Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11 ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „M i r a“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVIII. V Celovcu, 3. malega srpana 1909. Štev. 30. Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnog° kresnil! Poziu! Pol leta je zopet preteklo. Zato pa iznova vabimo na naročbo „Mir-a“, proseč zlasti one rojake, ki so list naročili le za pol ali četrt leta ali so z naročnino še na dolgu, da jo čim prej ponové, oziroma poravnajo/ S plačilom zaostale celoletne naročnike pa prosimo, da se spomnijo svoje dolžnosti in nam naročnino vpošljejo. Ob ti priliki tudi prosimo in poživljamo svoje prijatelje, da delujejo za vsestransko lazširjanje našega lista ter mu skušajo pridobiti čim več novih naročnikov. Od vseh strani se vsiljujejo našemu slovenskemu ljudstvu lažnivi nauki, šlaha načela, ki ga odtujujejo njega svetinjam : katoliški veri in slovenski narodnosti. Naloga vseh dobro-mislečih rojakov je in mora hiti, da se temu pogubljivemu toku ustavijo z vsemi močmi. To se pa doseže zlasti z vsestranskim raz-širjanjem dobrega časopisja. Toiej iznova na delo, — podpirajte in razširjajte „Mir“! Uredništuo in uprauništuo ..Mira". Pomožna akcija za nabaoo krme. Pomožni odbor v Celovcu je akcijo v toliko sklenil, da zdaj novih zglasil ne sprejme in krme na novo ne deli več. Pač pa je še nekoliko krme na razpolago. V Sinčivasi je še skoraj en vagon slame in nekoliko oljnatih tropin. Ker je krma prišla prepozno, je; ljudje niso več potrebovali. Gledati moramo zdaj v bodočnost. Letos je stopil kmet v novino popolnoma brez stare krme, deloma so morali travnike popasti, ali takoj jih kositi, vrhutega pa je sena komaj polovica tega, kar se ga je lani nakosilo. Letošnja beda je morala kmete izučiti, da je treba pravočasno misliti na bodočnost. In kako se bo v bodoče skrbelo, če Bog ne da mnogo deža, da bi se j are setve in otava bolj obnesle, kakor pa seno? C. kr. poljedelsko ministrstvo je okrajnim glavarstvom naročilo, naj o pomaS^kanju krme, oziroma o košnji in žetvi že zdaj poročajo, da ve tudi ministrstvo poskrbeti potrebna sredstva. Upajmo torej, da se bo tudi letos z raznimi sredstvi pomagalo tistim, ki so najbolj prizadeti. Premisliti pa se mora, da so ljudje lani imeli še nekaj denarja, ali da so mogli prodati nekaj živine in kupiti krme. Denarna zadrega utegne letos postati zelo huda, in kaj' bodo posestniki, če bi morali letos še zopet oddati del živine, ki jo nujno potrebujejo za obdelovanje polja? Zato je zdaj že treba misliti, da si kolikor mogoče drugače pomagamo. Če preudarimo letošnje vreme, moramo soditi, da s pozno ajdo ne bo nič.-' Vedno veje mrzli veter in pada sneg po planinah, pri takem vremenu bomo imeli koncem avgusta meseca slano. Ako pa slana vzame ajdo, je škoda prevelika. Vrgel si strani seme, deial si zastonj, polje po ajdi zelo oslabi, ter umorjena ajda ni za drugo, kot za steljo. Zato bo morebiti pametno sejati ajde pol manj, kakor druga leta in sejati krmo. Črez teden dni začne se žetev. Naj se naši posestniki takoj zglasijo za potrebno grahovi co in grah, ki ga jim bo pomožni odbor poskrbel do srede meseca julija. Tudi tistim bi svetovali sejati krmo, ki sicer upajo zadostne košnje. Krma bo prihodnje,letm--.. še dražja kakor letos, ker je bo pomamikoval<\/f?X tudi v Nemčiji, in bo Nemčija prišla kji nam, ki je letos imela sena in slame n#- ^ prodaj. Če tudi kdo sam ne bi potreboval krme, jo bo lahko prodal in zlasti bo pomožni odbor hvaležen, če bo mogel največ ko mogoče krme kupiti v deželi. Potem moramo posestnike opozoriti, da je letos treba gospodarstvo tako uravnati, da ne bodo nastiljali živini slame, ki je predraga. Poskrbite si gozdne stelje, ali pa šote (torf). Pomožni odbor bo tudi po možnosti kupil šote za nastiljanje in oddajal posestnjkom, ki so ga potrebni, Posestniki okoli Tinj, Št. Petra in sploh okrog Velikovca pa si ga naj sami poskrbijo v domačih krajih. Posestnike, ki so ostali krmo dolžni, opominja pomožni odbor, da se mora ta dolg sedaj ob žetvi poravnati. Prvi opomini so že izšli, naj se ljudje kažejo, kolikor mogoče hvaležni s tem, da svoj dolg točno poravnajo, ker bi se sicer z nemarnimi piacile! v bodoče moralo strogo postopati. Ker bo v bodoče zelo težko kupovati seno in slamo, bo pomožni odbor kolikor mogoče kupoval drugo krmo in posestniki se bodo morali le posluževati krmil: Posušena pesa (Trocken-sebnitte), malasa (odpadki cukrarn), tropine in dr. Tudi otrobi bodo predragi, ker se je žito silno podražilo. Morebiti bomo tudi morali v jeseni sejati nekaj zimske grahovice, ki v pomladi zelo hitro raste. V šentvidski okolici so se poskušnje letos dobro obnesle, okrog Velikovca slabo. Bržkone se je ta grahovica v velikovški okolici sejala na presuha tla, da se v jeseni ni mogla ukoreniniti. Zaradi enkratnega neuspeha pa se dobre stvari ne sme kar strani vreči. Podyorc. Koroške novice. Koroška podružnica slovenskega planinskega društva. Občni zbor te podružnice dne 20. m. m. pri „benediktincih“ v Celovcu je bil Podlistek. Ob akacij ab. Idila. — Domen Otilijev. — (Konec.) IX. Pondeljek pred pustom v jutru. Nad dolino poveznjeno nebo je bilo zast s svincenosivimi oblaki, iz katerih so priletav drobne snežinke in sedale na slavolok pred V jakovo kovačnico. V lahkem dihu jutranie si je valovila trobojnica na Vežjakovi strehi in Knvala napis nad oknom. Oba Je stopil Vežjak s Košanovim Jožeti “taf i„b;jaaS”Ì(ip00bl,!““a- KoT“ *» ^ i i ^ase’Q dan bomo imeli, Jože! Vii kako se trga nebo na vzhodu?" „Vidim; a jug je še vedno teman.« Nic ne de, je dejal Vezjak in puhnil č v zrak. „Ob kateri uri je pa napovedano?« „Ob osmi. Pa pojdiva doli! Glej, tam ob akacijah gresta že Peter in Francka! Kdo bi si mislil, da bom doživel ta dan! Sicer pa sem tnu želel prav iz srca, da bi ozdravel in dosegel to, česar si je gotovo najbolj želel, namreč Kristinine roke.« „Vsi smo želeli, stric Vežjak! Saj ste videli, s kakšno radostjo smo vencali slavolok z bršljanom.« „Seveda sem videl,« je pokimal kovač. Šla sta doli po cesti in dohitela Petra in Francko blizu križpota. „Ali se vama tako mudi?« „0, menda ne, starešina!« Vežjaku je dela dobro ta beseda. „Pa le čisto in glasno izgovori pred oltarjem, veš!« »Da boste slišali, kaj ne, stric Vežjak,« ga je povlekla Francka za rokav. „No, seveda. Drugače ne morem biti za pričo.