31. številka. Ljubljana, v sredo 8. februvarja. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI MRDDL
Izhaja vsak dan ivefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prcjeman za avstro-oge rake dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld   za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 ki*, za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbifta hiSi, ,»Gledališka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V IJ ubijani 8. februvarja.
Svet je pričakoval, da bode kaj izvedel iz Bismarckovega govora, zakaj ae je sedaj objavila zvezna pogodba, ki se je pred osmimi leti sklenila mej Nemčijo in Avstrijo. Cel Bismarkov govor imamo pred seboj, a iz njega ne moremo ničesar posneti, kaj je dalo povod objavljenju dotične pogodbe. Odnosa j i z Rusijo so tako dobri, kakor bo bih pred jednim letom, če ne še boljši, v Franciji ni le za miroljubnim predsednikom prišel nov miroljubni predsednik, temveč se je prejšnje bolj vojevito mini-sterstvo umaknilo miroljubnejšemu. Prav nobenega pravega povoda nam ni povedal nemški kancelar. Sploli moramo reči, da smo se nadejali, da bomo iz njegovega govora mnogo več izveden, nego smo. — Prisiljeni smo torej ugibati, kaj so bili uzroki tej objavi in moramo se opirati na razna časniške vesti in kombinacije, zatorej pač ne moremo trditi, da bomo pravo zadeli.
Nek Dunajski list je dobil iz Rima vesl, da je dalo povod objavljenju izvestje, ki so je v Be-rolinu dobili iz Pariza, da Rusija boče skleniti zvezo s Francijo. Če je ta vest resnična, ne more nikdo jamčiti, a razni dogodki poslednjih dnij kažejo, da morda ni izmišljena. Pred vsem nam je omeniti izvestja necega ruskega oficijoznega lista, da je Rusija bila baš na potu skleniti neko zvezo proti tripelalijauci. Ta vest se torej nekako čudno ujema z ono vestjo iz Rima.
Poslednje dni se je pa zgodil važen dogodek v Parizu, katerega smo že omenili. Ruskemu veleposlaniku je jeden francoskih ministrov predstavil Floqueta, predsednika zbornice. Ruski veleposlanik je dosedaj imel stroge ukaze, da ne sme občevati s Floquetom. Gotovo je, da so morali važni uzroki napotiti rusko vlado, da je preklicala svoje ukaze. Nekateri ruski in francoski listi odrekajo temu dogodku posebno važnost, češ, da je le ruski veleposlanik zategadel dobil drugačna povelja, ker je Floquet sam bil storil potrebne korake za spravo. „Novosti" celo trdijo, da so le nemški in avstrijski listi krivi, da se sprava poprej ni dosegla, kajti vedno so spominjali Ruse, da je bil Floquet zaklical proti carju Aleksandru II., koje bil v Parizu: „Vive la Pologne, Monsieur!", kar so že bili v Rusiji davno pozabili. Ta trditev ruskega lista zdi se nam prava
LISTEK.
Popotne črtice.
(Leta 1887.)
Prve dni avgusta letos sem sedel zvečer na Rigi-Kulm v velikanskem hotelu pri table d'hote.
Švicarji znajo denarje služiti; v švicarskem hotelu sedeš k zajutreku, — na mizi najdeš izvrstnega medu, sirovega masla, in strežaj ti donese v v osupljivo velikih posodah kave in mleka, toliko, da ne verjamem, da bi kedaj kaki moški vsega mogel popiti — ves zajutrek te velja pol drugi frank, tedaj v našem denarji dobrih 75 kr. in vse jedno je, če ješ kakor mala ptičica, ali kakor jastreb. Ob jedni popoludne je „lunch", tu dobiš tri ali štiri jedila, vse jako dobro, zvečer pa je pravi obed s petero do šestero jedil, — ješ od njih, kar se ti poljubi, — navadno je vse dobro, vse jako snažno in sediš v elegantnem društvu. Vender kaj druzega ne dobiš, kakor to, kar je za ta obed določeno, izbirati si jedil ne moreš — in švicarski hotelier ima prijetnost, da v njegovi kuhinji vsaki dan pripravljajo le določena jedila istega dne, dru-
predpustna šala, kajti misliti si ne moremo, <la bi se ruska diplomacija ravnala po tem, kar pišejo na Dunaji ali pa v Berolinu židovski časniki. Knez Bismarck je rekel v državnem zboru, da se ne meni za to, kar pišejo časniki. Dosti bolj se pa na časnike tudi ne bo ozirala ruska diplomacija.
Posebno važno je pa, da se je Rusija spravila s Floquetom, ki je radikalec, torej član stranke, proti kateri so ruski vladajoči krogi imeli neke predsodke. Tehtni uzroki morali ko voditi Rusijo, da je baš v sedanjem trenutku se za to odločila, dobro vedoč, da se bode na Sprevi tolmačilo, kakor bi bilo naperjeno proti Nemčiji.
V Berolinu se že dolgo boje rusko-francoske zveze, katera bi bila velika nevarnost za nemško veličje.
Strah pred rusko - francosko zvezo bil je že pravi povod, da se je sklenila nemška-avstrijska zveza, kakor posnamemo iz dogodkov istega leta, ko se je sklepala ta zveza. Te dogodke je razvidno razvrstila Berolinska „Freiainnige Zeitung". Dne 9. avgusta 1879. leta prišel je Bismarck v Gastein in vsprejel italijanskega ministerskega predsednika Cairolija, isti dan sta se poprej sešla v Gasteinu nemški in avstrijski cesar. Potem se je pa začel nemško-avstrijski časniški prepir. Ruski listi očitali so Bismarcku, da se je premalo potegoval za ruske koristi na kongresu, da torej Nemčija ni bila Rusiji dovolj hvaležna, da jej je varovala hrbet, ko so bile njene vojske na Francoskem. Dne 25. avgusta vrnil se je nemški cesar iz Gasteina v Babelsberg, drugi dau potem sta se pa sešla Andrassv in Bismarck v Gasteinu. Dne 29. avgusta prišel je cesar v Varšavo. Pozdravil ga je v imenu cesarja general baron Mantbeufel. Potem je potoval cesar Viljem v Aleksandrovo, kjer se je 3. septembra sešel z ruskim vladarjem. 8. septembra zaseli so Avstrijci Novi Bazar in 11. septembra izrekel se je Gorčakov proti nekemu Francozu, da naj Francozi gledajo, da bodo močni, in mu tako dal razumeti, da bi Rusija s Francijo za gotove slučaje sklenila zvezo. 21. septembra prišel je Bismarck na Dunaj, 25. septembra se zopet vrne v Berolin in 9. oktobra pa odpotuje v Varsin in 7. oktobra sklenila se je zveza mej Avstrijo in Nemčijo Cesar se je branil podpisati to zvezo in zategadel je odpotoval 22. oktobra na-
zega pa nič, v tem ko pri nas v boljših gostilnah mora biti pripravljeno mnogo jedil, — od katerih marsikaj ostane neprodano, krčmarju na zgubo. Švicarski hotelier ima po takem lahko lep dobiček, če le pogodi, koliko gostov ima postreči na dan.
