204. številka. Ljubljana, v sredo 5. septembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOR Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av«tro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lfubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne p»-tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. I >< «pi s i naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah Št. 13. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. \ Ei|iil»l|uni 5. septembra. Mnogo znamenj kaže, da Čas ni daleč, ko pride v državnem zboru jezikovno vprašanje v po dobi Scharschmidovega predloga na vrsto. Mi ne vemo, koliko daleč je že jezikovni odsek s pretre 8ovanjem dotičnega predloga, a vladni pristaši, katerim imamo prištevati Staročehe, se na vso moč trudijo, da javno mnenje pri pravijo na to, da se bode nemščina proglasila za državni jezik, če je morda tudi tako ne bodo nazivljali, ampak jej bodo morda rekli avstrijski posredovalni jezik; pa na imenu ni nič ležeče, kajti stvar ostane ravno ista. Najodličnejši staročeški vodje so letos posebno poudarjali važnost nemščine pri raznih shodih vo-lilcev, če tudi neso želi zato pri svojih volileih nobene hvale, nobenega priznanja. Marsikateri je ulovil le nezaupnico, drugi se jej je pa le t».jžko izognil in so mu volilci prizanesli le zaradi njegovih prejšnjih zaslug za narod češki. Tako se je godilo dr. Matušu, ki je posebno poudarjal potrebo nemščine, katera bode v Avstriji vedno ohranila neko prednost, katera je že utrjena v zgodovini. Njemu se zdi, da je nemščina potrebna za posredovalni jezik mej raznimi avstrijskimi uradi. Zagovorniki nemščine se seveda sklicujejo na visoko nemško kulturo, in da so Čehi prisiljeni zajemati iz nemškega slovstva, zlasti kar se tiče višjega znanja. S tem seveda obračajo le vodo na nemški mlin, kajti Nemci so takoj pripravljeni take izjave porabiti v svojo korist, da kriče o nedo-staluosti Češkega slovstva, katero je še le v povojih in ne bode nikdar zadostovalo zahtevam časa in narodnim potrebam. Ta argument, ki se navaja za potrebo nemščine, pa tudi povsem ne velja. Češka literatura že dandanes zadostuje skoro za vse znanstveno poklice, posebno je pa že tehnično slovstvo se lepo razvilo. Mnogo inženerjev čeških se je že izobrazilo, ki ne znajo niti besedice nemški, pa vender, kar se tiče strokovnega znanja, neso slabši od nemških tehnikov, temveč je še večkrat nadkri-Ijujejo. Če bo morda Čehi v nekaterih druzih strokah malo zaostali, je temu le to krivo, ker predolgo neso dobili vseučilišča. Stvar se bode pa sedaj kmalu popravila. Da pa bodo učenjaki češki, ki se hočejo v kaki stioki posebno izobraziti, zajemali tudi iz nemščine, je čisto naravno, vsaj tudi LISTEK. Samomorilec. Šaljiva črtica. (Konec.) O, tudi uredniki imajo še nekoliko srca! Ginjen ustane g. Zmaze, stopi k oknu, zre v temo in išče nehote z očmi večerno zvezdo . .. V istem hipu bije v sobi viseča zakajena ura jedno čez polnoč. — Urednik se vzdrami, spomni se na uredniške svoje dolžnosti, žalost mu mine iz obraza, in zadovoljno mu zro oči skoz nanosnik št. 16. Usede se in piše, in ob treh bila je vsa vsebina za list sestavljena: Jeden uvoden članek zoper demokrate v obče, drug članek zoper demokrate v posebej, — ele-gičen uvod, potem samomor sam, nadalje z najde-belejšimi črkami