Poitniita phfaua v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO Cena posamezni številki Din 1'50. «ur«iwr—MTrHffT**!' rm% Č w*mrwwt»aaitfc: in —ti m miau 1 aia uyn?~j* m* Konstituiranje odbora Zveze gremijev. Včeraj so se vršile seje ožjega in širšega odbora Zveze trgovskih gremijev. Na seji širšega odbora je bil soglasno izvoljen za zveznega načelnika g. Vilko W e i x 1 , veletrgovec in načelnik gremija trgovcev v Mariboru. Za podnačelnike so bili izvoljeni sledeči gg.: I. J o s. J. K a v -č i c, veletrgovec in podnačelnik gremija trgovcev iz Ljubljane, II. R. S t e r m e c k i, veletrgovec in načel- Ne pozabite! Zopet se bliža čas inventur in bilanc, doba napornega dela v skladišču in pisarni, kateri sledi trenutek težkih razočaranj, pa tudi vzpodbujajočega zadovoljstva in veselja. Komur bilanca pokaže, da njegov trud v preteklem poslovnem letu ni prinesel zaželjenega in potrebnega uspeha, ne sme obupati, ampak mora dognati vzrok svojemu neuspehu pa se potem lotiti še z večjo vnemo dela. Dognati se mora vzrok bolezni in kdor pozna bolezen in njen izvoz, najde tudi lek. Popolnoma brezplodno je govoričenje o slabih časih in o krizi, kakor je brezuspešno in brezpomebno vpitje po odpomoči, katero naj nudi država ali še kdo drugi. Vsak se mora sam boriti proti slabim časom in proti krizi, vsak mora sam gledati, da odvrne posledice težkih časov od svojega podjetja. Toda neuspehu ali nezadostnemu napredovanju niso krivi vedno le zunanji vplivi, ampak mnogokrat nedo-statki v notranji organizaciji poslova-nja. Z letnim zaključkom se nudi najlepša prilika, da se odpravijo razni nedo-statki in izmenjajo zastarele naprave in načini poslovanja z novimi praktič-nejšimi in natančnejšimi. V mislih imam predvsem knjigovodstvo. To je vsakemu podjetju rav-notako potrebno, kakor so potrebni glavnica, kredit in odjemalci. Kdor hoče imeti res pregled in kontrolo poslovanja svojega podjetja, mora imeti sistematično knjigovodstvo in tako je le dvostavno. Takozvano enostavno knjigovodstvo, ki se mnogokje še porablja, čeravno ni niti najmanj na mestu, ni tako knjigovodstvo, ki bi res nudilo natančni pregled in kontrolo poslovanja in temeljne podatke za kalkulacijo in proračune. Le dvostavno knjigovodstvo je tisto sistematično knjigovodstvo, ki res nudi popolni pregled in strogo kontrolo. Le ta način je resnični prijatelj in svetovalec vsakega rednega in poštenega trgovca in podjetnika. Vsakomur priporočam takozvani amerikanski način knjigovodstva, lcer zahteva najmanj dela, omogoča najpo-drobnejšo delitev dela, je poraben za vsako podjetje od najmanjšega do največjega, pa nudi najhitrejši pregled. Opozarjam na predpise .trg. zakona, kojega čl. 28. pravi, da morajo proto-kolirane firme voditi knjige, iz katerih je razvidno poslovanje in položaj podjetja. Zakon res ne predpisuje načina knjigovodstva, pač pa jasno določa cilj knjigovodstva. Knjigovodstvo mora nuditi: L Podroben pregled premoženja v najširšem pomenu besede (tedaj vseh aktiv in pasiv) ob začetku poslovanja kakor tudi na koncu vsake poslovne dobe; 2. pregled in izkaz vseh prejemkov in izdatkov v vseh premoženjskih delih; nik gremija trgovcev v Celju, III. E. Hieng, veletrgovec in odbornik gremija trgovcev v Ljubljani. Blagajnikom je bil izvoljen g. J. Vero v š e k , veletrgovec v Ljubljani, a tajnikom g. Fr. Zehal, veletrgovec in načelnik gremija ljubljanske okolice. — Podrobno poročilo o razpravah na sejah širšega in ožjega odbora priobčimo v prihodnji številki. vMaammmBmmnmmaman -tit*" n^Mirnrfirrrrnrri '" * jsst 3. pregled kretanja in stanja vseh knjižnih terjatev in dolgov; 4. dokaz in izkaz tekom poslovne dobe doseženega dobička ali izgube. Knjigovodstvo mora potemtakem dajati v številkah pregledno sliko delovanja in poslovanja podjetja in v končnih številkah mora biti razviden uspeh tega poslovanja. Le v redkih slučajih je mogoče doseči to z takozvanim enostavnim knjigovodstvom. V resnici dosega smoter, ki ga predpisuje zakon, le dvostavno knjigovodstvo in kdor porablja ameri-kanski način, nima z njim nič več delu, kot pa s svojim enostavnim načinom, ki mnogokje povzroča vsled svoje pradedovske oblike mnogo pisare-nja. Vpoštevati moramo še to, da lastnik trgovskega, obrtnega ali industrijskega podjetja navadno ne dela in gospodari samo s svojim premoženjem, ampak tudi s premoženjem svojih dobaviteljev in drugih posojilodajalcev. Trgovec ali podjetnik je nekak upravitelj ne samo svojega premoženja, ampak tudi svojih upnikov. Zato pa ni samo po zakonu dolžan napraviti vsako leto zaključek, ampak zahtevajo koristi upnikov, da trgovec ali podjetnik napravi vsako leto obračun svojega poslovanja. Pripeti se lahko, da bo moral polagati obračun tudi pred sodnikom in če bi ne mogel dati natančnega in z dokazi opremljenega in podprtega obračuna, je v nevarnosti ne samo njegova stanovska in osebna čast in prostost, ampak tudi materijelna bodočnost! Redno ali sistematično knjigovodstvo nudi neštete in z ozirom na različne panoge trgovskega ali industrijskega delovanja tako različne koristi, da vseh ni mogoče našteti. Navajam le to, da edino le s iste mati čn o kn j igovod stv o, in tako je dvostavno, omogoča posredno in neposredno pregled celokupnega položaja trgovin^ ali podjetja in njegovih posameznih gran, vsakohipno ugotovitev višine oKveznostij in terjat-vij, nadzorovanja poslovanja