285. številka. Ljubljana, petek 14. decembra. X. leto, 1877.
SLOVENSKI
foliaja vsak dan, izvzemii ponedeljke ta dneve po prunicih, ter volja po polti preieman sa avstr o-oge rI ke doiole ta, celo leto 16 gld., sa pol leta h , Id •a četrt leU 4 gld. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom sa celo leto 13 gld., ea četrt leU 3 gld. 30 kr., ta en mesec 1 ^Id. 10 kr.   Za pošiljanj« na dom se računu 10 kr. za moBec, 30 kr. aa četrt leta. — Za tnje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ia za dijake volja znižana oena in aioer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. 60 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačaj« od četiriBtopne peti t-v nt« 6 kr., Če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se «*voie orankiratL — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koimanovoj hiši i\ 3 »gledališka stolna". Op r» v ii i št v u, na katero aaj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ouianila, t. J. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kohuanovej hiši.
Telegrami.
Peterburg" 12. decembra. Ofiei-jalno. Kakor turski štabni načelnik izpoveduje, sestavljena je ujeta plevenska armada iz sedem paš, 60 kationov, malo konjice. Poskušaj prodiranja od [strani Osmana je bil junašk, a je bil tudi junaško zavrnen. Car je zajutrkoval v Plevni; on je sprejel Osmana in mu je dal iz spoštovanja sabljo nazaj.
Bukarešt 12. decembra. „Agcncc Russc" poroča, da se car vrne v soboto z bojišča v Peterburg nazaj.
Carigrad 12. decembra. Porta je dobila potrdilo, da je Plevna pala. Lavard, Zichy in knez Keuss imajo dostikrat pogovore z Edliem-pašo in Šerver-pašo. L)e-nes je bilo dvakrat izredno ministersko posvetovanje.
Carigrad, 11. dec. popoludne. „Agence Ha vas" poroda: Vojnemu ministru bo došla poi-očila o zadnjih bojih pri Plevni, katerih pa oij izročil javnosti. Zatrjuje se, la so Rusi popravili cesto od Karsa v Ueve-liojuu iu da bodo nova polnočna ruska krdela z artilerijo prišla pred Erzerum. Generallajteuant Loris-Melikov bode sam Šel v Deve-Bojun.
Poradim 11. decembra. Osman-paša je pri Bvojeoi poskusu prodreti ruske črte oso bito vso silo obrnil proti drugej in tretjej diviziji gieuadirjev pod generalom Danilovim, kateri ste bili razpostavljeni mej Elropoljem in Dolenjim Dubujakom na levem bregu reku Vida. Boj je trajal od 8. zjutraj do 1. po polu dne. Ob jednem bo Turki na videz prijeli pri Opanci Rumunce ter Skobelevljeve pozicije, reduti nsahar-glavo"  ter „žolto reduto",
Cetinje in Njeguši.
(Is „Srbadje", prevel Ferdo S — č.)
Predatolnica srbske neodvisne države! Kateremu Srbu ne zaigra srce, kateri Srb ne želi, da vidi njegovo srce malo žemljico, na katerej se uže skoro pet sto let lomijo valovi tolikega fanatizma in azijsko besnosti? To liko zemlje je meč Osmanov pokosil, v poto-cib je lila slovanska kri niz njega, na ne A to viluih krajih se je civilizaciji v Brce zadri, Beč sam mu je okusil ostre sečenice — takrat se je izkrhal na strmem črnogorskem pečevji! Skoro pet sto let se odr»uje ob te kamenate kraje, skoro pet sto let sije iz teh kamenatiti krajev iskra, skoro pet sto let tanki dževerdari *) odmevajo in se dolgi jatagani sučejo, pet vekov sivi orlovi obletavajo strmo skalovje, temne predrtine, neprehodljive
*) puško.
na desnem pobrežji Vida, a podali so se skoraj brez boja.
Prav blizu Plevne pak so zmagovalci vzeli vse Osmanovo vojno vozništvo (train). On sam z vso vojsko, katerej je zapovedoval, se je brezuvetno podal ruskemu generalu G a-neekemu. Da-si ranjen je Osnian-paša vendar osobno se pogajal o predaji.
Ruska in rumunska vojska je denes po polu dne mej 3. in 4. uro šla v Plevno. Veliki knez Nikolaj je oudi prenočil.
Peterburg 11. decembra. (Oficijalno.) Bogo t, 10. decembra. Denes ob polu osmih z jutra je vsa vojska Osmana-paše prijela naše grenadirje, ki so razpostavljeni na levem bregu reke Vida ter je poskušala prodreti. Naskok je bil obupno hrabro narejen; en turšk oddelek je celo prišel v naše tranšeje in baterije; a vsi poskušaj i prodreti linijo naših grenadirjev so bili brezvspešni. Po petur-nem vročem boji vrgla je naša vojska Turke uazaj ter jih je od vseh stranij obkrožila. Hrabri branitelj Plevne, Osinan-paša, Be je u da 1 s celo s voj o v o j s k o, bil je tudi sam ran j on na nogi. Število ujetnikov in pridobljenih trofej uij še določeno, ali vse, kar je bilo v Plevni, je v naših rokah. Naše izgube nijso velike v razmeri s pridobitki. Največ so trpeli astrahunskj, sibirski in samoget-ski grenadirski polk.
Vojska.
Torej, če je turškemu Štabnemu načelniku verovati, nič več kakor šestdeset tabor-jev in samo ravno toliko kanonov je bilo v Plevni! Pričakovalo se jih je več. Ne zastonj sami Rusi ponavljajo priznavati hrabrost tega dela turškega upora.
klance, da bi branili srbsko neodvisnost pred ljutim turškim zmajem. Ali to ti je tudi mesto, ravno za orloviče. Kako krasno je umel Jakfiit! pupe vati to za\etje starih brbsldh osvo-bodilcev in maščevalcev —
„l'uleko hii Hrla, daleko mehane,
Daleko pastiri bulo stado rane;
JJaleko, daleko, boj,' bi znao gdo au.