Sedim torej pri večernem „diner* na Rigi-Kulm v veliki dvorani skupaj s kacimi 250 druzih gostov.
Zraven mene sedi eleganten gospod kacih 30 let star, simpatičnega obraza; kmalu se seznanim ž njim, on je Francoz, trgovec iz Lyona, hoče potovati po severni strani domov. Povem mu, da sem prišel čez Konstanz-Schafthausen-ZUrich-Luzem, in da sem prejšnjo noč prenočeval na bregu Pilatna, kjer sem užival pri najlepšem vremenu krasen razgled v prijetnem društvu, ter da namenjen sem peljati se po St. Gotthardski železnici do Gbscbenen, odtod do izvira Rhonske reke k Rhonskim slavnim lednikom, potem pa nazaj in peš čez St. Gotthard v Tirole.
„Tako", veli Francoz, „kako rad bi tudi jaz potoval k Rhonskim lednikom, odtod bi prišel potem po Rhonski dolini v Genovo in čez krasni „lac da Leman" domov!"
mestnik državnega kancelarja grof Stolberg v Baden-Baden, tla je pregovoril cesarja, da je pritrdil tej pogodbi.
Iz povedanega je razvidno, da so napadi ruskih listov, ki so nekako jeli pisati za Francijo, še bolj pa omenjena izjava ruskega kancelarja nagibali Bis-marcka, da je sklenil zvezo z Avstrijo. Pa tudi po /noje so v Berolinu večkrat izražali bojazen pred rusko-francosko zvezo. Skušali so jo na razne na čine preprečiti. Nemški listi so Francijo Rusom strašno črno risali, včasi so se tudi posluževali groženja. Tako je „Kiilnische Zeitung" pisala, da se bode zazibal cel gozd bajonetov, ko bi se drznila Rusija sklepati zvezo s Francozi.
Jednak namen imelo je tudi objavljenje nemško-avstrijske zveze. Ce bode doseglo svoj namen, bode prihodnjost učila. Omenimo le, da francoski listi priporočajo, da bi se sedaj delalo na to, da se sklene rusko-francosko-angleška zveza. Sedanje angleško ministerstvo ni za tako zvezo, pa morda ue bode dolgo ostalo. Irske zadeve napravi jajo vladi velike težave. Lahko se torej zgodi, da čez nedolgo pridejo liberalci na krmilo in potem bi taka zveza ne bila nemogoča.
Po deželnih zborih.
Deželni zbor istrski.
(Konec.)
Delovanje istrskega deželnega zbora je neplodno. Večina držala se je in se še drži načela, katero spoštujejo tam preko luže" : „dolce far niente". Glavni nje posel, votiranje proračuna, obavi v dveh urah in do, kakor je dr. Volarič omenjal, deželnemu odboru, kateremu pravi dež. glavar „la nostra com-misione permanente" — „magnam cartam libertatis" !
Važneji predlogi, ki so prišli v obravnavo, izhajali so iz manjšine. Italijani imajo posebno taktiko. Nasvete manjšine pobijajo z vso zgovornostjo in s celo brezozirnostjo jih zavržejo. Oez leto, dve, predložijo jih v drugej obliki in vsprejmejo. Tako letos zakon o zboljšanji plač učiteljem, o urejenji njih kvinkveuij itd. V«ie to je že predlagal profesor Spinčić nekoliko obširneje. Predlagal se je in vsprejel zakon o pristojbinah pri kreditni banki — vsled interpelacije dra. Vitezica v državnem zboru. Izvolila se je enketa, da preišče način uprave zemljiško od -
Seveda sem na tako dovolj odkrito prijazno ponudbo takoj ga vsprejel za tovariša. Predstavljala sva se drug druzemu, po večerji sva v hotelski kavarni še popušila vsak svojo smodko, — jaz njegovo francosko, on pa mojo avstrijsko, „Regalia media", katera je prišla pri tej priliki do zaslužeue hvale. Zjutraj sva skupaj občudovala solčni vshod in po celem svetu slavljeni velikanski panorama. Na železnici iz Rigi-ja v Fitznau na štirikantonskem jezeru sva se smejala Angležu, kateri je proučeval svojega Baedeckerja „o krasnem razgledu" na tej strmi zobni železnici — in pri tem skoro popolnoma pozabil gledati iz odprtega vagona dotičnih krasot. (Takšnih angleških typov sem že več opazoval na svojem potovanji). Na parobrodu iz Fitznau v Fluelen — najkrasnejši del štirikantonskega jezera — mi ljubeznivi tovariš mnogo dopove o francoskih simpatijah do Slovanov ia do Avstrije, in če sem mu tudi slovesno in odkritosrčno pritrdil, ko je začel svariti pred prevelikim zaupanjem do nemškega prijateljstva, — sem ga vender moral na zadnje svariti, da ne smeva pozabiti zavoljo visoke politike na krasno naravo, kakor tisti Anglež so svojim Baedeckerjem. (Konec prib.)
veznega zaklada — vsled večletnega prizadevanja dr. Laginje. Enketa našla je, se ve, vse v redu, a dr. Laginja izdelal je svoje posebno, temeljito poro čilo in več ko čudno bi bilo, da se tudi ta zadeva ne bi uredila, toliko bolj, ker je vlada odposlala vanjo jednega svojih najboljih ha. uradnikov. — Zbor odobril je tudi enketo, ki jo je nasvetoval posl. Jenko, da se urede silno zamotane gozdne razmere v Podgradskem okraji, za katero se je tudi vlada izrekla. Uredili so se ali se še urejajo računi pri raznih občinah, cestnih odborih, bratovščinah, katere zadnje imajo veliko premoženja, in to vse vsled kritike manjšine, ki ne miruje, dokler ne spravi dež. odbora iz njegove letargije, da ne gre vse „tako po domaće", kakor je bila navada. Glede bratovščin ima posebno zaslugo poslanec Zamlič. Ta je v zadnjem zasedanji ostro prijel veČino tudi zarad zidanja poslopij za dež. urade. Deželni odbor trosi brez zmisla, zida i podira in porabil je že 100.000 gld. a niti dvorane ni in je ne bode za zborovanje. Zborovalo se bode še naprej v Polesinijevi cerkvi in najemščmo plačevalo. Toliko potrebe je v deželi za šole, vodo, ceste — tam bi trebalo trositi. Te Zam-lieeve opazke zbudile so celo Crisanaz-a, da je nepričakovano i ostro prijel deželni odbor, odnosno njega dušo dra. Amorosa, kateri da m nogo obeta, a ne ostane mož beseda.