pismo, nekoliko prenarejeno, podaljšano in skrajšano, nadalje notica, da je nekje nekdo nekaj slišal v vodo pasti, in da ni neverjetno, da je bilo tisto nekaj samomorilec Kačar, in več takih rečij. nemški zajemajo iz francoskega, italijanskega in angleškega slovstva. Tu pred nami je več nemških znanstvenih knjig, v katerih dotični pisatelji navajajo vire, iz katerih so zajemali. In čuda, največ so zajemali iz francoske literature. To se bode vsakdo sam preveril, če pogleda „Fiedler, Darstellende Ge-ometrie, Schell, Kraft und Bevvenung, WUllner Ex-perimentalphy8ik, Wiedemann, Lehrbuch der Elektri-zitat, torej dela najboljših nemških učenjakov. Če tudi je potem jasno, da je zlasti za učenjake, ki se pečajo s matematičnimi znanji, potrebna francoščina, vender avstrijski Nemci ne zahtevajo, da bi se uvela v nemške gimnazije v naši državi. Kdor jo potrebuje, si jo že prisvoji. Tako je tudi z nemščino pri Čehih, kar se tiče literarne potrebe. S tem seveda nikogar ne odgovarjamo, da naj se nikar ne uči nemščine, kakor bi nikogar ne odgovarjali, da naj se nikar ne uči jezika kacega druzega kulturnega naroda, temveč le konstatujemo, da ni tako silno potrebno, da bi zastopniki Češkega naroda morali zanjo hoditi v ogenj. V „Politiki" je nek Češki pravoznanec minuli teden na dolgo razpravljal jezikovno vprašanje. Nam nedostaje prostora, da bi mogli vse natančno pove dati, kar je navel češki učenjak. Če bi kdo le površno pregledal to razpravo, bi si mislil, da se mož res poteguje za pravice češkega naroda in jezika. Govori o mnozih stvareh, o ljudskem šolstvu, o Kvičale zakonu, in večkrat kaj odločno poudarja češko stališče Vse to pa le zategadel, da bi ne kako preslepil čitatelja. Nazadnje pa pride do tega, kar je njegov namen. Nemščina se mora uvesti v češke srednje šole kot obligatni predmet, kar do-sedaj še ni bilo. In kako zvijačno naj bi se to izvelo. Kar za-ukazati se to lahko ne more, na potu je član XIX. državnih osnovnih zakonov, ki velja tudi za srednje šole. Pisec dotičnih razprav je našel sredstvo zato v razsodbi državnega sodišča, zastran pouka nem Ščine na štirirazredni ljudski šoli v Šmarji pri Jelšah. Državno sodišče je tedaj se izreklo, da ne nasprotuje gori omenjenemu ustavnemu članu, če se otroci v Šoli silijo učiti druzega deželnega jezika, ako se njihovi stariši ali pa popečitelji ne izjavijo začetkom leta proti temu. Po tem načelu mora se marši kak slovenski otrok učiti nemščine, ker so njegovi sta- Drugi dan s'edili so na novo članki, v kojih so se imenovali demokratje morilci Kačarja, nadalje naznaujalo je uredništvo, da se je v hitrici včeraj urinilo v pismo nekaj napak; zato podalo se je pismo še jedenkrat v pravej, nepopačenej obliki z najdebelejšimi črkami, poleg njega ob strani pismo v včerajšnje]' obliki v primerjanje, a pod črto bile so navedene vse razlike mej včerajšnjim in denaš-njim pismom. — Na dolgo bilo je razpravljano, kje da bode vrgla voda na kopno Kačarja i. t. d. Bilo je tvarine za ves teden. — Gospod Zmaze pričel se je rediti. Najbolj ga je to veselilo, da neso drugi listi ničesar vedeli o skrivnostnem samomoru povedati, le skromno so si izposojali sem in tja kako malo notico iz „uajnovejših novic", koje so prej vsi listi le zaničljivo prezirali. To pa se je gospodu Zmazetu boljše zdelo nego še pol tueata takih samomorov. A