Lefo Ills štev. 27. V Celfia, četrtek dne % marca 1921. PavSainI franko, Stane teiolcrno 120 K, mesccno 10 K. Oglasi z;j vsak ram višinc stolpca 1 K 20 v, Reklama med tekstom, osnirtnice in zahvale l K 50 v. — Posawezna šfevilKa stane 1 K. Izhaja vsak torek, četrtek in sofoofo. Ure&nistvo Strossmajcrjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravtilšivo Strossmajerjcva ul. St. 1. pritHčjo. Telefon St. 65. Račun kr. pofitnega Cekovncga urada St. 10.066. Dogodki v Beogradu. Žlvahno delo v ustavnern odboru. Be o grad, 28. febr. Odkar je usiavni odbor predelal prve najvaž- \-\(t}še člene ustave, teče sedaj razprava veliko hitreje. V današnji seji se je razpravijalo o ČI. 30 (o odgovornosti mifiistrov), 31 (polnoletnost viadarja z 18. letom), 32 (o prestolonasiedstvu). Pri tej točki so nekateri postanci la- leieli spremembo za slučaj, da sedajui regent um re brea potomstva. Minister TrifkoviČ opozarja na mo^nost kom- plikacij, Ce se vplete Se kaka d.-uga oseba vladarske rodbine v ustavo ter smatra kot samoobsebi umevno, da iahko v slučaju smrti Aleksandra kot viadarja takratiia narodna skimščina o'Jloca o liaslcdstvii. Z večino je bilo sprefeto od vlade predlagano*besedi!o ustave. Razp.rava sc vrši dalje o čl. ^ (vladarska rodbina), 34 (prisega VJaÖKija), 35 in 36, dolje 37 (o na- ^estniku viadarja za slučaj nespo- sobnosti). Vsi ČFeni so bili sprejeti po vladncm predlogu. Razpravljalo se je tudi o dvodorrmem sistemu. Zdi se, ^a bo vt?Čina za enodomni sistem. Gospodarsko-socijalne točke v ustavr. Beograd, 28. febr. Zemljorad- niki, socijalisti in nekatere druge sku- Pine so zshtevale. naj ;-e uvrste v nacVt ustave tudi razne točke gospo- ^arsko-socijalnc vsebine. VrSe se med ^rankami glede stilizacije teh lock P°Lajanja, ki potekajo ugodno, Dvodomni slstem odklonjen. .. Beograd, 1. marca. V danaStiji st?i se je V]^j]a jriavna razprava o vprašanjii- eno. aIi dvodomnega clr- zavn^ga zbora. Govorili so: republika- n«c Gjonovič (proti senatu), klerika- e« Sirnrak (za gospodarski drug! uom), soc.-dem. Dlvac (proti senatu in za ekonomsko - privredni svet brez pravice odločevanja), dcsnokrat Voja Marinkovlč (za civodoinni sistcm je osebno glasova!, bo pa v smi?lu klu- bovega sklepa proti), zemlioradnik dr. Voänjak (za privredni dom), zajedničar dr. Pavičflčf (za dvodomni sistem), ra- dikalec Miladlnovič (za enodomni si- stem) in demokral. Markovič (proti senatu). Minister Trifkovid zagovarja vlaclni predlog dvodomnega sistema, vendar pa prepušča ustavnemu odbo- rU odločitev. Velika večina ustavnega °dbora se je pri glasovanju izrekla Proti senatu. **Oßvetovanja muslimanov In zcmljo- radnlkov. Beograd, 1. marca. Musliman- ski klub je imel danes sejo glede vs- topa v vlado. Sestavile so se zahteve, ki se bodo ^lavile kot pogoj za. vstop v vlado. Vefina kluba je za vstop. Zahteve so delegati kluba izročili Pa- šičii. SkleniJo se je, da kiub tekom 48 ur glasuje o tern, ali vstopi v vlado all ne. Tudi zeniljoradniCki klub je imel danes sejo, v kuteri je poroCal Avrp.movič, ki Se, vedno dela proti vstopu v vlado. V dveh dneh se bo vprašanjc vstopa v vlado odločilo. Dr P. STRMŠEK: t Ivan Debelak. V četrtek 24. febr. so položili v našlh najboljSih nauasli.žnejaih mož, saj je bil blaga duSa, izredno deJaveri in nesebičen. Rojen 21. junija ). 1863 v Prela- skem, občina Polje, je obiskovalDe- belak meščansko šolo v Celju, uči- telJtšče pa v Mariboru, kjer i.e 1. 1882. !!!Pr^vil zrelostni izpit; bil je nato pod- uCit ij- V Planinl» od !¦ al)rila 1885 pa n;ee v ^marJu- "~* Tu se Ju začel° ß'jj ° tako plodonosno delovanje. učit !? pred vstm llflteli. a ne satno nar J SV0|ih Sol'iriKov. temveč učitelj stan- ^^r'j|'stvo mu n' bilo samo Se ¦ bilo mu ,e apostolstvo. Zanimal Sole 2a nialet?a n^bogljenca tudi izven k0 ; *udi P«¦'-"¦"je, ko je ta izstopii, 'astr, °e' k vt'';ikom, ko si je ustvaril s^rb°i donna- predne .struje pa se prosiio in pozi- vajo, da storijo svojo dol.?nost napram domovini, svojim volilcem in v prvi vrsti napram pravici in resnici. Vsako dalnje zavla.2evanie te zadeve bi bib maloniarnost. Popravite sioneno krivico! Naj se uvede prciskava, potem še U se bo vkJelo, kako lažj hfnav- ačinc, lopovstvo, brutalnost, nečlo- veštvo \n nemoralo zakrlva pod svojim! zamazanimi krJii »Škandaf v Roga§ki SJatini«. Oospod minister in gospodie na- rodni poslanri imate beseilo!! | Musümani in Radič. Musliman- j ski poslancc. in edeu vodilniii politikov | Kork tit je v sarajevski »Pravdi« na- j pisal članek o novi orijentaciji tnu«!»- | manov v sedajnem političnem položa- ju. Z Radieem, ki je s svojo spomeni- co regentu porušil vse mostove z tir- žavo, treba prekiniti vse zveze. Treba se je zbli2ati z demokrati in radikalči, ki so pokazali dosti dobre volje za skupno delo in tudi za popuSčanje v gotovih vpra^anjih. Pametno je, če se muslimani pridružijo njihovemu delu, ker bo ie tako oinogočcn normalni razvoj države. Radič ne bo spretnenil svoje politike, zafo muslimarii morajo ne la obrniti niegovi strankl hrbet, ampak stopiti z njo tudi v odkrit bo;:. Muslimanski klub je Korkutov Clanek živahno odobraval. Med Panamo In CostarJco so glasom poroCil \v. Paname izbruhni'ie sovražnosti. vesnico v svojo oskrbo. S kakSno hva- ležnostjo je Ijudstvo prejemalo drevesca in pomlajalo ter ustanavljalo svoje sadonosnike! Pozni vnuk se bo Se veselil tega truda, ko že za irne uči- telja Debelaka ne bo več vedel. Tako je bilo Debelakovo življenje polno truda in polno skrbi. Skrbi so gaspremljaie vedno in povsod ter ga niso niti za- pustile xedaj, ko mu je zmanjkalo moči za delo. V Smarju si je ustanovii Debelak tudi lastno ognjišče, ko se je poročil z domačinko Ano PerlinCevo. Blažje rodbine si pac skoraj ni mogoče mi- sliti. V tern kraju so poznali res pravo rodbinsko srečo, ko sta ob.? hčerki do- raačali, silno marljive študirali in po- stali učiteljici v domai'em kraju. V tej rodbini pač mendy nikdar ni bilo niti sence neso? = ¦¦¦¦\^. Kdorkoli je prišel, je obču i : ¦¦;¦¦ 'kr ljjf.