« „Bo pa Joštov slišal, ako ne boste vi pazili.« „Kaj ? Ali bo prišel tudi on?« „Ali ne veste še?« se mu je smejala Francka v obraz. „Saj res ; videl sem Strmška v sredo pri Joštovem. Pa da bi na to mislil! Prijatelja sta že še, sem dejal .. .« „Gospod župnik bodo jako veseli,« je segel Vežjak Jožetu v besedo. „Ali ste povabili tudi njega k večerji,« je vprašala Francka Petra s tihim glasom. „Seveda. Koliko dobrega so nam vendar napravili!« Tako so se pogovarjali, ko so šli mimo akacij proti Strmškovemu domu. V Petrovi duši je vstal spomin na oni večer, ko je odhajal v daljno mesto k vojakom. Eavno tam ob debeli akaciji je slonel, ko je rekla: „Da.« Danes ponovi zopet to besedo, a za njo ne bo skrita samo ljubezen, ampak tudi zvestoba, ki ju bode družila do smrti Pred Strmškovo hišo je stala gruča mladeničev. Ko so zagledal] prihajajoče, so dvignili klobuke in zaklicali: „Živel ženin!« Tudi Vežjak je stegnil roko s klobukom in zavpil: „Živela Peter in Kristina!« * * * Noč je bila hladna. Nebo, ki je bilo črez dan zastrto z oblaki, se je razvleklo in posulo z neštetimi tisoči migljajočih zvezd. Od vzhodne strani je pihljala mrzla sapica, motreč mlado aka-covje v zimskem snu. Na hodniku sta stala Nine in Francka. „Kako jasno je nebo!«- „Kakor tvoje oči,« je dejal Nine smehljaje. „Beži, beži! Saj jih ne vidiš!« ga je zavrnila. „Pa zvezde vidim v njih.« - Skozi razsvetljeno okno se je slišal Vežjakov glas. Vino in prijazni obrazi so mu vlili radost v srce in je napil novoporočencema. Za njim je vstal župnik in govoril o ljubezni, ki je tako različna na tem svetu. Poudarjal je posebno ljubezen v zakonu in slikal srečo, ki se jo lahko doseže ž njo. „Kajti ljubezen je moč sveta,« je dejal. Zahvalil se je očetu Strmšku, sedanjemu županu, za prijazno povabilo in omenil, da ga to še tem bolj veseli, ko zre tudi Joštovega v krogu veselih in ljubezni dihajočih obrazov. „Gospod župnik bodo že šli,« je dejala Francka. ,,Morajo. Jutri imajo že zgodaj sv. mašo.« „Glej, ravno sedaj prihajajo proti vratom!« Odprla so se vrata, in skozi nje je posijal dolg pramen. Na hodnik sta stopila župnik in Vežjak. bolj slabo obiskan, nego bi bili želeli z ozirom na važnost društva. Občni zbor je otvoril g. poslanec Grafenauer. Iz poročila tajnika, gosp. dr. Oblaka posnamemo, da je imelo društvo 407 kron izdatkov. Nakupljeni svet v Zajezeri se obrestuje prav dobro. Namesto preselivšega se odbornika g. Juga je bil v odbor izvoljen gosp. msgr. Podgorc. Slovenci, zanimajte se za to društvo malo bolj! Slovensko šolsko društvo v Celovcu in „Družba sv. Cirila in Metoda". Dolgotrajna pogajanja slovenskega šolskega društva v Celovcu z družbo sv. Cirila in Metoda so se žal definitivno razbila, ker družba ni sprejela znanih pogojev šolskega društva, ampak se je izrazila, da se ne more odreči nobeni vrsti narodnega delovanja na Koroškem, ki ji je po pravilih dovoljeno. Vsled tega začne šolsko društvo takoj delati v zmislu in polnem obsegu svojih pravil. Poživljamo torej rodoljube po deželi, da gredo takoj na delo, ker saniranje našega šolstva ne trpi odloga, da začnejo nemudoma ustanavljati podružnice in priglasijo svoj pristop k društvu gospodu tajniku dr. Arnejcu, župniku v Žrelcu, ki daje vsa potrebna pojasnila. Izjavo Ciril in Metodove družbe, da ne bo delala delovanju prepotrebnega šolskega društva nobenih ovir, vzamemo lojalno na znanje. Rodoljubi, tekom enega leta morajo obstati podružnice šolskega društva po celi Koroški! Občni zbor Ciril in Metodove podružnice za Celovec in okolico se vrši v sredo, dne 7. t. m. v Celovcu „pri benediktincih" ob 8. uri zvečer. Obletnica sv. Cirila in Metoda, ki jo priredi slov. del. društvo v Celovcu, se vrši v nedeljo dne 4. julija ob 9. uri dop. in ne ob 8., kot je bilo naznanjeno prvotno. Poje moški zbor. Zbirališče za popoldanski izlet je ob 1. uri pop. v delavskem domu, Kosarnska ulica 30. Osebna vest. Gosp. dr. Štefan Rajh, ki je ravnokar napravil v Gradcu odvetniški izpit, je vstopil kot koncipient v pisarno g. dr. Brejca. Vrlemu Slovencu kličemo v pozdrav krepak: Živio! Državni kletarski nadzornik za Koroško, Viktor Skubez v Celovcu, je premestil svoj urad v Schiff-ulico 45. Uradni dan za ustmeni razgovor je določen od imenovanega četrtek. Kam pridemo? Ljudsko življenje na Koroškem kaže čudne prizore! Rdečica nas oblije, sramujemo se pred vsem svetom, ko čitamo poročila v časnikih. Dne 19. junija poroča „Karntner Tagblatt": „V Gutnivasi sta šla dninarja Primož Rechenbauer in Anton Varh ponočevat k posestniku Jakobu Kramarju v Trdnivasi. Ker je bila hiša zaprta, začela sta razgrajati in končno razbijati s kolom hišne duri, da ulomita. Zdaj je prišel gospodar in je fantoma naročil, naj odideta. A razbojnika sta napadla gospodarja in ga pobila na tla, da je obležal nezavesten." — Dne 18. junija, dan popred, poroča tisti časnik o porotnih obravnavah: „V Kostanj ah so napadli dne 18. aprila Kostanjčani, ko so zvedeli, da je v Treščah pri Štefelnu par fantov iz Šmartna (Dholica), kmečkega sina Pozračnika ter so ga ubili. Udeleženi so bili štirje fantje iz Kostanj, eden je bil obsojen na 8, drugi na 6, tretji na 4, četrti na 2 meseca." — Tisti dan se je obrav- „Kdo sta pa ta dva?" „Jaz in Nine, gospod župnik," je dejala Francka glasno. „Kaj pa delata tu? Še pogrešil vaju nisem." „Rada se morda imata. Veš, Nine," je govoril Vezjak, „biti za pričo pri poroki je vendar le lepo. Rad bi doživel še takšno veselje." „0, saj ga bodete," je dejal župnik z nasmehom. Odšla sta po stopnicah z Vežjakom, ki ga je spremljal. Pristaši, zaupniki, širite „Mir"! „Koroška.