ko je bil minol teden, kar je bil prejel gospoil urednik osodepolno pismo, postal je nekako nlabe volje. Reč je že predolgo trajala; zdaj bi se bilo vender že moralo najti truplo nesrečneža ... So ga li ribe pojele, ... ali pa je tako nerodno skočil v riši prenemarni ali pa prenevedni, da bi se bili izrekli proti temu. Tako naj bi se pa na čeških srednjih šolah proglasila nemščina za obligatni predmet za vse učence, katerih stariši temu ne ugovarjajo. Da bi se pa ne moglo trditi, da se ruši jezikovna jednakopravnost, naj bi ravno pod temi uveti če-ščina bila obligatna na nemških srednjih šolah v češkem kraljestvu. Kaj bi bila posledica takej odredbi. Češki učenci bi se največ učili nemščine, mej Nemci bi se pa vzdignila močna agitacija proti češčini in vsi nemški učenci bi se oprostili tega nauka, češ, čemu bode Nemcem češčina. „N. Fr. Pr.a pravi, da druzega uspeha bi tako urejenje imeti ne moglo in pristavlja, da je nemščina nekaj več nego drugi deželni jezik, državni jezik namreč, da se torej ž njo mora drugaSe postopati nego s češčino. To svojo trditev je Dunajski list podprl baš z izjavami češkega poslanca Matuša o važnosti nemščine. Tako znajo naši nasprotniki porabiti vsako nepremišljeno besedo slovanskih politikov. Kar predlaga češki pravoznanec v „Politiki" zdi se nam prav podobno dovoljenju zloglasnih GOO gold. v kranjskem deželnem zboru za pouk druzega deželnega jezika. Tudi te Judeževe grofie dovoljili so narodni poslanci z izgovorom, da se bodo porabljali tudi za pouk slovenščine mej njiuškim prebivalstvom na Kranjskem. Pozneje so se pa menda vender porabljali le za pouk nemščine. Mi ne tajimo, da bi bilo ložje izvesti ravnopravnost v uradih na Češkem, če bi tudi dovolj nemških uradnikov znalo češki jezik, ali ta pot ni prava, ki jo priporoča „Politik", do tega smotra. To se da le doseči, če se bode odločno od vsacega uradnika zahtevalo na Češkem znanje obeh deželnih jezikov. Nemci bodo že potem gledali, da si prisvoje znanje češčine, če bodo hoteli stopiti v državno službo, kakor si tudi Čehi prisvoje v tacih slučajih znanje nemščine Res, da bodo Nemci se pritoževali, a država ima pravico zahtevati od uradnikov sposobnostij, kakeršnih jim treba, to je priznala baš sedaj tudi „N. Fr. Pr.u. S tem se bodo Nemci prisilili, da bodo spoznali, da je tudi Češčina potrebna. Nobena druga pot pa ne pelje do sprave in jednakopravnosti, najmanj pa vedno poudarjanje povode, da se je zamotal v kako blato, in voda ga ne more vzdigniti —? Znabiti je celo že v črnem morji ? — Stoj, to bi se dalo morda v zvezo spraviti s kotalikajočim se rubljem ! To je ideja, a . . . ta prokleti naročnik, ki je bil zažugal, da popusti list, ako pride še kedaj rubelj na vrsto! . . Sploh ti naročniki, — svojat, kojo bi bil najrajše popustil, da ni neko težko biti listu brez njih! Danes pretijo mu zopet trije naročniki, da jmste list, ako se ne najde vsaj v treh dneh truplo Kačarjevo . . . Iz jeznih teh mislij zbudi g. Zmazeta trkanje na dveri. — Ustopi mlad mož, s širokokrajnatira klobukom, dolgimi lasmi, pošvedranimi čevlji, — hlače in suknja oguljena, in gumbi jako štedljivo nasajeni. Postane pa ponižuo pri dverih. »Gospod urednik Ztnaze ? Me ne poznate? Moje ime je KaČar." Gospod urednik so nekoliko zazijali. „Pred tednom sem Vam bil neko pismo poslal." Gospod urednik