nastav-ljencev, vzdržuje red in poštenje, kakor tudi omogoča ugotovitev donosnosti posameznih panog obrata. Posebno velike ugodnosti in prednosti nudi sistematično knjigovodstvo protokoliranemu trgovcu v davčnih, civilnopravnih in konkurznih zadevah. S sistematičnim knjigovodstvom se otreseš sitnarenja davčne oblasti in njenih pomislekov. Nešteto sporov in nesoglasij z davčno oblastjo bi odpadlo. Koliko potov, koliko nepotrebne jeze in razburjenja bi imel trgovec manj, ako bi lahko svoje trditve podprl z s i s tem at i čn i m kn j igo vodost v om. Oblasti morajo vpoštevati redno knjigovodstvo in na gospodarskih kro-gih je, da vcepijo oblastem ne samo v možgane, ampak tudi v kri prepričanje, da gospodarski krogi vršijo svoje državljanske dolžnosti in da se mora vpoštevati njihova čast, ugled in pošteno ime. Izpodnesti moramo tla denuncijant-stvu in nevoščljivosti, ki imata ravno v davčnih zadevah najugodnejša tla za svoj prospeh. Navajam še nekaj slabih posledic nezadostnega knjigovodstva. Brez sistematičnega knjigovodstva ni zanesljivega pregleda stanja premoženja, poslovanja in uspeha. Odprta so vrata pomotam in napakam, pa tudi tatvinam in poneverbam, ki se lahko vršijo dolgo časa nemoteno in lahko na zacL nje porinejo gospodarja v nesrečo ali propad. Za to imamo v življenju veliko dokazov. Brez rednega ali sistematičnega knjigovodstva smo brez važnega pripomočka v pravnih in davčnih zadevah. Po mojem prepričanju je knjigovodstvo življenska potrebščina vsakega rednega trgovca in podjetnika. črna knjiga beograjskih manufakturistov. 1 Beograjski manufaktur isti so si v | zadnjem času ustvarili povsem mo-: demo organizacijo za varstvo dovo-| ljenih kreditov. Dopisnik zagrebškega »Morgenblatta« si je to organizacijo podrobno ogledal in poroča o njej v eni zadnjih številk sledeče: »V poslopju beograjske trgovske zbornice ima navedena organizacija, ki se splošno naziva bojkotni oddelek organizacije manufakturistov, tri elegantno opremljene sobe, v katerih se posluje od 8. ure zjutraj do pozne noči. Organizacija ima 72 članov, ki so vsi beograjski grosisti manufakturne stroke. V organizaciji je izvedena železna disciplina, strožja kot vlada kjerkoli. Kdor se ne pokori, plača v prvem primeru 25.000 Din, v drugem primeru 50.000 Din in v tretjem 100.000 Din globe. Ako je potrebno še četrto kaznovanje, se ga za kazen enostavno izključi iz organizacije. Za presojo prestopkov obstoji posebno razsodišče, ki je do sedaj samo enkrat poslovalo. Z globo 25.000 Din kaznovani član, je ta znesek takoj plačal. Vsi člani organizacije so z njenim poslovanjem jako zadovoljni. Dolžniki so se sicer razburjali in poizkušali na vse mogoče načine, celo s pretnjo tožb radi žaljenja časti ali ipo tiskovnem zakonu onemogočiti akcijo, a železna volja vodilnih organov je premagala tudi te težave. V čem je torej skrivnost tega uspeha? Vsi člani organizacije se obvežejo prodajati po enakih pogojih in sicer na 60 dni prosto, pri čemur se podvržejo pristojnosti beograjskega borznega razsodišča, ali pa na 120 dni na menico. Na prošnjo dolžnika se more plačilo polovice terjatve podaljšati za nadaljnih 60 dni proti 9% obrestim. Ako dolžnik ne poravna terjatve v redu, mora upnik nemudoma to naznaniti organizaciji, ki odpošlje prvi opomin. Opraviči dolžnik svojo zamudo z boleznijo, slabimi kupčijami ali višjo silo, odloči organizacija v posebni seji, ali se mu dovoli moratorij, ali ne. Ako se dolžnik ne zmeni za opomin, ali se mu moratorij ne dovoli in kljub temu ne plača svojega dolga, se mu pošlje drug, skrajno energičen opomin, s pretnjo bojkota, ki se tudi dejansko izvede. Noben član ne sme, dokler se bojkot ne razveljavi in dolžnik ne plača starih dolgov, bojkotiranemu dolžniku prodajati blaga ne na kredit in ne proti gotovini. Na črno listo postavljeni trgovci morajo, Če le mogoče svoje obveznosti poravnati, sicer se poženo v konkurz ali pa morajo s kupčijami prenehati. Nekaj časa so poskušali zamudni plačniki dobivati svoje potrebščine iz inozemstva ali iz Zagreba, dokler niso bile obveščene o bojkotnem gibanju tudi druge organizacije, na primer društvo za zaščito upnikov v Zagrebu in v Novem Sadu, sekcija grosistov trgovskega društva v Sarajevu, udru-ženje grosistov porcelanske in kolo-nijalne stroke v Beogradu, spolek če-škoslovaškvch texstilniku v Pragi, glavna zveza avstrijskih trgovcev na Dunaju in Societa colomera Italiana v Milanu. Člani udruženja manufakturistov s.o prepričani, da se bo v treh mesecih,, tekom katerih se bodo stari dolgovi deloma odplačali, deloma pa odpisali v konkurznem postopanju, riziko v veletrgovini izdatno zmanjšal in da bo mogoče cene vsled tega primerno znižati. Udruženje izdaja članom dnevno tiskana poročila, v katerih so naznanjeni vsi trgovci, katere je bojkotirati in vsi, ki so poravnali svoje obveznosti in jih torej ni več bojkotirati. Kot naslednja etapa v okviru kreditne zaščite se namerava na novo ugotoviti kreditno zmožnost do višine lastne glavnice. Hoče se namreč sploh ugotoviti kreditno možnost vsakega detajlista in sicer tako, da vsak grosist naznani udruženju višino za odjemalce izstavljenih računov. Ako kdo izčrpa svoj kredit, ne dobi potem pri nobenem članu več blaga na kredit, dokler ni odplačal vsaj en del svojega dolga. Končno se hoče opozoriti interesente na imena zamudnih dolžnikov potom informacijskih pisarn