“ Med knjigami „Matice Slovenske" za tekoče leto izide ilustriran opis Koroške (zemljepisni del) iz peresa prof. dr. M. Potočnika. Knjigi bo pridejan jezikovni zemljevid, ki ga je na podlagi lastnih študij in direktnih opazovanj sestavil g. pisatelj sam. Korošci, pristopajte k „Matici Slovenski" (4 K) v Ljubljani. Izginil je iz Celovca 18 letni gimnazijec Fric pl. Kleinmayr dne 21. m. m. Ob 8. uri zjutraj se je odpeljal s kolesom iz tovarne Durkopp namesto v šolo proti Vrbskemu jezeru. Fric pl. Kleinmayr je velik, vitek, bledih lic in plavolas, nosi rjavo obleko in rmen girardi-klobuk. Njegov oče, dr. pl. Kleinmayr, je obljubil 100 kron nagrade tistemu, ki bi mu mogel povedati, kje se nahaja sin. Po brezuspešnem iskanju je črez par dni povišal obljubljeno nagrado na 500 kron. Oče stanuje v Celovcu na gledališkem trgu št. 4. navalo tudi zoper hlapca Pavla Štefelca, ki je v Gunderčah pri Celovcu ubil lastnega majarja. Majar v Gunderškem gradu Jožef Sima je bil pošten človek, a ker je hlapce priganjal k delu, jim je mrzelo nanj. Dne 28. marca sta se ga lotila hlapca Štefelc in Stulčnik. Smrtni udarec je ubitemu zadal Štefelc, ko mu je na glavi razbil vrč. Fant je šele 20 let star. Obsojen je na 8 mesecev. Čudimo se( tem razmeram in groza nas obdaja nad posurovelo in popolnoma zbesnelo mladino. Ti ljudje niso več krščanski hlapci, to so poživinjeni razbojniki. Kako hoče nesrečni kmet s takimi ljudmi še delati? Tako se je vzgojila mladina v liberalnih šolah, zlasti v obmejnih občinah, kjer duhovnik nima več vpliva. Čudimo se tudi, kako je mogoče, da postava za ubijalce nima težje kazni! 8, 6, 4, 2 meseca? Ali je to kazen primerna hudodelstvu umora ? Otvoritev turske železnice. V pondeljek, dne 5. julija, bodo slovesno otvorili tursko železnico. Povabljeni gostje iz Celovca se bodo odpeljali s posebnim vlakom ob 5. uri zjutraj. Ob 6. uri bo v Beljaku na restavraciji skupen za-jutrek. Ob 6. uri 20 minut se odpeljejo naprej. Slavnostni banket bo v Solnogradu. Realna gimnazija v Beljaku. Prihodnje šolsko leto bodo začeli spreminjati beljaško gimnazijo v osemrazredno realno gimnazijo. Linhart pred porotniki. Že v zadnji številki smo poročali, da je posadil gosp. dr. Brejc „Šta-jerčevega" urednika Linharta pred mariborsko poroto, ker je „Štajerc“ pogrel, seveda prav po svoji maniri, neko staro neresnično poročilo iz „Slovenskega Naroda", ki je očital dr. Brejcu, da se je vozil s kolesom v družbi svojega tasta, bivšega poslanca g. Vencajza, in neke dame po tržaški cesti v Ljubljani, da pa ni stopil s kolesa, ko je prišel mimo duhovnik z Najsvetejšim. „Šta-jerc" je to neresnično vest pogrel in je dr. Brejcu vtaknil še cigaro v usta. Ko je pisal pozneje o tem še enkrat, je videl celo. da je imel tedaj dr. Brejc v ustih celo — vržinko. Ker dr. Brejc ,,Štajerca" ne prebira, ni vedel, da mu je „Šta-jerc" te izmišljotine podtikal; ko pa mu je „Šta-jerc" letos zopet očital to staro laž in je bil dr. Brejc od nekoga na to opozorjen, je „Štajerčevega“ urednika takoj tožil. Dr. Brejc je že vnaprej vedel, da pred mariborsko poroto „Štajerc" ne bo obsojen, tožil je pa vkljub temu, da dokaže, da so vse te trditve gola laž, obrekovanje. Ta dokaz je zdaj tudi dognan in s tem je dr. Brejc dobil iskano zadoščenje. Zadnji „Štajerc“ pa je objavil o tej tožbi kar uvodni članek — siromašen list, da vsled duševne revščine ne more za uvodni članek dobiti kaj bolj pametnega — seveda pri tem ni mogel skočiti iz lastne kože in zatajiti svoje navade in je poročal o tožbi deloma popolnoma izmišljene reči, deloma pa zavito in neresnično. Zdaj se dela „Štajerc“ strašno kunštnega, kakor 'da bi bil njegov toženi urednik pred poroto kar pozobal takega jurista, kakor je na glasu dr. Brejc. Tako na pr. trdi, da je Linhart na neko od dr. Brejca stavljeno mu vprašanje odgovoril, da ne bo njemu odgovarjal, ampak le predsedniku. Popolnoma izmišljeno. Linhart je dr. Brejcu odgovarjal prav voljno in čisto pohlevno. Izmišljeno je tudi, da je Linhart očital dr. Brejcu, da dva- ali trikrat več računa. Te korajže Linhart pred poroto ni kazal, ker ve, da bi se mu sicer v tožbi pred sodnikom huje godilo nego pred poroto, koje člani so bili po večini štajercijanci. Pred poroto se Linhart ni tako postavljal, kakor ga slika „Štajerc“, temveč se je delai silno nevednega. Zagovarjal se je namreč, da se je smatral opravičenega, očitati dr. Brejcu kaj takega, ker je to poročilo objavil prej že „Narod“ in prej v teku več let priložnostno v poročilih o delovanju dr. Brejca tudi že „Šta-jerc". Linhart kot urednik pa vendar mora vedeti, da ni kazniv samo povzročitelj obrekovanja, ampak ravno tako tudi tisti, ki obrekovanje širi. Ker so vsa tozadevna „Štajerčeva“ poročila o dr. Brejcu lažniva, zato si niti Linhart niti njegov zastopnik dr. Mravlag nista upala nastopiti dokaza resnice, ampak sta izjavila, da ne bosta nastopala dokaza resnice, vsled česar sodni dvor tudi ni stavil porotnikom kakega tozadevnega vprašanja; sicer bi moral vprašati, ali je „Šta-jerčevo" očitanje resnično ali ne. Dr. Brejc je dokazal pred sodnijo z izpovedjo štirih zapriseženih prič, da so svoječasno tozadevno poročilo „ Slo v. Naroda" in trditve „Štajerca“ popolnoma izmišljene. Zato je pa sedel Linhart na zatožni klopi prav pobito in klaverno. Dr. Krašovec je imel naravnost fulminanten govor, tako da je moral dr. Mravlag v začetku svojega govora izjaviti, da mu je jako tesno pri srcu. ,.Štajerc“ zavija tudi s trditvijo, da se je vršila cela razprava nemški. Temu nasproti pribijemo, da je bila obtožba slovenska in se je tudi slovensko prebrala. Razprava se je vršila deloma slovensko, deloma nemško, ker je načelnik porotnikov, mariborski trgovec Scherbaum, izjavil, da ne razume slovenski. Z ozirom na to izjavo so priče izpovedale nemški. Tudi končen govor dr. Krašovca je bil najprej slovenski in potem šele nemški. Linhart sam pa, ki se štuli za urednika slovenskega lista, se je zagovarjal izključno nemški. Razprava se je vršila v jezikovnem oziru popolnoma v zmislu naših jezikovnih zahtev. Mi stojimo na stališču, da je za kazenske obravnave merodajen edino le jezik, v katerem se zagovarja obtoženec. Linhart se je zagovarjal pa v nemškem jeziku in je bilo tedaj od njega odvisno, v katerem jeziku da se naj vrši razprava. Nedosledna tedaj nista bila dr. Krašovec in dr. Brejc, temveč Linhart, ki se pred Slovenci šteje za slovenskega urednika, pred poroto se je pa kazal Nemca s tem, da je govoril samo nemški, čeravno bi kot toženec bil govoril ravno tako lahko samo slovenski. Toliko smo obvestili svoje cenjene čitatelje, da bodo vedeli, koliko smejo „Štajerčevim“ poročilom verjeti. Službo provizoričnega c. kr. okrajnega gozdarja je razpisala deželna vlada koroška do 31. t. m. To mesto je pridržano za doslužene podčastnike. Celovec. (Zborovanj e delavskega društva) v soboto, dne 26. m. m. v „benediktinski kleti" je bilo prav živahno. Ob zvoku tamburic in krepkih svežih glasovih moškega zbora „Slo-venskega delavskega društva" se je razvila prav prijetna, domača zabava. G. Smodej je govoril o priklopitvi Bosne in