pričeli so se daviti in le teškim trudom izbruhali so besede: „Ka-a-aj? tisti, ki je pred kratkim utonil ? „ . . Mladi mož s širokokrujnatim klobukom ponižuo pokima: „Da, isti, pa sem bil premislil. Sem oddal trebe nemščine. Slovanski poslanci tudi nemajo nobenega povoda potezati se za predpravice nemškega jezika vsaj za to še preveč skrbe drugi mogočnejši faktorji. Zastopnikom slovanskih narodov bodi vedno vodilo le — osDovnih državnih zakonov član XIX. Politični razgled. Notranji* eža. V Vati- pismo, pa tem našel pet forintov. Kaj naj v vodo skačem, če imam pet forintov, kaj ne? — Do danes sem ž njimi shajal. Danes sem pa suh in pridem torej k Vara . . po svojo nagrado, veste, za tisto pismo, ki Bte je bili natisnili. Za Vas bilo je dobra snov. (Urednik je bil uverjen, da ga v najkrajšem času zadene mrtvoud ) Pet goldinarjev ne bo preveč. Ob jeduem Vam tu prinašam popravek za jutrašnji list, da še nesem bil v vodo skočil. Jaz sem pošten človek, ne bi imel rad, da me kdo zmatra goljufom in lažnikom. (Urednik je bil višnjev postal ter se tresel.) — Hočete? Saj meni je vse jedno, li hočete li ne. O, nadhžen nesem! A jaz sem pošten človek, bodem pa v drug list nesel popravek. (Urednik je kratko zatulil, skočil raz sedež ter strgal iz rok mlademu možu .skromno govorečemu list s popravkom, a oni je nadaljeval:) Hvala, blagovolite mi izplačati nagrado tudi za ta popravek, — pet goldinarjev ne bo preveč. Jaz sem pošten človek, drugače bi moral ..." G. Zmaze je besnel. Izvlekel je iz listnice desetak, zmečkal ga in planil tja na ubogega Kačarja ter mu dragoceno papirnato kroglico v usta kan se pa cesar ne bode vozil iz Kvirinala, temveč j iz n inškega veleposlaništva. Cesar Viljem ni nameraval obiskati kralja baš v Rimu, a se je z itali lanske strani izrekla izrecna želja, da se snideta ravno v prestolnici. Dopisi. S Pivka 1. septembra [Izv. dop.] Čakal sem vedno, da bode vender morebiti kdo za pero prijel ter nekoliko popisal novo podzemeljsko jamo, katero so našli nekateri Pivčanje. Neki gospod nas je zmi-raj spodbujal ter vabil, naj jedenkrat ogledamo to čudno podzemeljsko votlino, a mi misleč, da se nor čuje, mu nikakor nesmo hoteli ustreči, bili smo kakor neverjetni Tomaž. Naposled pa, ker nas nikakor pri miru ni pustil, odločili smo vendar 25. avgusta dan, da si ogledamo to jamo. Kmalu popoludne odrinemo jo proti Trnji do tamošnjega g. učitelja, kateri nam je obljubil, da nam pot pokaže do tja. Odpočivši se malo pri njem, začeli smo jo korakati proti jami. Hodili smo do nje dobre pol ure iz Trnja. Malo vroči usedli smo se mali čas pred jamo, kar ustane neki gospod ter reče, naj prižge vsak svečo. Storili smo to, ter počasi se začnemo pomikati v podzemeljsko votlino. Precej pri uhodu v jamo čudili smo se že vsi ter mislili, kaj bode še naprej. Nesmo se motili. Seveda pot je slaba ter mora se dobro paziti, kam da se stopi Toda mi Pivški turisti nesmo se tega nič ustrašili. Najprvo šli smo kncih GO metrov naravnost pod zemljo, potem jo pa krenemo na levo stran. Ker je pa bila naša razsvetljava premajhna, zakurili smo velik ogenj, misleč si, naj služi namesto elektrike. Pri svitu ognja začeli smo vse bolj natanko ogledavati in videli smo krasne podobe. V prvi vrsti naj omenjam „jaslic", katere so tako krasno izdelane, kakeršnih celo o božiči ne vidiš. