Velja v Ljubljani:
celo leto ...	K	156-—
pol leta .	.	.	„	28'—
četrt'leta .	.	.	„	14-—
en mesec .	.	.	„	5-—
Velja po pošti:
za celo leto naprej K	60-—
za pol leta	„	„	30-—
za četrt leta	„	„	15-—
za en mesec	„	„	5'50
Uredništvo Je au Starem trga štev. 19. Uprevsilstvo je aa Marijinem trgrs štev. 8. — ^^=5.^=^ Telefon štev. 360. ' —--------------------=j
Izha ia vsak.	dan ziutrai.	Vpratauem glede inseraU.	s.senajprl-
J	cij.	iožl za odgovor dopisnica ali z.,	mka. - Dopisi
Posamezna Številka	velja 30 vinarjev.	nal *e franklrajo, - Rokopisi	se ne vračalo.
pošiljatve denarja sc ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino aflP po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in si-‘'er 1 mm visok ter 63 mm
f	'r	prostor	za	enkrat
fc	2 H večkrat popust
oziroma Metkovič, Srbija v Solun. Posledica je, da se vsak del briga za njemu najbližje in zanemarja koristi celote. Mnogo notranjega dela in pouka bo treba, predno se to zlo odpravi in pride cel narod do zavesti skupnih interesov.
Ni moj namen, govoriti dalje o naši krivdi ali nekrivdi; razpravljati moram le o neprijetnem dejstvu, da Jugoslovani in posebej mi Slovenci nimamo pri svoji pravični borbi za našo zemljo pri nobenem udeležniku mirovne konference vernega zaveznika.
Najbolj osupne to pri Čehih. Brez-dvomno je po glasu intervievvov s predsednikom Masarykom, da namerava ostati češko-slovaška republika v sporu med nami in Italijani nevtralna. To povdarjanje je tembolj čudno, ker je bil predsednik republike vedno na glasu prijatelja Jugoslovanov. Dobro se še spominjam nekega večera jugoslovanskih dijakov, ki se ga je udeležil tudi on in nepozabljivo mi ostane, kako toplo nam je priporočal organizacijo. Odkod ta izprememba?
Da Čt:hi tudi brez pomoči Itatije dosežejo politične svoje cilje, je gotovo. Gospodarskih ugodnosti jim Italija tudi ne more dosti nuditi: tja lahko izvažajo le sladkor, eventuelno steklo, pivo in izdelke kovinske industrije. Vse to je pa le začasno. Že pred vojsko je producirala Italija toliko pesnega sladkorja, da je krila polovico svoje potrebščine, kovinska industrija se je med vojno močno razvila in tudi v produkciji piva ter stekla se bo osamosvojila.
Nasproti je pa Jugoslavija še desetletja za Cehe deviška zemlja. Milijoni in milijoni denarja se dado plo-donosno investirati, surovin za češko industrijo produciramo v izobilju in na stotine čeških strokovnjakov najde pri nas kruha.
Okolnosti, ki zavajajo predstavi-telja češkega naroda k takim neobičajnim „izjavam“, so torej naravnost nerazumljive.
Na srečo se mi vidi, da je visoko inteligentni češki narod drugega mnenja nego g. predsednik. Sodim tako po gotovih izjavah drugih čeških politikov.
Ti so se udeleževali osebno one tajne pa uspešne borbe, ki je slednjič ob krepki borbi jugoslovanskega kluba razrušila notranjo organizacijo stare Avstrije. Oni vedo ceniti našo verno zvezo in dobro razločujejo med fede jugoslovana in fede italiana. (O zadnji bi vedeli marsikaj neprijetnega povedati bivši češki legionarji na italijanski fronti). In to dejstvo, da imamo med voditelji češkega naroda zvestih prijateljev, nas opravičuje, da o češki podpori naših teženj še nismo popolnoma obupali.
Francozi ne poznajo naših narodnostnih mej, kakor jih poznajo Čehi. Iz narodnega stališča jim je vseeno, poteka li meja med Jugoslavijo in Italijo malo bolj zapadno ali vzhodno. A njih lastna korist jim veleva postaviti se pri tem sporu za našo pravično stvar. Na Italijane jih ne veže niti gospodarska potreba, niti politična konstelacija prihodnjosti.
Kar se tiče gospodarskih ozirov latinski sestri nista navezani druga na drugo. Pač pa dela milanska svilna industrija hudo konkurenco francoskemu Lyonu in italijanski vinogradnik producira svoj pridelek z znatno nižjimi stroški kot francoski. Italijanski delavec spodriva radi svoje skromnosti v Franciji sami francoskega kolego. Nasprotno ima francoski obrtnik, trgovec, inženir v Jugoslaviji vedno priliko udejstviti se.
Še slabše kaže s političnim sodelovanjem. Za slučaj, da izide Italija iz sedanje krize brez večjih notranjih nemirov, vzraste italijanski šovinizem do neba. Italijani niso pozabili, da je Napolen III. leta 1859 vtelesil Franciji Nico in Savojsko, rodišče dinastije, in Korziko, ki jo je prodala propala ge-noveška republika Ludovika XV., smatrajo še vedno za svojo. Te dežele kakor tudi Tunis so na programu italijanske iredente, in ko se ta nasiti pri nas, jo bodo obšle skomine po zemljah, ki „zdihuje pod francoskim in švicarskim jarmom". Predznaki prihodnje konstelacije se že kažejo: italijansko časopisje koketira kar očitno z Nemčijo, ki tudi pozna »revanche pour Marne". V tem prihodnjem boju ima Francija, če le hoče, najzvestejšo
Dr. Janko Leskovec:
Ententa in jugoslovansko - italijanski spor.
Iz Pariza prihaja le malo poročil in še ta so večjidel neugodna glede naših upravičenih zahtev do Primorja in Dalmacije. O Trstu se sploh ne govori, več, za Reko se mešetari brez nas. Štiri, pet velesil se je vsedlo skupaj in po*azdelujejo teritorij med seboj; mali narodi naj bodo veseli, če pade kaka milostna drobtina iz bogato obložene mize. Tako prehajamo v novi „idealni" svet. Večje ironije ni možno misliti.
Kdo je kriv, da se tako godi, da se za naše prošnje in pritožbe ne briga živa duša, da smo zlasti Slovenci tako zapuščeni in osamljeni?
V	prvi vrsti mi Slovenci na Kranjskem. Pred vojno je segalo naše obzorje od Ljubljane do Novega mesta,
Dovjega in St. Petra. Včasih smo potožili malo nad usodo koroških Slovencev, se poveselili uspehov v Gorici in Trstu in sočustvovali s trdo borbo obmejnih bratov na Štajerskem, v kolikor ni bilo že Celje „fremdes Gebiet“. Vse ostalo je zadušil strankarski boj. Nikdo ni mislil, da bi bilo dobro vsaj včasih tudi inozemstvo informirati o našem življenju. Storili so to Nemci in Italijani na naše stroške.
A niti po prevratu, v najbolj ugodni priliki se ni nič storilo, da bi zainteresirali velike narode o našem žitju in bitju. In potem se čudimo, da nas zunanji svet ne pozna!
Da, ali tako komodni smo bili, da se nismo pečali niti z življenjskimi prilikami naših najbližjih hrvatskih sosedov. O Srbih niti ne govorim. Ta zanikrnost se sedaj kruto maščuje.
Javlja se v nekem plemenskem, še bolj pa v gospodarskem separatizmu.
Jugoslavija ima tako nesrečno ali tudi srečno strukturo, da teže posamezni njeni deli vsak k lastnemu pristanišču:
Slovenija k Trstu, Banovina k Reki,
Dalmacija in — po zgraditvi že projektiranih prog — Bosna na Split
VLADIMIR LEVSTIK.	30	nadaljevanje,	j
Višnjeva repatica.
Rožmarin je povesil glavo; med brezplodnim hlepenjem zadnje noči se je bil zhljubil v misel, kako bi prekrižal ostro jeklo z »zapeljivcem« ter ga položil y travo; ali pa bi ležal on v svoji krvi, roko "p rtJnieP'h prsih, in mrmral z elegičnim glasom: »rozdravite mi Vido Pohlinovo . . . recite ji, da sem jo ljubil . . .« Večkrat je pristavil samokres na srce ter čutil s ponosom, da ne trepeče. Kako uresniči yse to, je bila Rovanova skrb; on sam ni videl steze ,z svojih stisk in dvojb} od gole sanjarije, ki mu je rastla v oči, kamorkoli se je obrnil.
»Hvala Bogu,« je povzel Rovan, ožemaje liter v svoj kozarec, »hvala Bogu, da viteški dvoboj ni Vse, kar preostaja! Dosti lepše delajo pri nas doma: za plot se vstopiš, kol izdereš in čakaš, da pride tvoj mož, potlej pa gledaš, da ne udariš mimo. Kaj i neki s tistimi gospodskimi komedijami!«
»Barbar!« je vzdihnil pesnik. »Ali res ni druge tešitve . Vsaj predenj bi stopila, češ, žlahtni vitez, stvar je tainta —«
>Lc st?P’> da te brcne tjaintja!« Cinik se je zagrohotal in pokazal natakarici prazno steklenico.
» ij, revež, to daje korajžo in moč; mene poglej, kako sem čvrst pa dobre volje. Ne, ne, RožmarinČek, izbij si to iz glave: ne predenj — za njim bova stopila, in ker je usoda v njenih rokah — tudi za njo!«
Nesrečnež je prebledel ter pograbil za mizo:
»To je izdajstvo! Ali si nisva dala častne besede — ?«
»Da ne storiva ničesar drug brez drugega? Prekrasno; vlekla bova pikov as in srčni as. Kdor potegne rdečega, ima vse pravice do Vide in jo mora osvojiti, magari če ga stane glavo: samo da je grof ne dobi. Kdor izgubi, se odreče brezpogojno ter priskoči rdečemu asu z vsemi močmi in sredstvi na pomoč; ta zveza velja na življenje in smrt. Kaj misliš?«
Izpodbudljivo je položil odprto dlan pred tovariša ; Rožmarin se je zgrozil.
»In če zadeneš ti?« je vzkliknil naivno.