Hercegovine, posl. Grafenauer pa o političnem položaju v državnem zboru. Govornika sta žela za zanimiva izvajanja živahno pohvalo. Zborovanja celovškega delavskega društva so vedno zanimiva in poučljiva. Želeti je le, da bi se jih celovški Slovenci brez razlike stanu udeleževali v prav obilnem številu. Celovec. (Vrtna veselica tamburaškega društva »Bisernica") je bila prav zabavna. Tamburaši so udarjali neumorno. Moški zbor delavskega društva je pokazal lep napredek; slovenska pesem, zapeta iz svežih grl, je v resnici nekaj omamljivo lepega, očarujočega. Vrt pri „Škrjančku“, kjer se je vršila zabava, je bil vse premajhen. Videli smo čisto nove obraze in spoznali, da živi v Celovcu silno mnogo Slovencev, ki pa jih nihče ni zbiral, ker nimamo še pravih prostorov. Mični zvoki tamburic in ubrano petje je privabilo tudi več Nemcev, ki so se dobro zabavali, spoznavši, da smo Slovenci olikani, mirni in prav dostojni in je pri nas tudi prostora za Nemce, toda poštene, ki ne pridejo nas žalit in ne hujskajo proti nam. Koriandoli, šaljiva pošta in dobra pijača in nalašč za to veselico napeljana električna razsvetljava v vrtu je povzdignila zabavo, tako da so zadnji gostje odhajali šele proti polnoči. Pogrešali smo pa zraven nekoga: celovško inteligenco. Sicer smo se pa tudi tako zabavali prav imenitno. Sinčaves. (Občni zbor gospodarske zadruge) se je moral zavoljo raznih zaprek za osem dni preložiti in se bo vršil v nedeljo, dne 4. julija, ob 3. uri popoldne z napovedanim dnevnim redom. Prevalje. (Delavski shod.) Na delavskem shodu, dne 27. t. m., je poročal tajnik o kartelih in trustih, ki segajo globoko v socialno življenje in so zakrivili mnogo bede delavskih slojev ljudstva. Tovariš Abraham je v vznesenih besedah govoril o delu, ki je važnega pomena ne samo za delavca, ampak tudi za izobraženca in povzdigo telesne kakor duševne moči^ človeške. Tajnik še nato ožigosa grdo pisavo „Štajerčevo“, ki v zadnjem času vso svojo gnojnico razliva na našega obče spoštovanega župnika, č. g. K e sn ar j a. Glasno ogorčenje nad pisavo »giftne krote", ki se je pojavilo med zborovalci, bodi č. g. župniku v zadoščenje za podle napade. Naši vrli tamburaši so nam dobro poskrbeli za zabavni del zborovanja. Yelikovec. (Poročil) se je g. Simon Ran-netsperger, c. kr. davčni asistent v Velikovcu, mož odločno krščanskega mišljenja, z gdč. Klaro Gr e in er iz Wasserburga na Bavarskem. Čestitamo. Yelikovec. Naša »Hranilnica in posojilnica", ki ima pri ljudstvu veliko zaupanje, vedno bolj napreduje. Že dosedaj ima nad 600.000 kron prometa v tekočem letu. Yelikovec. (Grozna nesreča.) Na praznik sv. Petra in Pavla zjutraj se je pripeljal v mesto vseskozi spoštovani in ugleden mož Anton H e r-meter p. d. Lavre iz Šmarjete. Neki pes (govori se, da Homerjev) skoči mlademu konju v nozdrvi, konj se splaši, in voz se zvrne, tako, da padeta Lavre in njegov hlapec v izložbno okno tukajšnjega mesata in gostilničarja Lassniga, prodereta veliko šipo ter se strašno poškodujeta. Hlapec, ki zapušča ženo in tri nedorastle otroke, se je tako poškodoval, da je še popoldne istega dne izdihnil. Lavreja pa, ki si je zlomil hrbtišče, so prepeljali z rešilnim vozom v Celovec. Naravnost čudež pa je, da se hčerki Lavrejevi pri tej nesreči ni prigodilo drugega, kakor, da se je malo opraskala. Lavre je umrl dne 30. m. m. ob 2. uri popolnoči v bolnišnici in so truplo prepeljali v Šmarjeto. Pliberk. Pri občinskih volitvah v občini Blato so se tokrat poizkusili tudi nasprotniki, ker jim je dišal 1. razred, pa so seveda hudo pogoreli. V vseh treh razredih so izvoljeni narodni možje. Ivovlje. (Pevska slavnost.) Borovske pilije smo imeli dne 20. m. m. pri nas v gostilni pri „Kanonarju“, da pokažejo svojo pevsko zmožnost. Ker jih je dne 20. prepodila ploha, so prišli preteklo nedeljo zopet. Prepevalo je društvo „Stahlklang“ do pol 10. ure svoje nemške pesmice, potem so jo odkurili, ker so jim bili slovenski pevci in pevke iz vetrinjske župnije, ki so prišli slučajno na „Kanonhof“, kakor je bilo videti, trn v peti; prepevali so namreč slovenske narodne pesmi in so se pokazali tudi v umetnem petju veliko bolj izučene kakor borovski sociji. Vse jim je ploskalo in jih hvalilo. Svetujemo slavnim pilijem, da naj le ostanejo v Borovljah in krokajo doma, dokler se bolj ne izučijo, pa še potem jih ne potrebujemo Nevesekdo. Djekše. (Zborovanje) našega na novo ustanovljenega izobraževalnega društva je zbralo na praznik sv. Petra in Pavla prav lepo število mož, mladeničev in žen ter deklet, ki so z veli-kim zanimanjem poslušali govornika, g. Smodej a iz C elovca, ki je govoril o veliki potrebi izobrazbe za koroške Slovence in o priklopitvi Bosne in Hercegovine.^ C. g. Dolinar je prinesel pozdrave od važenberškega bratskega društva. Društveni predsednik, prav zaveden slovenski kmet, je vabil rojake k pristopu v društvo, ki mu je dal ime „Trdnjava“. Živio najnovejša „Trdnjava“! Lepo so prepevale slovenske mladenke iz Št. Jurja, vrli Djekšarji so pa pomagali, da se je tako razvila prav .živahna zabava. k*” T PodjuDL Vsi stanovi dandanes težijo za izboljšanjem svojega duševnega in gmotnega položaja. Po izboljšanje pa jim je le mogoče doseči po temeljitem strokovnem znanju. Isto velja v polni meri tudi kmetu. In zato imenujemo misel srečno, da nam je priredilo sosednje ško-cijansko bralno društvo zadnjo nedeljo „pri Voglu11 gospodarski shod. Pazljivi poslušalci so gotovo odnesli marsikak nauk iz bogatih izvajanj gg. Ant.Grila in župnika V. Polj anca. Obravnavala sta živinorejo, poljedelstvo in praktično gospodarstvo, vmes pa vpletla kak šaljiv doživljaj. Koncem shoda sta domači tamburaški in škocijan-ski pevski zbor razveseljevala zborovalce. Škoci-janskemu društvu hvala za prireditev, gostom bratske „Trte“ za obisk, vsem vkup pa: Na skorajšnje svidenje! Prevalje. („Štajerčev smr detelj.11) „štajerc“ je začel v svojih zadnjih številkah razlivati svojo ostudno gnojnico na našega obče-spoštovanega župnika, č. g. Kesnarja. Tu imamo dokaz, da se duhovniku ni treba vtikati v politiko in da zadostuje samo duhovska suknja, in „Stajerc“ ga oblije z gnojnico. Čim vzornejši je duhovnik, tem nesramnejši so napadi nanj. Z vso silo se „Štajerc“ zaletava v „raztrgano“ župnišče in ga tako še veliko bolj „razcavza“, kakor je v resnici. Odkar č. g. župnik pastirujejo v Prevaljah, so že za