in časopisja. Občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru. V nedeljo se je vršil v sejni dvorani mestnega magistrala v Mariboru ob dobri udeležbi, bilo je nad 140 delegatov, redni občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru. Zbora se ie udeležil imenom mariborskega velikega župana zadružni nadzornik g. Založnik, imenom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Pless in imenom obrtne oblasti g. dr. Rodošek. Načelnik zveze g. Bureš je otvoril in pozdravil zbor. Po pozdravnem govoru je izročil prvoboritelju slovenskega obrtništva g. Ivanu Rebelcu, katerega £je imenovala zveza ;na zadnjem letnem zboru častnim predsednikom in častnim članom, lepo, umetniško izdelano diplomo, povdarjajoč pri tem velike zasluge, ki jih ima g. Rebek za napredek slovenskega obrtništva. Odlikovanec g. Rebek se je zahvalil za odlikovanje ter je pri tem navedel nekaj interesantnih podatkov iz svojega delovanja. Spomnil se je prvega slovenskega obrtniškega sestanka na Štajerskem, ki se je vršil v Vojniku leta 1894 in katerega se je udeiežilo 7 obrtnikov. Prvemu sestanku so prav kmalu sledili drugi, boljše obiskani, vsako leto in tudi večkrat v letu, ki so dali temelj današnji obrtniški organizaciji. Navzoči so izvajanjem odlikovanca glasno pritrjevali. Nato je pozdravil zbor v imenu zbornice 'g. dr. Pless, ki se je v svojem govoru dotaknil vseh aktuelnih vprašanj, ki se tičejo obrtništva. Po- rviott'« zval je ob koncu navzoče zadružne načelnike, da se zveze tesno oklenejo, da pritegnejo vsakega člana k pozitivnemu delu, ker bo mogla zveza le s sodelovanjem vseh uspešno vršiti težke naloge, ki jo še čakajo. imenom velikega župana mariborske oblasti je pozdravil zbor zadružni nadzornik g. Založnik, ki je obširno govoril o nalogah zveze in zadrug. Zvezni tajnik g. Stajnko je podal izčrpno poročilo, v katerem so bile navedene vse važnejše akcije, ki jih je izvršila zveza v minulem poslovnem letu. Ključavničarski mojster g. Kumerc. iz Maribora je podal blagajniško poročilo ter poročal o proračunu, ki znaša ca. 26.000 Din. Zvezni izdatki so kriti z.zveznimi rednimi dohodki, s članskimi prispevki, koji naj zna- 1 šajo’ v prihodnjem letu po tri dinarje na leto za vsakega člana. Na predlog g. Novaka se je skle- j nilo, da je dati zveznemu odboru ab-solutorij. O ustanovitvi »Samopomoči« je po- ‘ ročal g. Novak. Po debati; katere so j se udeležili gg. Rebek, Vahtar, dr. ; Pless in Zadravec, se je sklenilo, da ; se ustanovi »Samopomoč« za mariborsko oblast, v okviru Splošne zveze. Glede organizacije, vplačil i. dr. se je sprejelo vsa določila »Samopomoči«, Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Na predlog g. dr. Plessa, da je potrebno izvoliti poseben odbor, ki vodi začasno vse posle »Samopomoči«, še je izvolilo v predlagani odbor sledeče gg.: Bureš, Kožuh, Novak, Podbreški iz Maribora, Holmec iz Celja, Veselko iz Ptuja, Trstenjak iz Št. Lenarta, Pe-perko iz Šmarij, Jančar iz Prevalj, I. Novak iz Slov. Gradca, Virjent iz Vranskega in Sulič iz Murske Sobote. O ustanovitvi Obrtne banke kr. SHS je podal nato obširen referat g. dr. Pless. Navzočim, ki so pazno sledili njegovemu poročilu, je ob koncu referata priporočal, da pri svojih zadrugah, v domačih obrtniških krogih marljivo agitirajo za banko ter ji pridobijo čimveč delničarjev, ker je le od vpisa delnic odvisna ustanovitev ekspoziture v Mariboru. Gg. Rebek in Zadravec sta ob koncu referata toplo priporočala vsem, naj bi ne zamudili prilike sodelovanja na ustanovi, ki bo velike važnosti za vsakega posameznega obrtnika, kakor za razvoj obrtništva sploh. G. Zadravec je nato poročal o anketi, ki se je vršila prošlo soboto pri velikem županu v Mariboru glede ustanovitve okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Med slučajnostmi se je sprejela po poročilu |g. Novaka ostra resolucija glede Splošne gosp. zadruge Delavski dom« v Celju. Razpravljala so se tudi še nekatera obrtno-pravna vprašanja, nakar se je zvezni načelnik po 4 urnem razpravljanju zahvalil navzočim za udeležbo in sodelovanje ter zaključil občni zbor. ŽREBANJE LOTERIJE DRUŠTVA »TRGOVSKA AKADEMIJA«. Društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani je s pristankom gospoda Velikega župana določilo rok za žrebanje srečk svoje loterije na dan 80. oktobra 1927. Preložitev žrebanja za nekaj mesecev je I ila potrebna iz tehničnih razlogov. Zanimanje za to loterijo je jako živahno predvsem zato, ker so pogoji izredno ugodni (dobitkov 885 cd 50 do 100.000 dinarjev, srečke po 10 Din). Treba pa je, da loterija ne bo dobičkonosna samo za kupce srečk, temveč čim uspešnejša tudi za društvo in njegovo akcijo za zgradbo trgovske akademije in podpiranje dijakov, ki se posvetijo višjemu trgovskemu študiju. Pozivamo zato vse zavedno trgovstvo in trgovske organizacije, ki so prevzele propagando in razpečavanje naših srečk, da tekom prihodnih mesecev, ki -so še na razpolago, razpečajo čim večje število srečk. Ne sme biti trgovca, ki bi ne kupil vsaj nekaj srečk tudi sam. Ako podpiramo druge dobrodelne akcije, storimo svojo dolžnost tudi tu, ko gre za našo lastno stanovsko stvar. Našo javnost pa prosimo, da že v lastnem interesu posega po srečkah naše loterije, ki obeta pri nizki ceni srečk tako veliko število in tako visokih dobitkov. TOVARNA DROŽI. Pisali smo, da je v sladkorni tovarni v Crvenki udeležen