»Potem ostane tebi pikov as in zadoščenje, da se žrtvuješ. Ne boj se, nekaj mi pravi, da ga potegnem jaz; sicer pa ne gre za naju dva, ampak —«
»Zanjo, da, zanjo!« je vzplamenel poet in dramatično segel Rovanu v roko. »N& mojo desnico, verni drug; kako bi se mogel obotavljati? Prisezam ti zvestobo za zvestobo!«
Še malo ni dvomil, da mora zmagati on; vroča ljubezen obrne rdečo karto k njemu, in solzna gen-Ijivost sonetov omeči Vidino srce... Dogovorila sta se, da bosta žrebala jutri: »Spodobnost zahteva, da vzameva nove karte,« je dejal Rovan. Tudi za grofom sta sklenila pogledati brez odloga; njiju načrti so bili smelejši od vseh detektivskih povesti. Besede so kipele, gladina cvička v očkastem litru je lezla čedalje niže, odsvit neba na miznem prtu je prihajal
zaveznico v Jugoslovanih. Njih pomoč zadostuje, da se drži Italija v šahu. Lastna korist veleva republiki podpirati nas. Kajti eventuelna kalkulacija
—	zato izročiti Italiji jugoslovansko ozemlje, da ima apeninski polotok v nas ljute sovražnike, čakajoče le na priliko, pasti na Italijane, lahko izpod-leti. (Primerjaj 1. 1866. in 1870. v sličnem slučaju).
Malta pravzaprav ni bila nikdar italijanska, imeli so jo vitezi sv. Ivana, « ki so se nanjo preselili, ko jim je sultan Soliman iztrgal Rodos. Vzel jim jo je Napoleon na svojem drznem pohodu v Egipt, a kmalu so se je polastili Angleži. Njim je bila tudi priznana na dunajskem kongresu. Otočje je jako važno, ker obvladuje prehod med vzhodnim in zapadnim delom sredozemskega morja. Vsled tega ima pristanišče za močno brodovje, in je silno utrjeno, Na njem prebiva mešanica najrazličnejših narodov, ki govori nekako italijansko narečje. Tudi Malta je na programu ital. aneksijonistov in Velika Britanija nima vzroka preveč zaupati svoji sedanji zaveznici. Angliji kot pomorski velesili tudi ne more biti vseeno, če postane za trgovino važni Jadran izključno italijansko morje, in pride Trst, io važrio tržišče za Balkan, bivšo Avstrijo in. južno Nemčijo v roke industrijalno znatno se razvijajoči Italiji. Nerazumljivo bi bilo, ko bi se postavila v predmetnem sporu na stran Lahov. Kakor Franciji, tako kaže tudi Angliji lastna korist potegniti se za nas. Hvaležnost Jugoslavije se bo pokazala v gospodarskih koncesijah in praktičnemu angleškemu narodu bo s tem najbolje ustreženo.
Zjedinjene države ameriške in Japonska na evropskih mejnih sporih nista interesirani, zadnja ima k večjemu svoje veselje, če se bela rasa med seboj mesari. Toda veliko |ameriško republiko reprezentira Wilson s programom samoodločbe narodov in njegova načela so v največjem nasprotju z italijanskim imperijalizmom. Teh načel ne more vdušiti in' zatreti slavnostni predsednikov pohod po Italiji, dasi je jasno, zakaj so Italijani vse to vprizorili. Wilsonov program je
zlat ko starina. Prešerne volje in malce napit se je poslovil Rovan od tovariša ter krenil k Smučiklasovim na uro.
»Kmet ima danes klobuk postrani,« je opazila Silva, gledaje ga skozi okno. »Prav zal bi se mi zdel, če bi bil doktorski sin . . .«
Z meglo in drobnim deževjem je napočil torek, dan majniškega izleta; študentje, ki so upali solnčnega jutra, da bi se razpeljali na vse vetrove, so obležali v posteljah in godrnjali. Malokateri je lezel na zbirališče ter se vrnil pobit in obrizgan z godljo naših redko snaženih cest. Vidina zaščitnika sta bila že snoči sklenila ostati v mestu in vzeti delo v roke; nevšečno vreme ju ni razočaralo. Drejče Rovan se je pač razjezil izprva, meneč, da bo treba zvečer poučevati, ker je propadel izlet: samo na večer je bilo nerodno iti. Ali že na stopnicah ga je prestregla Smučiklasova dekla z gospejino vizitko, da imajo drevi obisk in se ura ne more vršiti; v ovitku je našel pet kron, da si kupi večerjo drugje. Zadovoljno je vzdignil glavo ter zasopel prosteje; dež mu je ogabil jutranji izprehod tako naglo, da je potrkal že ob desetih na Rožmarinova vrata. »Zvezdama« je bila pospravljena, poet je stoloval nad svojimi soneti, hrustal bonbone in zamišljeno presipal klado novih kart.
»Na vse zgodaj sem tekel ponje,« se je pohvalil Rovanu. »Sedi, vzemi cigareto in puši. Komaj sem čakal, da prideš; moja duša je polna prazničnega drhtenja.«	(Dalje.)
Revolucija v Italiji! — Promet z Jugoslavijo ustavljen!
naša moralna opora; nanj damo največ, tu se nam ni treba sklicevati na politične in gospodarske ugodnosti, ki jih sicer nudi Jugoslavija v izobilju. Lahko je pa uverjena tudi trgovina in indusfcija Zjedinjenih držav, da bo prirodno bogato in trgovsko reelno kraljestvo SHS dober odjemalec njenih proizvodov oziroma prodajalec lastnih surovin in produktov.
V	čem je torej nerazumljivo dejstvo, da naših teženj nikdo ne podpira? Londonski pakt to ne bo; upravičenih in pravno utemeljenih ugovorov proti njemu je toliko, da se ne da vzdržati. In če je resnična vest, da se je velikemu Wilsonu posrečilo uničiti vse obveznosti iz tajnih dogovorov, potem je razrušen tudi oni nesrečni pakt. Kajti naravnost nemogoče in kričeča krivica bf bila, da bi ravno on ostal v veljavi.
Nihče nima nič proti temu, da hoče sporazum svojo italijansko zaveznico za njene žrtve in pomoč odškodovati. A to naj se zgodi na stroške premaganih držav, ne pa lastnih zaveznikov. Likvidacija Turčije je stvar, ki se ji ni izogniti. Naj dobi Italija južni del Male Azije, po katerem gleda poželjivo že dolgo časa. Tam ji bo sigurno sreča milejša, nego v abesinskem Amba Aladža in Adis Abeba. Naj si vzame Italija tudi Cilicijo, čeprav jo bomo težko pogrešali.
Dosti šale. Še z enega stališča se mi vidi darežljivost, entente napram Italiji nerazumljiva. Če ostane pri londonskem paktu, dobi Italija več, nego desetkrat huje prizadeta Francija Ta si vtelesi le brutalno ji vzeto Alzacijo in Loreno, ki sta bili do l. 1871 francoski in kojih prebivalstvo je vedno s hrepenenjem vzdihovalo po rešitvi, ona pa zahteva in si svoji zemlje, ki kakor Trst, Goriška, Reka, Trbiž nikdar niso imele zveze z materjo Italijo. Že jugoslovansko prilaščevano ozemlje meri več nego 14700 km2 (Alzacija Lorena), poleg tega pa hočejo Italijani še lep kos Albanije, »popravo meje" v Tripolisu in Bog znaj kaj še. Kake nesramne zahteve napram skromnim in upravičenim težnjam Francije, da ne govorim o Angliji in veliki republiki Sev. Amerike, ki sploh ne zahtevata teritorijalnih pridobitev!
Strah pred razporom v lastnem taboru tudi ne bo vzrok prijenljivosti napram Italiji. Italijani so imeli premalo vspehov, da bi mogli komu in-ponirati in razdreti veliko delo. Treba le malo zaropotati, če bi začeli kaj sitnariti in takoj bodo stisnili rep med noge. Če kaj soodločuje v našem sporu, je to skrb ententnih kapitalistov, ki so posodili in naložili v Italiji lepe milijarde. A tu je mogoče le dvoje: ali pride do socijalne revolucije v Italiji ali ne. Če izbruhne, so kapitalisti ravno tako izgubljeni, kakor v Rusiji. Če pa ostane mirno, si bodo kapitalisti že znali pomagati tudi če Italija ne dobi našega Primorja. Kajti morebitna revolucija ne bo izbruhnila rad naših ozemelj, temveč radi nesrečnega
agrarnega in industrijelno-socijalnega vprašanja.
Pritrjujem prijatelju Fabjančiču, da je glavni vzrok naše mizerije v ital. intrigah. Te uničiii je dolžnost jugoslovanskih zastopnikov na mirovni konferenci. Njih naloga je pa tudi povedati vsemu svetu, da se z mešeta-renjem z našo zemljo ne pridobivajo simpatije Jugoslovanov za entento in da se na ta način ne deluje za zvezo narodov in trajni mir med njimi.
Jugoslavija.
Zasedanje narodnega predstavništva.
Predsedništvo deželne vlade je prejelo iz Belgrada službeno brzojavko ministra dr. Kramerja, da odide za slovenske delegate začasnega narodnega predstavništva dne 26. t. m. poseben vlak iz Ljubljane. Vsi delegati bodo brzojavno pozvani, naj se po-služijo tega vlaka, ker za to priliko drugi posebni vlaki ne bodo vozili.
Živila za Maribor.
»Večerni list“ poroča, da je min. podpredsednik dr. Korošec izposloval v Belgradu večje množine živil za Maribor. Zagotovljenih je 7 vagonov masti in 2 vagona prekajene slanine in mesa. Obljubljenih pa je tudi več vagonov moke in drugih živil.
Mirovna konferenca.
Novo zasedanje v drugi polovici marca.
Ženeva, 21. februarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Novo zasedanje pariške ententne konference je sklicano na drugo polovico marca, da se omogoči Wilsonu, ki se bo med tem že povrnil v Pariz, prisostvovati važnim mirovnim razpravam.
Wilson se vrne v Evropo po 4. marcu.
Bern, 21. februarja. (Lj. k. u.) Ameriški novinarski urad poroča: Pričakujejo, da bo predsednik Wilson ostal približno 14 dni v Zedinjenih državah. Po odgoditvi kongresa dne
4.	marca se vrne Wilson na Francosko.
Političen pregled.
Postopanje naših čet na Štajerskem napravilo v Parizu ugoden vtis. Maribor, 21. februarja. (Lj. k. u.) Današnje povelje štajerskega obmejnega poveljstva vsebuje nastopno izjavo načelnika štaba vrhovne komande: „Naš poslanik v Parizu se je izrazil, da je v ameriških merodajnih krogih naredilo jako dober vtis poročilo, ki so ga poslali odposlanci o našem postopanju napram nemškemu in madžarskemu prebivalstvu. Jako važno je, da bo ravnala naša vojska tudi nadalje tako“.