popravo župnišča, pri katerem je itak vsako popravljanje zastonj, izdali iz lastnega žepa, česar nikakor niso dolžni, celih 3000 K, o čemur se lahko vsakdo prepriča iz zapisnika. Drugi dopis „Štajercev“ pa naravnost smrdi. Ker dopisnik na osebi č. g. župnika ni mogel najti ničesar, kar bi mu služilo v opravljajte» se je pa spravil, čujte, na njegovo — gnojišče. No, „Štajerc“, ti si jo pa imenitno pogodil! Prav jasno si enkrat sam dokazal, kam da spadaš. Cel dopis je posvečen samo gnojnici. Da, da, gliha vkup štriha. Prav kakor tiste grde živali se valja „Štajerc“ najraje v gnojnici. To župnijsko gnojišče je vsaj tako pri strani, da more biti na potu le tistemu, za ka-terega ima gnojjgge posebno magnetično moč. ,,btajere povej nam samo še tiste kmete, o ka-. e:r,1.7i H1118» da tudi, kakor ti, radi rijejo po gnojišči in z največjim veseljem vohajo smrdljive . Medgorje. (Imenitni volilci.) Ynaši občini smo lani m letos v prvem razredu volili nič manj kot štirikrat. Kaj čuda, da ob deželno-zborskih volitvah m slo boljše in pomagati so morali — železni koli! Toda le počasno in gotovo — oko postave ne spi. Za tepež v znamenju krvi v noči po ožji volitvi so dne 10. maj-nika t. 1. sprejeli od c. kr. okrajne sodnije v Celovcu kot plačilo ali odliko: Jožef Sušnik-Krasnik tč. župan v Medgorjah-Podgradu, 30 kron globe in 10 kron za ranjene; Ferdinand Privaznik-Melhar v Skarbinu 3 dni zapora in 30 kron za ranjene; Kaspar Mak-Malijev enako kot Melhar; Rupert Protnegar-Križnik 2 dni zapora in 20 kron za ranjene; Strucov hlapec 2 dni zapora in 5 kron za ranjene, Krasnikov kovač 2 dni zapora in 10 kron za ranjene. Vse priče so dobile vkup 170 kron, dva zdravnika pa 58 kron. Dokazano je, da je Melhar z županom na čelu vdrl v našo gostilno Janeza Olipa, in se tam predstavil kot „der serbische Konig11 brez srbske krone in države. Dolžnost deželne vlade je, da takega župana odstavi. Medgorje. (Smrtna kosa.) Dne 3. rožnika je tu umrla Ana Kordaš, bivša Triblnica, vdova, stara 64 let. Dne 10. istega meseca je umrla Apolonija Pečnik, rojena Miihlner, pd. Kobovni-kova mati, vdova, stara 90 let. Dne 16. istega pa je svet zapustila Katarina Kapus, pd. Po-begna na Rutah, stara 71 let in dan po njenem pogrebu njena vnukinja, stara tri mesece. Dne 23. istega se je pa od tega sveta ločila Terezija Muci, pd. Knapova, užitkarica, stara 61 let. Naj počivajo v miru! Gospodarske stvari. Zadružništvo. (Predaval v socialnem tečaju v Ljubljani VI. Pušenjak.) Zadružništvo nudi kmetu, obrtniku ugodnosti velikega producenta (proizvajalca), da mu priliko stopiti s konsumenti naravnost v zvezo, izključuje predrago in nereelno delujoče prekupce, pridobiva mu spoznavanje trga in tržnih razmer ter vpliv na trg in, kar je treba posebno poudarjati, tvori protiutež proti v sindikatih, obročih (ringih), kartelih itd. združeni industriji in trgovini. Kdor ima velike množine enotnih pridelkov dobre kakovosti na razpolago, lahko najde hitro dobrega kupca, lahko stopi v zvezo z velikimi odjemalci, stopi naravnost v zvezo s konsumenti oziroma njih gospodarskimi ali nakupovalnimi organizacijami. Razne vrste zadrug vršijo to delo, zbirajo pridelke svojih članov v velike množine, navajajo svoje člane k temu, da zboljšajo produkcijo in se prilagodijo zahtevam trga, zahtevam konsumentov. Pri nakupu potrebščin kakor tudi pri prodaji pridelkov in izdelkov so med kmetom in obrtnikom in proizvajalcem potrebščin na eni strani ter kupcem pridelkov in izdelkov na drugi strani štirje in še tudi več prekupcev, ki podražujejo ceno potrebščin in so vzrok nizke cene pridelkov in izdelkov. Ti nepotrebni posredovalci, kojih delovanje je večinoma predrago in nereelno, dobro izhajajo, udarjen je pa — kon-sument in producent. Potom nakupa v celih vagonih naravnost iz tovarn, potom prodaje na pr. živine, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, žita, krompirja, koruze, vina, sadja itd. v večji množini naravnost v velika mesta, velikim odjemalcem, se razvija od vseh prekupcev neodvisna kupčija in ostane masten dobiček, kojega je prej dosegel prekupec, deloma producentu, deloma konsumentu. Ker kmečki stan ne stopa naravnost na trg s svojimi pridelki, temveč le prekupci, zato si do sedaj ni mogel pridobiti vpliva na trg, tržne razmere in tržne cene. Le v zadrugah organiziranim kmetom bo omogočeno tekom časa doseči tudi nek vpliv na trgu. Važno je za producenta poznavanje tržnih^ razmer. Producent mora stopiti ob ugodnem času s svojimi pridelki na trg, mora paziti, da se trg ne preplavi s pridelki, ker se s tem neugodno vpliva na ceno, radi tega mora dobro poznati trg. To je le mogoče v zadrugah združenim kmetom, ker dobivajo zadružne organizacije natančna tržna poročila in si pridobijo poznavanje trga, kar je posamezniku nemogoče. Zadruge pa tudi pridobivajo konsumente za pridelke svojih članov z raznimi prireditvami, reklamo, z delovanjem potnikov itd., skrbijo za izvoz pridelkov, oziroma udomačenje v deželah, kjer dotičnih pridelkov ne pridelujejo; s kratka: zadruge prevzamejo ulogo velike trgovine glede nekaterih pridelkov, na pr. vina, živine, lesa, jajc itd. Industrija in trgovina se združuje v raznih sindikati, karteli, obroči (ringi) itd. imenovanih združenjih. Namen teh združenj je enotno postopanje glede množine in razdelitve produkcije ter določevanja cen. Zadruge tvorijo protiutež proti tem kapitalističnim družbam in hočejo doseči isto za srednji stan, kar dosežejo obroči (ringi), karteli, sindikati za industrijo in trgovino. Zadružništvo pomnožuje dohodke in odpira vire novih stalnih dohodkov. Že iz prejšnjih izvajanj je razvidno, da se potom skupnega nakupa in skupne prodaje zadrug zboljšajo dohodki, zboljšajo se pa zlasti vsled tega, ker zadruge navajajo ljudi k umnemu, dobičkonosnejšemu gospodarstvu s tem, da delujejo za rabo umetnih gnojil, močnih krmil, strojev, za vpeljavo boljših pasem živine, za zboljšanje posestev in za zboljšanje delavskih razmer na deželi. Zadnjo svrho dosežejo zadruge s tem, da navajajo ljudstvo k uporabi strojev. Zadruge nabavljajo stroje, katerih si posameznik ne more nabaviti, ker bi se mu v strojih naložena glavnica ne obrestovala, ter dajejo iste proti zmerni odškodnini svojim članom na posodo. Delo s stroji nadomestuje manjkajoče delavske moči, je enakomernejše, boljše, hitrejše in cenejše kakor delo z delavskimi močmi. Strojne zadruge delujejo zelo uspešno na Kranjskem. Prva in najboljša taka zadruga obstoji v Št. Vidu nad Ljubljano. Iz poročila o njenem delovanju posnamemo sledeče: „Zadruga ima 100 udov, nabavila si je motor na 3 do 5 konjskih sil, kateri dobro služi pri rezanju slame, mlatvi in žaganju drv. Bencina porabi na uro za 30 do 35 h; v 3 do 4 urah napravi motor toliko kolikor bi z vlačilom (ge-peljnom) napravilo par konj cel dan. Vzdrževanje motora in drugih strojev je stalo 517'34 K, dočim je motor s svojim delom sam zaslužil 1023-20 K. Člani so z zadrugo zelo zadovoljni. Nove, stalne vire dohodkov ustvarja zadružništvo s tem, da pospešuje nekatere popolnoma zanemarjene gospodarske panoge, kakor na pr. mlekarstvo, sirarstvo, perotninarstvo ter skrb za razvoj domače obrti. Zelo napredovale so mlekarske in sirarske zadruge; v Avstriji so 1. 