Kakor vsako leto, bila je velevažna razprava o šolstvu. Vsako leto sklada večina svoje resolucije v tej zadevi, vsakokrat predlaga prof. Spinčič svoje, ki se bistveno razlikujejo od onih veČine. Takrat obsezajo Spinčieevi predlogi cel program šolskega nadzornika, ki mora vsled vladne milosti zapustiti mesto, na katerem je tako koristno, vestno, marljivo deloval!
Omenili smo že, da v Istri pridobivajo Slovani občino za občino. Te uspehe hoče italijanska ve čina uničiti s tem, da sklepa zakone o delitvi onih občin, kjer zgube Itdijani hegemonijo. Predsednik naznanil je, da zakon o delitvi Buzetske občine ni dobil sankcije, baš v ouej seji, ko se je obravnava jednak zakonski predlog glede Pazina. Dr. Laginja pobijal je poročilo odbora, ki Pazinske odnošaje tako neugodno riše, kakor bi bdi tam sami divjaki. Spinčič pa jih ostro zadene dokazujoč s številkami, kako so oni skrbeli za to občino, ki je bila do zdaj v njih rokah. Šolo obiskuje samo 230/o dolžnih, a od 15000 prebivalcev jih je 13O0O, ki ne znajo ni citati ni pisati!
Da se bo deželni zborbavil tudi z ministra Pra-žaka naredbo, je bilo pričakovati. Reklo se je, da minister nema pravico izdati take naredbe, naj jo prekliče. Zemljiška knjiga mora biti samo italijanska Dr Volarič in dr. Laginja prevzela sta isto borbo. Zadnji dokazal je, da ie hrvatski jezik od davna službeni i diplomatski jezik v Istri. Navaja dokument iz leta 1275 pisan latinskim, hrvatskim i nemškim jezikom. Ministra bi bili morali že kdaj vprašati, zakaj so zemlj. knjige  sestavljene samo italijanski.
Prej nego končujemo ta pregled o delovanji isteiskega deželnega zbora, naj omenjamo Še, da ital. vodje uvidjajo, da se jim stoli majejo in zato si za časa skrbe za sinekure. Izpraznjeno bilo je mesto tajnika pri deželni kreditni banki in prosil je zanj — deželnega glavarja namestnik dr. Atno-roso, vodja istrskih Italijanov. Dež. zbor mu ni dal tega mesta, nego imenoval ga je za 15 let ravnateljem banke z letnimi 2500 gld. plače (reete penzije).
Poslanci kmetskih občin morali so torej na njegovo mesto voliti deželnega odbornika. V tej skupini ima od 12 glasov manjšina samo 4, torej se volitve niti udeležila ni. A uadejajmo se, da bodo imeli čez dve leti Slovani v tej skupini veliko večino in torej tudi jednega deželnega odbornika. — Zora puca, bit če dana.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani S februvarja
Dunajsko meščanstvo ima daues shod, na katerem se bode sklenila resolucija proti koiitesi joiialni soli. Dolenjeavstrijska trgovska zbornica je že sklenila tako resolucijo. Nemško-avstrijska učiteljska zveza pripravlja spomenico proti konfesi-jonalui šoli, katero bode izročil poslanec Fuss zbornici poslancev.
\ nanje države.
Kako bodo ruski listi soddi Bisniarckov govor, še ne vemo. Prvo je o njem spregovorilo oti-cijozno „Novoje Vremja", ki ta govor hvali radi
njegove umetnosti, mirnosti in odkritosrčnosti. Ta list misli, da Bismarck Želi miru. Marsikaj bi se seveda dalo ugovarjati, a govor je predober in pre-jasm, da bi ga napadali. Nekateri stavki o Rusiji neso prav razumljivi. Kar je pa govornik rekel o časnikih ne velja le za ruske, temveč tudi za nemške in avstrijske. Nekateri stavki bo pa taki, da bi jih vsak ruski patrijot z veseljem ponovil, posebno globoko čut je izražal v konci govora.
Na shodu Mrhmke liberalne stranke je v nedeljo Ri8tić razvijal program liberalne stranke iz 1. 1883. Glavne točke tega programa so: balkanska zveza, avtonomna cerkev, politična svoboda, samostojnost ter varčnost v državnem gospodarstvu. Sklenilo se je v vseh volilnih okrajih postaviti svoje kandidate in povsod organizovati agitacijske odbore. Stranka se je izrekla za neodstavljivost uradnikov, izvzemši fizične nesposobnosti ali pa sodnijske razsodbe in sklenila osnovati svoj list „Srbska nezavisnost". Profesor Srećković priporočal je, da se Srbija skuša bolj približati Rusiji. Njegov govor je bil z živahnim odobravanjem vsprejet.
Turčijn je sklenila svoje brodovje v Itude-čem morji in Perzijskem zalivu pomnožiti za 5 ladij in so se že dotične vojne ladije tjakaj odposlale.
Iraiicttska zbornica je končala generalno budgetno debato. Sedaj se je pa začela specijalna. Vnanji dogodki bodo na republikance uplivali, da bodo složneje postopali.
1'iipt-žev nuncij na Dunaji je v soboto bil pohodil rusltoga veleposlanika in ostal dve uri pri njem. Kakor se sodi, je bil namen temu pohodu, da bi se zopet začela pogajanja mej Rusijo in Vatikanom.
V odseku n*'iiiNliO£a državnega zbora, kateri pretresuje socijalistično predlogo, stavil je \Vind horst  predlog,  da se naroči zveznemu sovetu, da izdela načrt zakona, s katerim se bodo nemški državni zakoni toliko premenili, da ne bode treba izjemnih zakonov. — "NVindthorst je že jedenkrat to predlagal v državnem zboru, pa je bil njegov predlog zavržen. Nič boljšega uspeha nema sedaj pričakovati.   Državni  zbor bode   podaljšal socijalistični zakon na dve leti brez vseh izprememb.   Vlada se bode pa tudi s tem zadovoljila. —   V predvčerajš-njej seji nemškega državnega zbora  govorili so razen Bismarcka član katoliškega centra Frank enstein, konservativec Helldorf, narodni liberalec Iienuigsen in naprednjak Richter.   Vsi so  govorili za vladno predlogo.   Richter je rekel, da ne odreko nobenih Žrtev, kadar gre za varnost države.    Nemčija ne želi vojne, kar najbolje dokazuje to, da nemški cesar sklepale defenzivne zveze. Njegova stranka bode glasovala za predlogo, da s tem podpre vladno mirovno politiko.
Dopisi.