-szen in bil sam kar najprib,;'tj? sprejet; ko pa je od- hajal, je nosii hvaieZnost v sreu; in bi'o jih je mnogo, ki so prihajali in r-ihajali . . Iz Korotana. Nemcl na Koroškem požtgajo slovenske doniove. V Orebinju so 17. febr. ponoci zažgali hišo posestniku Küsterju. Zgorelo ie vse razun živine, ! Zažga! mu je sosed, Nemec Schager, ker mu Küster ni hotel prodati posestva. Tudi sicer se nadaljujejo nemSka gro- zodejslva proti Slovencem. Ne smešimo se! Naša oblast v Mežiški do'ini je dostavila kot repre- salijo za nemška ?.lodejstva na Koro- Skem nekaterim inozemcem odloke o izgonu iz naše države. Sedaj se pa čuje, da je deželna vJada izgon eiiega rajhujših avstrijskih agitatorjev ob plebiscite no intervenciji gotovih od- ličnih oseb razveljavüa. Represalij na papirju ne potrebujemol V to obitelj je posegla I. 1909 bolezen. Oospod Debelak je oboleJ v 46. letu svojega življenja na škarlatio. Skrlatici pa je siedila dolga vrsta dru- gih bolezni, ki so nuicile Debelaka nad deset let, tako da je moral stopiti v pokoj ter rjrepustiti vsa opravila dru- gim rokam.' Hiral je vedno huje, do- kler ga ni reSila dne 22. m. m. smrt. Trpel je sam, ko je v spominti na svojo prejšnjo deiavnost čatil svojo one- moglost, silno pa je trpela skozi vso dolgo dobo njegova rodbina, ki mu ni mogla pomagati; skušala ga je razve- dnti in razveseiiti, sama žalostna in obupana. V četrtek popoldno pa so ji zagrebli najboljšega očeta in soproga. Dolga, dolga vrsta bližnjih in daljnih pogrebctv iz vseh stanov je pri-ala, kako izredno priljubljen je bil gospod I Debelak. PnČaia pa je tudi, da ni živel j zastonj, aaje bilo njegovo delo uspeSno. i Zato ostane tudi njegovemu imenw I najlepši spomin. C>i.füü k. N 0 V A D Ü ü A ¦ I- 4 Iz Medjimurja. Čakovec One 26, tm. uničil je ogenj barvarijo Neuman, Kako je ogenj nastai, še ni dognauo. Škode je nad 1 milijon. Tvrcika je zalagala Medji- murie in llrvatsko x. barvanim plat" notn V Medjimurju še pegasli legar vedno razsaja in se zadnji čas celo 5e Širi, ker nevedno Ijudslvo noče izvrše- vati predpistv in odredb zdravnikov. Ptujske novice. Oospodinjski teiaj v Ptuju se vrsi od due IV marca do 30. aprüa 192t, Pristop imajo kmečks dekleta, ki so dovršila ijudsko Solo. Pouk je brezpiačen. Učenke si morajo za sta- novanje same skrbeti, za to je ta te- Caj najbolj za one učenke pripraven, ki so v bližini Ptuja doma in hodijo lahko domov prenočevat. lirana se bode dobivala v gospodinjskem tečaju in bodo starši uüenk prispevali s svojimi pridelki. Ker se sprejme največ 25 u- čenk, je prijave hitro izvräiti in sicer pri gg. vinarskem instruktorju Josipu Zupancu v Ptuju, Narodni dorn, ali Ljudevitu Sagadinu, tajniku okrajnega zastopa v Ptuju, ki dajeta tudi vsa po- trebna pojasnila. Kmetovalci, ne za- mudite te prilike in dajte svoje hčerke v gospodinjski tečaj, da se nekaj na- uc*e o dobrem gospodinjstvu. Sajenje tobaka v ptujskem okraju Ptujski vinorodni okraj je kakor nalašč ustvarjen za to, da se sadi in goji to- bak. Najprvo se bo sadil tobak za pipe in potem, kjer se lahko pridela Se boljši in finejši tobak, se bo tudi ta sadil v poznejSih letih. Ker se tobak dobro plača, se bodo kmetovalci radi poslu- žili te prilike, ki jim je sedaj dana, da prijavijo sajenie tobaka na svojem zemljišču. Pripomogli bodo k temu, da bo več tobaka, ki ga sedaj primanjkuje, in da bodo prejemali lep hasek. Ko bodo drugim pridelkom cene padle, bode tobak dal še največ donosa. — Posaditi je najmanj 2000 sadik na približno pet arov zemlje. Prijaviti je Se ta teden pri občinskem predstojniku svoje občine, da se bo tobak sadil. Če bi ne bilo dovolj prijav, bi sc za naprej ne dajalo več dovoljenja. Kmetovalci, maü in srednji posestniki, poprimite se te najnovejSe panoge kmetijskega gospodarstva! V Ptuju 3e je ustanovil urad za gojenje in prevzemanje tobaka. iam dobite tudi vsa navodtla. Celjske novice. Slovesna zaprteega vojaških no- vincev v Celju se je izvršila v pon- deljek 28. febr. pop. na Dečkovem trgit. V celjskem poüticnen okraju brez občin ekspoziture v Mozirju, ki obsega gornjegrajski okraj, se je pri ljudskem štetju popisalo (vštevši me- sto Celje) 110061 prebivalcev, od teh 106.650 Slovencev, 939 Srbohrvatov, 348 drugih Slovanov, 1955 Nemcev, K podrobnim številkam se povrnemo prihodnjič. Novl slučaji koz v Celju in oko- licl. Tekom zadnjega tedna do včeraj so se pojavili v Celju siedeči novi slučaji: zidar Fran Zlodej v Aškerče- vi ulici 4 (obolel 20. febr., oddan v bolnico 26. febr); vdova tovarn. de- BOLESLAV MOKRIN: Tri magnotne glave...