1907. mlekarske zadruge 126.000 članom za 344 milijonov litrov mleka preskrbele 41 milijonov kron dohodkov. Posestnikom, ki bivajo oddaljeni od velikih mest in industrijskih središč, ne donaša mleko nobenih dohodkov, ako se ne združijo v zadruge. Mlekarske zadruge pa jim nudijo vsak mesec redne stalne dohodke, na katere se lahko zanašajo in s pomočjo katerih si lahko zboljšajo živino, travnike, hleve itd. Zadružna prodaja jajc, katero izvršujejo v mnogih slučajih mlekarske zadruge, vpliva na zboljšanje perotninarstva. Domača industrija, če je primerno vpeljana, donaša prebivalstvu na deželi lepe postranske dohodke in bi se morala bolj gojiti kakor se je to godilo do najnovejše dobe. Zasluga zadružništva je, da se je v tem oziru obrnilo na boljše. Na Kranjskem deluje cela vrsta takih obrtnih zadrug, kakor na pr. železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici, slamnikarska zadruga v Mengšu, kitarska zadruga v Domžalah, oljarska zadruga v Seničici, sodarska zadruga v Češnjici in sitarska zadruga v Stražišču, prvo podjetje te stroke v Avstriji. Te zadruge razpošiljajo svoje izdelke ne le po celi Avstriji, temveč v znatni množini celo v inozemstvo. Zadružništvo povzdiguje in ojačuje gospodarsko slabe, ter ustvarja neodvisnost in gospodarski napredek osrednjega stanu. (Dalje prihodnjič.) Društveno gibanje. „K. S. I. društvo v Dobrlivasi“ priredi svoje mesečno zborovanje v nedeljo, dne 4. mal. srpana, v prostorih S. Eberweina v Goselnivasi. Začetek ob 3. uri popoldne. Počastil nas bode č. g. župnik Ivan K ogel n ik s poučnim govorom. Nato sledi šaljiva tombola in šaljiva dražba. Do-brolski pevski zbor vljudno vabimo, da nas bo kratkočasil s svojim izbornim petjem. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Ruda. Odbor izobraževalnega, kmetskega društva za Rudo, Št. Peter in okolico11 vabi vse ude in prijatelje društva na mesečno zborovanj e, katero se bo vršilo v nedeljo, dne 4. julija 1909, popoldne po blagoslovu v gostilni pri Buchbauru v Št. Miklavžu po običajnem sporedu. Po zborovanju uprizorijo igralci igro: „Ne vdajmo se“. Potem prosta zabava s petjem. Katol. slov. izobraževalno društvo v Globasnici priredi dne 4. julija mesečno zborovanje ob 3. uri popoldne, pri Šoštarju v Globasnici. Govornik pride iz Celovca s skioptikonom. Uprizori se tudi dramatičen prizor „Sami med seboj.11 Vsi člani in prijatelji društva, udeležite se polnoštevilno zborovanja, ki obeta biti poučno in pošteno zabavno. Odbor. Politične vesti. Volitve v Trstu. Pri volitvah v prvem razredu v mestu in v okolici, dne 25. m. m., so prodrli Slovenci v okolici v vseh treh okrajih z osmimi kandidati in sicer tudi v drugem okraju (Sv. Ivan), ki sega precej daleč v mesto in sta imela Slovenca, dr. Rybaf in Slavik, nevarnega protikandidata Laha dr. Cimadorija. Dr. Rybaf je dobil 205 in dr. Slavik 199 glasov; dr. Cimadori 160 glasov, nemški kandidat 16. Zanimiv je izid v mestu. „Edinostu piše o tem sledeče: „Nemci so se bahali, da pokažejo svojo moč šele v razredu inteligence in v razredu, kjer odločuje „Steuerkraft“. A kaj se je pokazalo? Vkljub vsemu pospeševanju od strani vlade, vkljub temu, da vlada očitno protežira nemške uradnike na škodo slovenskih, niso dosegli Nemci niti v tem razredu toliko glasov, kolikor Slovenci. A tudi v prvem razredu, kjer odločuje davčna moč, so ostali Nemci za Slovenci. Pokazale so volitve, da nimajo Nemci tu politično ničesar iskati, da nimajo nikake zaslombe v masah. Kar je tu nemškega, je vse umetno ustvarjeno. Z eno besedo: Nemci niso prarodno prebivalstvo.11 Izid v mestu: I. okraj: Lahi 99, Slovenci 17, Nemci 31, kršč. soc. dr. Depangher 18; II. okraj: Lahi 44, Slov. 6, N. 3; III. okraj: Lahi 188, Slov. 31, N. 39, k. s. 11; IV. okraj: Lahi 184, Slov. 24, N. 17, k. s. 12; V. okraj: Lahi 146, Slov. 22, N. 19, k. s. 9; VI. okraj: Lahi 45, Slov. 9 in Nemci 2 glasa. Slovenski kandidatje v mestu in okolici so zbrali do 9100 glasov. Tem glasovom je treba prišteti kot slovenske glasove najmanj eno četrtino glasov, ki so jih dobili socialni demokratje v mestu; to bi bilo približno 1400 glasov. V okolici je bilo od 1347 socialističnih glasov najmanj 800 slovenskih. Torej smemo računati, da je v Trstu in okolici najmanj 11.300 slovenkih volilcev! Z drugimi besedami: Dve petini vsega prebivalstva v mestu in okolici so Slovenci. Iz srca čestitamo slovenskim bratom ob Adriji ob teh uspehih, ki bodo morda vendar tako hudo potrkali na vladna vrata, da otvori vlada tržaškim Slovencem vsaj ljudske šole. Naši poslanci v državnem zboru. Že dolgo časa slovenski poslanci, zlasti poslanci „Slovenskega kluba", niso tako vztrajno dosledno in energično nastopali v državnem zboru kakor zadnje tedne. Že v raznih odsekih so bili živahno delavni in so si s svojimi izvajanji in s svojim nastopom in taktiko sploh priborili pri vseh uglednih politikih velik ugled. V ospredje sta stopila zlasti dr. Šušteršič in dr. Krek, ki sta v zadevi oderuške bosenske agrarne in komercialne banke duhovito in z železno logiko pobijala politične nasprotnike in žela v zbornici ponovno izredna odobravanja. Pa tudi drugi poslanci »Slovenskega kluba" so storili svojo dolžnost, v kolikor jim je bilo mogoče. Posl. Grafenauer to pot ni govoril v zbornici, ker mu je bil določen čas samo za 10 minut, v 10 minutah pa koroški poslanec ne more niti sence tega povedati, kar mu leži na srcu in bi si na vse zadnje vlada celo domišljevala, da je pri nas na Koroškem vse v redu, česar bi se poslanec