Iz KijuM jane 7. februvarja. [Izv. dopis.] Beseda, ki jo je priredila Šišenska čitalnica v zimski pivarni Koslerjevi Vodniku na čast, se je jako dobro obnesla. Vsi obširni in okusno okrašeni prostori bili so napolnjeni. Doprsni kip Vodnikov z lavo rovi m vencem krasili so trobojni trakovi. Moški in ženski pevski zbori vršili so se vseskozi precizno in z efektom in so se morali ponavljati. Najbolj razvnela pa je občinstvo zadnja točka, Foerster-jev „Venec Vodnikovih in nanj zloženih pesnij". Muzikalni del izvajal je Stiaralov orkester na splošno zadovoljnost. Gospića Ivanka Burger-jeva deklamovala je Gregorčič evo „Domovino" prav dotoro, v burki „Sam ne ve, kaj hoče" pa so Blavni člani dramatičnega društva kazali izborno svojo spretnost ter predstavljali svoje uloge tako dobro, da se sme ta igra dovršeno imenovati. Ples bil je jako živahen in trajal je do ranega jutra, kadriljo pod g. Stare-ta vodstvom plesalo je nad 30 parov. Lep program, lepo društvo, dobra in skrbna postrežba uplivali so jako prijetno na vse navzočue, zatorej vsa čast Šišenski čitalnici!
Da bode poročilo popolno, omeniti mi je slavnostnega govora predsednika g. Fr. Drenika. V prav umestnih besedah spominjal se je Vodnikovega delovanja in po njem pričetega narodnega razvoja, omenjal, da je baš ta dan 30 let, odkar se praznuje Vodnikov spomin kot „narodni praznik", oziral se je po slovenskem svetu, naposled pa na Šišensko 150 članov broječo čitalnico, katerej naj bi kontingent pomnožili še Gorenja Šiška in Ljubljana. Potem bode Vodnik še ponosneje gledal na rojake in če-stilce svoje, potem bode napredek še večji in še naudušeneje se bode razlegal klic: Slava Vodnikovemu spominu! — V dolžnost si štejem, izrekati za prelepo slavnost vodstvu Šišenske čitalnice in vsem sodelujočim gospodičinam in gospodom najtoplejo zahvalo.
y» u naj a (!. februvarja. [Izv. dop.] Odbor za Gundulieevo slavnost sklenil je svoje račune in zadovoljen je ž njimi; v zadnjej sobi naše čitalnice seje naselil drug slavnosten odbor ki se v potu svojega obraza trudi, deluje in sklepa; „Slovenija" nameruje
namreč začetkom sušca prirediti velik koncert in vrli naši pevci kaj pridno že obiskujejo pevske vaje. —
Dne 4. t. m. imela je .Slovenija* svojo 5. redno sejo, koji je sledil pustno zabaven večer. V oficijalnem delu poročal je predsednik o smrti Ein-spielerjevi; v znak žalovanja vzdignila se je vsa zbrana družba. Dalje je omenjal, da je na prošnjo „Slovenije" bral g. o. dr. Konstatin Vidmar dna 30. januvarja zadušno mašo po ranjcem. Navzoči bili so pri tej maši tudi gg. državni poslanci dr. Ferjančič, Hren, Klun, Pfeiffer in dr. Poklukar, nadalje narodni zastopnik hrvatski g. dr. Amruš, direktor g. Kalandra, g. PogaČar, g. drd. Pukl in drugi. Mnogobrojno bilo je zastopano bratsko društvo „Zvonimir", tudi nekoliko članov srbske „Zore* udeležilo se je te zadušnice. Na zabavni večer „Slovenije" prišlo je dokaj starejših in starih gospodov in v jako mnogobrojnera številu „Zvonimirci". Po-sebuo razveselil je prihod tamburašev, koji so bili prostovoljno došli z namenom po svoje pripomoči k občnej zabavi. Poleg izvrstnih točk sviranih na tamburicah obstajal je vzpored iz petja, „umetnega* in »narodnega", šaljivih predavanj, šaljive loterije in „ Krokarja", „jedinega illustrovanega slovanskega na Dunaji izhajajočega humorističnega lista." Govorilo in napivalo se je še od slovanske in hrvatske strani in Še le ob jedni uri po polnoči razkropila se je vesela družba.
Oh — zabav tu sploh ne pogrešamo, pač pa
nekaj drugega!--Ker baš o denarji govorimo,
naj le še omenim, da prosilci za KnaffTjeve ustanove že jako težko pričakujejo časa, da se rešijo njih prošnje, ter se v tej zadevi najudanejše priporočajo gospodu superintedentu.
Iz Rndolfovegu 2. februvarja. [Izv. dop.] (Naše gledišče.) Prošlo nedeljo 20. januvarja, priredili so nam naši vrli diletautje na pač krasnem odru „Narodnega Doma" zopet predstavo, kaj lepe a tudi dolge igre: „PoŽigalčeva hči". Vsa predstava bila je ven in ven tako dovršena, da so bili poslušalci, kojih je bila dvorana do kraja polna, istinito presenečeni. Zato nečemo posameznih igralk in igralcev po imenu navajati ter rešitve njih nalog presojati, kajti igrali so vsi izborno.
Kar nam je pa vender odločna dolžnost, je to, da vsem gg. igralcem in igralkam javno najtoplejšo hvalo izrečemo. — Gospo, gospodičine, gospodje in vsi,   kateri   so  brez   najmanjše   lastne gmotne koristi  na našem   narodnem odru toliko trudite, najtoplejša Vam hvala. Osobito gre pa še hvala gospodoma,  katerih jeden z največjo požrtovalnostjo za to skrbi, da je oder glede kulisne tehnike, svečave itd. tak,   kakeršnega bi se v tako majhnem mestu,  kakor je naše, nihče ne nadejal; drugi pa zato, da se na tem odru res dovršeno krasne predstave uprizarjajo. Gospoda, to Vaju stane veliko truda, jeklene ustrajnosti, pa vse, kar Vama za to damo, je, da Vama rečemo: presrčna Vama hvala, ter da Vaju zraven še prosimo, navzlic vsem neprijetnostim uztrajati še dalje, kajti iz Vajinega truda nam narašča ljubezen do naše svete narodne stvari, nam narašča narodna omika, za katero nas naši narodni nasprotniki pač tako neplemenito zavidajo. Nekaj je pa pri našem narodnem odru želeti, in to je, da bi se sicer obširni dvorani še v ozadji galerija napravila.   V Rudolfovem je dosti prav dobro  narodnih Čutečih, toda revnejših meščanov, obrtnikov, rokodelcev kateri bi gotovo prav radi k gledišnim  predstavam prihajali, — pa neprijetno jim je naravnost v dvorano mej gospodo priti. Zakaj bi se torej tudi tem ne ponudila prilika, da bi tudi oni mogli  udeleževati se gledišnih predstav, ter se tako pošteno narodno radovati, narodno likati. Denar, katerega bi za napravo galerije treba bilo, bi bil pri še tako nizkih galerijskih ustopni-cah kmalu zopet povrnem
Iz ltiMlolfovega 4. februvarja. [Izv. dop.] Prijetnejše novice nam Novomeščanom pač nikoli nihče ne prinese, kakor čitalniški sluga, kadar začne trkati na vrata čitalniških udov s povabilom za prihodnjo gledališko predstavo v roci. Takrat nam začne srce nekako hitreje biti in napovedanega večera se veselimo prav po otročje. D&, gospod urednik, prav po otročje in tudi Vi, ki se pri teh le besedah malo po strani muzate, tudi Vi bi se veselili, da si tudi ste v Ljubljani z duševnimi užitki precej razvajeni.