Oblaci jih kriju, vihori potresu.
KastrvljiMio ptuto stenje i vrleti, Otvorena propast progutfet1 te preti,
Ku s:i Crnom žalost uvijena rizom, * Već u u hladal.  . ,.i ;.i nad tra«'kiiu anibizoiu.
Otlen tualior oro na grabež izluče,
Te na mirno janjce oštro kandžu moče,
II  na bu noin polju naroda daleki,
Slatke rane bira u l'-vavoj reki;
Pa dokle bu b.itki jatagan krvavi,
Orao se suri na bojištu bavi."
Ali ne samo orlu, tudi Črnogorcu so „Gromovi i nanje posnanloi stari, A studeno stenja vućiti drugari."
A za orla bo tudi strme pečine; želva se
Car se torej vrača po padu Plevne v Peterburg nazaj. Mej potom bode morda zopet v Moskvi kaj govoril in potem se bode videlo, kaj namerava, ali hoče orijentalno vprašanje resiti celo ali le na pol za zdaj.
Prvi glasi iz Carigrada kažejo, da smo včeraj prav imeli, ko smo rekli, da bodo Turki skoro gotovo miru prosili. Diplomatično se uže o tem razgovarjajo. Angleži jih na to priganjajo in vsi njih prijatelji, kateri pad Plevne proglašajo za zmago Slovanstva.
Iz Belgrada se javlja „P. C", da je vojaški upor v Kragujevci zatrt. Štirdeset mi-licev, ki so bili v gozde zbežali, bilo je prijetili in zaprtih, v kragujevskem kraju pa brzi s6d uveden. — Od meje se poroča, da je Horvatović uže z Rusi zvezan.
Iz Bukarešta se „P. Corr." poroča: Vsa poročila, ki pripovedujejo, da je posku-šanje probitja Osmana še le nasledek občnega rusko-rumunskega šturma, so izmišljena. Os-man je prodrl le zavoljo pomanjkanja Živeža.
Hrabri črnogorski knez Nikola, kateremu dobri prijatelji in ljubeč ga narod očita, da se premalo varuje, bil bi v nedeljo skoraj življenje izgubil. On stanuje pred Barom v hiši Selim bega. Pod to je nekdo bil smodnika natresel in je v zrak razletela se. Po sreči je bil knez tačas iz hiše šel in le temu slučaju ima se zahvaliti, da živi. Kn stražnik njegov je mrtev, šest družin je ▼ zrak zletelo in so več ali menj ranjeni.
Armenija.
Dežela, znana posebno iz te zdanje vojsko rusko -turške pod občnim imenom Armenije, je sestavljala nekdaj bogato armensko   kraljestvo, sedaj pa  pripada ona
po blatu valja. — Nu, hajd, poglejmo Bi nekoliko to Bokolovo gnezdo.
Narod pripoveduje, da je Rog nosil potao vrečo kamenja, pa je po zemlji nametaval, da bi tako nastale gore in planine, a vreča se mu nekdaj raztrga, pa se vse kamenje, kar ga je še bilo, izsuje na eno mesto, ter tako postane — Črna gora. Ako je li Črna gora baš tako nastala, to damo geognoziji, da presodi, a kar brez geognozije vemo, je, da se Črna gora nij Emirom tnko zvala. Izprva se je ta kos zemlje zval Prevala, pozneje Duklja, a še pozneje Zeta.
Ko razpade po Dušanovej smrti srbska država na toliko manjših državic, na kolikor pokrajin je Du:an svojo državo razdelil, davši tudi cmlco in vojaško moč v teh pokrajinah svojim vojvodam — kar je bilo na vsak način fcrd pogrešek, ker ti vojvole so za tega del pozneje mogli odpasti od njegovega slabega sina Uroša, ter se za neodvisne proglasiti — takrat se tudi vojvoda v Zeti,
deloma k Turčiji, pa t sestav različnih pro-vincij ruskega Za kavka z j a. Armenija je najvišji kraj azijske Turčije, razprostirajoča se od rek Kure in Araksa na vzhodu, do izvira Halisa na zapadu, od rek Čaroha in Kure na severu do Taverskih gor na jugu. Vsa Armenija je preprežena z gorami, iz katerih izvirajo mnoge reke, na pr. Tiger, izlivajoč svojo vodo v perzijski zaliv; reka Araks, ki pada l nekaterimi potoki raz severnih sklo nov Bingel-daga; reka Kura, ki teče iz hrbta Buha tapa; reka Čoroh, padajoča z visokega pogorja Kazar-baši; izhodni Evfrat, izvirajoči v fjevernih gibih gore Alla-dag; severni Ev-k*at, ki privre iz gor Dundi dag. Znamenite so črte glavnih gorskih hrbtov, njih vštrična lega, pa tudi ploskost vršin se skalovitimi in strmimi rebri. V armenskih gorah so se nekdaj nahajali dragoceni kameni in kovine. V Armeniji je mnogo visoko ležečih jezer, na pr. jezero Hokči ali Sevongi, leži 5873 črevljev nad višino Črnega morja. Nastalo je to jezero vsled vulkanov in tla njegova nijso dru-zega, kot žrelo ugaslega bljuvalnika. Sredi tega jezera se dviguje ostrov se samostanom, najstarejšim v Armeniji. Burja tu ne utihne Bkoro celo leto, in nevarna je vožnja po jezeru. Največje izmej vseh je jezero Van (zraven mesto istega imena). Doline armenske so rodovitne. Žito, pavola, sadno drevje, oljka, riž, vse raste v obilnosti in se odlikuje po svojoj izvrstnosti. V dolini Kulpiji se nahajajo bogate solne jame. Razen tega so pa armenske ravnine tudi znamenite, ker so po njih razpostavljene naselbine; one služijo kot pripravno mesto za vojna dela. Zaprte so od vseh stranij z gorami, ki imajo le malo prehodov; one imajo v sebi vsa sredstva, ki morejo biti ugodna branečemu se, ker se more v njih razpostaviti kot v utrjenem ostrogu in stražiti prehode.