češki kapital. Njena tovarna špirita spada med največja tovrstna podjetja v Jugoslaviji. Sedaj beremo, da bo tej tovarni priključila še novo tovarno droži, zopet ob udeležbi češkoslovaških interesentov. Pogajanja o strojni opremi podjetja so v polnem teku. ITALIJANSKA TRGOVSKA BILANCA. Sedaj priobčeni izkazi o italijanskem izvozu in uvozu v prvi letošnji polovici j kažejo poslabšanje tudi v primeri s prvo j lansko polovico, ki se je zdela izjemna, j Uvoz je znašal 14.300,000.000 lir, izvoz j 8.300,000.000 lir; pasivnost izkazuje torej | 6 milijard lir. V primeri z letom 1925 se j je izvoz sicer zelo dvignil, še bolj pa uvoz, in posledica tega je gori označena večja pasivnost. PROMETNA KONFERENCA V ŽENEVI, j Od 15. do 20. decembra se bo vršilo v Ženevi pri Zvezi narodov posvetovanje pododbora strokovnjakov o ureditvi kombiniranega transporta med železnico in drugimi prometnimi sredstvi. Prvi namen posvetovanj bo ta, da pripravijo zvezo med transportom po železnicah in ladjah ter med transportom -po železnicah in avtomobilih. Ne bo dolgo in bo treba pripraviti kombinacijo za transport železnic, avtomobilov in ladij na eni ter aercplanov in zračnih ladij na drugi strani. * esmestssesB >SUDDHA< f— —^ -ij •RADE MARK C ______________ Akti piješ „(2uddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj! Po sklepu pogodbe dani zne- j sek ni ara, tudi če ga pagod-nika dogovorno označita za aro. Iz sodne prakse. Dne 1. I. 1924 se je sklenilo pravno opravilo, ki ga je tožnik potrdil pismeno istega dne na naslov tožencev, češ, da kupi t. zv. S.-ovo posestvo za svojega brata I. B.-ja eventuelno za J. R.-a, izključen je pa A. P.; od kupnine 200.000 Din plača polovico tekom 14 dni, ostalo najkesneje do 1. maja 1924; če hi druge polovice do tega roka ne plačal, se zviša kupnina na 210.600 Din. — Tožnik pa v 14 dneh ni mogel zbrati toliko gotovine, da bi plačal prvo prvo polovico kupnine. Po toženčevih navedbah mu je prinesel dne 16. I. 1924 na račun samo znesek 50.000 Din, češ da banka nima gotovine, je izjavil, da je on sam kupec posestva in je toženca prosil, naj se zadovolji s prvim naplačilom 50.000 Din. Toženec je izjavil, da mu posestvo proda, da pa vzame znesek 50.000 dinarjev kot aro. Tožnik je bil s tem zadovoljen in se mu je o tem znesku izdalo potrdilo, v katero se je izrečno, vpisalo, da je ta znesek ara. Plačilo ostanka kupnine je bilo pogojeno za najkesneje do 1. maja 1924. Ko pa tožnik tega pogoja ni držal in ostanka kupnine ob dogovorjenem času ni plačal, je toženec izrekel aro za zapadlo, o tem tožnika obvestil, a posestvo drugemu prodal. Tožnik pa temu postopanju s plačanim zneskom ne prizna veljavnosti: trudil so je po vseh močeh, da dobi potrebno gotovino, kar se mu pa radi denarne krize ni takoj posrečilo; sredi junija je pa po drugih ljudeh izvedel, da je toženec posestvo že drugemu prodal, ne da bi njega poprej na to opozoril, ne da bi dal kak naknadni rok; sicer pa plačani znesek 50.000 Din ni bil ara, temveč le naplačilo na račun kupnine, ker taka ara ni običajna. Zahteva torej, da mu toženec p.ovrne 50.000 Din s 5% obrestmi od dne plačila tega zneska. Pravdno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. V svojih razlogih izvaja, da dogovor z dne 1. I. 1924 ni bil dokončna kupna pogodba po §§ 861, 1062 o. d. z., radi tega je upoštevati pri rešitvi tega spera samo dogovor z dne 16. I. 1924. Ta dogovor pa je bil dokončen in končnoveljaven v smislu, da je tožnik kupec posestva, da pa je toženec vzel ta dani plačani znesek 50.000 Din z izrečnim pritrdilom tožnika kot aro, a da je bilo pogojeno plačilo ostanka kupnine do 1. maja 1924. Čim pa to stoji, je toženec po § 908 o. d. z. bil upravičen, v juniju posestvo drugam prodati in tožnikovo aro obdržati. Saj tožnik sam prizna, da kupnine do 1. maja 24 ni plačal in da bi jo tega dne ne mogel plačati. Tožnik torej krivdo-ma pogodbe ni izpolnil. Saj se je vrhu-tega celo dognalo, da je še pred 16. I. 1924 dobil posojilo, večje od dolgovane kupnine, ki ga je pa uporabil za druga plačila. Ker tožnik nadalje tudi prizna, da je toženec šele 28. junija 1924 prodal posestvo drugemu, je brez pomena njegov prigovor, da mu toženec ni dal naknadnega roka, da plača kupnino, kakor je tudi dognano, da ga je toženec obvestil, da izreka aro za zapadlo. (Konec prih.) Sladkor. Že več tednov trajajoča trdna tendenca na svetovnem sladkornem trgu se je v zadnjem času popolno izrazila. Pri podatkih o posameznih državah smo že večkrat pisali, kako so tu ali tam cene zvišali (prim. Ogrsko in Češkoslovaško). Na trgih v Londonu-in Newyorku se je pojavilo tako dviganje cen, kakor prej že v treh letih ne. Neposredni povod za rastočo tendenco je dalo poročilo, da je kubanski predsednik odlok o omejitvi produkcije že izdal in da je pritrdil sklepu farmerjev za znižanje produkcije na maksimalno kvoto 4,500.000 ton. Ta vest se je pojavila najprvo v Newycr-ku in so jo kmalu nato potrdili razni sladkorni statistiki, slednjič znana tvrdka Willet and Grey. Za prihodnje leto sta ta dva statistika za Kubo že vstavila številko 4,500.000 ton. Oziraje se še na druge manjše korekture cenita omenjena statistika letošnji primanjkljaj na več kot 1 milijon ton. Ta zmanjšana produkcija se bo v preskrbi prihodnjega leta gotovo poznala in pride za sladkorne trge tembolj v poštev, ker se tiče v prvi vrsti onih