živega, kaže dejstvo, da so ostali zborovalci še dve uri po končanem shodu skupaj v živahni debati- Rngleži in nettunske konvencije BEOGRAD, 30. maja. »Daily Tele-graph« poroča, da je angleška bančni skupina, s katero se pogaja Jugoslaviji za najetje inozemskega posojila, zahte vala, da Jugoslavija prehodno ratificira nettunske konvencije, poudarjajoč, da U to dovedlo do normalizacije odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, ki sedaj nikakor niso prijateljski. Avstrijski gostilničarji na ljubljanskem velesejmu, Lansko leto so obiskali slovenski gostilničarji, kavarnarji in hotelirji skupno graški velesejem, letos pa nameravaj« njihovi kolegi iz Avstrije vrniti ta obisk Obisk organizira , Zveza gostilničarskih zadrug iz Štajerske v Grazu in je po do. sedanjih informacijah za računati na vei stoglavo število posetnikov. V sredo dne 6. junija, se bo vršil skupni ogled ljubljanskega velesejma, popoldne ogled Ljubljane z avtomobili, ogled raznih vinskih trgovin in kleti ter drugih zanimivosti- Zvečer poslovilna slavnost na vinskem oddelku Ljubljanskega velesejma Avstrijski gostje se bodo deloma udeležili dvodnevnega izleta v Ljubljano pu železnici, deloma pa z avtoomnibusi, — Druga skupina pa podaljša svoje biva-nje v Sloveniji v svrho ogleda Bledž, in drugih prirodnih krasot Gorenjske, nakar se povrnejo čez Koroško v domovi-no. Tretja skupina se udeleži obiska velesejma, nakar se v četrtek odpelje v posebnih vagonih čez Karlovec na Sušak, kjer se ukrcajo na ladjo. Na potu po na* |em Jadranu obiščejo otok Krk, Spiit, Šibenik in se vrnejo na Sušak ter odtod preko Zagreba in Maribora v domovino. Dobrodelna tombola Pomladka Rdečega križa. Pri tvrdki »Weka« na Aleksandrovi cesti razstavljeni dobitki pričajo, da bo velika tombola, ki se bo vršila v nedeljo dne 3. junija ob 2. pop., pač ena najlepših v Mariboru. Tablice je dobiti v vseh večjih tobakarnah. Samo 2 Din komadi —i VelaEa za 7 pajdašev g!asovitesa Jovana Caruse DAVI JE BILA V ZAGREBU RAZGLAŠENA RAZSODBA V RAZPRAVI PROTI PRPIČU MALEM IN NJEGO VIM TOVARIŠEM. ZAGREB, 30. maja. Davi je bila razglašena razsodba v procesu proti Prpiču Malem in njegovim tovarišem, glasovitim pajdašem Jovana Čaruge, in Prpiča Velikega. Zanimanje za razsodbo'je bilo ogromno. Že mnogo pred napovedano uro je občinstvo napolnilo sodno dvorano do zadnjega kotička. Med grobno tišino Je prečltal senata! predsednik dr. Bačac 183 strani obsegajočo razsodbo, ki se glasi: Prpič Mali, Ibrahim KrkJč. Mfio Vr-v banac, Marij Krmpotfč, Nikola Brda- rlč in Franjo Smojver so obsojeni v smrt na vešallh. Mile Vukollč na dosmrtno ječo, Nikola Budak na 15, Jurij Prpič-Cigo pa na 5 let težke ječe. Marko Mrva-ijevič, Ruža Robinič in Petra Kara-tanja pa so oproščeni. Smrtna obsodba se izvrši tako, da bo prvi obešen Franjo Smojver, zadnji pa Prpič Mali. Obsojenci so spre* jeli obsodbo povsem mimo na znanje. Branitelji so priglasili ničnostno pritožbo. Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 122 Maribor, sreda 30. maja 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun prt poštnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 Oglasi po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova utica št, 4 Vitka linija »INŠZMOTE. - SOVRAŽNICE SAMIM SEST- STRIC IZ AMERIKE. ^£on nimis! Ne'preveč! ‘ne pretiravaj, <5ravi latinska domislica, ki bi morala biti napisana na vseh koncili in krajihv kamor sega žensko oko. »Uh jej! Zopet en sovražnik žensk!