Ne glede na to, da leži Armenija v istej geografičnej širjavi kot Neapolj in južoo Špansko, se vendar podnebje ostro loči od onih dežel. Tu se nahaja podnebje vseh pasov, od polarnega do vročega. Ko nastopi jesen, se vsi gornji vrhovi pokrijejo s snegom; meteži in zameti so vedni spremljevalci tega časa i tukaj, kjer bi se menilo, da ne more biti misli o krajnera severu. Zato se pa spremenijo ravno te gorske višave, ko nastopi pomlad in se staja sneg, v razkošne doline in dajo odlične pašnike mnogoštevilnim čredam Kurdskim.
Balša, proglasi za ravno tako neodvisnega, kakor tudi vojvode v druzih pokrajinah, Vu kašin v Macedoniji, Lazar v Srbiji, Tvrtko v Bosni, ŠiŠman v Bulgariji. To je enako žalostna doba srbske razdelitve, kakor ona pred toliko vekov za Nemanje. V tej baš se pri-vale Turki. Ne eden teh „satnodržavnih" gospodarjev neče drugemu pomagati, Turki premagajo Vukašina na Marici, pa njegovo državo osvoje. Zdaj pride red na Šišmana v Bulgariji. Niti Lazar niti drugi mu neče pomagati. Pade tudi Šišman. Zdaj pride vrsta na Lazarjevo državo. Lazar mora Turkom plačevati davek, kakor smo rekli, to je tako žalostna doba, kakor prej ona Nemanje, — samo z enim razločkom, ker je bil Nemanja srečen ter je vse državice se silo združil v eno, a tu ne eden od vseh teh „samovlastnih" gospodarjev v tem nema vspeha. Poskuša tudi Lazar pridobiti se silo Vukašinovo zemljo od njegovega sina Kraljeviča Marka; ono malo, kar je ostalo po pobitju na Marici, otme; a
Pota so t azijskoj Turčiji grozno slaba. Reke armenske pa, pravijo, da so za pota ob-
čenja neugodne. Ta neugodnost ima veliko uzrokov, glavni ie pa ta, da so se premalo preiskale in spoznale reke same, kar se v pri* hodnje uže hoče popraviti, H Rusi dobe* Armenijo v roke. Razlivi rek delajo svobodnej vožnji v resnici mnogo zaprek, a tudi to se odstrani, če se vzame malo več truda.
Mej armenskimi mesti so najbolj znamenita: Erzerum, Van, Kara in Diarbekir.
Prebivalci dežele so: 1. Turki, 2. Armeni, koji slave za svojega praočeta Hajka, vnuka Jafetovega, koji, pravijo, da jo s 300 vitezi po zmagi pri jezeru Vanu osvobodil Armene iz-pod babilonskega iga, in spustivši se v dolino reke Araksa, osnoval prvo armensko občino. 3. Suniti — kočevni narodi. Oni sicer priznavajo islam, a Turki jih imajo za slabe mu-hamedane. 4. Kurdi. O njih je težko kaj določnega povedati, posebno z ozirom na njih verstvo; neka čudna mešanica jo njih vera: nekaj je poganstva, nekaj musulmanstva, z eno besedo, brezpodobni kaos. Družinsko življenje je čisto razruščeno, tako, da se Kurdi smejo boljo imenovati druhali razbojnikov, ki imajo nad soboj za poveljnike te, ki so bolj smeli in se boljo razumejo imeti jih v oblasti. Kurdi vedno stoje na tej strani, katera so jim zdi tačas silnejša; tako so na primer, priznavali oni oblast Rusije in jej tako dolgo pomagali, dokler jih nijso Turki preslepili in spravili na svojo stran, a kakor hitro so bili Turki pobiti, so Kurdi v naglici tekli poklonit se Rusom. 5. Ezidi — tudi te bi lahko prišteli Kurdom. Razlikujejo se od njih v tem, da so manj nagneni k razboju in divjemu življenju. Ko kočevarijo iz kraja v kraj, vselej izbirajo samotna mesta, pečajo se malo z poljedelstvom, tem bolj pa z živinorejo. Ezidi so večjidel skromnega nrava in zelo gostoljubni. Njih vera prav za prav nij znana, ker jo skrivajo, a toliko se ve, da časte posebno padlega angelja, koji se ima po njih prepričanji enkrat vrniti čist, svetel in mogočen v naročje Najvišjega. Ta angel j se bo, po njih verovanju, takrat spomnil Ezidov, edinih svojih častilcev._U make „Njive". K.
Politični ra%gie<i.
IV4»rrsfe>n1<r> d!
V Ljubljani 13. decembra. V fti'£ut'Mtr*n  ztbovtM. je govoril v zadnjej seji dr. Vos n Jak o tem, kako se
Marko se poda se svojima bratoma Andreja-škom in Mitraškom, da se bori uz Turke — samo zaradi boja, in ako Turke iz dna duše črti. Bori se uz Turke, brani in obvaruje narod pred besnostjo posameznih Turkov, kolikor mu je mogoče, zbog čega ga narod slavi, preliva svojo kri z mnogimi Srbi vred, kateri se ravno tako zaradi boja borijo uz Turke, dokler ne poginejo vsi v boju na Rovinah mej Turki in Vlahi.