*) (Futuristična slika.) Stal sem na vulkanu Menini, ki je že zdavnaj pozabil, da je vulkan in je sedaj samo še jeza in pokora morskega svetünika..... Morski svetilnik sem bil jaz, ko sem stal sredi meglenega morja na Menini, v rokldolgo luknjo, obdano z železjem, stiah in trepet gozdnih zajcev, veveric in lisic .. . Bzzzzzz prikrnel je nad mojo glavo, — *) Velecenjtni gospod ttrednik! »Nova pisarija« v zadnji številki »Dom in Sveta«, pretrcsljiva »Električna žoga« izpod peresa g. Podbev^eka me je tako navduSila, da hočem i jaz ka-niti na njegovo pot. Skraj- ni čas je, da se modcrnizira naš tisk. lavca Amalija Vračko v Gosposkl ul. 17 (zbolela 22. febr., v bolnico odda- na 25. febr.); urar Štefan Ferant v Gosp. ul. 19 (obolel 22. febr., v bol- nico oddan 26. febr.) in posredovalka sluüb Hüttig na Glavnem trgu 7 (obo- lela 3d. febr, v bolnico oddana 28. febr.). Y celjski okolici se je v istem Času pojavüo 5 sksčajev v eni rodbini v Lokrovcu. Prosvetno - kulturni odsek Celj- skega Sokola priredi v soboto, 5. tm. ob 8. uri zvečer predavanje v spodnji dvorani »Np.r. doma«. Predaval bo abs. pravnik gosp. Jos. TomSič o razvoju socijalizma. Socijnlno vpraSanje je danes zelo zamotano, zato je prav, ako si razbistrimo mnosobrojne pojnie tega človeSkega razvoja ter premotrimo poti, ki jih je ubral söcijalizem v blagor, a tudi v nesrečo ČloveStva. Želimo, da bi blla dvorana polna poslušalcev in zato vabimo svoje slov. Celjane na mnogobrojen obisk. Prosv,~kult. odsek Celjskega Sokola. »Holzhandlung Franz Pajman, CHli . . .« Krasno, kaj ne, če bivši jugoslovanski podpomčnik, sedaj lesni trgovec, poSilja celo slovenskim stran- kam pisma s tako-le firmo — vtretjem letu na§e narodne državel Geste, da joj! Prejeli smo: Če Celjan gre v Ljubljano, je ozlovoljen ali od ljubljanskega blata ali pa prahu. To velja v splošnem tudi za one celjske prebivalce, ki morajo pasirati Benjamin Ipavčevo ulico. Osobito pešpot po tej ulici je od onega časa, ko je Lavo za- pustil cestni nadzornik Weixler, ki se je baje posveti! izdelovanju cementa, tako zanemarjena, da si vsakdo sto- krat premisli, predno to pot nastopi. In baS v tem delu predmestja bi se lahko razvili jako lepi pešizleti, ako bi za ceste bilo skrbljeno. Najdena hranüna knjižica Ljub- Ijanske kreditne banke z vlogo 100.000 krön. Knjižica se glasi na ime Valentin Berk. Natančneje se poizve pri Francu Prelog, Celje, Ža kresijo 5. Protesttii shod celjsklh tercijalk zoper »oropanje« volilne pravice, ki bi se imel vršiti zadnjo r.edeljo, je bil radi koz prepovedan. Upokojen je na lastno proSnjo sodni sluga Simon Cvar v Celju. Ruski kružok. Sestanek v petek 4. tm. ob 8. uri zvečer v novi kavarni razpravlja se o premoženju kružka in slučajnosti. Dijaški kuhinji v Celju je daroval R. dr, Jos. Rakež, okrožni zdravnik v Sniarju mesto venca na grob svojemu prijatelju uCitelju v p. Debelaku 100 K. G. Emerik Zupanc, veletrgovec v Ro- gatcu je poslal velik zaboj jajc. Ve- likemu dobrotniku Dijaške kuhinje iz- reka odbor iskreno zahvalo. Obrtni vestnik. Mlzarska strojna zadruga v Ce- lju. Po incijativi štajerske ekspoziture Urada za pospeševanje obrti se je osnovala v Celju Mizarska strojna za- druga, registrovana zadruga z omeje- no zavezo. Ustanovni občni zhor se vrši v nedeljo dne 6. marca 1921 do- poldne ob 9. uri pri g. Neradu v Ga- berju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. O- dobrenie zadružne pogodbe. 3 Preda- vanje o zadružnih organizaci jah. 4. Spre- jemanje članov. 5. Volitev načelstva ki pa ni bila glava, temveč krogla brez las — na »frato« posekana smrekova hosta — eroplan .. . »Ne streljaj!« zavpil je glas. A bilo je prepozno . . . BBBBBBumfff! zaječali so bolestno zračni valovi, ko je spiegovorila dolga z železjem obdana črna luknja in na zemljo je treSčil odstreljeni propeler, takoj za njim pa bela zračna ladja. Iz nje so stopili tri je stari iiiodriiani, »Jaz sem, ki sem«, je spregovoril prvi. »Jaz sem, ki nisem«, je deja! drugi. »Jaz sem, ki born«, je zagrmel tretji in kakor črna strašna ujeda in nadzorstva. (>. Skiepanje o nabavi strojev in najemu lokala. 7. Slučajno- sti. Prijavilo je dosedaj povoijno število mizarjev, pred vsem malih, svoj pristop. Dele^i so določeni po 125 dinarjev, tako da tudi nairevnejSi mizar lahko vplača vsaj po 1 delež. Prosveta. MESTNO GLISDALIŠČE CELJE. Radi nenadnih ovir mora za danes, dne 2. marca napovedana predstava »Mladost« odpacti in se vr§i ista v soboto, dne 5. marca 192! ob 191/2, Kupljene vstopnice veljajo za sobotno predstavo. Nedeljska popoldanska pred- stava dne 6, marca pa mora odpasti, ker ni mogoče dobitt elektricnega toka. JDS. Na občnem zboru kraj. organi- zaciji JDS v Sevnici, ki se je vrSil 26. febr. v Čitalnici ob lepi udeležbi Sevničanov, je urednik Spindler poro- čal o političnem položaju. V razpravo so posegli gg. Šribar, dr. Romih, notar USlakar in drugi. V odbor so bili vo- Ijeni: predsednikom okr, sodnik g. dr, Romih, podpredsednikom notar g. USla- kar, tajnikom živinozdravnik g. Šribar, blagajničarki gosna Dernovškova, kot odborniki pa gg. Dernov$ek, Burger, Zavrl, Stopar, Gliha in Perjovič, Pre- ^ledovalca računov sta gg. Dokler in Cimperšek. Zaupnika gg. dr. Romih in Šribar. ObČnl zbor kraj. organizacije JDS v Brežlcah se je vršil v nedeljo 27. tm. dop. v Narodnem doinu. Po poročilih -predsednika dr. Stikerja ter tajnika g. Justina o delovanju in