« poreče marsikako punče. Ne, nikakor, ravno narobe je res, prav rad vas imam in ceo vse, če ste količkaj lepe. A ravno zato dvigam svoj glas, svoj svareči glas: Idite vse! Skesajte se! Poboljšajte se! -Vitka linija! Lepa beseda, grda stvar. Mako zanimiv bi bil izid plebiscita, ki bi ga izvršil n. pr. mariborski moški svet — mislim seveda moške med 20. in 30. letom, — ki bi odločil v vprašanju: imaš li rajše dekle, ki je po katerikoli poti doseglo vitko linijo, ali pa jedro, lepo zaokroženo žensko bitje. Za mnogo ne zgrešim, ako trdim, da se bo komaj ena desetina odločila za »vitke«. Z vso pravico! Izmed tiste desetine jih bo pa vrh tega mnogo, ki bodo, opravičujoč se, priznali: morda smo slabega okusa, morda mam duh današnje mode sugerira, da je 'dekle vitke linije lepo, vsekakor pa. »preklje« za ženo ne bi hotel imeti. Da, da, za preklje vas imajo moški, vas radi gledajo od daleč, obožuje Vas morda solzavi petošolec, ali za zakonski jarem godni možakar se vas ogiblje. Ali ne bi bilo že to dejstvo vzrok, da se odpoveste zahtevam nesmiselne mode? 'Analizirajmo malo obraz mladega dekleta! Ako se nahaja pod kožo krepko lično mišičje in nad njim pravilno razdeljena plast masti, je koža na obličju lepo nadeta in gladka. Ker je pa treba strogo slediti modi in za vsako ceno doseči vitko linijo — seveda s samozatajevanjem v zadevah jedi in pijače, — postane mišičje ohlapno, mast se izgubi in koža ni več nabrekla, pač pa kaže nagnjenje, da se prične predčasno gubančiti. Gube je treba seveda skriti; na pomoč tedaj puder in šminka!! Gorje ti seveda moz, če pogledaš to mlado starko zjutraj, ko si je s toplo vodo in marsičem drugim iz-(mila tiste plasti barve raz obraz, a šeni imela časa, da bi bila svojo zunanjost z umetnostjo zopet korigirala! Zazebe te pri srcu, obžaluješ, da ti je usoda naklonila morda celo za življenjsko družico to predčasno ovenelo bitje in greš in se kljub prisegi zvestobe pred oltarjem, o-*iraš za drugimi, ki so bolj gladkega lica. Da, da, iz tega se gorje rodi in greh in ločitev zakona in marsikatere druge nesreče. Naj omenim, kako se te slabotne Evine hčere »dvignejo« do vitke linije. Recept, ki ga dam drage volje vsem onim na razpolago, ki hočejo iti z duhom današnje mode, je sledeči: 1. Ne jej preveč, oziroma jej malo, nikakor ne močnatih •jedi in mleka, oziroma stradaj! 2. Pij malo vode, juhe, piva; sploh se ogibaj tekočin razun octal 3. Spi malo! Pozno hodi spat in ako se bojiš, da bi zjutraj le predolgo spala, nastavi budilko! Hodi mnogo in bavi se nevstrašeno z vsakim športom, ki zelo utruja! Za nameček po-puši vsak dan čim večje število cigaret! Ako dolgo časa ravnaš po tem navodilu, dosežeš še več kakor vitko linijo; tvoja vitkost bo taka postala, da boš kar klecala v kolenih, da boš sklapala v pasu kakor žepni nožič, ki se mu je zmet pokvarila in majala se ti bo bubi-glavica na vitkem vratku- Pa višina dražestno sti ti bo v najkrajšem času priborila časten naslov: miss mariborska oblast. Sicer pa prihajajo vesti iz zapada (iz Amerike seveda) da je vseučiiiščni profesor O. Flaxlander izumil stroj, ki človeku prav naglo mast odpravlja. Okoli bokov, nog, stegen, vratu, ozir. dotične' ga dela telesa, kjer se je mast nabrala, se položi steklen valj tako, da ostane med telom in valjem prazen prostor. Iz tega praznega prostora se zrak s sesalko do gotove mere izsesa, kar povzroča, da se atmosferični tlak (normalno 1 kg na 1 kvadratni centimeter) zmanjša. V doti-čnem telesnem delu prične silno živo in močno delovati krvni obtok, ki baje po lOkratni po 10 minut trajajoči taki kuri, odnese zadnje ostanke masti. Krepek izmenični električni tok je takemu »zdrav 1 jen ju« najboljši pomagač. Sicer bodo tukajšnje Evine hčerke modo vitke linije že zdavnaj prebolele, predno pridejo Flaxlanderjevi aparati do Maribora. Ko že govorimo o modi, moram še opo zariti svoje someščanke na dejstvo, da vodijo elegantne Angležinje dandanes na izpreliod ne svojih otrok, tudi ne svojih psičkov, pač pa male ljubke — opice. Slika btfžanstvena! Miss mariborska oblast bo klecavih kolen in majevega vratu in života (od slabosti namreč!) vodila na izprehod »afno«, njeno glavico bo pokrivala tista do skrajnih mej srčkana zelena, plava ali rdeča športna kapi ca, namreč tista ljubka okrogla z gumijastim robom in mišjim repkom na vrhu Okoli vratu ji bodo na vrvici mahan-drali »Lippenstift« in Škatlja za »puder«. Veselite se esteti, bližnje bodočnosti! SBmkenklm dnevni drobiž fTlanborsko glečališče REPERTOAR} Sreda, 30. maja ob 20. uri »Othello* ah C. Premijera. Cestrtek, 31. maja ob 20. uri »Svet« ab. D. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Opozarjamo na današnjo premijero Shakespearjeve žaloigre »Othello«. Pričetek točno ob osmih; ker mora vladati v začetku popolna tišina, prosimo občinstvo, da že nekaj minut pred osmo zavzame mesta. Mariborska opera vprizori kot zadnjo svojo noviteto vrlo melodijozno in zabavno noviteto Maillartovo opero »Puičavnikov zvonček«. Muzikalno vod stvo ima ravnatelj g. Mitrovič, režira g. iVlad. Skrbinšek, glavne vloge pa igrajo gg. Burjeva, Lubejeva, Burja, Neralič, Bratuž. Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da vplačajo svoje ostale obroke Bajdalje do 5. junija. Ljudska uniuerza u fTlariboru V petek ob 8. zvečer zaključek predavanja univ. prof. dr. Strzygovskega z Dunaja o Albrechtu Dilrer-ju. Tudi to predavanje bo opremljeno z mnogimi skloptičnimi slikami. r V sredo 6. junija priredi v Narodnem domu ruska gimnazija iz Hrastovca rusko Igro »Zimska bajka«, pantomimo s plesom in petjem. Mnogi Mariborčani se še gotovo spominjajo z veseljem lepega ruskega veče, _____________________„a ™»a«,a v msu ra, ki ga je nam priredil ta zavod pred Reflektantj se lahko javijo ta^oi* h* dvema letoma. Takrat je igra predstav ljala staro rusko dvorsko življenje — se daj je pa vzeta iz ruskega narodnega življenja in prikazuje ruske narodne običaje, narodne noše in prekrasne plese. Videli bomo rojstvo, življenje in smrt slovite ruske zime. Plese snežink, cvetja i. t. d. V prvem delu večera bomo pa sli§nii dva ruska umetnika g. in go. dr. Solov-jeva iz Beograda. Gospa bo pela ruske arije in romance, gospod pa igral na klavirju ruske kompozicije. Predprodaja vstopnic od petka napi-ej pri ge. Zl. Brišnik in g. Hoferju. Ves či-sti donps gre v korist bedni ruski Pred odhodom kraljevske dvojice na Bled* V gradu Suvoboru na Bledu so že končane vse priprave za prihod naše kraljevske dvojice. Po poročilih iz dobro informiranih krogov odpotuje kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in kraljevičem Tomislavom na Bled najbr-že že ta teden, kralj Aleksander pa nekoliko pozneje. Zastopniki inozemskih držav so istotako že rezervirali posebne prostore v hotelih in vilah. — Novi Italijanski poslanik na našem dvoru Kralj je izdal agrement za novega italijanskega poslanika na našem dvoru, Gallija. Kakor poročajo beograjski listi, zapusti dosedanji italijanski poslanik, general Bodrero, Beograd že v najkrajšem času. — Službo dobč potom borze dela: I slaščičar, t mlinar, 2 kotlarja, ki pa morata biti vojaščine prosta. — Služba za kotlarja je v Nišu. Ceškoslouaski parlamentarci skozi maribor Sprejem na kolodvora. . Po triumfalnem posetu Subotice, Beograda, Sarajeva, Dubrovnika, Kotora, Cetinja in Splita se vračajo češkoslovaški parlamentarci jutri, v četrtek, 31. tm. domov in dospejo z zagrebškim brzim vlakom ob 14.50 v