Italija in jugoslovansko vprašanje. Rim, 22. februarja. (Lj. k. u.) (Brezžično.) Ministrski svet je odobril
postopanje italijanske delegacije na mirovni konferenci, zlasti glede jugoslovanskega vprašanja. Italija se ne more podvreči razsodišču; to bi zelo oškodovalo interese in zahteve Italije. Upravičenost italijanskega stališča ni jasna samo nam, temveč predvsem Wilsonu. „Tribuna“ piše: Sonninov odgovor se krije popolnoma s častjo in z interesi Italije. Po tolikih žrtvah in uspehih ne sme biti Italija odvisna od novega razsodišča.
Dopisi.
Iz Litije. Prizadeti starši in dijaki sami so g. dopisniku iz Kranja iz srca hvaležni, da je razkril v »Jugoslaviji nizkotno gonjo kranjskega okrajnega glavarja Schitnika proti štirim dijakom, ki se jih je preganjalo kot pse in vlačilo iz ene ječe v drugo. Nastop gg. profesorjev iz Kranja v 16. številki .Jugoslavije,“ v kateri poživljajo g. Schitnika, naj imenoma navede profesorje in dijake, ki so po njegovi trditvi denuncirali nekatere dijake zaradi srbofilstva, pa mora impo-nirati vsakemu. Čast in slava poštenim in resnicoljubnim gg. profesorjem !
S tem korakom so že oprali ne samo svojo, ampak tudi čast vseh zavednih Slovencev v Kranju.
Pa poglejmo vsaj površno, kako ostudno, nečloveško, so bivši c. kr. postopali z nedolžnimi žrtvami. Semkaj je dospel šifriran telegram iz glavarstva v Kranju, da se ima abiturijent V. A. takoj aretirati in da bo poročilo o tem došlo. Da se kaj ne zamudi, je tukajšno glavarstvo takoj odredilo aretacijo in točno opoldne je vstopil orožnik z nasajenim bajonetom. Družina je bila pri obedu. Ubogi dijak je moral žlico odložiti in iti na sodnijo, kjer so ga pridržali. Sedaj si lahko predstavljate položaj v nesrečni družini. Če pa mislite, da je g. Schit-nik o tem svojem koraku takoj obvestil edino kompetentno sodišče, se zelo motite. Dijak je že več dni presedel v zaporu, ne vedoč zakaj — tukajšno sodišče ga ni moglo niti zaslišati, saj ni imelo zato podatkov, ne gradiva. Le dobrohotnosti tukajšnega sodnika g. dr. K. se ima dijak zahvaliti, da je zdrezal iz Ljubljane konečno vendarle ovadbo iz Kranja. Sedaj pa se je začelo znano avstrijsko trpljenje. Iz Litije so dijaka gnali orožniki v Ljubljano, kjer so ga imeli 14 dni v strogem zaporu. In avstrijsko počasno poizvedovanje se je pričelo. Rezultat preiskave pa je bii za dijaka ugoden, za Schitnika uničevalen. Državno pravd-ništvo je očetu naznanilo, da se je sodno postopanje proti sinu ustavilo. Pa fanta bi bili najbrž še v zaporih imeli, da ni imel izvrstnega zagovornika g. dr. K. T. ki se je resnično potrudil, da so dijaka izpustili. Bil pa je zadnji čas. Še je bil v zaporu, ko mu je bivše ministerstvo za mornarico poslalo dekret, da se ima zglasiti na Dunaju k izkušnji za vsprejem v mornarico, kot mornariški aspirant.
To je le površna skica o trpljenju prizadete rodbine. Vsega popisati, skoraj ni mogoče. Nekaj značilnih prizorov pa bi bilo le dobro za javnost.
V	Kranju so bile na stanovanju preganjanih dijakov večne preiskave — pa brez uspeha. Brihtna glava dr. StO-ckel pa je prišel na originalno idejo Dijaki imajo svoje srbofilske liste skrite najbrž kje na Pungertu, tako je po-gruntal Stockel. In šla je ljubljanska sodna komisija tja, ter po duplinah in pečinah iskala pregrešne papirje. Hudomušni pastirji so brili norce iz klavrne komisije.
Kot povsod, tako je bilo tudi tukaj nekaj avstrofilov, ki so odobravali aretacijo ubogega dijaka, čeŠ »da se prav godi smrkavcu," ki pa sedaj v Jugoslaviji nosijo slovenske tro bojnice in na še avstrijskih glavah jo' kajo in stokajo pristno — slovenske aube. — Litijan.
Gradec. Na ukaz deželne vlade je prenehalo 19. t. m. ob osmih zvečer konfiniranje Slovencev v Gradcu-Bil je za to že skrajni čas, kajti položaj konfinirancev je bil že več ko neznosen posebno glede policijske cenzure, vsled katere je bila pošta večkrat šele četrti dan po dohodu v Gradec dostavljena. Smešno je bilo v tefli oziru postopanje cenzurne oblasti, katera je cenzurirala tudi graške po pošti naročene časnike, čeravno so se isti v vsaki trafiki dobili. — Odbof tukajšnega »Zastopništva" je izvolil v svoji seji dne 8. t. m. za predsednika g. dr. V. Vršiča, ki prevzame to mesto po g. Slavko Farkaš, ki se je že preselil v domovino; za predsednikovega namestnika je imenovan g. Pavel Šega;
—	Preskrbovanje z živili postaja tukaj vedno slabše, njih cene pa vedno višje in ker se na trgu redko kdaj zatnore kaj kupit, cvete tem bolje v tihotapski trgovini navijanje cen. Tudi stanovanjska beda je vedno večja, čeravno posebni organi mestnega urada pridno vohunijo posebno pri slovenskih strankah, če nima katera kakšno sobico za kaj drugega v porabi kakor za neob-hodno potrebno stanovanje, medrrrrr ko Nemci brez otrok razpolagajo s celimi nadstropji.
Revolucija v Italiji.
Italija ustavila ves promet t Jugoslavijo.
Včeraj popoldne so se bliskoma raznesle po Ljubljani senzačne vesti o skrajno kritičnem notranjem položaju Italije. Govori se celo, da je že izbruhnila revolucija. Koliko je na vseh vesteh resnice, je trenotno težko dognati, zdi pa se vsekakor, da stoj« Italija v resnici na pragu revolucije. Po vseh mestih dan za dnevom močno narašča število brezposelnih, ki zahtevajo dela in kruha in ki delajo vladi silne skrbi. Narod sam je skrajno nezadovoljen z vratolomno imperialistično politiko odgovornih oficijelnih krogov, ker je prepričan, da se s tem povsod, posebno pa še v Italiji silno
IVAN TEPTANI:
Koroške elegije.
I.
Kako si dolg, naš veliki petek, in kako grenak! Še te ni konec, še te ne bo. Mislili smo že, da smo dotrpeli, upali smo že in se veselili: »Zasijal je dan vstajenja, naša velika noč, polna radosti in sreče, aleluja" 1 A glej, veliki petek se je le iznova začeli — „Kaj se vam zdi, kaj naj počnemo z njim?" je vprašal veliki duhovnik, zahrbtni in krivični sodnik, ko je stal pred njimi Kristus iz Nazareta, zvezan in ubog, opljuvan in zaničevan, najzadnji med ljudmi. In zašumelo je v zboru, med sodniki brezvestneži in krivičniki, in razsodili so: »Smrti je vreden! Križaj ga!"
Pa niso li vstali takšni sodniki, brezvestneži in krivičniki, tudi proti našemu narodu v Korotanu in so sodili o njem in rekli: »Obsodimo ga na smrt! Križajmo ga! Ugonobimo ga, da ne bode o njem več ne imena, ne
spomina".
In kakor Judje Kristusa iz Nazareta so ga pripravljali na smrt, na počasno,
bolestno, sramotno smrt. Pripravljali s sramotenjem in zaničevanjem, z bičanjem in z mukami, ki so jih zadajali srcu in duhu naroda. Sramotili so mu jezik materin, da bi mu ga pri-studili in bi mu vzeli oporo za" življenje, tolažbo za smrtno uro. Zaničevali so pismenost slovensko, iz šol metali slovensko knjigo — ali ni bil to zločin kakor bi vrgli monštranco iz cerkve?
—	Zakaj v nevednosti in v toposti so hoteli vzgojiti mlada srca, da ne bi zadihala in zaživela nikoli v veselem, zdravem življenju omike in narodne zavednosti, ampak bi venela, hirala in umirala vse dni življenja. Kakor divjaški vojaki Kristusa Gospoda, najbolj nedolžnega in najbolj vdano in molče trpečega, je tepel in smel prosto in brez kazni tepsti z besedami najhujšega sovraštva in najgršega divjaštva naš narod od najvišjega v deželi doli do zadnjega občinskega pisača; opljuvati mu je smel brez sramu in brez strahu trpeče obličje, teptati, onesnažiti in oskruniti mu vse, kar je bilo našemu ljudstvu najsvetejšega. Kakor Judje Gospoda z žolčem, so pojili naš narod s strupom žganja in nemoralnosti
s strupom sovraštva do rodnih bratov in sestra ... O Jezus, Jezus usmiljeni, kako gorje je bilo to, kakšna žalost!... In morili so brez vesti in brez kazni srca in duše — ne ene in ne dveh, ampak kakor trinog Herod nedolžne otročiče v ogromnih množicah. Od enega desetletja do drugega, od enega ljudskega štetja do drugega so pomorili cele hekatombe, dvajset tisoč, štirideset tisoč ...
Kje so vsi ti? Kam ste jih dejali kam jih pokopali, teh dvajset, štirideset tisoč? vam kličem, krivični sodniki in krvniki, danes jaz, Ivan Teptani po vas preganjani in pregnani, jaz, vaša vest in vaš neusmiljeni tožnik danes, jutri, do dne, ko se spokorite svojih grehov, ko zadostite za svoje zločine. Kako ste jih morili s tako mirnim srcem, z zadovoljnim smehljajem? Pa ne stopate dan za dnem po samih grobovih, po grobovih po nedolžnem in krivičnem umorjenih? Pa se še smehljate, vi tisočkratni morilci? Če je še kaj pravice na zemlji in v nebesih, morajo vstati sence vseh teh nedolžno umorjenih zoper Heroda, kakor je plašila senca nedolžno umorjenega
Kristusa GaHejca njegove krivične so' dnike noč in dan do njih nesrečne smrti. Vstati morajo vsi ti tisočeri iti morajo terjati pred ljudmi in pred Bogom: „Če je še senca pravice na zemlji in v hebesih, maščujte nas!"