Poskuša dalje Lazar tudi Raljšiuu zemljo oteti. Ali premagajo ga. Poskuša Bi osvojiti Tvrtkovo zemljo, Turki • ga tudi pobijejo. Ostane torej še neodvisna Zeta, neodvisna Bosna in Srbija pod Lazarjem, plačujoča Turkom davek. Lazar torej ne more biti Nemanja. Ker ne gre se silo, poskuša srbski patrijarh v Peći, da to z lepim učini, skliče zbor, pa vojvode za božjo voljo prosi, naj samo izvolijo enega, kateregakoli, pa naj ga drugi priznajo za svojega carja. Tvrtko, ve-doč, da ne bode izvoljen, ne pride. Narod iz-
je gospodarilo s takoimerovanim zasilnim posojilom. Cel govor prinesemo po stenografic-nem zapisniku, kadar nam doide.
Grof tntlmssu je v ogerskem odseku delegacij nadaljeval svoja pojasnenja glede orijentalne politike. Bral je udom tajne akte. Odsekovi udje so sklenili ne le o tem, kar jo minister povedal, temuč tudi o tem kar so sami govorili, molčati. Na konci so sklenili pred plenum delegacije stopiti s predlogom, da po dobljenih pojasnilih ne smatrajo za koristno, če bo vnanji položaj politike javno v razgovor vzame. — Szechenvi je obljubil, da bode svojo interpelacijo, glede prava „veto" vložiti pri volitvi novega papeža, opustil in ne stavil, vsled necih zaupnih opomb ministrovih. Torej tajno, zaupno, nejavno — pa. zakaj vendar?
Tudi v avstrijskej delegaciji je 12. dec. Andrassy govoril o vnanjej politiki in dejal: Če se o avstrijskih interesih govori, katere je on popustil, naj bo mu jih imenuje. Nihče, pravi, ga ne bode odpravil od dozdanjega stališča, prave interese monarhije pri vseh slučajih varovati. — Torej Andrassv je avstrijskej delegaciji nasproti menj zaupljiv, pa tudi menj prijazen.
V Fjvovu je bil voljen namesto Smolke, ki je mandat položil, dr. Wolski, advokat na Dunaji, s 1201 glasom y državni zbor. Urednik Dobržanski je dobil le 1058 glasov.
Hrvatski „Primorac" piše: »Rekosmo, a i ponavljamo, da nije u narodu izumrla, ved samo obumrla sviest državopravnog odpora proti Ugarskoj, pa bi ona i opet planula, samo da ima muževa, koji bi ju razbudili. Što narode ubija, nisu tud j o vojske niti nesreče, nije nasilje ili politički poraz, već narodni mrtve ž, pomanjkanje javne sviesti i rodoljubivo8ti. Koju ima vrudnost 'sta nagodba, ako ju neogradimo zidom narodne sviesti? Što valja najlepša na svietu tvrd java, ako u njoj stoje kukavice? Što će nam toli krasni položaj na slavenskom jugu, ako ga dan za danom izigravamo Bvojom nejasnom, žalost-nom politikom?
Tnanje c&ržffev«.
IVemiten vlada je sprejela predlog Av-Btro Ogerske, da se trgovinska in colna pogodba za pol leta, do konca junija, podaljša.
IVemjfki cesar je ruskemu carju čestital telegrafično kot odgovor na poročilo, da je Plevna vzeta.
Angleški „Times" pišejo, da ima zdaj Turčija trpeti za prejšnje odbijanje evropskega posredovanja in da bode prejšnjo trmoglavost plačala z evropskim ozemljem. No-bedna evropska velevlast ne bode izkušala braniti te posledice. Ako so Turki razumni, porabiti bi mogli to zadnjo priliko, da sklenejo povoljen mir. Ali se to izvrši neposredno ali b posredovanjem velevlasti), jo vse jedno. V slučaju, da turška vlada hče vojsko nada-
voli Lazarja, Ralša se uda narodovej volji, pa zarad trdne zveze z Lazarjem se tudi sprijatelji ž njim. Tvrtko v Bosni ostane zopet neodvisen. Zdaj se Lazar občuti močnejega, no poprej, nadejavši se pokraj vsega tega tudi pomoči od Tvrtka, a tudi od Magjarov, odpove Muratu davek. Turki, prišedši na Kosovo, posedejo vse klance, kateri vodijo V Kosovo, da ne bi Lazarjevej vojski drugi priskočili v pomoč.
Pa to nij bilo možno. Tvrtko in Magjari ne pridejo, a Ralšić se „zakasni", ter tako razbijejo Turki Lazarjevo državo na Kosovem. Ne osvoje je takoj, ampak prisilijo Lazarje-vega sina Visokega Stevana, da jim plačuje davek, in da je Srbija dolžna za Turke se bojevati. Pozneje je več prilik, da bi Srbija zamogla stresti se sebe ta sramoten jarem, pa z ostalimi srbskimi državicami in z Grki Turke iz Evrope iztirati; a Stevan Visoki neče, ampak celo reši sultanovega sina, ko Tatari premagajo Turke.  Stevan Visoki neče tega storiti,
ljevati, stavlja v nevarnost obstanek svoje države. „Daily Telegraphu meni, da tudi posle padca Plevne je dvomiti, da bi Rusija toliko umanjšala svoja zahtevama, da bi mogle nevtralne vlaati posredovati sklepanje stalnega in pravičnega miru. „Daily Telegraph" Se vedno upa, da Angleška Batuma ne bode porušiti pustila. „Standard" tudi ne ve pove dati, ali padec Plevne utrjuje mir, kajti Turčija zna dobro, da so, ako Rusi prodero preko Balkana, vsa situvacija izpremeni, ter da bi morda celo Avstrija nehtela nadalje mirnim okom tega gledati. „Daily Nevvs" pak bi se ne videlo čudno, ako bi Porta takoj poslala posebnega poslanca carju, da bi se o miru dogovarjala. Po Andrassyievih besedah bi pak bila nemogoča vsa aktivna umešavanja drugih vlastij in vsi sanjarski načrti, katere mogo samo oni gojiti, ki nijso sposobni razumevati velikost izhodnega vprašanja.