Maribor. Spremljajo jih tudi nekateri naši poslanci do Maribora. Samo ta vest naj zadostuje, da se zbere tudi jutri ves Maribor na kolodvoru in pozdravi odlične goste, ki so pravkar dokončali temeljito posvetovanje za nadaljnje praktično sodelovanje z Jugoslavijo. Naj torej Maribor ne zaostane za ostalimi našimi mesti, ampak z iskreno, dostojno manifestacijo sprejme zastopnike edinega, resnično prijateljskega, bratskega naroda Češkoslovaške. Vstop na peron bo vsakomur prost. Svečanega sprejema na kolodvoru se udeleže tudi veliki župan, mestna občina, ki priredi gostom v kolodvorski restavraciji zakusko, ter vojaška oblastva in drugi zastopniki. Češkoslovaški poslanci naj vidijo, da jih pozdravlja ves jugoslovenski Maribor. Gostje se za drže pri nas le V*, ure in se odpeljejo ob 15.37 dalje proti severu. Jugoslovensko-češkoslov. liga. Mariborski občinski svet bo imel v petek, dne 1. junija, ob 18. uri v mestni posvetovalnici izredno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila predsedstva. 2. Poročila III. odseka o sledečih zadevah: Felberjev otok, grad-ba kopalilča, delavska kolonija, oddaja težaških in zidarskih del, gradba uradne in stanovanjske hiše na vogalu Marijine in Frančiškanske ulice, oddaja obrtniških del za stanovanjsko hišo za šoferje, oddaja kanalizacijskih del v meljskem predmestju in uporaba Park-kavarne. —■ v,- Iz sodniške službe. Z okrožnega sodišča v Mariboru je premeščen k okrajnemu sodišču v Radovljici sodnik g. Andrej Dolinar. — Stalno sta v službi potrjena pravna praktikanta pri okrožnem sodišču v Celju gg. dr. Robert Marič in Janko Karlovšek Afera »Baikankredita«. Afera »Baikankredita« na Aleksandrovi cesti, ki je vzbudila svoječasno toliko prahu in pozornosti v javnosti, je sedaj končana. Sodna preiskava je namreč dognala, da o kakem nereelnem postopanju aavoda oziroma nepravilnosti ne more biti govora. Zavod radi tega sopet posluje. — K že javljenim porotam sta razpisana še naslednja slučaja: za torek 19. junija Anton Pernat, hudodelstvo posilstva in Matevž Žibrat, hudodelstvo požiga. Obmejni promet z Madžarsko. V Subotici se je pričela včeraj konferenca naših in madžarskih delegatov za ureditev obmejnega prometa med obema državama, s posebnim ozirom na dvolastnike. Vodja naše delegacije je naš rojak dr. Erhartič. — Za spomenik Miroslavu Vilharju v Planin! pri Rakeku. Rojaki pokojnega našega pesnika Miroslava Vilharja, čegar spomenik v Postojni so Italijani demolirall, so sklenili, da postavijo pred njegovo rojstno hišo v Pianini pri Rakeku spomenik, ki bo na meji vzbujal in oznanjal narodno in državno edinstvo s svobodne matere zemlje daleč tja po neodrešeni domovini; »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« — Odbor za Vilharjev spomenik prosi vse Slovence, da pripomorejo k po stavitvi Vilharjevega spomenika. Do sedaj se je nabralo in odposlalo Din 1.040, ki so jih darovali: po Din 100 gg. Pogačnik Edvard, Domicelj Fran, dr. Boštjančič, dr. V. Rapotec, inž. Geržina; Din 60 na seji JugosL Matice, po Din 50 Josip Karis, dr- Kukovec. Meglič Otmar, Gil-čvert Dragotin, Benčina Lavosiav, dr. Karl Slokar, inž. Ignac Vidic, po Din 40: Vidmar Ivan, Karis Ferdo, po Din 20: dr. Žnidaršič, Kravos Ivan, po Din 10: dr. P. Strmšek. V Mariboru je prevzel nabiranje g. Ferdo Karis, višji poštni kon troior vp., Gosposka ul. 50 II, kateremu se naj blagovolijo izročiti prispevki —» Samomor iz nesrečne ljubezni Na binkoštni praznik je prijavil policiji Karol Oman, da grozi njegov brat Anton s samomorom ter da je odšel ves raz burjen od doma. Anton Oman je kot redov bolničarske čete prišel za praznike domov iz