de- narnem poslovanju se je volii za 1.1921 sledeči odbor: predsednik dr. Stiker, podpredsednik Andrej Levak, tajnik Drago Justin, blagr.jnik Otokar Žagar, odborniki: Jos. JerSe, Negovetič, Holy in Umek. Preglednika sta Petek in Lichtenegger, zaupniki dr. Stiker, dr. Zdolšek, Kušlan. Pri slučajnostih je urednik Spindler podal poročilo o po- litičnem položaju, zlasti z ozirom na obC. volitve, o katerem predmetu se je razvila zanimiva debata. EM. L1LEK. Razmotrivanja o aktu- alnih državnih in ustav- nih ypraSanjih. (Dalje.) Ako bi se zdaj hercegovski mu- slimani — katerih ravno ni mnogo, pretežno le v mostarskem mestnem in konjičkem kotaru — odtrgali od Bosne, bi izgubili svoje pravice na vakufsko- mearifski imetek, s katerim upravlja vakufsko-mearifski odbor v Sarajevu. Ali ni samo obzir na hercegovinske muslimane, ki govori proti združitvi Herceg-ovine s Črnogoro, v večji meri se temu protivijo različne družabne in pravne razmere v Črnigori, o katerih hočemo poročati v ^dstavku: O izena- čenju zakonov. Ko bodo ti enaki v Črnigori in Hercegovini, potem bo padla glavna sedanja ovira. Kar je gori rečeno za hercegovinske muslimane, velia tudi za muslimane v zapadni Bosni do Vrbasa in v Pounju, katere je šinila njegova desnica po ozračju in se zaletela v mojo glavo, ki pa ni bila glava, temveč »pa frato« posekana smrekova hosta. In v tistem trenutku sem postal električna žoga, ki se je začela odbijati v kotu 45° . . . Za menoj so dirjali vsi trije modrijani, kakor bi jih podil sam Lucifer in pa njegova žlahta . .. Ko so se modrijani napili haložana in slekli pet parov prekajenih, z mastjo zalitih klobas, so spregovorili in rekli: kraje bi tudi ueki ustavotvorci hoteit odrezati od Bosne ter jih priklopiti de- loma Dalmadji. deloma lirvaSki. Treba pri reševanju bosonsko-hercegovinskega upravnega vpraSanja upoStevati, da je v Bosni in Mercegovini okrog 600,000 muslimanov, to je dobra tretjina ceiega prebivalstva; da so tamosnji begi po- tomci srednjeveSkega bosenskega in hercegovinskega plemstva, potemtakem domorodci, in dä so muslimani na usta svoiega poslanca dr. Mehmeda Spahe že protestirali proti upravni razcepltvi Bosne in Hercegovine. Kaj pa bi tudi počeli Mrvati in Dalmatirci s par ti- sodi muslimanov? Ti bi biif za njihovo upravo samo uepotreben balast, rr.ed tem ko imajo v Bosni in Hercegovini že svojo versko in vakufr.ko-mearifsko upravno organizacijo. Potemtakem tudi ne kaže, da bi se Bosna dellla. Za hrvaško pokrajino zahteva Na- rodni klub Slavonijo (s Sremom), Hr- vaško z Medjimurjem, Istro, otoki in Dalmacijo. Celo Dalmacijo? Po histo- ri^nem pravu imajo Hrvati samo pra- vico na Dalmacijo med Velebitom in Neretvo, ki je najjužnejša meja samo- stalne hrva§ke države do leta 1102. V tej Dalmaciji je stala zibelka te dr- žave, ta Dalmacija je prvotno HrvaSka država. Že le za beneSkega (1409 do 1797) in turSkega gospodstva (1538 do 1718) v Dalmaciji iztisnilo se ie nje no ime iz te dežele ter se prenesio na za- padno panonsko Slovenijo ali Slavo- nijo, ki je takrat ?.e segala vse do Kapele. Pod Slavonijo še je poCe'o v XVl.stoletja razumevati samozemljiSČe, ki je stalo pod turSko vlado, to je naj- vzhodnji del Slavonije do Dor.ave. Kar pa je bilo zahodno od Kapele, nan^reč primorje od Velebita do Bakra, pa je nosilo v XVI. in XVII. stoletja tudi ime »Dalmacija«. Na koncu XVI. stoletia so se stopile Dalmacija, Hrvaška in Slavonija v eno politično-upravno ce- loto pod imenom »Icraljevstvo Dalma- cije, HrvaSke in Slavonije«; od tega Časa se govori In pi5e o troedini kra- ljevini. Ko je leta 17(>7 z mirom v Campo Formio predal Napoleon beneSko Dal- macijo Avstriji, izjavi se po SiSiču vsa ta zemlja »jednoduSno za sjedinjenje s Hrvatskom«. Ali kakor je avstrijska vlada odbila takrat izpolnitev vroče želje hrvaškega naroda, tako tudi vedno v poznejših časih, kadarkoli so prišli Hrvati s takšno zahtevo; izjemo je na- pravila samo pri banu Jelačiču, ki je bll 2. decembra 1848 imenovan civiinim in vojažkim gubernatorjem Dalmacije. Ker so Hrvati zmiraj zahtevali zo- petno združitev Dalmacije z HrvaSko in Slavonijo, da bi tako naslovu »tro- jedna kraljevina« ocigovarjalo tudi fak- tično stanje, zakaj se jim ne bi to do- volilo v Jugoslaviji, kar jim je Dunaj vedno odrekal? Ali od mnogih naSili političarjev se slišt večkrat, da treba pomesti s »historicizmom«. Da se Hr- vati v svoji težki politični in narodni borbi proti MadŽarom niso sklicevali na pogodbo z ogrskim kraljem Kolo- manom Ista 1102, na t. zv. pacta con- venta; da niso trdovratno branili la- tinski jezik kot učni jezik v svojih gimnazijah in v upravi, ko so jim Madžari s silo hotel! nariniti madžarski jezik; da se niso pozneje držali leta 1868 sklenjene nagodbe — že zdavnaj bi bili pomadžarjeni. Da Angleži v XVII. stoletju, v borbi proti Stuartom, niso >Mi smo tri magnetne glave, ki bomo 6. marca ob V28 uri zvečer toliko drugih glav potegnile, da bo čitalniSka dvorana v Gomjem gradu, kjer bomo gostovali v prid tamoSnje podružnice sv. Cirila in brata Metoda — do zadnjega kotička polna«. »Jaz sem baron Safaladi, predstavil se je prvi modrijan, »svetovnoznani coprnik« »Jaz pa Salomon Marsiccaterri, kralj senc« dejal je drugi. A tretji je zapel arijo iz opere »Koleraba rdeča«. In po tei viži smo ga spoznali, da je bil tenorist Janez Koruza. >; N 0 V A U G 8 A * biran žifavo branil! svoj-e >'velike karie« iz !