Mrtvi bodo vstali, zahtevali bodo pravice — ne, že vstajajo, vstajajo že danes in v ti uri, in zahtevajo pravice ... A mi živi trpimo, razkropljeni na vse vetre sveta. Mi živi še preživljamo in trpimo svoj veliki petek, preganjani po sbvražnikih, zapuščeni o» domačinov in prijateljev, kakor so zapustili Kristusa Gospoda v veliki, težki njegovi uri prijatelji in spremljevalci in so pobegnili in se poskrili. le slabotne žene so v veliki svoji ljubezn' in v nezlomljivi moči zvestih src Š*e za njim na njegovem križevempotu> skozi vse zaničevanje in trpljenje, za njim do radostnega vstajenja, do zopetnega srečnega snidenja ...
O Kriste križani, kdaj bo konej' našega velikega petka? Zasije Ii tu® nam kaj blagoslovljeno jutro velik6 noči? Kdaj, o Jezus, kdaj? — —   (Dalje.)
zavlačuje sklenitev toli zaželjenega miru, država sama pa tira v pogubo. Nič čudnega bi torej ne bilo, ako bi iz temnih oblakov, ki že dalje časa vise nad Italijo, nastal nenadoma vihar.
Toda, kakor rečeno, vesti o izbruhu revolucije v Italiji še ni mogoče kontrolirati. Nam je znano trenutno le to, da je od včeraj popoldne ustavljen *suk promet med Italijo in Jn^o-alnvijo. Na ukaz italijanske vlade je demarkacijska črta popolnoma zaprta in prestop črte kar najstrožje Prepovedan. Naravna posledica tega Je seveda, da tudi osebni vlaki ne morejo več voziti do Logatca. Kakor s m o izvedeli, je ustavljen tudi ves brzojavni in telcfonični stik med Našimi in italijanskimi oblastmi. O resnosti odredbe italijanske vlade l)a še najbolj priča dejstvo, da je prestop demarkacijske črte med Verdom in Logatcem strogo prepovedan tudi enteutniin odposlanstvom in komisijam.
Naša država Italiji gotovo ni dala nobenega povoda za te čudne odredbe. Vzroke je torej iskati v obupnem notranjem položaju Italije same. Italijanska vlada hoče najbrže prepresti, da bi se izvedelo kaj natančnejšega o dogodkih v Italiji in morda tudi v zasedenem ozemlju. V Italiji vsekakor močno vre!
Splošna stavka v Italiji.
L u g a n o, 22. februarja. (Izv. por.) Po vesteh, ki so došle semkaj, je v Italiji proglašena splošna stavka. V Rimu, Milanu, Florenci, Turinu in raznih drugih mestih so se pričeli nemiri, ki so zavzeli revolucionaren značaj. Natančnejših poročil ni, ker so meje strogo zaprte.
Nova revolucija v Monakovem.
Špbrtakovci na krmilu.
Monakovo. 22. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: V Monakovem divja nova revolucija. Nepopisno je razburjenje, ki se je polastilo mesta po umoru ministrskega predsednika Elsnerja. Oboroženi vojaki in delavci patrolirajo po mestu. Vse trgovine so zaprte; ravno tako tudi gledališča.^ kinematografi, gostilnice in 'kavarne. Spartakovci in neodvisni so-cijalisti so zasedli vsa časniška uredništva. Listi včeraj niso izšli in tudi danes ne bodo. Špartakovci dobivajo nadmoč. Minister za notranje stvari Auer je včeraj, pozno ponoči umrl na posledicah napada. Vesti o smrti vojnega ministra Rosshauptnerja so bile preurejene. Rosshauptner je težko ranjen in aretiran. Negotovo je še, kaj bo sedaj po Eisnerjevi in Auerjevi smrti in po aretaciji Rosshauptnerja ukrenila vlada, ki je itak nameravala odstopiti. Tudi usoda deželnega zbora je negotova. Fo kasneje dospelih vesteh so se delavski in vojaški sveti polastili vse moči, in pozno zvečer je bila baje že sestavljena špartakovska vlada. V tem primeru je pričakovati ostrih nasprotstev med Monakovom in Berlinom.
Berlin, 21. febr. (Lj. k. u.) Gla-s°m Dun. kor. urada poroča „Berli-
Tageblatt*- iz Monakovega: Ko so »oteli posianci v zbornici v zborniški dvorani zadržati morilca, je ta oddal p Pet strelov proti ministrski mizi.
osianci so se skrili pod klopi ali so xi|.Vr8|i na tla. Ob istem času so po-11 streli na tribuni za poslušalce. Pri rn? *e bi* pos1, ®rel Kakor P0-°ca „Vossische Zeitung*1 iz Monako-ega, je razburjenje v mestu doseglo vrhunec. Spartakovci in neodvisni poživljajo k generalnemu štrajku- Danes Popoldne bodo delavci in oboroženi vojaki demonstrirali proti časopisju, Kapitalizmu, dijakom, častnikom in plemstvu. Proglasili so generalno
počivajo obrat’> za časopisje,
Monako v o, 22- febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Vest, da
so Bavarsko sklicali za republiko sve-.°v’ J® pomota. Usoda Bavarske se svetov V nocoišnii sei' kongresa
Dnevne vesti.
Za boljše umevanje »Koroških
elegij" naj cenjeni čitatelji prebero istega pisatelja himno svobodi „Vera, upanje, ljubezen11 v letošnjem koledarju „Družbe sv. Cirila in Metoda. “
Poštni pečati v jugoslovanski Ljubljani so še vedno avstrijski! Kakor vedno, bo tudi v tem oziru naša napredna Ljubljana ostala zadnja med zadnjimi. Ali nas ni nič sram?
Neprimerna očitanja. V začetku januarja 1.1. so se naši dijaki v častnem številu odzvali pozivu za obrambo ogroženega Korotana. V boju je bilo tudi mnogo ranjenih in potem poslanih v bolnice, katere so sedaj večinoma že zapustili. Naravno, da so ti dijaki zamudili precejšen kos svojih študij. To pa še ni zadosten vzrok, da se jim sedaj od gotove strani očita, češ: kaj pa imate zdaj od vašega navdušenja! Na vsak način je tako očitanje neprimerno, zlasti še, če se dijaki trudijo, da izpolnijo svoje dolžnosti.
„Hier wird nur deutsch gespro-chen!“ Tako nahrulijo v delavnici južne želez, na mariborskem kolodvoru Slovence, ki govorijo v svoji materinščini, zavedajoči se, da so v Jugoslaviji. Tam, kjer so pred nedavnim nemški in nemškutarski delavci pustili delo ter stavkali — plačani od Natio-nalrata v Gradcu — misleč, da priklopijo na ta način Maribor njih blaženem Hungerbergerstaatu, tam je danes Slovencu zaprta pot, tam se postopa ž njim slabše, kakor nekdaj v pokojni Avstriji. Tisti, ki ščuvajo proti Jugoslaviji, agitirajo in pobirajo podpise za priklopitev k Nemški Avstriji, tisti se danes samooblastno šopirijo v tej delavnici, ter zapirajo Slovencem vrata. Vedno se sprejema tam v službo novih delavcev, za Slovence pa: Nimamo dela! Žalostno! Merodajni faktorji naj bi bližje pogledali v to nemškutarsko gnezdo ter ukrenili potrebno, da bi ne bili slovenski. delavci prepuščeni milosti in nemilosti teh nemčurjev. Skrajni čas bi že bil tudi, da se pošlje te ljudi kamor spadajo. Proč ž njimi! Je-Ii treba, da odjemajo ti Slovencem Kruh? Goriške Slovence (katerim je vojna furija uničila domove in vse njih imetje ter jih razpršila širom bivše Avstrije, laška okupacija pa jim zaprla pot v domovino) naj se upošteva kot zavedne Jugoslovane in ne kakor gotovi gospodje v delavnici, ki jih očitajo, da so že Italijani. Ne, nikdar ne! To so le njih pobožne želje.
Prizadeti.
Invalidi nam pišejo. Vsakega mora osupniti, da so se stavila v Hr-vatski pod nadzorstvo vsa posestva nad 100 oralev površine, pri nas pa s,e-!e nad 300 hektarjev, t. j. skoro (500 oralov. Stvar je tembolj razumljiva, ker je na Slovenskem jako malo tako velikih posestev, na Hrvatskem in v Slavoniji jih pa kar mrgoli. Kako si potem naša vlada predstavlja preskrbo invalidov? Menda vendar ne računaš tem, da bodemo preskrbljeni s trafikami, ki se vzamejo starim ženicam, ki jih bo potem moralo preživljati so-cijatno skrbstvo! Upamo, da ni izrečena o tem vprašanju zadnja beseda. Zahtevamo isto mero, ki velja na Hr-vatskem, brez razlike, kdo je lastnik. Sicer bodemo morali verjeti tistim, ki namigujejo, da so pri določitvi obsega odločevali zasebni interesi, ne pa koristi splošnosti in posebej nas, največjih revežev.
Poziv zavednim Slovencem In Slovenkam. Slov. plan. polk sedaj v Pliberku se želi ustanoviti lastno čitalnico, da se more moštvo primerno izobraziti v političnem in kulturnem oziru. Ker pa ni na razpolago nobenih sredstev, se obračajo naši fantje do slovenske javnosti s prošnjo, naj bi se jim darovale razne knjige in časopisi za čitalnico. Knjige in časopisi naj se pošiljajo na Gospodarski urad Slov. plan. polka v Pliberku.
Begunci se opozarjajo, da dobe vsi upravičeni naknadne podpore in ni treba, da vlagajo posebne prošnje. Podpore se nakažejo, ko dobi poverjeništvo za socijalno skrbstvo potrebne podatke. Beguncem, ki se nahajajo v bedi, morejo davkarije pod gotovimi
pogoji te naknadne podpore že sedaj | izplačati.