ne mogel vsled kratko odmerjenega časa dotakniti. Zato moramo biti pa tem bolj hvaležni njegovim slovenskim tovarišem, da so se v svojih govorih spominjali nas koroških Slovencev. Vsi so zastopali stališče, da sedanja vlada, zlasti pa pravosodni minister dr. pl. Hochenburger in naučni minister dr. Sturgkh, ne zaslužijo zaupanja slovenske delegacije; vsled tega bodo glasovali proti vladi. Posl. Grafenauer si je pomagal na drug način, da je izročil ministrstvu promemorio o naših pritožbah. Kakor se nam poroča, se je do-tični minister, ki je sprejel promemorio, začudil, da se na Koroškem godijo tako čudne reči, kakor nikjer drugod v Avstriji in se je izjavil, da to skoro ni mogoče. Prav radi verjamemo, da se na Dunaju pri osrednji vladi čudijo, ko pa se koroška deželna vlada na komando nemškonacio-nalne stranke vede, kakor bi bilo Slovencem na Koroškem postlano na rožicah, in brezdvomno osrednji vladi na Dunaj tudi v tem zmislu poroča. Dr. Benkovič je vlado ostro prijemal zaradi turških justičnih razmer na Koroškem. Dr. Korošec je dodobra osvetlil narodno nestrpnost pravosodnega in naučnega ministra. Poslanec dr. Žitnik se je gorko zavzel za nas in iznova pokazal naše šolske oblasti v pravi luči. O krivicah pri sodiščih je govoril posl. Gostinčar. V proračunskem odseku so zahtevali slovenski zastopniki slovenskega deželnega nadzornika za Koroško, za katerega se že dalje časa potegujemo. Spodnještajerska poslanca Roškar in Pišek sta se potegovala za gospodarsko pomoč kmetskemu stanu. Roškar je govoril proti pooblastilnemu zakonu, ki bi odprl meje balkanski živini, za zidanje nekaterih potrebnih železničnih prog na Spodnjem Šttajerskem in je pozival vlado, da pomaga slovenskim vinogradnikom. Pišek je prijemal vlado, ker hoče na ljubo industrijcem oškodovati s pooblastilnim zakonom kmete. Toplo se je zavzemal v svojem in v imenu poslancev dr. Benkoviča, Gostinčarja, Grafenauerja in Povšeta, ki to pot ne pridejo do besede, za rudarje, ki jih vlada na ljubo premogarskim baronom ne varuje in ne ščiti njihovih koristi ter je poklical vladi v spomin, da je z velikim pom-pom napovedala socialno-politične reforme pri rudarstvu, ki pa so naenkrat obstale, in še več drugih od rudarjev opravičeno stavljenih zahtev. »Slovenski klub" je držal pa tudi disciplino, ki je zlasti stranki, ki je v opoziciji, skrajno potrebna. V zadnjem času pa smo opazili, da se »Slovenska Jednota", pa tudi jugoslovanska delegacija cepi. Ne najdemo primernega izraza, s katerim bi mogli dostojno, pa vendar ogorčeno grajati to nepotrebno in naši politiki škodljivo taktiko »Saveza južnih Slavena", v katerem sta tudi poslanca dvorni svetnik dr. Ploj in Hribar. Za dispozicijski zaklad je vlada dobila 17. m. m. 218 glasov proti 198. To je bilo le mogoče, ker je od opozicije manjkalo 39 poslancev. Od poslancev »Saveza južnih Slavena", ki šteje 20 poslancev, jih je pri glasovanju manjkalo devet. Navzoč ni bil podpredsednik d r. L a g i n j a, pa tudi ne B i a n k i n i, ki govori proti vladi srdite govore. Od »Slovenskega kluba" ni nihče manjkal. Če bodo poslanci jugoslovanskega kluba, ki so sklenili glasovati z vlado za pooblastilni zakon, stopali po taki nam neumljivi poti, bomo primorani, narediti si o njihovem narodnjaštvu čisto drugo sodbo, nego smo jo imeli dosedaj. Opravičene se smatramo, pozivati jugoslovanske, zlasti dalmatinske poslance, da ne rušijo edinosti opozicije in v sedanjih razmerah ostanejo sedanji vladi nasproti v opoziciji, iz-vzemši če bi se v ugodnem trenotku, ki ga pa najbrž sploh ne bo, izrekla »Slovenski klub" in jugoslovanski klub za spremembo sedanje taktike, ki jo vsa slovenska javnost odobrava. Složnost je sedaj potrebna naši delegaciji kakor ribi voda. Kakor hitro se pa naši poslanci razcepijo, izgubijo vpliv, ki so si ga izvojevali. Mislijo naj, da jih čaka huda borba zoper laško vseučilišče v Trstu in za slovensko v Ljubljani. Biankini priznava. »Narodni list", glasilo posl. Biankinija, izjavlja, da »Slovanska Jednota" zahtevi poslancev Biankinija, Ivčeviča, Periča in Vukoviča, da bi se smeli glasovanju o proračunu odtegniti, ni ugodila na kar so imenovani izstopili iz »Jed-note". Kako se strinja ta izjava z natolcevanjem gotovih listov, da sta povzročila dr. Šušteršič in dr. Krek cepljenje Jugoslovanov s svojim »terorizmom?" Obstrukcija v državnem zboru. »Slovenec" je prinesel iz Dunaja dne 30. m. m. sledeči brzojav: »V današnji popoldanski seji so še na vrsti nujni predlogi. Najprej je na vrsti nujni predlogMladočehovočeških manjšinskih šolah, potem je na vrsti 37 nujnih predlogov čeških agrarcev in 23 nujnih predlogov »Slovenskega kluba". Jutri se vrši seja načelnikov, ki naj določi nadaljno delo parlamenta. Danes ali jutri ima sejo parlamentarna komisija »Slovanske enote", ki določi tej skupini nadaljno taktiko." Kdo hoče razdvojiti naše poslance! Čudom smo se čudili, da si upajo slovenski liberalni listi v dobi, ko se gre za velevažne slovenske zadeve, stopiti v javnost s članki, ki popolnoma neosnovano napadajo najagilnejše naše poslance, ki so napovedali Bienerthovi Slovencem skrajno sovražni vladi soglasno z drugimi v »Slovanski Jednoti" združenimi poslanci boj na nož in so ostali v tem boju dosledni. Vsa slovenska javnost bi morala ravno sedaj stati za svojimi vrlimi poslanci in jim dajati moralično oporo; vršiti bi se morali shodi, kjer bi ljudstvo dokazalo vladi, da stoji trdno za neizprosnimi poslanci, poslancem bi morali izrekati zaupnice in jim dati zasluženo hvalo. V tem kritičnem trenotku pa omahne par dalmatinskih poslancev, ž njimi tudi poslanca dr. Ploj in Hribar. Dr. Ploj je v proračunskem odseku pustil posl. Gostinčarja, ki obstruira, popolnoma na cedilu in to v trenotku, ko hoče naša delegacija preprečiti laško fakulteto v Trstu in priboriti slovensko v Ljubljani; Hribar pa pere sebe in svojega tovariša v »Slov. Narodu", in »Narod" bljuje ogenj in žveplo na dr. Šušteršiča in dr. Kreka. Drugi slovenski liberalni listi so ubrali pot za »Narodom". Celo visokošolce so angažirali, da očitajo našim poslancem, da pod njihovim vodstvom ni dosegla slovenska politika v vseuči-liškem vprašanju nikakih uspehov, in to v trenotku, ko bi edino možno bilo res nekaj doseči, če bi naša delegacija ostala edina. S Ploj evo in Hribarjevo taktiko se seveda ne bo ničesar doseglo. To postopanje slovenskih