dežel, ki s svojimi velikimi in za eks-port razpoložljivimi previški neposredno vplivalo na glavne sladkorne trge, torej na Kubo, Javo, Češkoslovaško i. t. d. Evropskemu sladkornopesnemu pridelku vreme zadnjih dni ni bilo ugodno. Magdeburški statisti!: Licht je znižal svojo cenitev o sladkornem pridelku Nemčije od 1,890.000 ton na 1.675.000 ten, t strokovni krogi ozna-čajo tudi to številko za previsoko. Ker prisodita Willet and Grey Nemčiji še 1.700.000 ton, se bo manjša nemška produkcija zrcalila slednjič v še bolj znižani ceni teh dveh statistikov. Do konca oktobra so predelale nemške sladkorne tovarne 13‘83 % pese, lani do konca oktobra 13'88 V2, leta 1924. pa 13'86 %, torej v vseh treh letih prav isto količino. Češkoslovaška produkcija je bila pa že prej tako nizko cenjena, da sedaj ni potrebna nobena korektura. Govori se o 7,019.000 tonah. Vzemši to številko za podlago, vidimo, da bo znašala za eksport v poštev prihajajoča količina letos samo 625.000 ton, dočim je znašala lani 1.100.000 ton. Gotovo je, da se bo ta zmanjšani znesek v češkoslovaški plačilni bilanci občutno poznal. Nekoliko bo deficit izravnan po višjih cenah, a i ne tako, kot bi mislili, ker so velik del i prodali še po starih cenah, na podlagi j višje produkcijske cenitve. LISTEK. Univ. prof. dr. Metod Dolenc: Kako naj se uredi kazensko zakonodavstvo glede bankrota? (Konec.) »Prosto bankrotstvo« pa je po § 337. opisano dobesedno tako-le: »Konkurzni dolžnik se kaznuje radi prostega bankrotstva :s strogim zaporom in 7, izgubo državljanske časti: 1. ako je 's svojim razsipnim življenjem ali prekomernimi hišnimi potrošiti postal prezadolžen; 2. ako‘je svojo trgovino zanemarjal in predpisane ali po naravi posla potrebne knjige neredno vodil; 3. ako je opustil napraviti letno bilanco svoje trgovine; 4. ako je nove dolgove napravil, potem ko je iz bilance videl ali videti moral, da njegova imovina ne zadostuje za plačilo niti polovice dolgov; 5. ako se je spustil v borzne ali druge spekulacije, ki ne stoje v sorazmernosti z njegovim imo-vinskim stanjem.« Ako hočemo sedaj izluščiti iz tega določila predpogoje za kaznivost radi prostega bankrotstva, pridemo na — velike težkoče, na nerazrešljive uganke. Gre pač za zločin, ki . ga poznamo v zakonodaji, ki dandanes pri nas še velja, kot »malomarno krido«, Iti se da storiti na razne načine, samo da ne sme biti pri tem namena, oškodovati upnike. Da gre za delikt iz malomarnosti, povdarja naš sedanji zakon že v samem naslovu (t. zv. marginalni rubriki), kakor tudi še izrečno v besedilu posebej. Tu je vse jasno, kaj se hoče kaznovati. Glede vladinega predloga za nov kazenski zakonik se moramo takisto najprej vprašati, kako stoji vprašanje krivde, ali treba naklepa (dolus), ali zadošča malomarnost (culpa). V tem pogledu pa ima vladin načrt za bodoči kazenski zakonik v svojih uvodnih določilih neki generalni predpis, ki se glasi: Vsako dejanje je po zakoniku kaznivo le tedaj, ako je storjeno naklepno (doloz-no), razen, če zakonito določilo izrečno dopušča, da se kaznuje tudii za primer, ri-de Cruzeiro, pri čemer bodo naredili relacijo 1 cruzeiro — 3 milreise. — Ogrska tovarna čevljev Armin Berecz je s pasivi treh milijard kron naznanila prisilno poravnavo. — V vodstvu Dunajskega velesejma d. d. je nastala sprememba; odstopil je predsednik Hofmuth in odstopili bodo še drugi. Vzrok so notranje tež-koče in napadi časopisja na sejmsko vodstvo. — S 1. decembrom stopi na Poljskem v veljavo nova vozna tariia za blago; zvišanje bo znašalo povprečno 8 odstotkov. — Poljska produkcija soli je znašala v prvih letošnjih osmih mesecih 213.500 ton, lani 207.000. leta 1924 142.000 in leta 1913 234.000. Številke za produkcijo popolike v odnosnih mesecih so bile? 135.000, 127.000, 47.C00 in 40.000. — Češka hipotekarna banka je imela na koncu oktobra hranilnih vlog na knji-. žice 186 milijonov Kč, na tekoči račun 340 milijonov Kč, menic 145 in vrednostnih papirjev 263 milijonov Kč. Gospodarska statistika Rumunije. Pod naslovom »Die Wirtschaftsstatistik Ru-maniens« je izšla v založbi »Wirtschaft-liclie Mittelstelte«, Hermanstadt-Leipzig, brošura z rumunskimi gospodarskimi statistikami. Sestavil jo je dr. Fred Sigerius. Na 100 straneh so pedane v pregledni obliki najvažnejše številke iz vseh. gospodarskih panog Rumunije. V prvi vrsti je knjižica namenjena nemški gospodarski propagandi v Rumuniji. =111111— V eletrgovina v ta v Iijtatoajanl priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje moko in | deželne pridelke raznovrstno III rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. CENIKI NA BAZPOLAOOl Sl '»min III- od volje storilca; če ga storilec naravnost namenoma povzroči, hoče upnike oškodovati! Torej treba pri ločitvi pojmov lažnega in prostega bankrotstva vseskozi podčrtavati moment — malomarnosti. Naš načrt tega ni storil. Pač pa so storili to konkurzni red za Nemčijo že 17. maja 1878. leta, pri nas veljajoča ces. nared-ba z dne 10. decembra 1914 in tudi — lo bodi posebej povdarjeno — češkoslovaški načrt za novi kazenski zakon. Slednji načrt pa se odlikuje tudi še v marsičem drugim. Odpravil je namenoma naziv »bankrot« in sicer zato, ker ni, da bi moralo priti do konkurza, če naj kaznivost nastopi. Ne gre samo za primere, ki so tudi v načrtu naše vlade vzeti v misel, namreč, da se konkurz ne otvori radi nekritja konkurznih