Sinočnji sinfonični koncert vojaške godbe iz Maribora v „Unionu“ ni bil samo koncert, ampak tudi veličastna manifestacija slovenskega naroda generalu Maistru, ki je prisostvoval s svojo soprogo koncertu. Po pozdravnem govoru Dr. Ravniharja, ki je izrazil željo, naj bi bil tak »mojster" tudi na Koroškem, kakor je general Majster na Štajerskem, se je naš general zahvalil narodu za navdušene ovacije, katerih ni hotelo biti konca. Posamezne točke vzporeda je dirigiral kapelnik Ferdo Herzog, uverturo „Jugoslavijo“ pa skladatelj Jan Pesta sam, kateremu je občinstvo priredilo dolgotrajne ovacije. Koncert prve naše slovenske vojaške godbe, ki se je vršil pod pokroviteljstvom Glasbene Matice, je popolnoma uzado-voljil ljubljansko občinstvo. Slovenci smemo biti ponosni na našega generala Maistra, ki ni samo izvrsten vojak, ampak skrbi tudi za duševno hrano svojega moštva in slovenskega naroda. Danes zvečer ob pol 8. priredi vojaška godba iz Maribora še en koncert v „Unionu“ pod vodstvom kapelnika Herzoga.
Odbor Nar. Socijalne Zveze v Ljubljani ima v ponedeljek 24. t. m. točno ob 8. uri zvečer v prostorih N.
S.	Z. v Narodnem domu važno odbo-rovo sejo. Z ozirom na važnost dnevnega reda prosimo tovariše-odbornike, namestnike in člane nadzorstva, da se seje točno in polnoštevilno udeleže.
Vodstvo N. S. Z.
Za Cankarjev spomenik: Pisatelj Vladimir Levstik K 50—. Do sedaj skupno K 322 38.
Grosuplje—Velike Uplje. Kot nestrokovnjaki smo potrpežljivo čakali, da doženejo veščaki upravičenost ali neupravičenost imena Vel. Uplje. Razun članka g. Šviglja, ki dokazuje pristnost slovenskega izvora: Grosuplje iz Grezo-polje, se ni še nihče oglasil. Da je podlaga besede Grosuplje — grez, grezovina, pogrezniti, je vsakemu, ki pozna dolenjsko narečje, jasna stvar. Podobna krajevna imena, n. pr. Gre-sule — grezule, travnik s kraškimi vdrtinami ali vgrezninami, se dobe v sosedni poliški občini. Tudi ljudska izgovarjava — Gresuplje priča o podlagi „grez“, zakaj pod vplivom dolenjske fonetike bi nastalo iz Grosuplje edinole GrasiSplje, kar ne odgovarja dejstvu. - Res je, da pozna že kronist Valvazor poleg Grosslupp — kranjsko Veliko Uplje, toda to je oči-vidno ponesrečen prevod že tedaj po sili ponemčenega „Grezup!ja“. Dokaz: osamelo Vel. Uplje, ker tudi Valvazor ne pozna Malega Uplja. In v katerem slovenskem besednjaku se najde beseda „Uplje“? Okolica Grosuplja je močvirna. Najbližje vasi se imenujejo: Veliko m Malo Mlačevo, Bičje, Vrbje,
Tnli." n gat’ .! = nasip> zagata) itd. HovT ?.rosu.p J® leži deloma na barskih
. Ako sledimo dialektični izgovarjavi m ako napravimo iz subst. grez, i,
inal°g°n gorjup, dobimo lastno ime Grezup-je — vsled vezi: urezupije, torej pristno slovensko ime, ki izraza krajevno lastnost, kakor pretežna večina krajevnih imen. Namesto germaniziranega „Grosuplja“ naj bi pnsio do veljave slovensko — Grez-uplje, nikoli pa ne skrpucalo Velike uP,je» proti čemt^r vsi Grosupeljci najodločneje protestirajo.	—c.
Političnim preganjancem! Začasnemu odboru političnih preganjancev dohajajo neprenehoma poročila sotrpinov, iz katerih pa ni razvidno, ali so prijavili svoje odškodninske zahtevke ali ne. Naj torej vsi tisti, ki zele, da jim začasni odbor izpolni odškodninske pole, naznanijo natančno svoje ime in bivališče, poklic, pri katerem sodišču so bili obtoženi ali obsojeni, oziroma kje so bili internirani ali konfinirani, če so bili v zaporu in od katerega dne, koliko izdatkov so imeli, kateri dobiček jim je vsled preganjanja izpadel, ali so vsled preganjanja trpeli na zdravju in koliko so izdali za zdravljenje, koliko zahtevajo odškodnine za slučaj, da so trajno zboleli, na koliko cenijo s tem povzročene lastne muke in muke svojih
dragih, naposled (za uradnike in učitelje) škodo, ki jim je nastala vsled premestitve, vpokojitve, preteriranja, ustavljene plače, disciplinarne kazni itd. Razven tega naj tudi izrecno izjavijo, da so zadovoljni, da jim začasni odbor izpolni njihove pole in veljavno za nje signira. Sicer se na pomanjkljive prijave ne more ozirati in se take mečejo v koš. Preganjanci naj pa hite s svojimi tozadevnimi naročili, ker je za prijavo le še malo časa; — Začasni odbor naznanja dalje, da že sprejema Člane, ki morejo biti samo bivši politični preganjanci in opozarjajo vse prizadete, naj se polnoštevilno prijavijo; ker ie v krepki organizaciji je poroštvo, da se dosežejo opravičene naše zahteve. Članarina se bo določila na ustanovnem občnem zboru, ki se bo vršil začetkom marca meseca. — Vse narodno čuteče občinstvo se pa naproša, da podpira moralno in z denarnimi prispevki težnje političnih preganjancev, katerih je toliko prišlo ob zdravje, zaslužek in celo ob življenje. Blagohotni prispevki naj se pošiljajo na naslov začasnega odbora za pol. preganjance, Dunajska c. štev. 31.
Zdravnikom. Poverjeništvo za javna dela dež. vlade v Ljubljani se je obrnilo na naše društvo z naročilom, da opozorimo slovenske zdravnike, da se v Rogaški Slatini tekočim letom uvede prosta zdravniška konkurenca. Promet kopališča narašča od leta do leta, indikacije so slične kakor v Karlovih varih; sezona traja od srede maja do konca septembra. Posebno bi bilo priporočati, da se v Rogaški Slatini med sezono naselijo specijalisti za bolezni ptebavil. — Za zdravniško društvo na Slov. Štajerskem dr. Novak, t. č. tajnik. Dr. Ant. Schvvab, t. č. predsednik.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru začne poslovati jutri 24. t. m.
Obesil se je v petek 21. t. m. na Viču 46letni Franc Gnezda. Služil je v avstr, armadi, kjer se mu je zmešalo.
Roparski umor na Jesenicah. Dne 10. t. m. zvečer je bil v Kurji vasi pri Jesenicah, 500 korakov za vasjo na polju, zavratno ustreljen 28 letni bivši tovarniški delavec, Josip Omejc. Umorjenec se je zadnje čase mnogo bavil z raznimi kupčijami, kar je moralo biti morilcu dobro znano. Zato ga je namenoma zvabil na samoten kraj in izstrelil nanj dva strela. Eden je prodrl levo stran oprsja, drugi pa je šel skozi vrat. Omejc je imel pri sebi okoli 6000 K denarja v papirju in tri zlatnike. Ropar je svojo žrtev popolnoma slekel in natančno preiskal vse komade obleke. Umorjenec je bil mirnega značaja in splošno priljubljen. Kakor se nam poroča, so orožniki storilcu že na sledi.
Izgubljeno. Revna ženica je izgubila včeraj popoldne na potu od Brega do Čevljarskega mostu denarnico, ,v kateri je imela 104 K in en naslov. Pošten najditelj naj izroči naj-denino v upravništvu »Jugoslavije".
Par vozov gramoza kupi uprav-ništvo Jugoslavije za posipanje prostora pred upravništvoin.
Društvene vesti.
Slov. trg. In obrtno društvo v Mariboru. Za trg. in obrtni shod t Mariboru dne )6. t. m. so se trgovci in obrtniki posebno iz mariborske okolice prav malo zanimali. Trg. in obrtno društvo v Mariboru, tem potom še enkrat poživlja vse strokovnjake iz okolice, naj nemudoma pristopijo kot člani, ker je to v njih lastno korist, sicer bi pozneje bilo prepozno. Pojasnila pri trgovcih V. Weixl, Glavni trg ‘22 in 1. Božič, Tegethoffova cesta, oba v Mariboru.
Sestanek članov krajevnih organizacij in političnih društev J DS v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 24. t. m. ob 6. zvečer v Narodnem domu v zborovalnici tajništva JP .^a ,sestanku se bo govorilo o dolo-čitvi ljubljanskih kandidatov za izvrševalni odbor in o ustanovitvi okrajne organizacije za Ljubljano ter se poročalo o sarajevskem zborovanju.
Slov. trgovsko društvo Merkur vabi gg. člane na svoj XVIII. redni občni zbor, ki bo v torek, dne 25. februvarja t. 1. ob 7. zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17, Liningerjeva hiša, I. nadstr.
Repatriirano uradništvo z Dunaja in drugih daljnih krajev Nemške Avstrije se vabi tem potom, da se sestane v torek, 25. t. m. ob 6. uri zvečer v Narodni kavarni na skupni pogovor radi preselitve svojih rodbin v domovino.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče. Obljube, da se bo v slov. nar. gledališču ig ai slovanski repertoar, so bile stvorjene v trenutku navdušenja — zato je za »Tiho srečo" prišel »Voznik Henschel". Videli smo ga že svoj čas v Ljubljani; Henschla je igral Verovšek, Hano g. Danilova; spominjamo se z veseljem obeh teh naših izbornih sil, ki jih danes ni več na našem odru. Sinočnja predstava nam je dala priliko, da smo na našem odru zopet pozdravili dragega našega gosta g. Borštnika. Njegov Henschel je bil v vsakem o-ziru dovršen, premišljen, globok, realen. Podan nam je bil s pravo Borštnikovo umetnostjo in zaradi njega pozdravljamo — ako ni mogoče drugače — tudi »Henschla". Poleg njega pa moramo pohvaliti gospo Juvanovo, ki je nam podala Hano tako realistično in živo, da je v tem prekosila svojo prednico. Zdi se nam, da je to najbolj dovršena uloga, kar jih je nam podala in če pojde tako naprej, bomo imeli v nji kmalu eno svojih najboljših sil. Pa tudi drugi igralci so podali vseskozi dobre tipe, igralo se je gladko in živahno tako, da je bila vsa predstava prav posrečena. Po dejanjih je maloštevilno občinstvo rado z aplavzom priznalo uspeh. Dan ni bil ugoden za dramo: „Manon" in koncert sta privabila občinstvo, zato so bile vse lože prazne. Sicer pa je bil lep večer. —a—.