Dopisi.
Iz <»ru<l<-ia 10. dec. [Izv. dopis.] (Preširnova slavnost.) Koliko morejo slovenski dijaki v Gradci se svojim lepim številom in blaženo slogo doseči, pokazali so iznenadno 7. t. m., to je na večer, ki jih je složne zbral obhajat veseli spomin rojstva nagega Preširna, na:svetlejše zvezde na literarnem nebu Slovenstva. Veselja je moralo človeku srce igrati, ko je vstopivši v veliko lično dvorano „Steinfelder-Bierhalle" zapazil tako ogromno množico Preširnovih čestilcev, pred vsem seveda društvo „Triglav" v polnem Številu, katerega članovi so z napravo te sijajne veselice dali jasen dokaz, da jim je mar ne le obstanek nego tudi čast društva. Le tako vrlo naprej, sinovi slovenski! V lepem Številu udeležili Bte 8e tudi bratski društvi „Hrvatska" in „Srbadija" in tako pokazali, da naj se „slavi slavna slava Slavov slavnih." Res je napolnilo veselje vsakoga, komur bije Brce za Slovanstvo, videvši, kako se je izobražena jugoslovanska mladina, okinčana s prekrasnimi trobojnicami, bratsko sešla slavit in praznovat za Slovenijo najlepši dan, rojstveni dan „buditelja-pevca-. A tudi mnogo druge odlične gospode je počastilo se svojo navzočnostjo Preširnov spomin, kakor tudi ponos graške univerze, slavni učenjak in zaslužni narodnjak, dekan filozofične stroke g. profesor dr. Krek.
Slavnost je otvoril predsednik „Triglava" g. dur tel a s primernim nagovorom in pozdravom pričujočega občinstva, potem pa se je vršil program, pri katerem je sodelovalo slav-jansko pevsko društvo višjih Sol v občo za-
— ta je dal za Boga sultanu pošteno besedo!
— Turki mej tem ne drže veliko na to. Oni pozneje Srbijo lepo požro. Tako propade tudi Lazarjeva država — Srbija. Zdaj pride vrsta na neodvisnega gospodarja v Bosni. Kralj bo senski, da bi se obdržal zoper Turke, naslanja bo na katoliško Ogersko, pa njej in papežu za ljubav preganja pravoslavne. Pravoslavni Bošnjaki in Hercegovci se nečejo biti za kralja, ter Turki pobijejo Stevana Tomaševića, kralja bosanskega pod Relajem. Turki ga ubijejo, Bosno prisvoje, samo pravoslavnim za ljubav puste Hercegovino za dvajset let na miru. Potem požro tudi pravoslavno Hercegovino. Zdaj pride vrsta na poslednjo srbsko državico od vse nekdanje Dušanovo carevine, na Zeto. Uže prej so jo Turki napadali, a je nijso mogli mnogo nadlegovati, dokler je pred Zeto stala ljuta Arnavtska. Napadejo torej to, jo podvržejo, odpeljejo kraljevega sina Džordža Kastryotiča kot zastavljenca, ga poturčijo, pa
dovoljnost vBeh zbranih. A kakor ga nij veselja, da bi ga ne kalila kakova neugodnost, bila je tudi nam takrat prepovedana prva točka, namreč: „Ilirija oživljena". Res, Čudno se nam je zdelo, ko je vstopil mesto pevcev g. predsednik „Triglava" in naznanil čudno in žalostno novico, in posebno, ko nam je potem še raztolmačil, da je celo krasna arija te vzvišene pesni prepovedana. A nič ne de, zato je pa še toliko bolj živo in ognjeno odmevalo v navdušenih slovanskih srcih : Napoleon kliče: „Ilirija vstan'!" Ustaja, izdiha: „Kdo kliče na dan?"; pela ee je pa mesto , Ilirije11 — „Naša zemlja".
V slavnostnem govoru narisal jo g. V a 1-potič živo in lepo našega Preširna kot Slovenca,   Slovana in človeka in  sklenil govor jako dobro z besedami pesnikovimi: Proširen budi, Preširen nas vodi. Na delo zi njim, na duševni boj! Pravici udani, luči, Bvobodi, Naprej, za svoj dom navdušeni roj ! Preširna vihra pred nami zastava, Voditelju-puvcu kličemo: Slava t
za kar se je tudi cela dvorana gospodu go vorniku z burnim ploskanjem zahvalila. Zatem je pel kvartet pod vodstvom pevovodje gosp. Doleša Preširnovo „Strunam" tako milo, da smo menili čuti neumrlega pevca samega tožečega. Pesem se je morala ponoviti, kakor tudi pozneje sledeča „Pod oknom", kojo je lepo ubrano pel oktet.
Gospod Lovro Požar je jako dobro in krepko deklamoval „Preširnovo oporoko", katero prekrasno pesem je naš mnogozaslužni Boris Miran iz srca vseh Slovanov vzel.
Za deklamacijo pročitali so 86 došli telegrami iz Dunaja, Zagreba, Ljubljane, Celja, Novega mesta, Žavca, Gorice, Bešlinaca, itd., od društev in odličnih osob veselečih se v duhu z nami.