*ta 1215, danes \w bi imeli pariamen- tarne monarhije' Temu prepričanju o upiivu in važnosti zgodovinskega prava ir. zgodovinskih tradicij pri prizade- vanju ZR uresničenje polltiČniM in na- rodnih Idealov dal ie tudi unlv. prof, ferdo ŠI5IČ v svojem Pregledu povi- lesti hrvatsko&a naroda na str, 265, kier piše n hrvaSkeni narodnem po- kretu 1. 1797, s temi besedami izraza: *U ovakini krizama vazda preuzimlju ¦historijskej tradicij« i narodn-e ten- d-encije uiogu vodUJi:^.' (Dalje v pondeljkovi 5tcvlJc;.) * To staliSče je imc-lo potneti v tcžkih narodnili borbah Hrvatov proti Alad/:arom, nlma <*a pa danes, ko tvorirno kot en na ro^ cdijistveno državo. Op. ui. Sokolstvo- Il ja va, Jugoslov. Sole, Saveza". Oejstvo je, da stoji med nasprot- it-iki jugoslovanskega Sokolstva na pr- vf?rr» mestu klerikalizem, ki porablja vsako priliko v 5oli, cerkvi in javnosti snloh za hirskanje našecra naroda proti Sokolstvu. Naredba ministretva prosvete z 4ne 4. oktobra 1920., St. 14.021, ska- U»ro se uvaja sokolska telovadba in sokolska vzgoja v Sole, je izzvala v kferlkalnih vrstah ponovne liute na- ¦;-ade na Sokolstvo, ki ne poznajo niti fry*;? dostojnosti niti meje resnice. 0- roenjeno naredbo mlnlstrstva proglaSa kJerika'izem za začetek kulturnegaboja. V borbi proti Sokoistvu je mobiliziral v*e svoje organizacije in vse svoje •*a.sopisje. Ceio svoje duSne in politične voditelje — svoje škofe — je kleri- ka'izem poslai v Beograd protestirat proti navedent ministrski naredbi. Pri te; oriliki se pa Skofje niso zadovoljili •s protestom, ki bi naj bil utemeljen zgolj s stvarnimi dokazi, da sta So- kolstvo in njegova vzgoja našemu ju- gosiovenskemu narodu res Skodljivi, pa* pa so ti cerkveni knezi pri tem svojem koraku porabljali naiprepro- stejSe časnikarske očitke proti Sokol- stvu, ki so bili 2e opetovano po so* ko^skih resolucijah in i/javah ovrfceni. It: sokolske literature navajajo ci- tate, ki so deloma potvorjeni, deloma i'. celote iztrgani stavki posamnikov, ne omeniajo pa onih, ki govore proti "Jihovi trditvi. Sokolstvo se sklicuje na svoja že večkrat objavüena načela in na raz- «JaSene resolueije, zato se mu ne adi Sk!<3dno s sokoisko resnostjo, da bi se vnovic1 baviio s U'rni neutemeljenimi oeftki in jih zavračalo. Kar pa se tiče sokolskeg-a telo- vadtifcg'a sestava, je strokovno in znan- stveno dognano, da je že davno pre- izkušen, medtem ko drugega slovan- skega telovadnega sestava sploh ni. Jugoslovensko Sokolstvo vidi. v navedeni naredbi minislra prosvete ie lo&ično posledico zgoraj omenjenega dejstva. Obenem izjavlja, da ostane do- sfedno svojim načelom in neizprosno zvesto državni misli in ujedinjeni do- movini brez ozira na kakr^nekoli po- litične razmere v državi. Ker je v ujedinjenju jugosloven- skega naroda del sokolskega vzora že uresničen, je to dokaz, da je bilo nje- govo dosedanje deiovanje pravilno. Od tega ne odvrnejo Sokolstva niti pro- test! niti gružnje s kulturnim bojem. V Ljubljani, dne 20. febr. 1921. Odbor »Jugoslov. Sokolskega Saveza«. Dnevna krösnika. Kaplaoetane naSa. Olasom raz- sodbe panSke konference spada Kapla defmitivno pod našo clržavo. Priklop- lienje se bo slavilo na dostojen način, čim zgine sneg. Umrl je 27. febr. v ljubljanski bolnici višji revident juž. žel. g. Fran Pertot, ki mu je pred nekaj dnevi *°komotiva v Zalogu zdrobila nogo. Xsled težkega zastrupljenja je rešitev . ia nemogoča. Pokojnik je z^pustil ^en° s 5 nepreskrbljenimi otroci. Bil je ^aveden narodnjak in vzor uradnika. voj čas (§e me(j vojno) je služboval »rbovljah, kjer je b)l starostaSokola n v vseh narodnih društvih izredno «eiaveri. Bodi mu blag spomin! V Mostaru so našteli 16.404 ljudi. »Straža« fantazira. V »Stražinem« rednifitvu so dobili novo težko bolezen, kateri imajo hude halucinacije. Po- rnislite! Vfsnii ie šei v Pariz, da pri- dobi Prancoze, dr. Kukovec pa na An* gle5ko, da pridobi Angieže za vojsko proti ruskirn boljSevlkorn. Grozno, kaj?! Kmalu borno čltali v Straži«- sledečo notico: Nove vojne zapletljaje hočejo naSi komunisti. Leme>. je Sei k Culu- kafrom, da sklene t njimi vojaSko zvezo proti armadi siovensklh klerikalcev. Bum! Pri kulturnth pogajanjlh z Itailjo je. imenova.n zastopnikoin naSe države g. Lujo Vojnovič; prideljenih mu je več strokovnjakov tudi iz Slovenije Zagreb ima po zadnjem Ijudskem Stetju 108 338 prebivalcev. BivSe avstrljske vojnc ladje, ki pripadejo Jugoslaviji po mirovni po- godbi, je francosko niornariško po- veljstvo v Boki kotorskl 28. febr. iz- vršili jugoslovanskemu kapetanu Orun- dn, in sicer 12 torpedovk in 2 krl- 2arki. Zahteve na&ega naroda v ne- osvobojenl domovlni, »Kmetska in delavska v.veza za Primorje« je na občneni zboru v Sv. Luciji poleg raznih gospodarskih in socijalnih zahtev spre- jela tudi važne politične resolueije, v katerih zahteva : 1. v uradih in na železnicah naj se nastavijo našega je- xika zmožni uradniki ; 2. proti poita- lijančcnju naSili krajevnih imen in pa- čenju naših priimkov najodlGČnejši protest; 3. šolstvo se naj ohrani na viäini kot je bilo pred vojno; pouče- vanje italijanSčine zlasti v krajih, kjer je Ie poldnevni pouk, se naj ne uvaja: 4. protestiramo proti surovlm napadom fašistov in zahtevamo od vlade, da napravi red. „Triglav'\ Od