Večer 29. januvarja bode nam ostal pač v živem spominu, večer, o katerem so nam naši izborni diletantje predstavljali „Požigalčevo hči". To
ni bila predstava no onem kopitu, po katerem se igrajo igre po manjših krajih, kjer trpi gledalec več ko igralec in kjer mu duša v jednomer trepeče, da bode igralec zdaj pa zdaj ob sapo. Naši diletantje hočejo biti merjeni z umetniško mero in le oster sodnik se sme predrzni ti izreči sodbo o njih. Čestitamo jim iz vsega serca, da jim je jedino le za umetnost in da zamečajo vsa ona efektna sredstva, brez katerih pokaženi igralci provincijalnih odrov ne morejo shajati. Igra gospice Pajničeve, ki je prevzela naslovno ulogo požigaIčeve hčere Rezike, je bila po vsem umetniški dovršena. Njen obširni glas se je vsled temeljitega premišljevanja prispodobu vsaki besedi, vsaki situvaciji. Na pokopališči pri pogrebu materinem videli smo jo potrto in božji volji pohlevno udano. Pri tem prizoru pač ni nihče pričakoval, da bodo iz ravno tega grla izhajali bolestni, razburjeni divji vskliki, ki so pretresali poslušalca v dnu njegove duše. Njen obup je poiskal gledalcu najskrivnejši živce njegovega srca. Kdo bi ne imel usmiljenja s to ubogo revo, ki ji je nako-pavala spridenost njenega očeta Vrabca (gosp. drd. Rosina) toliko gorja. Da, ta Vrabec je bila izvrstna kopija v grehih zastarelega požigalca. Gosp. Rosina ima za opazovanje človeških strastij jako bistro oko. Da, taki so zločinci, ki so obupali nad Bogom in ljudmi in tako omagajo pod butaro, katero jim je naložila osoda in ki je več prenašati ne morejo. Vrhunec je dosegla njegova igra v prizoru, ko se je začela Vrabcu vzbujati vest ter so ga jela preganjati strašila iz davno minulih dnij. V trepetanji poslušalčevem ima igralec najzanesljivejšega sodnika, je li ubral pravo struno ali ne. Ravno to naj bo rečeno tudi o predstavljavcu grobokopa (g. Zužeku). Le tako se morajo igrati častitljivi stari možje; pred tem starim Primožem se mora spoštljivo ukloniti še tako trdosrčen gledalec. V jedno vrsto s temi tremi je stavljati tudi igra gospe Virantove in gospice Cirile Razpetova. Gospa Virantova je pogodila Urško, brhkega in ljubosumnega dekleta, prav izborno. Vsak korak, vsak miglej je bil moj-stersk in njeno ulogo bi bili umeli, ko ne bi celo govorila. Iu gospa Leskovčeva! To je bila prava pravcata platuarica, kakeršnib vidimo okolu sebe vsak dan, na odru pa nikoli, — kajti te posnemati je težka stvar. Pa še nekaj druzega, gospod urednik! Uloge postarnih žensk delajo režiserjem pri dile-tautih največ preglavic, ker jih je težko oddajati, še težje pa igrati. Gospića Razpetova je to ulogo ne le z veseljem vsprejela, ampak je tudi ravno tako mojsterski izvršila ter s tem dokazala svojim vrstnicam, da je njen duševni obzor mnogo širši, kakor oni drugih gospic in da oder ni kraj, kjer bi se v prvi vrsti skazovale s svilnatimi in žametastimi oblekami. Storite to, ako Vam že ni drugače mogoče na venčkih in balih. Sploh bi ženska mladina v Novem mestu, kjer ni višjih izgojališč za ženske, ne pogodila slabo, ko bi z gledališkimi vajami nekoliko podprla svojo omiko. Te vaje bi bile zanjo najboljša deklamatorična šola, vzgoj niča dobrega okusa in salonskega nastopa. Skoro neverjetno je, da imajo nekateri ljudje v Novem Mestu o igranji nazore, ki bi delali minulemu stoletju čast. Češ, da se ne spodobi — s tem plaščem zakrivajo svoj strah in nesposobnost za javni nastop. Doslej so imele le hčere najodličuejših rodovin pogum pokazati se pred svetilnicami na odru.
Sicer pa — čemu bi posnemal glas upijočega v puščavi. Dovolite, gosp. urednik, da Vam omenim mimogrede (da dopis ne postane predolg) le še gospode igralce. GoBpoda Viranta (mladi Indijau) hvaliti, reklo bi se vodo v Savo nositi. Gosp. dr. Treo (Vrne) je letos semkaj prišedši že po prvih predstavah pridobil s svojim elegantnim igranjem vse občinstvo za-se. Izvrstno gledališko moč pokazal se je g. Soklič, ki je predstavljal topega mesarja Martina z drastično komiko in g. Rajer (konjar) dokazuje pri vsaki predstavi, da je v najrazličnejših ulogah povsod na svojem mestu. Tudi gosp. Kline (Tone) je svojo ulogo lepo izvršil in Če je morebiti kaka malenkost na njem grajati, zadeva ta graja ne njega, ampak vodstvo, ki take težke uloge naklada začetnikom na rame. G. Klinčevo igranje nam je zagotovilo, da smemo pričakovati od njega še mnogo.
S pohvalo moramo omeniti, da so se tudi pred-stavljavci manjših ulog g. Mlakar, Rozman, Novak in Helmich potrudili izvršiti svojo dolžnost vestno ter so igri doBti pomagali k tako sijajnemu uspehu. To je tem bolj hvalevredno, ker se posebno pri diletantih misli, da je majhna uloga nalašč za to pisana, da se slabo igra.
K sklepu še to! Hvala Vam izborni diletantje, oveselite nas kmalu zopet s kako predstavo če tudi Vam daje igranje mnogo truda in skrbi. Bodite prepričani, da izvršujete s tem dela krščanskega usmiljenja tu v Novem Mestu, kjer nas mori taka duševna Šuša.
Iz Ribnico 5. februvarja. [Izv. dop.] Kakor znano, je nas že pretečeno leto zapustil tedanji c. kr. okrajni živinozdravnik gosp. Perdan in se preselil v Ljubljano. S tem gospodom bili smo prav zadovoljni; bil je nam popolnoma vešč slovenskega jezika, rojen Kranjec, ž njim smo lahko občevali, nam je v resnici koristil, ker smo ga razumeli. Kmalu dobimo naslednika.