Ko bo je izvršil program z vsemi svojimi točkami v popolno zadovoljnost poslušalcev, začela je godba polka Jelačićevega — ki je tudi mej programovimi oddelki najlepše slovanske komade tako živo svirala, da se je začela večkrat navdušena slovanska mladina s petjem strinjati v godbo — igrati poskočne plese, da se tudi uže noge nijso več več vzdržavati mogle, da bi se ne zasukale. Tedaj se je vrtil v gornjem delu dvorane en del mladine s krasoticami v prijaznem plesnem krogu, drugi pak Be bratil pri čaša h in navdušeno pogovarjal o boljših časih Slovan-stva in posebno Slovenstva in se zibal v onih
mu dajo ime Skender-beg. Ne more Be reči, da bi bila takrat pri Turkih vojniška umetnost jako razvita, jače morda uže, kot pri vseh družili narodih. Skender-beg se je nauči, pa se potem vrže v svoje kamenjate gore, prežene Turke iz Albanije, pa Be proglasi svobodnega. Dokler on živi, ne morejo Turki Albanije osvojiti, a po njegovej smrti pade tudi Albanija. Zdaj se turški zmaj vrže z vso močjo na Zeto, pa jej ugrabi vse ravnine. Kdor hoče ostati svoboden, mora se podati v neprehodljive gore. Ivan Črnojevič, gospodar zetski, potem ko bo Ralšiči, in ko je nekoliko časa Zeto Stevan Visoki upravljal, mora zapustiti svojo prestolnico Žabljak — Skadar, prejšnja prestolnica je uže prej prešla po prodaji v benetske roke, — pa se poda na Obod leta 1482, a dve leti pozneje otide iz Oboda v svojo zadušbino, v samostan Cetinje.
(Dalje prih.)
blagih dneh, ko bo veljala tudi za SI ovane — vsa svoboda! In res jeli so uže popovati: „Naprej zastava Slave!" kar Btopi strogega očesa policijski komisar po konci — na čelu se mu je svetil v mračnih črtah Šilerjev rek: „denn das Auge des Gesetzes vvacht" — in spridi nam to veselje s prepovedjo te pesni. Se ve, da je moralo to „predrzno* petje takoj utihniti, ker pri omenjenem gospodu ne velja nikakova interpelacija. Pokoriti se je treba.
Tako smo obhajali v največjem veselji (izvzemši imenovane neprilike) slavnost vele-zaslužnega pesnika in šli še le ob štirih zjutraj k pokoju. Nekateri poredneži pa bo domov grede na javnej ulici zakrožili Še —rusko himno, da je ta vzvišena pesen odmevala po praznih ulicah, kakor bi jo otlo ponavljali duhovi padlih slovanskih junakov pod Plevno!
Končal se je tedaj večer, ki nam bode vedno ostal v veselem in prijetnem spominu, večer, kakor bi si jih želeli mnogo in jih tudi še več upamo od društva „Triglava", in za katerega izrekamo najsrčnejšo zahvalo društvenemu odboru, ki si je v resnici mnogo za to prizadejal, a tudi svoj namen prav popolno dosegel.
Iz Zlisrrclitl 11. decembra. [Izviren dopis.] „ Os man paša predao se. Plevna je u rukah rusko-rumunjske vojske" — ta lakoniČna vest raznesla se je denes kakor blisk po celem Zagrebu, vzbudila neopisljivo navdušenje. V malo urah vilo se je na tisoče narodnih zastav — slavjan8kih trobojnic, oznanjajočih za vsakega Slavjana veselo vest, da je padel naj-tidneji ščit turškega barbarstva, da je zlomljena in zdrobljena dušmanska sila. Navdušenje raslo je od minute do minute, vsak z bojišča došli telegram naveščajoč slavno zmago Blav-janskega orožja pomnožil je občno radost in navdušenost, ki je zvečer svoj vrhunec dosegla. Komaj je noč razprostrla svoja temna krila črez zemljo, uže je razsvitljevalo neizmerno mnogo lučic mestne ulice; vsak, ple« menitaš in plebejec, bogataš in siromak, vsak je smatral za sveto dolžnost, da kolikor mogoče pripomore k večjemu slavju denašnjega dne, da pokaže, da tudi njemu srce gorko bije za sveto Blavjansko stvar, da tadi on živo čuti žalost in veselje svojega slavjanskega brata, da ž njim plače v nesreči in da bo ž njim raduje njegove sreče. Veličasten je bil pogled po mestu; lehek, mil vetrič poigraval si je z neštevilnimi zastavami, a celo mesto je tako rekoč plavalo v neizmernem ognjenem morji. Nebrojna množica ljudstva valila se je po ulicah; vsakemu je radost širila prsa, a ko se je baklada z godbo na čelu pomikala skozi z ljudstvom nagnetene ulice, orila se je iz tisočerih grl pesen: u boj 1 in navdušenih, gromovitih klicev: živili Rusi! živili Slavjani! nij bilo ni konca ni kraja. To je bilo narodno svetkovanje v pravem pomenu besede, kojega se bode vsak še v poznih letih z veseljem spominjal. In kako bi se ga ne? Predaja Plevne spada mej najznamenitejše dogodbe sedanjega veka. Iz nje se vzdiga iz svita soluce slobode za krščanske narode, s kojimi nas vežejo svete vezi krvi in jezika, političnih in materijalnih interesov. Nova doba nastaja za iztok, kateri je toliko vekov vzdihoval pod krutim jarmom divjega, nečloveškega tlačitelja, kateri je toliko vekov s svojimi solzami pojil domovinska tla, s svojo srčno krvjo gnojil sveto zemljo svojih prednikov.  Tlevna je po-
kopala nekdaj silno bolgarsko carstvo, Plevna sedaj zopet vzbuja Bolgare in ž njuni tudi oetale Jugoslovane k novemu srečnejšemu živ
ljenju. Ptfd Plevne otel je Bolgarijo za vselej smrtnemu sovragu Slavjaustva, zdrobil robske verige, ter zapečatil osodo Turčije. Od gore do gore, od doline do doline se razlega čast in slava slavnim junakom, ki so pribojevali slavno zmago, ter priborili s svojo srčno krvjo Bvobodo Slavjanov. „Naprej zastava Slave !u
„Post tot discrimina rerum" začel bo vendar-le naš sabor dne 20, t. m. zborovati Po nagodbi moral bi naš sabor vsaj tri mesece v letu zborovati, a zboroval je dosedaj še le komaj mesec duij. To je nevaren prae cedens za prihodnjost, iz katerega se lehko razvijajo marsikateri slabi nasledki, zatorej bi bilo treba, da se na račun pozove domača, kakor tudi centralna vlada v Pešti, zakaj se budget vsaj toliko časa poprej ne predloži saboru, da bi se še vsaj o pravem času o njem razpravljati moglo. Ker bode tu sesija zelo kratka, se meuda ne bode mnogo o drugih stvareh razpravljalo; vsakako pa bode v toliko zanimiva, ker utegne opozicija tudi krajiške zadeve na tapet spraviti.
Burja radi nasilnega anektiranja kraji-škega fonda se je komaj nekoliko polegla, a uže zahteva magjarski finančni minister Szell, da se ima krajiški denar v Pešto poslati, in to vkljub previšnjej instrukciji od 27. januarja 1873, ki veleva, da se mora s krajiškim fondom v Zagrebu upravljati, in da se imajo novci za zidanje železnice v Zagrebu izplače vati. Upamo, da bo fcm. Filipovič proti temu energično protestiral, ter Magjarom njihov račun prečrtal, a vendar se vidi iz tega dosti jasno, kam pes taco moli; magjarske blagajnice so prazne, pajeki uže predejo po njih Bvoje mreže, zatorej morajo dobiti denarja od koder koli; da-li ga dobivajo pravičnim ali krivičnim potem, za to ne vprašajo, samo da še nekoliko Časa svoj gospodarstveni „krachM zadrže, človek bi skoraj mislil, da so magjar-Bke blagajnice brez dna; oropali so Slovake, oropali Srbe, prevarili Hrvate za železnico, sedaj bi radi še gotovino krajiškega fonda v svoje kremplje dobili, da bi jo za svoje ve-liko-magjarske namene profućkali, kajti krajiška železnica je njim deseta briga, a vendar so njihove blagajne vedno prazne, dogospoda-rili bodo prej ali slej ter šli za svojimi turškimi brati „rakom žvižgat". Krivičnost in ti-ranstvo pripravilo je Turkom katastrofo pri Plevni, morebiti tudi mag j ar s k a Plevna nij več v dalekoj prihodnjosti! N—č-
Domače
stvari.
na Goriškem se nam zvečer (za zadnji
(i
— (Iz Kanala) telegrafira 12. t. m. ob list prekasno): Vsled slavjanske ruske zmage pri Plevni razsvitljujejo mnogi velikanski kresovi trg Kanal. Streljanje zaporedoma. Radost občna. Slava!
— (Avdijenco pri cesarji) je imel dvorni svetovalec g. Kaltenegger ponedeljek. Najbrž se je tikala imenovanja deželnega načelnika.
—- („\Viener Zeitung") priobčuje g. Vidmanovo imenovanje za Line, — na našo veliko radost.
— (Čuden in neverjeten glas.) Včeraj Brno povedali, da pojde g. Vidman v Line, a da na njegovo mesto najbrž pride g. Kaltenegger.   Čuden, ter neverjeten je drug
glas, namreč, da bi tukajšnji advokat in sodelavec „Laib. Tagblatta", g. dr. Schrey, trudil se za deželnega glavarja mesto! Ta strastni, zagrizeni in funatični človek vendar sam ve, da spada pač mej agitatorje, a ne na tako mesto ! .
— (Slovensko gledališče.)  V po nedeljek 17. t. m. se bode predstavljala za Dimiti  Albinijeva  vesela  igra v 4. dejanjih „ l m e t. n o s t in narava.14
— (Matica slovenska) bode imela v sredo 11). t. m. odborovo sejo ob 5. uri po polu due v MatiČnej hiši na Bregu. Dnevni red: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 40. odborovo skupščine. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Razprava o raznih Matičinih zadevah.
— (Naši slikarji.) G. Volf se je pred par tedni vrnil iz Vipave, kjer je dve poletji malal cerkev. — G. Franke, ki jo delal te dni več portretov v Samoboru na Hrvatskem, slikal je na naročilo konstitucijo-milnega društva potret g. Martina Hočevarja na Krškem. — Gospića Ida K u n 1, ki je zaradi bolezni na očeh morala za nekaj časa prenehati se svojo slikarsko umetelnostjo, je zopet toliko okrevala, da prevzema naročbe na potrete, svete podobe in obnavljanja starejših izdelkov te vrste.
— (Sklep deželnega zbora) zarad stroškov za zidanje norišnice v Studencu je cesar potrdil.
— (Tonzuro in nižje blagoslove) je ljubljanski knezo-škof 13. decembra v stolnoj cerkvi podelil 7. blagoslovcem prvega leta.
— (Iz Zagreba) nam piše drug dopisnik o slavji zarad padca Plevne: Pri bakladi svirala je godba najprvo rusko himno. Ban Mažurani ć nij imel razsvetljenega stanovanja Drugi vladni velikaši vsi. Zagrebčani so poslali čestitajoče telegrame Nikolajeviču in drugim ruskim generalom.