Ljubljane. Še bolj kot doma je bil pa željen svoje drage, katero si je bil izbral še predno je šel v vojake. Okusiti je pa moral vse težave, ki -tako cesto nasprotujejo mladi ljubezni- Predno je odšel ter povedal, da mu ni več živeti, se je ravno radi svojih načrtov bodočnosti in ljubezni prerekal in razburjal. Ves dan so ga iskali, včeraj ob poltreh zjutraj so pa našli na železniški progi blizu bločni-ce VIII. razmesarjeno mlado moško truplo. Z lahkoto so ugotovili, da je nesrečni zaljubljenec izvršil svojo grožnjo. Anton Omen se je za svojo obupno pot preoblekel v civilno obleko, pri sebi je pa imel nekaj spominov na izvoljenko in vojaško dopustnioo, ki pa ni bilj podpisana. Iz tega bi se dalo sklepati, da ga je ljubezensko hrepenenje zapeljalo tudi k samovoljni odstranitvi od službe. Tragično preminuli mladenič je bil zal in dobrodušen. Rad je čital ter se ni dosti brigal za družbo. Pred vojaškim službovanjem je delal v Badlovi usnjarni in veljal je za prav dobrega deiavca in tovariša. Truplo so pripeljali v mrtvašnico pokopališča na Pobrežju, kjer bo poko« pano jutri popoldne. Nekoliko odgovora. Iz krogov aktivnih in upokojenih pisat niških uradnikov mariborskih ‘sodišč smo prejeli: »Odvetniška pisarna«, glasilo odvetniških in notarskih uradnikov za Slovenijo, se bavi v svoji zadnji številki s penzijonisti sodnega pisarnega uradni-štva in prihaja pri tem do trditev, na katere je potrebno nekoliko odgovora. Predvsem je treba ugotoviti, da ima vsak sodni pisarniški uradnik vsaj po dva, nekateri celo po tri in štiri strokovne izpite, kakršen položaj pač kdo zavzema. Nihče torej ne more dvomiti o naši teoretični in praktični strokovni izobrazbi, ki večalimanj sliči delu v odvetniških pisarnah. Naravno je torej, da Vestne in v svoj stroki vsestransko verzi-rane sodne pisarniške uradnike cenijo tudi odvetniki in jih vabijo v svoje pisarne. Kar pa se tiče zakotnega pisaštva, ugotavljamo, da ne poznamo niti enega tovariša-upokojenca, ki bi se s tem pečal. — Na sledu vlomilske tolpo. Poročali smo že, da je v Sv. Juriju ob Pesnici orožnik Pečovnik neke noči našel skritega v neki žagi moža, ki je jako sumljiv članstva vlomilske in razbojniške tolpe iz Dravske doline in širše mariborske okolice. Sumljivi tujec je v rodnih zaporih. V nedeljo so pa v Št. lija prijeli drugega sumljivega tujca madžarskega rodu. Mož se dela nevednega in ner nnega ter ne pove, kaj je iskal ob naši meji. ali je prišel, ali pa je mislil oditi in kaj je sploh počenjal zadnje čase. Poglavarstvo sreza mu je prisodilo 5 dnevni zapor za prekoračenje meje, p*.-tem bo pa izročen policijskemu konli-( sarjatu. ki bo s pomočjo daktiloskipije — kakor že večkrat — tudi incognito tega čudnega svata po možnosti razkril Sumljiva pijača. Na dvorišču neke gostilne na Aleksandrovi cesti je padel eden od pivcev ter obležal. Pustili so ga ležati, češ, pijan je. Ker so pa možu stopile krvave pene na usta, se je nekomu ta pijanost le zazdela sumljiva in nevarna in poklical je stražnika in rešilni oddelek. Moža so naložili in odpeljali v bolnico. K stvari bi sedaj gotovo spadala ugotovitev, kaj je mož popil. So namreč tudi zdravju škodljive pijače, tako n- pr. mentll-alkoholska šmarnica in so slučaji, kakor je bil ta t onesveščenim pivcem, kakor nalašč za vzpodbudo in podlago stroge preiskave. Orjuna Maribor priredi v soboto dno 2. junija v Narod* nem domu (na dvorišču) družabni večer. V slučaju slabega vremena se bo vrši* v gornji mali dvorani. Vstop prost- K obilni udeležbi vabi odbor. J05« .v , M-i-.o; -'A V r C f p 'VI K j"jen|e starcev. idvorana ima sličnost z amfiteatrom in laboratorijem. Velika