Za trdno smo prepričani, da nam slavna deželna vlada zopet imenuje moža našega slovenskega jezika popolnoma zmožnega, da bomo lahko ž njim gorili in ga v potrebi pozvali na pomoč. Ravno v Ribniškem okraji je živinoreja precej razvita in treba nam je večkrat zdravniške pomoči, pa kaj bi počeli z živinozdravnikom, s katerim ni moči govoriti, ki nas ne razumi ? Navezani bi pa bili na naše mazače, gotovo ne v korist gospodarstvu in živinoreji. Prav veselilo bi vse bivalce našega okraja, ko bi imele te vrstice kakšen uspeh.
Domače stvari.
— (Imunitet8ki odsek) izbral je glede vprašanja, se li imajo vsled tožbe državnega poslanca dr. L. Gregorca izročiti poslanci dr. Poklukar, Šuklje, dr. Ferjančič, Pfeifer, Klun, Nabergoj in dr. vitez Tonkli deželnemu sodišču v Ljubljani, svojim poročevalcem poslanca dr. Žačka.
— („Laibacher Zeitung") se je v pone-deljskem listu spet usedla na svojo rosinanto ter oblastno izrekla, da ne bode več polemizovala s „Slov. Narodom", z listom, kateremu ni mar za resnico. Sklep, ne spuščati se v polemiko, moramo le pohvaliti v njenem lastnem interesu ter sploh svetovati, da uredništvo ostane pri škarjah, tako se bode vsaj izognilo raznim blamažam, katere so listu nakopali v poslednjem času učeni in neučeni prostovoljni sodelavci. Odločno pa odbijamo natolcevanje, da nam ni mari za resnico. S tem očitanjem naj se „Laib. Ztg.u obrača na primer do tistih dveh učenih doktorjev, ki sta se tako silno norca delala iz našega vprašanja, zakaj ni bil zabranjen ples na strelišči, češ, da uredništvo „81. Naroda" bi moralo vedeti, da z dovolitvami javnih veselic nema opraviti vlada, temveč mestni magistrat. Ta dva učena gospoda doktorja naj „Laibacher Zeitung" pouči, da v Ljubljani javne veselice dovoljuje vlada, ne pa mestni magistrat, kateremu vlada le per videat naznanja dovolitve. Zares „rlihrende Naivitat" tistih dveh gospodov , ki bi pač morala to vedeti, ker sta v dovolj tesni zvezi z vlado.
— (Naš uradni list in kranjski odvetniki.) Odbor odvetniške zbornice kranjske imel je včeraj sejo. Kakor čujemo, je odbor jednoglasno sklenil, postopati dalje proti listu „Laibacher Zeitung", ker zmatra izjavo v včerajšnji številki tega lista kot nezadostno satisfakcijo za odvetniškega stanu surovo razžaljenje, prizadeto po uradnem listu.
— (Trgovski ples.) Odbor za trgovski ples se je čuda hitro takta naučil! Predvčerajnira še ni vedel, kaj se spodobi, danes pa že prav dobro v*. Kratka lekcija v včerajšnjem našem listu mu je tako temeljito pomagala. Ali pomagal mu je tudi slučaj, ker drugače bi se ne zgodilo, da so kar z jasnega priletela slovenska vabila na mizo slovenskih trgovcev! Bog zna, kdo je bil vlani tako previden, da je spravil nekaj slovenskih vabil. Ali faktum je, da se je te reserve hlastno polastil letošnji odbor in z novim taktom razposlal jih slovenskim rodbinam „Z novim taktom" pravimo, kajti vabljenci imajo v rokah vabila, na katerih se prav dobro pozna — vrtanje pušča zmirom svojo sledove, — da so se porodila v lanski sezoni, na katero smo že vsi pozabili. Vabila so torej jako Čedna in vzbujajo lepo pozornost na „novi takt"! V „Laib. Ztg." se gotovo že pripravlja odgovor na včerajšnjo našo notico; prosimo, da se odbor vzame tudi v zaščito zastran njegovega „novega takta"!
— (Sokolova maska rada) bode letos iz-vestno jako sijajna, vBaj po pripravah za njo in po splošnem zanimanji sme se tako soditi. Pomnoženi odbor za maskarado imel je že dve seji, danes zvečer ob 8. uri pa bode tretja, v kateri se bodo rešile še nekatere važne točke. Kolikor čujemo o raznih skupinah in kolikor prihaja glasov iz raznih krogov, bode lepa čitalniška dvorana vsa polna od-
ličnega in veselega občinstva, katero bode v naj prijetnejši zabavi in s pravo predpustno živahnostjo poslavljalo se od lahkoživnega Kurenta. Vabila ^e že razpošiljajo, ustopnice pa se bodo dobivale dne 12., 13. in 14. t. m. od 2. do 4. ure popolu Ine v prvem uadstropji Čitalnice Ljubljanske za »Sokole" po 50 kr., za člane Čitalnice Ljubljanske po 1 gold. Sicer so pa ustopnice po 1 gld. 50 kr. Nemaski-rane osobe plačajo po 50 kr. globe, izimii garde-dame in častnike.
— (Nove ustanove za kranjske dijake.) V Gorici nedavno umrši g. Wiederwol, rodom Kočevec, volil je 4000 gld. za ustanove revnim kranjskim dijakom brez ozira na narodnost. Blag mož torej ni posnemal tiBtega Stamptla z znanimi Kočevsko-nemškimi ustanovami.
— (Štipendistov) je bilo 1. 1886/87 na Ljubljanski gimnaziji 129, na Novomeški 13, na Kočevski 12. Povprek so znašale ustanove po Gl gld.
— (Na Ljubljanski realki) je znašala šolnina vsled Gautschevega zvišanja leta 1886/87 5600 gld. mimo 3212 v prejšnjem letu.
— (Najstarejše učence) je imela Kranjska spodnja gimnazija, kjer je a 3 učencev bilo starih 14 do 18 let.
— (Izjava „Glasbene Matice":) Z mnogih stranij nam prihajajo pritožbe, da vsi udje »Glasbene Matice" ueso še dobili izišlih društvenih muzikalij za leto 1887. Na novo sestavljeni odbor želi to stvar urediti in prosi vse tiste gospode, katerim se je ta nam gotovo neljuba neprilika pripetila, naj blagovole se pismeno ali ustno oglasiti pri našem predsedniku g. Franu Ravuiharji v Ljubljani. Odbor.
— (Osepnice) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zbolelo G moških, 3 ženske, 4 otroci. Ozdraveli 3 moški, 4 ženske, 3 otroci. Umrl 1 moški, 1 otrok.