Kulturen pregled.
Dr. Bogdan Derč, Dojenček; njega negovanje in prehrana. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1919. Kot »pater familias“ naj povem par besed o tej praktični in zelo potrebni knjigi zdravnika — strokovnjaka. Slovenci smo splošno zdrav narod, vendar pa to ni zasluga nobenega, ampak je že v naši naravi. Do sedaj se je bore malo storilo — ne v teoriji in ne v praksi — da bi skrbeli sistematično za svoj naraščaj in zdravo potomstvo. Med ljudstvom gre vse svojo pot naprej, inteligence pa so se polastili v, tem oziru egoistični momenti moderne zapadne družbe. Dr. Derčova knjiga, spisana »pod zelo neugodnimi pogoji in brez pripomočkov na bojnem polju", je v prvi vrsti namenjena ravno naši inteligenci, ki hoče biti moderna, pa dostikrat ne ve in noče razumeti, da je modernosl napredek ne pa stagnacija ali celo nazadnjaštvo v kulturi. Našim inteligentnim materam oziroma ženam naših inteligentov in slovenskim materam sploh je napisal strokovnjak in praktik dr. Derč nadvse potrebno knjigo o negovanju in prehrani dojenčka. »Edina možnost rešitve za slovenski narod in za njegov naraščaj je: Raz-sežna, energična in uspešna propaganda za dojenje. Vse druge socijalno-higijenične naprave bi imele le malenkostne koristi brez nje. Edini in suvereni pripomoček za ohranitev naraščaja je: omogočiti vsaki materi dojenje."
V	kanem tonu, polnem resnosti in ljubezni otrok, je pisana knjiga, kažejo jasno sledeče besede: „Tudi se mora kontrolirati takozvano »amljenje", da se bodo razkrinkali tudi oni sta-riši, ki željno pričakujejo zadnjega pozdrava svojega »ljubčeka", to je njegovega mrliškega lista od stare, bre/.zobe, krmežljave babnice, ki je otroka pretvorila v angeljčka".
Knjiga vsebuje sledeča poglavja: Predgovor, uvod, razvitek otroka, negovanje novorojenčka, hranitev dojenčka, nekoliko o dojkah, nenaravna hranitev, mešano hranjenje, bolezni dojenčka, konec.
Knjiga stane K 3-— s poštnino K 3'30 in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Priporočam jo vsem slovenskim, jugoslovanskim materam, očetom in našim mladenkam, ki hrepene po zakonu in zdravem plodu čiste ljubezni. Iv. P.
Društvo slovenskih vpodoblja-jočih umetnikov. Dne 20. t. m. se se je ustanovilo zgoraj navedeno dru-
štvo. (Naslov začasnega lokala: Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/11.
V društvo so se vpisali doslej do maiega že ysi delavni in pomembnejši slovenski vpod. umetniki. Društvene naloge so v glavnem: čim naj-intenzivnejši razvoj slovenske vpod. umetnosti pod moraličnim vplivom vzajemne vzpodbude med člani s sodelovanjem za kulturne naloge poklicanih javnih činiteljev vsega slovenskega naroda, Jugoslavije in ljubiteljev umetnosti v splošnem, kolikor mogoče živa dejanska skrb za materijelne pred-goje in potrebe umetniškega stvar-janja svojih rednih članov, pa tudi nečlanov slov. umetnikov, varstvo iz umetništva izvirjajočih interesov rednih članov in slov. vpod. umetnikov v splošnem, razširjenje in poglobljenje stikov med vpod. umetnostjo in občinstvom, podajanje izjav društvenega razsodišča o raznih predmetih in zadevah, ki spadajo v področje vpod. umetnosti. — Društveni člani se dele v redne, častne, dopisujoče, ustanov-nike. Ustanovnrk postane lahko vsak, ki plača ustanovnino v znesku 300 K naenkrat ali v obrokih.
Umetnost. Dne 19. t. se je igrala v dramskem gledelišču drama »Tugomer", Kot gost sem poznal repertoir in vedel, da imam ta večer nastop. Prišel sem iz potovanja in gledal po lepakih ter našel povsod samo „Ma-non". Utrujen od pota sem že mislil iti počivat, vendar sem šel radi gotovosti v dramsko gledališče, kjer najdem lepak s »Tugomerom". Sicer nisem dober igralec, toda predobro poznam vse igralske intrige in slepec bi bil, če bi ne slutil za tem kake zahrbtnosti.
Vzemimo nepristransko »Tugomera in »Manon". »Tugomer" je drama, ki jo je moral naš umetnik, geni-jalni Nušič šele predelati. Koliko se je moral truditi z osobjem, ki je ra-zun par izjem začetniško ne izvzemši mene; todav ali je zato žel kako posebno pohvalo, ali mu je kdo poklonil venec? Pri skušnjah je siromak skoro izčrpal svoj nenavadno krepak glas; vedno neumoren, v Zagrebu priznan prvi umetnik, je v Ljubljani komaj na drugem mestu, kajti vse se ukrepa brez njega in on je samo delujoči stroj, na katerega se vedno lahko zanašajo. Pri tem je treba vpo-števati, koliko dramskih predstav se je letos igralo; a »Manon" je šele tretja opera poleg par operet.
V operi razpolaga režiser z izbornim pevskim zborom in rutiniranimi solisti, ki pač drugače umevajo svojo dolžnost kakor mi diletantje. Sicer je pa drama po mojem mnenju nekaj težjega kot opera. Dramski igralec mora brez not stopnjevati svoj glas, paziti, da niansira, preštudirati Vsako kretnjo in slednji korak, a operni pevec dela vse lepo po notah in nihče mu ne zameri, če stori napačni korak.
Naposled pa, ali je vzgojevalna drama ali opera? Vendar je bil pri ■ »Manon" režišerju poklonjen šopek. Ne zavidam mu ga, kajti tudi on je umetnik. Toda ali so ti ljudje »comme il faut?" Kdo je vzrok, da se ni plakatiralo v pravem času in da je o-stalo dramsko gledališče prazno? Zdi se nam, da nas spet hočejo prevladati »tujci".	Strniša.
Razno.
Resnična pripovedka. Ko je
končala vojna, so za ljudmi prišli pred gospoda Boga tudi živali, proseč odlikovanja. Prvi se je javil konj. »Bil sem v sto in sto bitkah in nihče mi ni enak v hrabrosti." — »Izvrstno, drago kljuse," mu je rekel Gospod, »dobiš zlato kolajno za hrabrost.Javi se vol: »Hranil sem vojske in poleg tega vlekel." »Ti dobiš vojaški zaslužni križec tretjega razreda", mu je rekel Gospod. — Konečno se prignete pred Gospoda osel. Gospod ga je vprašal: »No, dolgoušnik, zakaj bi pa ti rad odlikovanje?" Osel pa je v svoji znani ponižnosti odgovoril: »Jaz sem bil oni, kije pridno podpisoval vojno posojilo".
Smešni ljudje v resnem času. Neki trgovec z vinom, baje potomec Manndorffa, nezakonskega sina kralja
Luisa XVI,, se je obrnil s prošnjo do Wilsona, Clemenceaua in Georgeja, naj posredujejo, da bi mirovna konferenca priznala legitimnost njegovih zahtev na francoski prestol. Obenem zahteva, naj mu bivši nemški cesar Viljem vrne dokumente, katere so Prusi 1. 1810. ukradli njegovi rodbini. Ta prošnja bo gotovo razveselila državnike, ki so že tako preobloženi z resnim delom na mirovni konferenci.
Zadnje vesti.
Pichon namestnik Clemenceaua.
Pariz, 22. februarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Ministri aliiranih in asociiranih držav so se zbrali včeraj popoldne pod predsedstvom ministra Pichona k seji. Vprašanje o ustanovitvi medpasa med Romunijo in trans-silvanskimi Ogri se je vrnilo vrhovnemu vojnemu svetu v Versaillesu. Komisija za pregledovanje gospodarskih vprašanj je sklenila, da odda prehodne »odredbe gospodarstvetiemu svetu, ki ga je ustanovila po Wi!so-novem predlogu mirovna konferenca. Petorica poslancev, ki je pripravljala delavni načrt komisije, je dobila nalogo, določiti način delovanja v subkomi-sijah, in bodo predlagali sestavo komisije z ozirom na opazovanje lorda Milnerja glede razdelitve britskih do-minijoriov.
Pariz, 22. februarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Svet deseto-rice se je zbral danes pod predsedstvom Pichonovim, ki je otvoril sejo s prošnjo do zastopnikov aliiranih držav, naj imenujejo namestnika Cle-mencaujevega, ki sedaj ne njore prisostvovati sejam. Naprosili so Pichona, naj predseduje on še nadalje. Koncern seje je predložil danski posianik svetu zahteve Danske po Šlezvigu, ki jih bo presodila komisija, kateri je poverjeno proučavanje belgijskih zahtev.
Morilec Armencev pod obtožbo.
Pariz, 22. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad. javlja brezžično: Generala Liman von Sandersa so postavili pod obtožbo. — Dolže ga, da je za vojne odredil masakre Armencev in Sircev.
Protirevolucija na Bavarskem.
Mo n a ko v o, 22. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Ministrstvo za zgnanje pesle javlja uradno: Nasproti vestem, da so uprizorili v Monakovem pokolj se ugotavlja: Kurta Eisnerja je umoril grof Arco Valley. V deželni zbornici je bil Auer težko ranjen. Poslanec Orel je mrtev. Dva ministeri-jalna uradnika sta ranjena. Minister Rosshaupter je na varnem. Vse druge vesti, da so še druge osebe ranjene ali mrtve, so neutemeljene.
Augsburg, 22. febr. (Lj. k. u.) Woifov urad poroča: V Augsburgo so proglasili obsedno stanje.
Angleži zasedli Dobrudžo.
London, 22. februarja (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad javlja: Kakor poročajo listi, so zasedle angleške čete Dobrudžo.
Aprovizacija.