marmornata miza v kotu na desni, nekaj pisalni mizi podobnega zadaj v sredini, po stenah se pa vijejo številne cevi — ene velikanske, druge tanke kakor makaroni — navzgor in povprek, vmes štrlijo vratovi raznovrstnih steklenic, ventilatorji brnijo, na mnogih mestih se pa svetijo gumbi in ročaji iz kovine in porcelana- Na drugih mizah opazim vse polno posod, retort, čaš, pravcati arzenal kemika, velike skupine instrumentov, ki so mi novi in nepoznani. Posebno pozornost mi pa vzbudila dolga vrsta steklenih posod z zelenimi etiketami in neko rdečkasto tekočino, v kateri plavajo čudni predmeti, za las podobni anatomičnim preparatom ... Nad vsem tem so pa male električne svetilke rdečkastega sijaja, kakor duše teme. O, kje sem? V morilski jami rablja? V dvorani za seciranje? V peklu alkimista? Ali se raziskujejo tu spremembe in lastnosti kovin, ali se pa razkosavajo mrliči? Vsa ta vprašanja si stavim iz edinega nagiba, da bi pregnal nemir, ki me obvladuje. Suho kašljanje, hreščeče kakor škripanje stare zarjavele ključavnice- Mož s koničasto brado me zopet porine naprej. Sedaj sem pred pisalno mizo. Trije možje sediju tu, trije čudni možje. Nepremično in pozorno sedijo. Trije starci in vendar ... Njih obrazi, ra zorani in zgrbančeni, rumenkasti in izsušeni imaio nekaj čudovito mladostnega ... Mladost imajo v svojih mirnih in raziskujočih pogledih, ki so vprti v mene. Eden od njih na levi je velik, sklonjen, glavo mu pa krasi šop las kakor morska trava: nos nice mu drhtijo, kakor bi hotele izslediti nekaj nevidnega. Gladko je obrit, pod obokom obrvi pa žarijo prodirljive oči z jeklenim bleskom- Drugi na desni je manjše postave, precej širokopleč, z velikim trebuhom, obraz mu pa okrožujejo sive, rumenkaste in rujave brke, ki prehajajo v goste bele lase. Najbolj zanimiva na njem ■ je ta bogata dlaka okrog ploščatega nosu pod malimi, rumenkastimi očmi. Najznačilnejša je pa postava v sredini. O, ta mož! Vsa moja pozornost je posvečena njemu — brezpogojno, strastno. Plaši in draži me obenem, da bi se neumno smejal, kakor otroci pri predstavi kakega čarodeja ali karnevalske marionete. Kdo je ta groteskna, nesmiselna trojica, zavita v toliko svečanost? Ali sem pred tribunalom? Ali naj prisostvujem zadnji svoji sodbi? Minos, Aeakus, Rha-damante! Otipljem se, da bi vedel, da še res živim. Vidim, da me usoda še ni privedla na oni svet. Kakšne namene imajo z menoj ti trije stari, molčeči možakarji? Zopet kašelj kakor rožljanje vrvi skozi zarjaveli škripec. Mož v sredini začne govoriti- Nož za papir drži v svoji suhi roki, nož iz slonovine, s katerim se nekako mrzlično poigrava. Nagovori me pa z glasom, kojega milina je kakor olje za moja ušesa: »Gospod Doucet, izvolite, prosim, sesti! Mehanično sem se spustil na stol nasproti pisalne mize, na kateri se knjige in papirji kopičijo v neredu. Trije sodniki me opazujejo z neprijetno vztrajnostjo, ki me kruto moti. Vzravnam se ter opazujem moža v sredini. Ne vidim Vosnl red veljaven od 15. maja Prihod In odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kol. Prihod vlakov v Maribor gl. k. Vrata Tlaka far« patnitki krci potnUki Prihaja u Mri rer potoniti Zagraba Wi»a Ljubija«« Čakavca PalJIan Dravograda Št. lija Avatrija Čakovca Ljttbljaaa ril* Avstrijo Praralja Avstrije Ormoža Zagreba Liabljasa Sl lija Ljubljana A*itrije Čkkovca Fala St. lija PMralJa ob uri Uru Ljabjjaa« 0'25 115 2-26 401 415 0*38 7'31 7*38 7'48 8M4 9i0 »•37 11*2 11-68 12*32 12-53 11-63 14*40 1451 1602 f5 11 1634 18«) 18U1 18-41 20-31 21*- 21-34 81-47 22- Odhod vlakov Iz Maribora sl. k. Vrata vlaka Odhaja t ob uri brzi potniSki brzi potaiiki