— (Fotografija me sta Lož.) Gosp. Dra-gotin Žagar, fotograf v Prezidu, poslal nam fotografijo zgodovinsko znamenitega mesta Lož na ogled, s prošnjo, da jo v listu omenimo. Fotografija meri 28 :37 cm. in stoji vsak lično izdelan izvod na lepem kartonu 1 gld. 50 kr. Rojakom iz Loža in vsem, ki se zanimajo za naše zgodovinsko znamenite kraje, priporočamo omenjene fotegrafije.
— (V Cerkljah na Gorenjskem) bilje dne 5. t. m. jednoglasno zopet županom izvoljen tamošnji nadučitelj, posestnik, trgovec in narodni skladatelj gosp. Andrej Vavken, občinskimi svetniki pa Janez A h 1 i n , A. K e p i c in Aleksander Jenko.
— (Posojilnica na Krškem) je imela 5. februvarja svoj občni zbor; navzočnih je bilo 59 zadružnikov, ki so zastopali 108 deležev. Račun načelBtva in predlogi nadzornikov so se jednoglasno odobrili. Volili so se v načelstvo vsi prejšnji odborniki in kot tretji nadzornik je bil izvoljen namesto v Gorico se preseli vsega g. Seidl-a meščan g. Jos. Božič na Krškem.
— ( „ R u d e č i križ in njegov pomen za kinetsko ljudstvo") imenuje se drobna knjižica, ki razlaga in priporoča namene in delovanje te patrijotične družbe. V nemškem jeziku jo je sestavil graščak g. Srečko pl. Lenk na Raki, ki jo je tudi založil in jo namerava v obeh jezikih brezplačno po deželi razširjevati, poslovenil jo je g. Lapajne na Krškem.
— (Iz Kranja:) Dne 12. februvarja priredi Kranjska čitalnica maskarado, za katero bo delajo velike priprave. Kakor se čuje, je v Kranji samem zanimanje za to veselico jako živahno in pričakuje se mnogo ter lepih mask. Da so tudi gosti dobro došli, je samo ob sebi umevno. Da bo kolikor mogoče veliko smeha in zabave, prodajal bo odbor nemaskovanim šaljiva znameuja. Omenimo naj le še to, da bo pri plesu igral oddelek vojaške godbe domačega pešpolka.
— (Vabilo k sijajnemu plesu,) kateri priredi Bralno društvo na Krškem dne 12. februvarja 1888. leta v društveni dvorani. Svira godba vatro-gasnega društva iz Zagreba pod osobnim vodstvom g. kapelnika. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za društvene člane za osobo 50 kr., za obitelj 1 gld ; za neude za osobo 1 gld., za obitelj 2 gld.
Odbor.
— (Čitalnica Postojinska) napravi veselico na pustno nedeljo dne 12. t. m. v svojih prostorih. Spored: 1. Petje. 2. Sviranje na citre. 3. „Pouesrečena glavna skušnja", burka v jednem dejanji. 4. Srečkanje. 5. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. K prav obilni udeležbi uljupuo vabi odbor.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi bralno društvo .Sloga" v Šent Vidu pri Vipavi v nedeljo 12. februvarja 1888 v prostorih g. J. Bizjaka. Spored: 1. Dr. G. Ipavic: „Mrak", moški zbor z bariton solo. 2. S. Gregorčič: „V pepelnični noči", deklamuje g. D. Č. 3. I. pl. Zaje: „Zrinski Franko-panka", moški zbor. 4. „Jedno uro doktor", burka v jednem dejanji. 5. Rozman: „Nočni pozdrav", moški zbor z bariton-solo. 6. Šaljiva loterija. 7. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: za ude 20 kr., za neude 30 kr.; k plesu za ude 40 kr., za neude 50 kr. Dame so uetopnine k plesu proste. Odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 7. februvarja. Poslanska zbornica danes odobrila brez premembe predlogo o sladorninskem zakonu. K not/, predlagal, naj se vlada dogovarja z nemško vlado, da se nemško-avstrijska zveza inartikuluje mej državne osnovne zakone. Predlog vzbudil krohot na desnici. Pred sklepom seje odgovarjal Bac-quehem na interpelacijo glede refakcij, ki jih je severna železnica dovolila firmi Gutman. Nasvetuje se debata o ministrovem odgovoru v prihodnji seji. Nasvet odobren, zanj glasovali tudi Slovenci. Prihodnja seja jutri.
Sofija 7. februvarja. Princ Ferdinand se je danes popoludne vrnil s svojega potovanja po deželi.
Bukurešt 7. februvarja. Pri volitvah za zbornico je voljenih: 116 vladnih pristašev, 43 opozicijonalcev, 5 nezavisnih. Razen teh je 19 ožjih volitev.
Masava 7. februvarja. Včeraj zvečer spoprijeli so se neredni vojaki, varujoči nekatere ubežne rodove, z nekojimi Abesinci. Abesincev 6 mrtvih, 1 ujet, izmej Italijanov nihče ranjen.
Dunaj 8. februvarja. „Fremdenblatt" zanika vest, da se nameravajo sklicati delegacije v izredno zasedanje.
Feterburg 8. februvarja. „Journal de St. Petersbourg", govoreč o govoru Bismarcko-vem, misli, da se sme iz naglašanja čisto defenzivnega značaja avstrijsko-nemške zveze ob jednem pa iz stavkov, izražujočih brezpogojno zaupanje v besede ruskega carja, čegar miroljubni nameni so občno znani, sklepati, da je ohranitev miru solidno zagotovljena, kar bode, kakor se sme upati, v splošno olajšavo za vso Evropo.
Berolin 8. februvarja. Državni zbor vsprejel s 183 proti 95 glasom predlogo, da bode odsihmal trajala legislativna doba po pet let.
-^■»i^----- la1!
sam
.JJUBLJANSIII zvor
(1934—224)
»toj i
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tuj
ICi:
7. februvarja: Pri Mlonii: Faller ti Monakovega. — Strakosch, Toma«,   Hendl, Ortony, Lustig z Dunaja.  — Spitz iz Brna.
— Ilellnaan iz Gradca. — Maurič iz Trsta.
Pri Malici: Lowy, Konti, Fillnascher, Illek z Dunaja. — Eppich iz Kočevja. — Valentinursi iz Vidoa.
Umrli so v IJul>lj;iiii:
7. februvarja : Jožef Ravnahrib, tesar, 44 let, Tesarske ulice St. 3, za kozami. — Angela M;igerl, inarkerja hči, 4 mes., Opekarska cesta št. 25, za katarom v črevib.
— Ferdinand Kohler, sedlarja sin, 3 leta, Pred igriškem St. 2, za kozami.
8. februvarja: Viljelmine Doniijanovič, brivca hči, 2 mes., frospodske ulice it. 3, za kozami. — Karol Kotar, delavec, 67 let, sv. Petra cesta št. 28, za oslabljcnjem. — BUi Svetel, magaciner, 77 let, Ulice na Grad št. 12, za oslabljcnjem.