listov imenujemo naravnost najgrši narodni škandal. Ali je liberalcem res več strankarstvo kakor narodnost? Ali je v slovenski javnosti res že zamrla politična morala, da si da metati v obraz take politične nerodnosti iz osebne zavisti in strankarstva?Slovenska javnost, zbudi se in očisti umazano politiko ! Književnost. „Dolina krvi“. Roman. Napisal P. A. Sheehan. Iz angleščine prevel Fran Bregar. Cena broširanemu izvodu 4 K 20 vin., vezanemu 5 K 80 vin. Dobiva se v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani. P. A. Sheehan, irski duhovnik, je svetovnoslaven pisatelj, kojega dela so prevedena v vse moderne jezike. »Dolina krvi" je njegovo najnovejše delo in je nekaka povest v neupogljivi narodni in verski zvestobi irskih trpinov. Sheehanove spise ivaliti bi bilo odveč, ker se sami hvalijo. Po-ivaliti moramo le najbolj podjetno slovensko založništvo, »Katoliško bukvarno", da je s to knjigo seznanila Slovence s slavnim irskim pisateljem. Želeti bi bilo le, da bi izdala še druge Sheehanove spise, predvsem roman »Moj novi kaplan". Omenimo še, da je slovenski prevod mnogo ceneji nego nemški, dasi za nemškim v ničemur ne zaostaja. Cerkvene vesti. Nastavljena sta: č. g. dr. Jurij Jager, do-zdaj v Rimu v »Collegium germanicum", kot kaplan v Milštatu, in č. g. Valentin Wank, provizor v Bergu, kot provizor pri Sv. Krvi. tovarniška zaloga in razpo-šiljalna ponudba k pomladanski in poletni dobi Pozor! iz volne za bujno nizko ceno. Vzorci se zamenjajo. Ostanki po 3 metre v vseh barvah za K 6'—, 8'—, 10'— in više. Velika izbira ! Zamena ostankov dovoljena. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. 9. ]. Šole, Mod, Česho. Kaj je novega po svetu. Graški Slovenci so ustanovili minolo nedeljo slovensko katoliško izobraževalno društvo »Kres". Društveni prostori društva se nahajajo v Gradcu, Pestalozzijeva ulica 63, III. 1. Društvu, ki si je izbralo hvaležno nalogo, zbirati pod svoje okrilje krščanskomisleče Slovence v Gradcu, želimo kar največ uspehov! Odvetniška tarifa. 1. julija 1909 stopi v veljavo nova odvetniška tarifa. Društvo »Pravnik" v Ljubljani izda ob ti priliki tarifo v slovenskem jeziku z abecednim kazalom v obliki knjižice in stenske tabele ter bo oboje dobiti v knjigarnah po 80 vinarjev. Strela je ubila 23. m. m. popoldne beneficiata Klementa Warmutha, ki je živel nazadnje v Schonererjevi grajščini Rosenau na Nižje-avstrijskem. Gospod Warmuth je bil prej župnik v Tifen na Zgornjem Koroškem, pa je stopil leta 1896 vsled oglušelosti v pokoj. Priporočicjemo našim družinam Mol insko cikorqo. Carralyth - marmor. Vsepovsod se poudarja dandanes higienska, zdravstvena stran naših stanovanj, tako zasebnih, kakor še posebno javnih: učilnic, kaznilnic, bolnišnic itd. Odtod na vseh oglih prepovedi zoper pljuvanje po tleh, higienski pljuvalnik, vodovodne naprave po straniščih, tlakovi brez špranj, natiranje sten z oljnim Arnežem in sto drugih zgledov. In prav je tako. Toda poleg neposredno potrebnega in koristnega je treba pri naših stavbah — ne mislim toliko na popolnoma zasebna poslopja — zlasti po javnih, kakor so šole, sodišča, gledišča, društveni domovi, cerkve, kapele, upoštevati tudi estetično stran človekovo, njegovo lepočutje, ki zahteva, da se taka poslopja ločijo od navadnih, vsakdanjih stavb. V prvi vrsti velja to za naše katoliške cerkve z njihovimi tabernaklji. Toda kolikrat velja tukaj: volja je dobra, a moči, sredstev in denarja ni. Dolgo je bilo treba delati poskuse, žrtvovati in premišljevati, predno je prišel človek do izumitve, ki utegne izpremeniti v kratkem obličje marsi-kakemu modernemu poslopju, posebno pa našim cerkvam, pred vsem v njihovi notranjščini. Ta iznajdba je umetni marmor, patent »Carralyth", ki si ga je pridobila tvrdka Zajec in Horn v Ljubljani za vso Avstrijo tostran Litve in Bosno. Z novo iznajdbo je ustreženo i zdravstvenim ozirom, i lepočutju, posebno pa še gmotnim razmeram, ker omogočuje najsijajnejše ozaljšanje stavb s skromnimi sredstvi. Higieni ustreza novi marmor, ker je brez luknjic, brušen in poliran kot steklo gladek. Ce se opraši, treba ga je samo obrisati z mokro gobo, kakor čistimo naravni marmor. Cena „Carralytha“ je v primeri z dotičnimi originalnimi marmelni naravnost neznatna. Kako dragocene so nekatere vrste marmorja, na pr. rožnordeči italijanski ali krasno zeleni afrikanski z rjastimi progami, kjer pride kvadratni meter lepo poliran v 2 cm debelosti na 40, 50 pa tudi 80 in več kron. Umetni marmor pa, ki ga ne ločiš od naravnega v risbi, stane 15 do 16 kron ista ploskev. Izdelujejo se mar-morji v poljubni barvi in risbi. Na pr. sivi kraški marmor; od laških vrst: snežnobeli kararski, črni m sivopegasti bardiglio, paonazzo rumenkasto-bel z žoltimi in rjastimi žilami in plameni, višnjevo-rdeči italijanski, morsko-zeleni, rumeni veronski (rdeče žilast v žoltem dnu), rožno-rdeči itd. O vrednosti umetnega marmorja priča dovolj dejstvo, da je kupila patent za Belgijo ena največjih belgijskih družb za obdelovanje naravnega marmelja. Poraba umetnega marmorja je mnogovrstna: ž njim obhladajo stebre in slopove, vlagajo ga v manjših tablicah raznih barv, rabijo jih pri kopaliških napravah mesto granatoidnih ploščic, za elektrotehnične tablice (Schalttafeln) itd. Stene, obložene z marmorjem se lahko porazdele v polja iz raznobarvanega marmorja in pogled takega svetišča ali tudi vestibula v mestni stavbi napravlja na obiskovalca naravnost impozanten vtis. ^ nekem tehnologičnem delu, izišlem letos, stoje besede: „Sploh pa je posnemanje naravnega marmorja do prevare umetnost; s to umetnostjo se bavijo na Laškem specialni umetniki.1' Toda, velja sedaj: „Warum denn in die Ferne schweifen, das Cute liegt so nahe“, ko imamo naj popolnejšo, najsolidnejšo, najnaravnejšo in daleko najcenejšo imitacijo marmorja, ki se sploh da misliti, Slovenci doma v svojem središču, prvi med vsemi Avstrijci. Prve avtoritete, domače in tuje, priporočajo otročjo moko „Kufeke“ kot najboljšo hrano zoper bruhanje, drisko, črevesne katarje itd. Tržne cene v Celovcu 26. rožnika 1909 po uradnem razglasu: Blago 100 kg K I v K 80 litrov (biren) K Pšenica Rž . . Ječmen Ajda . Oves . Proso . Pšeno Turščica Fižola rdeča Repica (krompir) Deteljno seme Seno, sladko „ kislo . Slama . . Zelnate glave po Repa, ena vreča kosov 80 Mleko, 1 liter Smetana, 1 „ Maslo (goveje) . . 1 k