Avstrijo Ljnbljano Zagreb Av»tnjo Jakovec Prevalj* Avstrijo St. Ilj Cakovao Ljubljano A viti ijo Falo Ormoi Avstrijo Prevalje Ljubljano Št. Ilj Ljnbljano Zefreb ■ Av-trijo Cukoveo Falo Ljubljano Fiavalio Št. lij Prafarak« Avstrijo Cakovao Ljubljano 0-45 1-45 s-so 4-45 6-20 5-85 5-40 6-*5 6-40 8-24 9-20 9-26 10-30 1040 13-10 13-10 1S-2S 13-30 54**5 14*36 15-37 1618 17-10 17-20 18-34-18 45 19'20 20*-2106 23*26 pa ničesar razven njegovih dolgih, tankih in tresočih se prstov. Roka maha z nožem, trka ob mizo, ki mora biti iz neke čudne kovine, sodeč po zvoku, ki ga daje ob trkanju. Samo glava se dviga iz sključeno sesedne postave. Kakšen obraz! Zgrbančen, zdelan, upadel, s suho kožo nad štrlečimi kostmi, z lasmi, ki se blestijo kakor stara slonovina. Kosti in gube tega obraza se pa gibljejo, da ie obraz enkrat kakor v smehu, potem pa zopet kakor v joku. Čelo je visoko, na goli lobanji je le nekaj snežnih las na-lik brezkrvnim rastlinam na gorskem grebenu. Oči izginjajo za težkimi trepalnicami. To ni obraz, to je maska, za katero pa vendar le čutim ognjevito dušo-Kakšne starosti naj bo ta mož? »Gospod Doucet, postal sem star ravno triinosemdeset let, a sem vendar mlajši od vas.« Stresem se od presenečenja. Na čuden način je ta starec mlad in na čuden način zna tudi brati v duši človeka. Majhen sem postal na svojem stolu, sapo sem pridržal, srce mi je pa močno bilo. Bilo mi je, kakor da se v glavi kreše kamenje. »Gospod Doucet, predstavljam se vam ... Pred seboj imate okrutnega, strašnega, neizprosnega, krvoločnega Ugolina •..« Ne upam se ganiti. Sicer sem pa tako izjavo tudi pričakoval. On nadaljuje: »Ugolin — to ničesar ne pomeni. Kaj pravite? Učite se, me natančnejše spoznati. Tu v tej hiši— ali bolje rečeno — pod to hišo, kjer sem se nastanil, sem mali, dobri gospod Merlin —- ne čarodej fotograf, učeni fotograf, ki raziskuje barve. Merlin je pa tudi samo maskera-da. V resnici po svojih osebnih podatkih sem profesor Huler, neke vrste originala, zasmehovan in zasramovan od vseh akademij in vseh fakultet sveta. To še ni vse. Tako na primer sem tudi stric vaše prijateljice Juljete.« Presetiečenja nisem mogel prikriti. Starec je pa nabral svoj obraz v nasmeh ter kašljal hripavo, škripajoče. »Če rečem stric Juljete, so to tudi samo besede. V resnici je ta mala, katero sem adoptiral, bila rešena le javnega skrbstva ter vzgojena na moje stroške-Ne pozna ne matejre, ne očeta, ne sence kake rodbine. Sedaj veste vse, kar se tiče Juljete. Dovolite, da predstavljanje dovršim.« Z nožem za papir je pokazal na suhega moža, čegar tresoče nosnice so rr.i štrlele nasproti. »Doktor Schutzler, eden najboljših biologov naše dobe.« Suhljati mož se je vzravnal ter se poklonil proti meni. »Schutzler iz Konigsberga« —je razložil z globokim in zamolklim glasom, ki je donel kakor godrnjanje dalnje trobente. Potem je profesor Huler pokazal s prstom na moža z gosto obraslo glavo: »Doktor Potrel, moj najboljši učenec ... Francoz-« Živ grm je stresel glavo-Ugolin, oni, kateremu sem dal priimek Ugolin, pritrkava neprestano po mizi. Druga dva pa sedita nepremično, podobna voščenim postavam v mraku kakega patološkega muzeja. »Gospod« začne naenkrat s trdnejšim glasom profesor Huler, nazvan Merlin, Ugolin, kemik, učenjak, fotograf ali den-tist, — »z veseljem ugotavljam, da ste in teligenten, zelo inteligenten človek. Med vsemi svojimi kolegi ste edini z bistrim pogledom, ki nas je začudil, pregledali uganko vlomov in odvedbe mladih budi ... Seveda vam je tudi prijateljica Juljeta primerno mojim navodilom pomagala na pravo sled. Kdo drugi pa nje ne bi bil poslušal ter bi njene hipoteze smatral za blaznost. Vi, samo vi ste pa takoj uvideli, kakšno prednost ima njeno namigavanje. Končno ste še človek, ki lahko nekaj prenese. Moja grozilna svarila niso omajala, vašega fcoguma. Z eno besedo: Vi ste mož, ki nam manjka. 