Tržne cene v Ljubljani
dne 8. februvarja t. 1.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „
Oves, .
Ajda, „
Koruza, ■ Krompir, -
Leča, n
Grab, -Fižol, Maslo, Mast,
Speb frišen
kgr.
ti
gl. kr.	Špeli povojen, kgr. .	jgl. kr.
5|e6		— ,64
4|06	Surovo maslo, „	1 1 —
3 74	Jajce, jedno :   .   , .	i- 8
2 44	Mleku, liter .... Goveje       meso, kgr.	!— 8
4 22		- 5 k
3 71	Telečje	— 54
,r) :si;	Svinjsko        , „	'— 54
2,67	Koštrunovo    „ „	—32
1 u		-145!
Ki-	Golob......	- 22
li -	Seno,   100 kilo.   . .	2 67
1 —	Slama,   „     „   .   . .	1 2j32
—J66	Drva    trda, 4 nuietr.	i 7140
— 54	„    mehka, 4	4 30
Meteorologično poročilo.						
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
m i -1	7. zjutraj 2. popol. \K zvečer	737*4 mm. 7366 min. 735'ft mm.	— 60° C — 2-6° C — 5-2° C	si. vzh. al. szh. si szh.	obl. obl. obl.	0*00 MB.
Srednja temperatura — 4*6", za 4-2° pod normalom.
ZD-u.n.a,jsl<:3- "borza.
dne 8. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.   78-15
Srebrna renta.....„ 7915
Zlata renta...... „   10820    — jj
5°/0 marčna renta ....     „    93-10     — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   86T—     — „
Kreditne akcije..... ,   27030     — ,
London......... 126 80    — „
Srebro........„     — •—     — „
Napol......... „     10-03«/, — B
C. kr. cekini .....     ,      599     — „
Nemške marke.....„     6217— „
4%, državne srečke iz 1. 1854    250 gld. 130 gld.
Državne srečke iz 1. 1«64 100   „ 165 „
Ogcrska zlata renta 4°/0   .....     97 „
Ogerska papirna renta 5°/0   •       ...     ^3 „
5'/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105 ,,
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 117 „
Zemlj. obč. avstr. 41/a0/0 zlati zast. listi . 127 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice      — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice      98 „
Kreditne srečke.....100 gld. 17« „
Rndolfove srečke.....10   ,,      19 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „      99 ,,
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 213 „
— danes
— gld. 78 —
— „ 79-30
— „ 108-.r)5
— . 93 —
— „ 868»—
— „ 268-80
— - 126-80
10 03«/, 5-98 62-22 V, — kr
»(
40 ,
n l
so
25 „ 75 „ 75 „ 50
Poslano.
(10-5)
najčistije lužno
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
i kaa izkušan llek proti trajnom kašlju plućevln« I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
IIIIV K K MATTONIJA
»      Karlovi vari i VVidn.
otenje prebavljenja
(pomanjkanje slasti, slabo prebavljenjo, zgaga i. t. d.), počasno menjavo snovi in njih nasledke (zabasanjo, napinjanje, glavobolje, trdovratno glavobolje, zlato ž'lo) ozdravi Lipp-mann-ov Karlabadakl šumeči prašek, naše najboljše domače zdravilo. — Dobiva se v skatljicah po 60 kr. in po 2 gld. v lekarnah. (636—6)
Štajersko vino
lastnega pridelka
dr. Jos.Waldh.err-ja.
Kovačansko vino
(Schmitsberger) (B1"5)
1 liter...........OO Itr.
Va litra...........92 „
Vi    n ..........18 «
Za vrnene steklenice se povrne: Za   1 liter...........8 Ur.
n  Vi litra...........« „
n    1U     »...........& 9*
v Heethovenovih ulicah št. O, -pri I*ctt*u Lassnilč-u,   Josipu   Itovdiu-u, Viktorji Schiffer-fi, Ivanu l/iiclcmann-u, «7. Huz-zolini-ju, v NemShih ulicah št. 4.
Dober prostor za kovača
odda se v Kranji pod aiestom h. št. 8, zraven dobi tudi vse kovaški« oro ije in dve sobi za stanovanje. Lahko je oženjen ali samec. Najemščine je 80 gld. na leto. — Dela bode dovolj, ker Kranj potrebuje dobrega kovača. (91-2)
}
------u»i
c>-—o
I
Estiti
L. EHRWERTH,
zdravnik za zobe,
v Gospodskih ulicah, h. štev. 1, ordinuje vsak dan od 9. do 5. ure.
Fopolnenje otlih zob  in ustavljanje umetnih zob vrsi se brez boloćinc.
ćl+>t>r-—r^4>Lr*i---r^l^pt----ža,£r
Zdravila za živino,
Si upa za živino.
neživih »lja, M
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav   konj in jirašičev. (600—15)
Konje varuje ta štupa trganja po črevili, bez gavk, vseh nalezljivi" kaznih boleznij, kašlj , jiluciiili in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste ter vzdržuje kunje debele, okrogle in iskrene. Krave dobo mnogo Mu -bre^a ndeka. Znmotek z raliilnim navodom vred velja kr.i 5 zamotkov t rabilnira navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
NiLJboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegn žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi i. _ t. d., pri otekanji uog, mehurjih na nogah, izvili j enj i, otišranji od sedla in oprave, pri suSici i. t. d., h kratka pri vseh vnatijih boleznih in hibah.
1 steklenica z rabilniin navodom vred stane lo 1 gld., 5 Steklenic i rabilnim  navodom vred samo 4 gld.
Ta zdravila se dobe pristna samo v
„LEKARNI TRNK0CZY"
a zraven rotovža v Ljubljani, od
IlazpoHil ju c»«  v Ha k   lian  po posli.
CACAOj
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki Jta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno rogistrovauo varstveno znamko in firmo. (800—62) DOltivu ft»e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likateB, v IJ u bljaiii pri g. C elru littNMuIk-n. Razpošilja se v proviucije proii poštnemu povzetja.
VlCTOR SCHMIDi A SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in coutr. razpoSiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (pole;* juž. kolodvora).
I 'm* ♦M* ♦ M♦ "M* •Jf • ♦ M• ♦ M♦ ♦ M•
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji strojariji
usnje, zlasti podplate,
ki se morejo k najboljšim prištevati. Lahko zagotavljam, da vsacemu postrežem s tako dobrim blagom in nizko ceno, da bode popolnem zadovoljen
Da je res, kar tidiin, sklicujem se lahko na mnogobrojne svoje naročnike, katerim že 18 let prodajam blago in so ž njim popolnem zadovoljni.
(85-2)
Gjuro Ružić na Reki.
izdajatelj in odgovorni urednik: Ur. Joaip Vošn jak.
LaBtnina in tisk -Narodne Tiskarne".