— (Iz Novega mesta) 12. decembra se nam piše : V nedeljo 16. t. m. bo v dvorani narodne čitalnice slovesna razdelitev obleke in obutve za revne učence in učenke tukaj šnjih ljudskih šol. Vsi p. n. udje in prijatelji šolske mladine, kateri so v ta blagi namen kaj pripomogli, se naj uljudnoj o vabijo v obilno udeleževanje. Po razdelitvi bo veselica s pe tjem in godbo. Odbor.
— (Volka) 80 ustrelili 6. t. m. v smuškej okolici pri Starem logu na Kočevskem.
Št. 707.
Razpis službe.
Pri krajnej občini v Materiji, političnega okraja Volovskega, v krouovini Is te rs kej, se razpisuje služba občinskega tajnika z letno plačo 500 goldinarjev.
Prosilci morajo biti zmožni slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v pisanju iu govorjenju, in bo morajo izkazati, da so uže služili ali pri kakem večjem občinskem uradu, ali pri kakošnej drugej političnoj uradniji, in da so v vseh treh jezikih uredovati popolnem zmožni.
Prošnje za službo naj se pošiljajo dokonča meseca svečana 1878 občinskemu uradi* v Materijo ter so proste poštnine.
Občinsko glavarstvo v Materiji, dne 7. grudna 1877. (370—2) _Obč. glavar: .///*■*.#*>»-#>"•.
Kazne vesti.
* (Živinska kuga) je po Češkem in Mora v skcin prenehala razsajati, v Bukovini ter v Galiciji pak se je prikazala.
* (V sueškem kanalu)  je  bil pred štirimi duevi silen vihar, ki je trajal dva dni ter je ustavil ves oudotni promet.  25 paro brodov je moralo čakati, a dva, „Histonon" in „Čimboraso", sta trčila jeden na druzega
Tujci.
12. decembra: Pri Mnlleit  Btlcnlor iz Dunaja. — Schvvarz iz Travnika. — Oblak iz Dunaja.. — Neuuieistor iz Brna. — Sehott ii Dunaja. — Jaklič iz Kočevja. — Schweinburger, Čvič iz Uunnja._
.Dunajska borza 13. decembra. (Izvirno tulegrahčuo poročilo.) Enotni drž. di Ig v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru
Zlata renta........?4
1 .■•»>" drž. posojilo .... Akcijo narodne banke .   . .
Kreditne akcijo......209
London ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Srebro ........
Državne marke ....
arm bolnim soe m zdravje brex leki* in brez stroškov po izvrstni
Heialesciere in Barry
SO l«t aie Je »ij boleni, ki bi Jo a« bila oidra■■• rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraačenih i itrooih brca medicin in btro&kov; zdravi vse bolesni t sJoden, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; ilei-raduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre->u vljenjo, taprtjo, preklajenje, nespauje, slabosti, zlato :ilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, »iI*.njo krvi v gUvo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, itožnost, diabet, trganje, ahujfiauje, bledičico in pretil ijenje; poaebno se priporoča za dojenee in je bolje, uego dojnicino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-fi-.i zdravilnih, brei vaake medicine, mej njimi apri— ' \nla profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Beneka, pra-
63 gld. 90			kr.
60	■	95	n
74	n	hO	i»
113	n		n
£01	n	—	n
209	■	50	ti
119	■	50	rt
9	a	57	n
5	n	65	n
105	»	45	n
59	a	05	•
•tuKi-t, Markize de Brelian a mnogo druzib imenitnih isob, ae razpošiljava na posebno sabtevanje zastonj. Kratki izkaz is 80.000 spričevalo*. Spričevalo It 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. 1«62.. Kevalescičre Da Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri drieti hi griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih a t. d. pri kamnju, pri prisadljivera a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih i.i mehurji, trganje v mehurji i. t, d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prg-uh boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. I L. S.) Hud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo nčenih družtov.
VVinoheater, Angleiko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja,, bome čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede' r-asega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. Jamea Shoreland, ranoceluik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelstoiua.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalesoiere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel s tein, tajni sanit. svetovalec »pričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 toduov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij "»ogel, j« vsled rabe Vase Kevalesciere du Barry po-pumama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik. Spričevalo it, 72.618. La Kocho sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Rovalt eciero ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicmh boleznij, katere bo u.u deset let uiučile.
(Gospa) Armauda Prevost, posestuica. Revalescičre jo 4 krat točnoj (Sa, nego moso, tat te pri odraačenih in otrocih pribrani 50arat več na ooiu, ko pri zdravilih.
V plehaatih paftioab po pol ranta l gohl. 60 kr., vini 2 gold. 50 kr., A funta * ffold. Su kr., o fantov 10 goli, 12 rantoV :o goid., 2i funtov 89 gold.
''iloacisre-Biaauiton v pušiaah in Kevalosoiere Chooolatee v prahu ^ uu i gld. 50 kr., 24 tati 2 gl. O tr., 48 ta« 4 gl. 50 kr., ?  ;raiia \,\ 120 tm tO gL 'roiajo: Da Barry^C!omp. na aaeiiHSMsae it. 8, k,mor v vaoa aititih pri dobrih ekarjui in epeoenjaisiii trgovoihl tudi razpjji^ja dn-tujama biaa na vas krvjo no pofioiiu ..lfcasmouh povzetjih. V JLJabtjjutJi Kd,      i •, J. S v o b o da, ekar pri »zlatem orlu", v Uekl pri lekarju J. Proda m u, v (eiovcu pri lekarju Birn Daoherj u, v Nitljetu pn lekarju Aljiuoviću, v  irniu pri tkarju Jakobu acrravallo, pri drogeriatu P. Kočo a J. Hirschu, v Zadru pri Androvičo. (156)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".