7a bodočnost rabimo tudi eksemplar vaše vrste. Naši zbirki manjka novinar.« Odprem prestrašene oči brez vsakega poskusa prikriti presenečenje. Kaj hoče povedati Ugolin s svojo bodočnostjo in svojo zbirko, v kateri naj bi jaz manjkal. Ali me misli zopet kar na lepem ali slučajno hipnotizirati ter potem zbuditi po kakih stoletjih? Vabilo na MM M oMtijo -s poer*. m socijiiUi* nomsoo Ofcfiloatv«: vcaka b*oed« 30 p, najmanj« atooak Dlo #■-«- • Ža»ritv». doploo—]o •»••M ai trgevakega a* rvMonmcga inafctja: SMfctbooada zanook D« Oddam za svoje 2ietnega fantiča in 3 letno deklico, oba zdrava in dobro razvita. Naslov pove uprava »Večernika«. 1095 80 p J Kovčke za potovanje vseh vrst, vseh velikosti od najmanjšega do največjega nudi po najnižjih cenah Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 863 Gonilne, šivalne in vezalne jermene iz la usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 864 Plisč ažur vsake vrste, stoječe, ležeče, votle in kombinirane gube, tudi najmanjše za svilo od 2 lnai naprej, ter na vseli tkaninah, posebno pa na svili in na sličnem izdeluje samo prva delavnica te stroke v Mariboru, mod. atelje: Marica Kiizler, Krekova 5. jQ42 Trajne kodre po najnovejšem sistemu. Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1. "77 Velika solnčna soba z električno lučjo z uporabo kopalnice se odda eni ali dvem osebam. 1094 Sandale, dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8. 949 Šivan! sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št- S. Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Iiger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X IX. redni občni zbor ANTON NOVAČAN ki ga bo imela Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru ! CELJSKA KRONIKA torek dne 12, junija 1928 ob pol 15. uri v ravnateljstvu v torek dne 12. junija 1928 ob pol 15. uri v ravnateljstvu ti9kame v Maribor«, JurčiCeva ulica št. 4, I. nadstropje Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva in ckseluitlve o poslovanju *a leto 1927 In predložitev bilance z zakljudkom z dne 3 : decembra 1917 j % Poročilo nadzorstvenega sveta 3. Odobritev bilance za leto 1927 In absolutorlj upravne-! mu a vetu 4. Volitev upravnega sveta 5. Volitev najjorstveneg« sveta 6. Sprememba pravil 7. Sklepanje o eventuelnlh pravočasno podanih predlogih ioi« Upravni svat Po § 27 dmibenib pravil imajo glasovalno pravico na ob-fiiera aboru oni delničarji, ki zaloie najkasneje tri dni pred ob-žnim zborom delnice, katere *o podstava za nilh glasovalno pravico, pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne, Celjski posojilnici d.d. podružnici v Mariboru ali Posojilnici Narodni dom v Mariboru. Izdaja Konzorcij »Jutra dramatski mozaik v treh delib prvi del HERMAN ClLJSKI je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40,~ v platno vezana Din 48 — Dobi se v knjigarni Ti&kovne zadruge v Mariboru Aleksandrov* eeata št. 13 R 1071 adS pre/stike za'ose prodajam gumijasta nogavice do 15. junija 1.1. z 2&% popustom. A. Besednik, Maribor, Vetrinjska ulica 20 Dr. Pavel V. Brežnik MII nOMSHH POLETOV Bogato Ilustrirana knjiga velja broširana Din 36'—, vezana Din 44’— Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleks. c. 13. « v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ]n urednik: F ran Brotoviiv Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik b t * n k o D e t e i a v Maribora