odbora akad. društva »Tri- glav« v Zagrebu smo z ozirom na do- pis v »Sl. Narodu«, kjer se druStvu očita plemenski separatizem, prejeli daljši dopis, katerega zaradi preob- širnosti ne moremo v celoti objaviti, ampak izvzamemo iz njega glavne toCke: Član »Triglava« more po pravilih postati vsak jugoslovanski akademik, ki se strinja z društvenimi načeli: svobodomlselnost, naprednost, jugo- slovanskl nacljonalizem. Neopraviče- no se očita društvu slovenski naeijo- nalizem. Da Še nimamo v svoji sredi- ni Srbov in Hrvatov, so krivi oni, ki razširjajo o nas neresničhe vesti. Za- vedamo se pogubnosti plemenskega separatizma ?a Jagoslovane, zlasti pa za Slovence. Dobro vemo, da je osvo- bojenje zasužnienih bratov onstran meja nemogoče, če bomo delaü sepa- ratistično politiko. Pomanikanje lokala znatno ovira naš razvoj in deiovanje. »Kot kulturno društvo stojimo izven strank, zato nas nekatcri smatrajo za nepotrebne in nam mečejo celo polcna pod noge. Stališče društva pa ne ovira nobene- ga člana pri udejetvovanju njegovega osebnega političnega prepričanja. Gotovo pa se ne povzdigujemo, če pravimo, da je zasluga našega dru- štva, da so v Zagrebu skoro. vsi slo- venski napredni visokošolci organizi- rani, Želimo tudi drugim jugoslov. napreanim akademskim društvom iste uspehe, ker bo potem napredna stvar na zagrebški univerzi imela drugačno veljavo ko doz-daj. Priporočamo vsakomur, ki se bavi z našim dmštvom, da se poprej po- drobno jnformira in da objektivno so- di akademske razmere na zagrebški univerzi. D o p i s i. Zidanmost. Tu je 1. t. m. umrl nadučitelj g. Fr. MeSko, star 55 let. Blag jnu spomin! Šmarje prJ Jelšah. Na lažnivi dopis v »Straži« o tobačni zalogi v Šmarju povemo samo to, da bo ured- niku dana prilika, resničnost svojih trditev pred sodnijo dokazati Odbor podružnice inv. organizaeije v Šmarju. Smarje. Težko obolel je naš od- vetnik dr. Ivan Zabukovšek. Leži v mariborski bolnici, kjer je bil 28. febr. operiran. Poročila o njegovem stanju se glase slabo. Dobrna. Komodno je, v »Slov. Gosp.« očitati drugim »polomije«, da se zakrijejo lastne. Takih gospodar- jev, ki bi nas radi v »Slov. Gosp.« učili gospodarstva, se mora braniti vsakdo, ki kaj ima. Uta je bankerotna, farovški gozdovi posekani, pri poso- jllnici neiztirljive terjatve, rszerv pa nič, jokanje na prižnici ne zaleže, ko- medije pa niso zastonj, zato treba sredstev. Gospodje, ko ste se vozili okrog z Oroslovimi kočijami in plli äasipus na račun »Uniona«, so minuli. Kdo ima torej mačka?! Če pa ste imeli v mislih kakega drugega »mačka«, pa samo poglejte v svoj farovž in boste videli, kje se več »žre«. — Da kujete kapital iz sodne oprostitve za- radi sleparij pri volitvah, ko ste lepo števllo dobrnsklh občanov oropali vo- lllne pravice, je vaSa speeijaliteta, ka- kor tudi dejstvo, da ste pustiJi voliti ljudi, ki niso bili v imeniku. Videli pa ste sami, da je napredna misel tudi pri nas začela prodirati črne oblake. Le duSevni zaostalosti in Va- šemu nasilju se imate zahvaliti, da je bilo tokrat oddanih 5e toüko klerikal- nih glasov, Iz Oplotnice nam poročajo: Tu je umrla liči znane klerikalne rodbine, članica Orla in Marijine družbe, v ostalem tiha in spoStovana. Govornlk tudi ob rakvi ni mogel strpeti kot zagrizen strankar in je kvasil o »brez- versikih« Sokolih. Obžalujemo, da se izrabljajo celo take prilike v politične svrhe. Čudno je bilo pa vsekakor, da se je takoj po smrti navedene uradno reklo, da je umrla na fegarju in se je obč. redarju naročilo, da se ljudje ne smejo tarn zbirati, drugi dan pa je naenkrat bilo razglateno, da je bilo vnetje možganske kože. — Nemško- orlovski dorn se je pričel graditt in bo kjnalu gotov. Središče. Macinski mješoviti pje- vački zbor priredi v Soli dne 6. mar- ca tl. vokalni koncert s sledečim spo- redom : I. Kolo: 1. Temna nam je nočka (podravska); 2. Ni mi volja vec na svetu živeti (medjimurska); 3. Kud si hod'l, de si bil (medjimurska). II. Kolo: 1. Imala loza tri grozda (po- dravska); 2. Zrasla mi je ruža (medji- murska); 3. Daj' ma mila znala (med- jimurska); 4. Cin can corgodan (med- jimurska). III. Kolo: 1. Vehni, vehni fijoüca (medjimurska); 2. Sveti Ivan kresa loži (podravska); 3. Pod kupi- nom (medjimurska). Početak u 7. sati na večer. Ta zbor pod vodstvom 2up- pika J. Lipnjaka koncertiral je lani v Mariboru in Ljubljani, zato je upati, da se bo okolica koncerta mnogobroj- no udeležila. Dijaški kotiček. Družina »Sloga« je imenovala svojega protektorja g. ravnatelja Jer- šinoviča častnim čfanom. Na »Stražine« napade. Smatrali bi za poniževalno odgovarjati na in- famen »Stražin« napad na naše udru- ženje, pač pa apeliramo na njene gg. urednike, ki so vsaj po lastnem za- gotovilu akademično naobraženi in vneti ljubitelji mladine, naj ne vlačijo dijaštva v časniško polemiko, zlasti če jim ne da za to nobenega povoda. Odbor »Sloge«. (Op. ur. Pričakujemo, da do- sledna »Straža« ugotovi, ali je tudi katoliški »Orel« prusaški in interna- cijonalen, ki je beračil pri g. Z., pa ga je dotični »narodnjak« lepo ven vrgel. Narodno gospodarstvo. »Petovla« usnjarska industrlja d. d. na Bregu pri Ptuju se je usta- novila na ustanovnem občnem zboru dne 14. febr. Tako se je izvršila pre- osnova dosedanje družbe z omejeno zavezo »Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju« v