Iz seje mestnega aprovizacijskčga odseka, ki se je vršila dne 21. t. m. je poročati: Veliko pomanjkanje sladkorja je neizogibno, ker je dovoz sladkorja združen s težavami, ki zaenkrat niso premostljive. Aprovizacija se je zato odločila, da kupi amerikanski sladkor, ki ji je bil slučajno na razpolago. V Ljubljano je prišlo šest vagonov arnerikanskega kristalnega sladkorja, ki bo stal v nadrobni prodaji 6 kron 40 vin. za kilogram. Amerikanski sladkor ni popolnoma rafiniran, ampak nekoliko rmenkaste barve, toda veliko izdatnejši od češkega. Aprovizacija bo prodajala amerikanski sladkor izven kontingenta, na izkaznice za krompir- Vsaka oseba dobi lahko do dva kilograma. Razdelilni načrt se pravočasno objavi. Tekoči teden se razdeli na izkaznico po pol kilograma moke za uho. Moko prodaja aprovizacija za lastno ceno K 3-50 za kilogram. S krušno moko je skrajno žalostno. Vse aprovizacijske zaloge zadostujejo komaj še za deset dni. Prizadevanja mestne aprovizaclje, da dobi Ljubljana vsaj za prvo silo par vagonov moke za peko, so ostala brezuspešna. Predsedstvo deželne vlade je osebno posredovalo pri hrvatskem banu in doseglo, da dobi cela Slovenija 60 vagonov kornze. S tem je Ljubljani zaenkrat malo pomagano. Koruza
je v skladišču v Osjeku, kamor sta tudi že odšla dva vlaka, da jo prepeljets v Ljubljano. Vendar predno se koruzo prepelje in zmelje, bo gotovo minulo več kot tri tedne, tako da je neizogibna posledica, če ne bo druge pomoči, da ostane aprovizacija naenkrat praznih rok. Končno tudi s samo koruzno moko ni mogoče peči kruh in nam zato še sama hrvaška koruza ne pripomore do kruha. Aprovizacijski odsek je že v svoji zadnji seji sklenil, za slučaj, da' nima pri; merne množine moke za mešanje, razdeliti koruzno moko na izkaznice in opusti peko kruha. Aprov. odsek v zadnji uri najresneje opozarja deželno vlado na veliko nevarnost, ki preti Ljubljani. Prehrana mesta je že tako nezadostna in trpi prebivalstvo veliko pomanjkanje. Sedaj na naenkrat izostane še kruh Aprov. odsek mora že danes izjaviti, da odklanja vsako odgovornost za nepregledne posledice, ki bi znale nastati, če enkrat ne bo kruha v Ljubljani. Ljubljana mora dobiti moko in naj jo potem da Kranjska, ali pa druge dežele naše države.
Stranke, ki dobivajo meso pri Lovšetu, dobe v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13|I, nove izkaznice za meso v torek dne 25. t. m. — Prinesti je seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rmeno ali zelenp legitimacijo za živila, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitre dobe stranke nove izkaznice.
Prodajalci moke se vabijo, dasezglase v sredo, 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v mestno posvetovalnico, radi nakazila moke.
Listnica uredništva.
L. P. Razmere na I. so nam dobro znane in znamo, da je v bistvu res tako, kakor pišete Vi. Ne bi zato imeli posebnih princi-jelnih pomislekov proti objavi dopisa, ko bi ne bilo toliko pomanjkanje papirja. A tako nam tako dolgih lokalnih stvari pri najboljši volji ni mogoče objaviti, to teminanje, ker v dopisu ni pobit niti en fakt, izrečen v raznih dopisih v »Jugoslaviji-. Pozdrav!
Sv. Križ pri Litiji. Vaše pismo smo izročili merodajni oblasti. — Ljub. t r a f i-k a n t i n j a. Brez podpisa — v koš 1
izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano.^
Pod naslovom »Ljubljanski prizadeti vpokojeni učitelji in učiteljske
vdove" priobčeno notico, odgovorim sledeče, pa ne zato, ker me nekdo nesramno napada in pozivlje, marveč, da bodo vpokojenci spoznali nečuveno nesramnost podle duše in se ne bodo čudili posledicam, ki jih bodo vsled tega v kraikem zadele:
Neštetokrat sem urgiral pri vladi dobavo premoga in ravno vsled moje priprošnje so bili vpokojenci sprejeti v listo za dobavo premoga, kar dokazuje spodaj natisnjena izjava deželne vlade.
Denar se ni vplačal meni, marveč v roke nadučitelja Punčuha in mene in se je takoj naložil na knjižico Jadranske banke št. 1163, kjer je še danes naložen, o čemer se je uredništvo prepričalo in iz katerega se izplača vsak račun, ko se premog dobavi. Kdor pa je vprašal zakaj ni premoga, se mu je natančno povedal vzrok, zakarse lahkonavede nešteto prič-
Nedavno mi je povedal tudi predsednik »Društva piiv. uradnikov", da še niso vsi člani prejeli premoga, vendar se ni našel nijeden član tega društva, da bi na tako pobalinski način javno napadel predsednika. Taka kreatura dela nečast celemu stanu.
Franc Gartner.
Tu sledi izjava vlade:
»Podpisani oddelek za premog pri deželni vladi za Slovenijo, potrjuje s tem, da s,e je gospod F. Gartner, mestni učitelj neprestano trudil, da bi dobilo učiteljstvo potrebni premog, skoro ga ni tedna od meseca julija 1918 dalje, da ni pri meni urgiral do--bave. Ker se pa od dneva političnega prevrata produkcija premoga v Jugo** slaviji neprestano manjša in smo navezani le na premog, kar ga produ* ciramo doma, od katerega moram kot kompenzacijo dati veliko množino drugim deželam, ni bilo mogoče nujninu prošnjam g. Gartnerja ustreči, ker se mora v prvi vrsti preskrbeti s premogom industrijska podjetja, železnice in javne zavode. Pripomni se, da je bilo vpokojeno učiteljstvo in vdove ravno po prizadevanju g. Gartnerja
* Uredništvo ne prevzame za »Poslana1* nobene odgovornosti.
sprejeto v listo za dobavo premoga od strani vlade. Aktivno učiteljstvo je že dobilo premog, tako tudi del vpo-kojencev, drugi pa pridejo na vrsto, kakor hitro bo mogoče.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Oddelek za premog.
»Društvo vpokojenih učiteljev in učit. vdov globoko obžaluje napad nesramnega pisca na ob-Čečislanega g. Fr. Gartnerja mestnega učitelja radi premoga, ker se ravno g. Gartner neumorno trudi za naš dobrobit ,n se imamo ravno njegovi neumorno tfudi za naš dobrobit in se imamo ravno njegovi neumorni trndoljubnosti zahvaliti za marsikako uslugo. S skrajno ogorčenostjo zavračamo to podlost in obsojamo tako postopanje, ki dela sramoto celemo stanu, gospodu Gartnerju pa se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo za njegov velik trud. Pripomnimo še, da so nekateri vpo-kojenci tudi že dobili premog in da pisca notice nihče ni pooblastil ^pisati v našem imenu.	L.	Punčah.
P.Ph'lln «ad 1000 kg, se proda po zmerni UolJthlj cen;_ Vprašanja na Franc Cerar,
Stob-Domžale.	^68	*9	7
Mjjn 10 kg mila »Dob" K 30'-- pošiljam IIIUU, p0 p0¥Zetju, zabojček poštnine prosto, {"fi odjemi: več originalnih zabojev, popust. Palje nudim tudi večjo množino zelo do-°rega maščobnega mila, ter nad '00 hekto hrastovih sodov. Tvrdka A. Kušlan, Ljub-'jana, Karlovška cesta 15.	466 5
jfnTnntnilr «11, skladiščar Išče službe IVUI uOlillK splošno trgovsko izobražen, 36 let star mož pri kakem večjem podjetju v Jugoslaviji. Pod »Potnik ali skladisčar' na j I. Jug. anončni in infor. zavod Beseljak & Rožanc. Ljubljana, Frančevo nabr. o. 517 5 5
ftfihrian učen brijačkom poslu, traži bri-Illl Ubb, jačkog obrtnika, makar bilo u kojem večem mestu, koji bi ga oslobodijo za tri meseca. Plača dotičnome obrtniku j00 kruna mesečno. Stan i košto po dogovoru. Naslov pod šifro „Brijač“ na upravi: novin.
_	 53ž	10-5
Vrtine,nn hluflb za moške in ženske ob eke, »IhllOliU U10yU kambrike, platno, rjuhe sukanec, fini trpežni Reviji, usnje, pralno in la toiletno milo, pralni prašek, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mleko in med, kavni nadomestek, cikorija, kava. Izboren rum-esenc, za čaj zadostujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan 1. nadstr.	547	4—2
ntonik-i»WK Miffi
na upravništvo pod „Začasno“. 54s 5 -4
ftiMa Magajna po ugodni ceni proda Ogleda se dopoldne v Kolizeju 16., Ljubljana.	549	3 —3
» o« nekaj metrov bele kotenine in
 G oG druzega predvojnega blaga po
nizki ceni. Naslov pove uprava lista. 557 3 3
Čevljarske pomočnike
Lesjak, čevljar, mojster. Kandija pri Novem mestu.	559	3—3
., iz Hrvatskega Zagorja, toletno, okoli ” 500 hektov in više, na malo in veliko, ptodaju takoj po umerjenih cenah Ciglas & Komp, trgovina vina. Gornja Stubica, Hrvat-■sko Zagorje.	562
želita v svrho tedenske zabave znanja z inteligentnima gospodoma. — dopisi na upravo pod: »Teloh in Zvonček".
568 2-2
Prnda	več metrov bele kotenine, zefiija
lUlia	kambrika in satena. Naslov pove
upravništvo.	509	2-2
IŠČBHl sobo s kuhinjo, v mestu, proti Šiški is.* ali Rožni dolini. Ponudbe na upravo lsta, Pod »6/11	    —	- -
^parski pomočnik s
o«VuT- "
Vsem ženinom in nevestam 5?°s«oip”
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.	19
Karbidne svetiljke točno na drobno in
debelo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na Štajerskem.
Krepkega dečka, mizarske in parketarske
obrti, sprejme takoj v uk F. Primožič, Trnovski pristan 4, Ljubljana.	586 2 1
Zidarski peiir večje stavbeno podjetje
ev. tudi brez kapitala. Ponudbe pod »Družabnik', na I. Jugoslov. anončni in informačni zavod Beseljak <£ Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5.	587	3—1
Dieulni ctrnii različni sistemi s slov. ta-rlodllll OllUJIf staturo se takoj ceno prodajo. Ponudbe pod »Poštni predal št. 76“.
J	   589	6-1
Dotidna ženska, ;y>
uradu, na Poljanski cesti, pri blagajni dežnik, se poživlja, da istega in nepokvarjenega vrne na policiji; oseba je dobro znana in se jo bo policijsko zasledovalo.	590
Ženitna ponudba!