stroškov. Pride lahko tudi do kaznivega dejanja, Ujer pri navideznih mahinacijah dolžnika, ki hoče upnike opehariti, imovinsko stanje ni pasivno tako, da je konkurz le navidezen; lahko pa se stori oškodovanje upnikov tudi, če n. pr. dolžnik uniči svoje zaloge z namenom upnike oškodovati, torej brez goljufivega postopanja, ki je za vsak bankrot idejno potrebno. Češkoslovaški načrt je nadalje — v nasprotju z našim — poskrbel, da se sme kaznovati oškodovanje navedene vrste tudi, če gre le za enega samega upnika. Po našem načrtu ne bi bil zaščiten tisti, ki je dolgove vseh drugih upnikov pokupil in postal z voljo dolžnika edini upnik z edinim dolgom. Glede »prostega bankrotstva«, ki ga naziva češkoslovaški uačrt »malomarno oškodovanje upnikov«, pa se češkoslovaški načrt ne postavlja na stališče, da navaja (kakor naš) načine kaznivega postopanja določno, ampak navaja jih le primeroma. To stališče je pravilno. Enako pravilno pa jo tudi, če češkoslovaški načrt ne utosnujo kaznivosti pri napravljanju dolgov po zaznatvi prezadolženosti, kakor naš, sa-mo za primer, da aktiva ne dosežejo polovice pasiv. To docela ponesrečeno določilo o pogoju za kaznivost pri prostem bankrotstvu je prišlo v vladni načrt iz še sedaj veljajočega srbijanskega kazen-sega zakonika, v tega pa iz francoskega takrat veljajočega code de commerce. Sedanji vladni načrt pa se ne ozira na dejstvo, da je preosnovani francoski code de commorce pogoj kaznivosti — t. j. za 50% pasivna bilanca — že davno opustil. Imajo tak pogoj še v Argentiniji, res, ali na Francoskem, v Nemčiji, Avstriji, Ogrski itd. so ga že pred svetovno vojsko iz zakonodaje izkrcali in v naši državi ga ni nikjer,- razen v srbijanskem in črnogorskem kazenskem zakoniku. Mislimo, da bi pač zelo blagodejno vplivalo na moralo trgovcev in zato tudi na njihov kredit, če so to nesrečno določilo izbacno iz našega bodočega kazenskega zakonika. Češkoslovaški načrt, ki je pač strog na e,no stran, na drugo pa tudi ne dovoljuje, da bi se preganjalo trgovca že pri vsaki navadni malomarnosti, izrečno zahteva, da mora biti nenameravano oškodovanje upnikov zakrivljeno iz grobe malomarnosti (hruba nedvalost, grobe Fahrlassigkeit). To se pravi, dolžnik se mora že zavedati, da s svojim neekonomičnim ponašanjem utegne oškodovati enega ali več upnikov. Samo nepazljivost, lahkomišljenost brez takega zavedanja naj me zadostuje za kaznivost dejanja. Tudi v tem pogledu mislimo, da imajo Čehi prav! V. Lahko bi naštevati še druge teh- nične hibe našega načrta, kot n. pr.: § 340. govori o »konkurznem dolžniku, ki hoče doseči prisilno poravnavo«, da-si hi redaklerji ob predložitvi poslednjega načrta morali vedeti, da instituta prisilne poravnave od 31. marca 1925 v naši državi nimamo več; § 343. govori o ublaževanju kazni poleg strogega tudi navadnega zapora, dočim v vsej materiji o bankrotstvu (§§ 336.—345.) niti enkrat navadni zapor ni zagrožen. Lahko'bi podali tudi še nadaljnih določil, ki so manj posrečena nego v češkoslovaškem načrtu. Pa zdi se nam, da povedano zadostuje v splošno orientacijo o duhu določil in njihovi tehnični izvedbi v vladinem načrtu, ki je že predmet parlamentarnega razpravljanja. Merodajni činitelji pa naj bi malo razmišljali, ali ne kaže v dvanajsti uri zahtevati revizijo določil o bankrotstvu in jih popolnoma prilagoditi stališču,ki ga mislijo zavzeti Čehi. To bi pač blagodejneje vplivalo na naše internacionalne ekonomične prilike, kot pa vztrajanje pri pokazanih docela zastarelih določilih iz srbijanskega kazenskega zakonika. Štev. 141. nv^miuj ms v^o^,r.,-. Po svetu. Ob zatvoritvi sej pripravljalnega odbora za svetovno gospodarsko konfereneo je poudarjal predsednik Theunis izredni pomen konference, ki se bo sestala 4. maja 1927; dejal je, da je to zgodovinski mejnik. — Valutarični položaj Poljske banke se je v zadnjem času zelo zboljšal. Banka in njene fili-jalke so nakupile v zadnjih tednih večje zneske inozemskih valut. Kovinsko kritje obtoka bankovcev znaša sedaj nad 40 odstotkov. — Množijo se vesti o evropskem dogovoru glede cinka. — V Baku so dobili nov vrelec nafte, ki daje na 24 ur 36.000 pudov nafte. — Sl. decembrom se zvišajo na poljskih državnih železnicah blagovne in osebne voznine za ca 10 odstotkov. — Belgijci so posodili poljskim državnim železnicam 3000 premogovnih vagonov; obenem so si izposodile štiri poljske premogovne družbe pri avstrijskih, švicarskih in norveških zasebnih železnicah 2100 vagonov. — Pri Leningradu se bliža dograditev novega trgovskega pristanišča zaključku. Pristanišče bo služilo v prvi vrsti rastočemu izvozu lesa in bodo zato v njegovi bližini napravili žage in predelovalnice lesa. — Do 10. decembra, ko se začno v Parizu nova pogajanja glede pristopa k železnemu kartelu, upajo Cehi, da bodo imeli svoje predloge že pripravljene in da se bo dosegel sporazum tudi s tvrdko Hahn. — Iz Rio de Janeiro prihaja poročilo, da se je brazilska zbornična komisija soglasno izrekla za povrnitev nemške lastnine, med vojsko konfiscirane. Izvzete od tega sklepa so pa ladje, ki so jih zaplenili v brazilskih pristaniščih v začetku vojske. — Proračun občine Dunaj za leto 1927. izkazuje 424 milijonov šilingov dohodkov in 481 'A mil. šilingov izdatkov. — Bolgarska trgovska bilanca izkazuje za oktober aktivnost 70 milijonov levov. Uvoz se je v primeri s septembrom izdatno znižal in je znašal samo