delniško družbo. Podjetje je popol- noma nacijonalizirano, ker je v smislu predpisa ministrstva za trgovino in industrijo inozemski kapital udeležen samo s 25°/o- V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg.: Dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuiu kot predsednik, rav- natelj Anton Tykac in komercijalni svetnik Anton Jiirca kot zastopnika Ljubljanske kreditne banke, ravnatelj C. Toman in Lovro Petovar, velepo- sestnik v Ivanjkovcih kot zastopnika Mariborske eskomptne banke, ravna telj Antič za Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu, dalje Dr. M. Ettinger, odvetnik in podjetnik na Dunaju, za- jedno podpredsednik, Franjo Čuček, Konrad Fürst in Franc Hutter, vele- trgovci v Ptuju. V nadzorstvo so se volili gg.; Josip Pirirh in Franc Po- točnik, usnjarja v Ptuju, dirigent po- družnice Ljubljanske kreditne banke A. MatevžiČ in Aleksander Ussar, ra- funski svetnik in posestnik v Ptuju Delniska glavnica zna§a 16,000.000 K( ki se poviSa vsled že podeljenega do- voljenja v smislu pravil pri prihodnjem izrednem občnem zboru na 25,000.000 kron. Ugotovilo se je, da se ta nova domača industrija povsem lepo razvija. V polnem obratu je ie tovarna za usnje, za gamaSe, torbice in fino galanterljo, ter je ravnokar priüela obratovati tudi tovarna za čevlje. Slovenski prevod carlnske lari- fe. Delegaclja ministrstva financ v Ljubljani je dala natisniti slovenski prevod sedaj veljavnega zakona o spIoSni carinski tarifi z maksimalnimi in minimalnimi postavkami ter pravlli o tarl. Knjiga obsega 23 pol vellke osmerke in stane 80 kron. Pri naro- čilih po poSti naj se denar ne poäilja na naslov delegacije, temveč na »Go- spodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani«. Na naročila brez denarja se ne ozira. Z izdajo te knji- ge je ustreženo nujni potrebi naSih trgovskih krogov, ker jim bo olaj§ano vlaganje deklaracij brez posredoval- cev. Knjiga pa bo dobro služila tudi učiteljem in uCencem na tehniki, trg. Soli, v železniških kurzih in tudi na obrtni soli. Carinskega zakona de^e- gacija nima več v zalogi, pač pa ima nekoliko izvodov te knjige v zalogi §e glavna carinarnica v Ljubljani, zato naj se interesenti obraČajo s svojimi naročili naravnost na ta urad, Bovza X. maroa. Curihi Berlin 9.72 VJf New York 603, London 23.40, Pariz 43.15, Milan 22. Praga 7.50, Budirnpešta 1.30, Zagreb 4.10, VarSava 0.68, Dunaj 1.30. avstr.žig. krone 0,90. Beogradi valute: dolarji 36.75—37, funti 141-142, fr.franki 263-264, lire 134— 135, leji 48.75-49.25, levi 43.50-44, marke 58.50-59. CeSke krone 45—46.50, avstrijske krone 5.50—5.70. napoleondori 123.50—124.50, Devize: London 144.50—145, Pariz 268—270, Praga 46.90-47, Dunaj 5.20-5.22'A, Berlin 59-59.50, Milan 136-136.50. Zadnja poročila. Razkralj Nikita mrtev. Antlbes, 1. marca. Danes je umrl blvši črnogorskl kralj Nikita. Njegova hči, italijanska kraljica, In italijansKl kralj sta dobila brzojavno obvestilo. PriČakujejo jih k pagrebu, katerega dan še ni določen. Londonska konferenca. Pa riz, 1. marca. »Agence Havas« poroča iz Londona: Prvi sestanek med zavezniki in Nemci bo danes zvečer. Lloyd George in Brfand sta včeraj raz- pravljala o vprašanju ukrepov proti Nemčiji, če bi se ne pokorila sklepom pariške konference. Pariz, 1. marca. »Agence Havas« poroČa iz Londona: V poteku popol- danskih razprav med zavezniki je vla- dalo soglasje glede tega, da se ne bo več poslušalo predlogov nemških de- legatov, ki so neizvedljivi in o katerfh sploh ni možna debata. Izgon poljskih židov iz Avstrije In Zveza narodov. Pariz, 1. marca. Svet Zveze na- rodov je na podlagi poročila angleSkega delegata Balfourja izjavil, da je stališče Avstrije glede izgona poljskih židov iz Avstrije upravičeno. Avstrija ima kakor vsaka druga neodvisna država pravico do izgona tujih državljanov. Da pa se zadosti tudi zahtevam člo- vekoljubja, priporoča Svet Zveze na- rodov prijateljsko razmotrivanje za- stopnikov Avstrije in Poljske. Zabranjenl listi. Beograd, 1. marca. Minister za notranje zadeve je zabranil listom »Kärntner Landmannschaft« in »Črno- gorska domovina«, ki izhajata v Av- striji, razširjanje v naši državi, ker pi- seta neprijateljsko o naših razmerah. LJstnlca uredniSiva. Sredisi'e. Kakqr čitaš v rubriki »JDS«, sem zaposlen sedaj nedeljo za nedeljo. Po volitvah pa pridem zopet na kratek oddih. Bog Te živi! — »Franckin nmf«- Prične izhajati prihodnji pondeljek. Zdtavo! Lastnica in izdajateljica; Zvezna tlskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Str&n 4. »NOVA DOBA« SUv, 25. PoStnl Ček. rač. 10.598 i>odružnica LJublJanske kreditne banke v Celju Tetefon št. 75 in 76 | PelwISfca glawnica 50,000.000 kron. | ¦ CENTRALA V LJUBLiANI Podpužnioe [ ßezervnv fondi nad 45,000,000 fcr&n. | y SpSitu, TVstu, 8at°ajeYu9 Gos*Lci» Mariboru, Bopovljah, PUiju in Bfežicah. JH 5ü .3 Sprelema VlOge na KnjIZfce in feROČt S5J95 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račuif profl ngodnemu obresfovanju. 2*S<$S valut In dovoljuje vsaRovrsttie Kredite. jPxnxäaJa» spečke di?