Gospod, samostoječ, inteligenten in lepe postave, v državni službi s premoženjem več tisoč kron, bivši v Nemč'ji in tam sod-nijsko ločen in brez nikake obveznosti proti bivši soprogi, — ona je v inozemstvu poročena — si želi seznaniti z miroljubno žensko, s kako trgovino ali premoženjem, v svrho skupnega gospodinjstva ali zakona. Ponudbe pod »Domača sreča 39“, upravništvo »Jugoslavije".
Leharnil(aTHIERRY‘JAvPregradH
■ (Hrvatslto). - ——
=sAngleška m9Qf cudotvorna IllCiol
hladi, čisti, mehča, izvlači tuje tvarine, prepreči zastrupljenje krvi in napravlja operacije in amputacije nepotrebne.
VpoSUja samo proti predplačilu franko 486	K	8-80	za	1	dozo
tvornlca lekarnarja Thlerry-ja v Pregradu, Hrvaško In glavna zaloga v Ljubljani lekarna
R. Sušnik, Marijin trjf štev. 5.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
Jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine in najnižje cene na Ljubljana L, poštni predal štev. 103.	420	30	5
—^> POZOR! <•§>—
Slovansko podjetje
r>
■ priporoča gg. trgovcem in uradom v mestu in na deželi vse 539 31
pisarniške potrebščine
na debelo in drobno
j po najnižjih cenah. Razpošiljam vse vrste narodnih razglednic.
1 Dobavljam in preskrbujem gg. trgovcem raznovrstno blago najboljše kakovosti.
--------------L/Ul/U.ljU...
M	; raznovrstno blago najboljše kaki
Ubil |Uu ! Jos. Omersa
stavb, in pohištveni pleskar in ličar
v Ljubljani, Ki inska cesta 16
izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Cene primerne.
Štev. 335.
Razpis.
Vina
Inteligentni gospodični
571 2—2
ul. 8.
Kovinarji, s
Franjo
in učenec se takoj sprejmeta pri A. Dolžan, klepar, Cejje, 575 3-2
tciii/orii 1 Stružni stroj ■•■•uiji, uuudoliKfllji i (Drucku.Dreh-anlc) 1300 mm dolg, železen, za kovinaste sa i •za Ui^avničarje, kleparje ali pa-arje pripraven, čisto nov, se po ceni proda, 'udi 50'J do 600 kilogramov raznih .unih barv za sobosllkarje. Vprašanja na Žužek, Bled.	5,9	4—1
Korp.snnnfipnpo z 8°spico ali mlado vdovo ki i 1 1	•	•	želi gospod, star 30 let,
■ 'l3 voinii doma pa zakonsko pre-M "	1®	s*daj ločen. — Dopisi pod šifro
»Novo življenje«, na upravo lista. 583
Mllf.	8 svetlosivo svileno
trični ort a *P’i8ie 28Ubil 21. t. m. v elek-nepa tra , do|e«jskega kolodvora do Mariji-odda n roti H0!,11 naJd,telj se prosi, da ga
toviipri„f?gri5nagradi v trgov,ni Ber^
Pri osrednjem uradu montanističnih obratov za Slovenijo v Ljubljani je namestiti začasno
pisarniškega slugo.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z rojstnim listom, z dokazili pripadnosti k državi SIIS in dosedanjem službovanju ter zdravniškim izpričevalom o sposobnosti za izvrševanje službe je vložiti
do 1. marca 1919.
Vojni invalidi imajo prednost v smislu naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 23. nov. 1918, štev. 115.	591
Osrednji urad montanističnih obratov v Ljubljani
20. februarja 1919.
(Jllampilje
5 ffitaflnton Černe
1	JR	gravenr in izdelovatelj
Hk	M	kavfcuk-štampilij
Ljubljana Dvorni trg štev. 1.
Naznanilo.
Podpisana vljudno javljata slav. občinstvu, da sta otvorila
gostilno pri flnžoku
v Spod. Šiški št. 9.
Istočasno zagotavljata vse cenj. obiskovalce, da bosta postregla vedno z najboljšo kuhinjo in prvovrstnimi vini. — Blagohotnega obiska in naklonjenosti proseč bilježita udana
5263 1 Blaž in Marija Novak
Spod. Šiška 9, Ljubljana.
i trgov, agentura in komisijska trgovina Ljubljana. Dunajska cesta G/L
! Vsakovrstne slamnike
1
j za gospe, deklice, dečke in gospode, j od priprostih do najfinejših, priporoča : gospodom trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila
PVo n Pfleo *- tovarna slamnikov I Idil vCl d.1 , vStobu.p. Domžale
Cene kakor temu času primerno nizke.
Postrežba točna. 103 7
Učitelj
enorazrednice želi menjati službo. Šola nova, vrt velik in lep. Drva se dobe lahko. Menja tudi z učiteljem večraz-rednice, torej s prostim stanovanjem. Naslov pove upravništvo. 436 2
in
Prodajam kremo za čevlje
v kovinastih dozah, pol doze K 15-—, cela doza K 28 — za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	411	5
IVI. RANT, Kranj.
Pozor!
Pozor!
Mikakega veriženja več!
Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, storite najboljše, da si brez izkaznic nakupite manufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8.—12. in popoludne od 2.—5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 536 10 2
Pozor!
Anončna ekspedicija
Zauod za
■ i
0
5 n a z c
n
•
J c
Ljubljano K°og**c5r)i trg 3
Trgovci!
Pozor!
Vsled opustitve, oziroma izdelovanja novih izdelkov, prodaja se sledeče blago pod tovarniško ceno:
Kocke za juho, Ia 1000 kosov K 25'—, kocke za guljaš (Graf) 1000 kosov K 35*—, naftalin, karton, 100 za v. K 9*50, pravi škrob, krema za čevlje, kava s sladkorjem mešana itd. itd. Zahtevajte cenik.
F. ŠIBENIK
fldria-izdelki
Ljubljana, Gosposka ulica 16.
Mestna hranilnica
V Kranju
obrestuje hranilne vloge po
3°|0
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in ne-vzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol jeta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijon i kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 5o/0 na leto in na amortizacijo v 36 letih, teko da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog nad 9 milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 milijona 700.000 kron.
162 14—4
svoja nemoderne krznarske stvari, na primer boa, muf, plašč itd. v ^-----
Ne zamudite!
I. Jugoslovansko
l^rznarnieo in $tr©jarnie©
kjer se vse po najnovejši fasoni lepo in po ceni popravi in tudi na željo shrani čez poletje.	585 3__j
Nadalje prevzamem v strojenje in popolno izdelavo vsakovrstne surove kože, katere izgotovim lepo in po ceni v najkrajšem času.
Tudi izdelujem častniške čepice po
meri ter imam v zalogi prave znake za Ludvik Roth čepice, prave srbske polete, zvezde itd. ,
krznarski mojster
Franc Jožefova cesta št. 3, I. nadstropje.
66 lo milo za britje
se dobi v vsaki množini. Komad 50 gr stane 2 K. Razpošilja
Janko Pintar, Spod. Šiška,« Ljubljana.
v celih vagonih dobavlja najceneje tvrdka	470	10—'
Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1
1S Ji se ^ družabnik za trgovsko Srn mm Kf P0djetje v zelo prometnem mestu Slo-
venije, kjer se nahaja premogokop i" A	druga industrijska podjetja. Velik usp^
podjetja zasiguran radi narodnostnih razmer. — Ponudbe pod pitalist" na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavd Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.	518	5'
Pisemski papir najfinejše vrste
priporoča
Marija Tičar, Ljubljana
Nai večja izbira umetniških razgled n i(*
Priporoča se tvrdka
Zaloga, šivalnih strojev m njih posameznih delov, igel in olja. ter drugega galanterijskega blaga.
Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184, 63X184, 20	59X184	in	eno	rabljeno	90><162.	13
Ljubljana, Sv. Petra nasip št.7
MT ob Ljubljanici, m
ZAVARUJE:
a) proti škodam, ki nastanejo vsled požara ali strele; kakor tudi vsled gašenja, podiranja ali izpraz-nenja na hišnih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, pohištvu in premičninah vsake vrste, na zalogah blaga, živini, poljedelskih zalogah in orodjih
b) proti škodam po požaru ali streli na poljskih travniških pridelkih v poslopjih in kopicah m
Pojasnila dajejo in ponudbe sprejemajo :
Generalni zastop zavarovalne družbe ,;Feniks"
v LJUBLJANI, Sodna ulica št. 1, ====~a«s SWF“ in krajevni zastopniki, "“iga®
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6,	T	JI Qj	brez	odbitka rent-
za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak	1	L v.	nega	davka, kat*-
delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	"	|4 jU	rega	plačuje zavod
sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 3 krone 25 vin. na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplcčiio na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svajim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem I. 1918
nad 40 milijonov kron.
ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
= Prva jugoslovanska tovarna =
kopit in drugih lesnih izdeikov
Loka pri Žusmu, Štajersko578
se priporoča za dobavo kopit in prosi za naročila na gornji naslov.
tovarne
re ter l\U zina & Ko.
iz najfinejšega ševro, boks in lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po	159	u
K 85*— za moške, K 73*— za ženske.
v zalogi Ljubljana Breg.
™.:—!==== Priporočam - '	=
žepne svetilke in baterije
karbidne svetilke in karbid, zdrobljen, finejše vrste za hišne svetilke ter različne gorivce. 99** Vsakovrstne vžigalnike granate in ploščnate ter okrogle kamenčke itd.
Imianai Vnlr trgovina s šivalnimi stroji in kolesi.
Igliatlj VUKj Ljubljana, Sodna ulica Stev. 7	580	3—1
Mast, slanino, suho meso i salamu (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poslanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. la kavin nadomjestak u paketima y4kg po K 6’50 po kg. Movac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	295	20	18
JO i O' \/ i O tvornlcu suhomesnate robe 1 jnat-ti, *	O	^	<«	O?	Nova Gradiška, Slavonija.
 	:|	Tolefon	štev.	15	|---------
prevzema pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila v mestu in na deželi, dalje izvršuje ekshumacije in prepeljave v in iz Ljubljane z vozom in po železnici. — Velika zaloga najrazličnejših kovi-nastih in lesenih krst, na kar se posebej opozarja p. n. občinstvo z dežele.
J/afboliri u<zneh imajo cglasi v	i
✓ V	L	2elo	ra3jirjena	in	jo	vsakdo	rad
ker je rad čitaf
B*^ „SRNA“