ca 21 milijonov kilogramov (vagoni, avtomobili itd.) v vrednosti ca 530 milijonov levov. — V oktobru so konkurzi na Nemškem spet nekoliko narasli in so se dvignili od 238 na 248, Dvig se tiče v prvi vrsti manjših podjetij. — Nemško državne žcleziyco so imele v prvi polovici potekajočega leta veliko nazadovanje dohodkov, v drugi polovici se je pa blagovni promet zelo pomnožil. Skupni blagovni promet bo za letom 1925 zaostal, še bolj pa osebni promet. — Osrednja zveza češkoslovaških sladkornih industrijcev priobčuje zaključek povpraševanja pri tovarnah republike. Kulturni areal, obdelan s sladkorno peso, je letos za 17‘16% manjši kot lani; predelane pese bo za 29’32% manj, v absolutnih številkah za 25,870.000 meter, stotov. Produkcija sladkorja z 10,190.000 meter, stoti je za skoraj 5,000.000 stotov pod lansko, oziroma za 32 52%. — Kartel plovbe po Labi hočejo razširiti. — Poljaki hočejo napraviti sindikat cementa, ki naj bi obsegal vse poljske tovarne cementa. Vodil bo domači trg in bo iskal zvez z inozemstvom. — Brž ko se bodo končala trgovska pogajanja med Poljsko in Nemčijo, se bodo začela pogajanja med Poljsko in Avstrijo. Avstrija zahteva od Poljske one uajvečje ugodnosti, ki jih je že dovolila Češkoslovaški. — Angleži so nakupili v kotlini Donca (Ukrajina) za 100.000 funtov premogovnega katrana. Tudi Avstrijci so nakupili večje množine katrana. — Dosedanje štiri zveze poljskih vcletržcev z železnino so se združile v centralno zvezo; njih sedeži so bili Katovice, Poznanj, Varšava in Krakov. Posle bo vodila dosedanja zveza v Katovicah. — Japonska šteje s kolonijami 83 milijonov prebivalcev Ljubljanska borza. Torek, dne 30. novembra 192(1. Vrednote. Invest. pos. iz 1. 1881, den. 77, bi. 79; loter. drž. renla za vojno škodo, den. 336; zast. listi Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22;Celjska posojilnica, den. 195, bi. 199, zaklj. 198; Ljublj. kred. banka, den. 140; Merk. banka, Kočevje, den. 100; Prva hrv. štedioni-ca, Zagreb, den. 870, bi. 875; Kred. zavod, Ljubljana, den. 170, bi. 180; Strojne tovarne, den. 100; Trb. prem. družba, den. 325; papirnice Vevče, den. 110; Stavbna družba, den. 55, bi. 65; Šešir, den 104. illago: Les: Deske (smreka, jelka), 40 mm, 4 m, od 16 napr., monte, feo vag. meja, 1 vag., den. 495, bi. 495 zaklj. 495; deske (smreka, jelka), 28 in 38 mm, 3 m, od 16 napr., monte, fco vag. meja, 1 vag., den. 490, bi. 490, zaklj. 490; bukovi plohi parjeni, ostrorobi, očeljeni, paralelni, od 27, 40, 50, 60 mm, od 2 m napr., 80% = la, 20% = Ila, fco vag. meja, 1 vag., den. 1150, bi. 1150, zaklj. 1150; bukovi plohi, neparjeni, ostrorobi, paralelni, očeljeni, od 27, 40, 50 mm, od 2 m napr., 80% = la, 20% = Ila, fco vag. meja, 1 vag., den. 1000, bi. 1000, zaklj. 1000; bukovi testoni, od 10 do 30, orig., fco vag. Sušak, 15 vag., den. 540, bi. 540, zaklj. 540; bukovi plohi, neobrobljeni, od 80, 90, 100 mm, od 2 m, od 16 naprej, monte, fco vag. meja, 1 vag., den. 510, bi. 530, zaklj. 510; bukovi železniški pragovi: 2.51—2.60 m, 23/24 X 1814/14 X 14, leo vag. meja, 1 vag., den. 39, bi. 39, zaklj. 89; 2.45 do 2.50 m. 22/23 X 12%/13, fco vag. meja, 30 vag., den. 33, bi, 33, zaklj. 33. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, 75/76, fco vag. nakl. post., bi. 295; koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post., bi. 155; koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl. post., bi. 140; koruza, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. post., bi. 145; ajda prekmurska, fco vag. nakl. post., bi, 335; rž, 71/72, 2%, fco vag. nakl. post,- bi. 225; ječmen krmilni, 62/63, fco nakl. pbst., bi. 170; ječmen krmilni, 73/64, fco vag. nakl. post., bi. 180; ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. post., bi. 192.50; oves, fco vag. nakl. post., bi. 160; otrobi drobni, fco vag. nakl. post., bi. 125; fižol beli, 3—4%, fco vag. nakl. post., bi. 175; fižol rmeni, 3—4%, fco vag. nakl. post., bi. 175; laneno seme, fco Ljubljana, den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 27. novembra 1926. Ugodno vreme (+ 9° C) je privabilo 09 slaninarjev na trg, kateri so pripeljali 190 zaklanih svinj seboj in so prodajali meso in slanino po 10.50 do 25 Din za 1 kg na drobno, 14 do 17 Din pa na debelo; domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. Cene drugih živil so ostale razen perutnine, divjačine in solate neizpremeujene. Perutnine je bilo okoli 800 komadov. Cene, ki so se malo podražile, so bile piščancem 40 do 50, kokošim in racam 40 do 80, gosem 62.50 do 125, puranom 75 do 150 Din komad. Domačim zajcem 8 do 50 Din komad. To pot so se prodajale tudi srne po 15 do 40, divji zajci pa 15 do 50 Din 1 kg. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice. Krompir (14 vez) se je prodajal po Din 1.50 do 2, ohrovt 1.50 do 2, endivija 1.50 do 2. 50, solata 3 do 4 Din, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 do 3, sladka repa 1.50 do 2, paradižniki 6 do 8, med 25 do 30, maslo surovo 40 do 46, kuhano 45 do 50, čajno 50 do 60 Din 1 kg. Zeljnate glave 0.50 do 4, karfijol 4 do 10 Din komad. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 28 do 34 (po trgovinah 26 Din), bučno olje 18 do 24 Din liter; jajca 1.75 do 2.25 Din komad. Sadje: Jabolka in hruške 3 do 8, breskve 10 do 15, grozdje 8 do 14 Din kg. Kostanj surovi 3 do 4, pečeni 6 do 7 Din liter. Cvetlice 0.50 do 6 Din, z lcnci vred 10 do 75 Din komad. Na tem trgu je bilo tudi mnogo eksotičnih rastlin, kakor palm, aloejev, kaktusov in drugih, ki so se prodajale po 5 do 25 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din, brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 10 do 12 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča. -- Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 24. novembra je bilo* 10 voz sena, 2 voza ctave in 6 voz slame, v soboto 27. novembra pa 12 voz sena, 7 voz otave in o voz slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 110, otavi 80 do 85. slami pa 40 do 55 Din za 100 kg. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. decembra t. 1. t. 1. ponudbe za dobavo 6 postelj z opre-do 10. decembra t. 1. pa za dobavo 5000 kilogramov ter-asfalta. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 5. decembra t. 1. ponedbe za dobavo 6 postelj z opremo, do 10. decembra t. 1. za dobavo 20 plošč za okretanje, do 11. decembra t. I. pa za dobavo 800 m Mannesmann cevi. — Direkcija državnih rudarskih poduze-ča v Sarajevu sprejema do 5. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 14(10 m tračnic, 700 ploščic (Unterlagsplatten), 14.400 žebljev, 1500 vijakov in 360 parov spojnic. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 120 m-jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe za dobavo risalnega orodja, do 10. decembra t. 1. pa za dobavo 1120 komadov električnih žarnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave okroglega železa, martinovega jekla, železne pločevine itd. — Dne 18. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave večje množine raznih žebljev ter glede dobave raznega materija la (asfaltni katran, železni minij v prahu, »Suboksf-barva, gorilni špirit, amonijakova seda, klej, dekstrin, laneno olje itd.). — Dne 20. decembra 1.1. pa pri isti direkciji glede dobave raznega železa. — Dne 21. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave gladilnega platna, steklenega papirja, smirkovega peska in plovca ter glede dobave žaril in raznega stenja. — Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu: dne 21. decembra t. 1. glede dobave steklenega materijala; dne 22. decembra t. 1. glede dobave 115.000 cokelj (Bremsschuhe); dne 23. decembra t. 1. glede dobave gumijevega materi jala; dne 27. decembra t. 1. glede dobave stavbenega koviuastega in steklenega materija! a. — Dne 28. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 1 stružnice s pripadajočimi deli; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 22.500 komadov zavornih kotlov ter glede dobave 12.955 kg zakovic; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 27.776 kg raznih odlitkov iz jeklene litine; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1200 q livarskega in 1300 q plinskega koksa, 5500 q lesnega in kovaškega oglja. -—Dne 30. decembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave transmisijskih jermen; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznih delov za železniške varnostne naprave; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.880 kg odlitkov iz armaturnega brona. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatk. so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani -interesentom na vpogled lllllllllllIlHIlllllllllllilllllllillilHlil Najboljši šivalni stroj in kolo Je edino le a ? - --' --A53 za dom, obrt In Industrijo v vseli opremah. IsCotsnt pietiJEui stroj CUBIED Pouk v vczen|u h ezplolen. Večletna garancija Delavnica za popravila. Nizke cene, tudi na obroke. Josip Peteline &,'Q.?Ž5"ŠSSt-a q!izu Preiernove3a spomenika. DRAGOTIN STRUlEU carinski posrednik obvešča vse svoje coni. komitente in prijatelje, da je proselil svojo pisarni) iz poslopja bivšega »Balkana« v novo adaptirano lokale v hiši »Zadružne zveze« Dunajska cesta št. 38 tor se priporoča za nadaljno naklonjenost svojih dosedanjih in novih nalogodajalcev. Izvrševal bom kot doslej vestno, sprotno in najceneje vse uvozne, izvozno in tranzitne carinske mani-pulaeijc in dajal informacije o carinskih, železniških in tarifnih zadevah ter izposloval reklamacije in prošnje za prost uvoz najuspešneje in najkulantneje. Ljubljana, Dunajska cesta 38. Telefon 223. wLLOYD SABAUDO"GENOVA Zastopstvo za Slovenijo Ljubljana, Dunajska cesta št. 38 Ve*etr g?©vinat kolonijalne in špecerljslte rofee IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav lr» rudninske vode. Točna In tolidnn postrežba! Zohlevnlle cenike TRIKO-PERILO eo motke, lene In otrolre, volna t rožnih borzah, rokavice, nonovice. dokolenlce, nahrbtniki zo iolorje In lovce, dežniki, klotl, Sllonl, žepni robci, potice, vllce, noži, žkorje, potrebSClne Sen Šivilje, krojaCe, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana biku PreSemoveou spomenika. H|oll|o coml Ko veliko In mnlol Naročajte in širite povsod TRGOVSKL — LIST! — Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih In uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica TELEFON ŠT. B52 Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, štatute, vabila, letake, lepake, _ posetnice i. L d. LJUBLJANA? Simon GrcsoržiEovs ulica 13« telefon št. 552 TISKARNA MERKUR TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako-industrijako d. i >MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.