ža^rAT.e pazi»ed»e lotex»ije. RegfatiMiv. kredStms in *»f«3vbena Aiw &» i^m^VV . wfc. ^w^ »m. m* ^m. Sprejema hranilne «fcoge- i« jih ^fiorro« ul. »3 V CeljU i|»0 A IUJJ. %ß\ß \f\ «I* in pot o«l .to C"**'|2 |o> Rezervni zakEad 80.000 K. 101 156-122 Denarni pffontet 60,000.000 K. Preklic. Podpisani JOŽEF KOLAR. sedlar v Stov. Bistrici, sem očital članom Nar. sveta v Slov. Bistrici, posebno gg. Hin- ku Orilu, gerentu ter Daniclu Omerzu, trgovcu v Slov. Bistrici in dr. Avgustu Reismanu, odv. kandidatu, v Mariboru, da so vse pokradli in denar, katerega so sprejeli za prodano blago, za-se porabiii ter sploh pri upravljanju demob, blaga nepošteno postopali. Prepričal scm se, da so vsa ta očitanja brez vsake stvarne podlage, radi tega te obdolžitve v polnem ob- segu prekliciijem in obžalujem. 1 Jožv f Kolar, sedlar. Naziianilo. Plesna Sola Sportnega kluba ,Svo- boda' v Celju priredi svoj zaključni venček v soboto dne 5. ttn. ob 7, nri zvečer \w ne kakor je bilo objavljeno 12. tm. v vsoh prostorih tukajšnjega hotela Union. 1 Komite. Razglas. 267 2 1 Celjsko OlepŠevalno društvo sprej- me vrtnarsksga vajesica. Učna doba 2 leti. Podrobnejša pojasnila po- da druStvcni oskrbnik g. ravnatei] Biz- jak (Osnovna sola). S 1. aprilom t. i. se odda služba paznika za drufttvene evasa- de. Plača po dogovoru. Pojasnila daje društveni predsednik vladni koncipist Šubic (mestni magistrat soba St. 6). Celjsko Olepševalno druätvo. Sivalni stroj znamke »Singer«, dobroohranjeno po- hiStvo in umlvalnik z velikim ogleda- lom se po ceni proda. Elektrarna 2a!ec. Kontoristinja zmožna slovenske in nemške steno- grafije in strojepisja, so takoj sprejme v večjo trgovsko pisarno. Ponudbe na poštni preda! št. 44 Celje. 269 2—1 DÄRÄZS IOSÄÄ glasoviti ciganski primaš sa cijeloin svo- jom glazborn želi otiči na ljetuu «ezonuu Kupalfište. Ponude poslati na anončnu ekspe- dicilu SCHMOLKA, PEČUH Aoaca u. 9 Baranja. ^^^^= 265 1 skora] novo opremo ?a QOS^odovo Sobo (Herrenzimmer) in srednje težko Zelexno b!a < ,'u. Zfmhišče je posebno primerno /.¦¦. tnvbo ždge ali mliria. N3.-,lov v rp u. 2 1 Kupi se i»oLr*i voz* 2---1 Nasiov v upravl Nove Dobe. Servirarca se išče za nekaj ur na dan. Sprejinejo se tudi učenke. Vpraša se »PENSION«, Gregorčičeva ui. 7. 1 lyVlfii poslgane. ste» iwmllSlt ntce tn Scurkl mora poginitij če se vporabljajo moja preis- kuSeno najboljSa In povsod hvaijena sredstva, kakor: Za poljske miäi 12 K, za podgane in rnlši 12 K, poseb. močna tlnkturaza stenice 15 K, uničevaiec moJjev 10 K, prašek protl mrLesom 10 In 20 K, tinktura protl ušeni pri ljudeh 5 in 12 K, mazllo za u§l pri ŽJ- vini 5 in 12 K, prašek za uš! v obleKJ in perilu 10 In 20 K, ilnktura proti mrčesu «« sadju in zelanjadi (uničevalec rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazPo proti garjam 14 K. PoSilja po pov:;etju Zavod za eH«porl M.Jfinker. Zagreb 37, 'Pefrf.nfcka nlica 3. 465 51 Tpgovsha oppava se proda. KRUŠIČ, trgovina, Celje. 245 3-3 Ključavnlčar- ski vajenec ir *P moč::n( z dobrimi Solskimi izpričcvali se sprej- me pri mojstru Stanislav Schmid, Strass Stmk. Prehrana in stanovanje i^totam 250 3 - 2 Poljedelske stroj e vseh vrst kakor: domače snažilne sadne, mline, trijere, stroje za hiščen- je koruze, repo- in knnoreznice, črepal- nice, peči, decimaine tehtnice, pluge, brane in dru^e stroje dobavlja takoj Stanislav Schmid, Strass, Stmk. 251 3-a Trgovina 0M MARIJA BAÜMGÄRTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE Zaloga lesenega in tapetniškcga po- hiStva vseh slogov 156 50-5 CELJE, fipecerijska trgowina nadebeloin dpobno. 1286 52-23 Na skladištu u Zagrebu imadem u svim bojama garantirano čiste AnilinsKe boje za vunu i pamuk bojadisati, od naj- glasovitijili njemačkih tvornica. Me|3 tvrdKa fecSina lamCl 30 za nt-paüvoreni ffobrlKat. 20-15 BunduličBUtjt 14. -- Telefon 15?. lep tiov mesarski voz v gostilni pri Paw3»r.cuj OledallSka ul!ca — zadaj okrajnega g'avarstva v Celju. 106 14 iHmeipji, pozori i veSika sušsSnica kompletna za times] me p^oda p?i 3os. Hojšter, Šošfonj CENE ZMERNE! iiUtao in inodna TRGOVINA Celje, Ki»alja Petrss c. : se priporoča za : S mDogobrojen obisk. S •POSTR^ŽBA TOČNA! Trgoifina z meSanim b'agom na trgu v Šo5tan;-u se odda v najom ali proda. Pod šiiro 105 na upravo »NOVE DÜBE« ^56 3 2 Cenjenemu občinstvu narnanjam, da sem preseiil svojo manufakturno :n modno tigovino v prostoro trgovirc Traun St Stiger nm*>L F. Mossmann prej Stallner na Glavncm trgu St. 17 Za nadaljno naklonjenost se pniv;^,., Fr. Urch I nas!. tvrüke Traun (& Stiver. tridelni, prima gradl, čvrsto pol- njeni s t8 morsko afrik. travo, 1 garnitura za posieijo 3 komadi K 1100"— pov^etje ali proti pred- plačilu, franko, poSilja 1Q1 10-7 „COLUMBIAf, Maribor, CvetMoa n). 8. kavo, žsaj, öoKoladlo \n drngo 3pec. blago razpošilja po poSti po r.ajnižjih dncvnih cenoh trgovina FRECE &. PLAHUTA, Celje, Aieksandrova ul 7, Celje. ^ Na želfo se pošlje vzorec in cenik. PrlporoČa ae tvrdk;^ Jos. Petelinc, Ljubljana S^r. ^<©ti?a nasip »7. 1350 52-22 Tovarniška zaioga Sivalnih strojev in njih delov, ter poirsbSčine za krojače, Jevljarje In Sivilje na debe'o in drobno. 11 III Gosposka uI-16 Celje, Ljubljanska c. | B^IB^f Specijalna' delavnica za popraviia avtomobilov in | 1 precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebSČin J 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52 13 Teles, št. 107. ;J Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim ] blagom ter kranjsklmi izdclki po najnižjih cenah | -v Ci I/ v. ^^ jf^i^alja. )Petit>a. ee&ti. j 206 .''alo»,a dgaretncga papirja in stročnic. 50-3 J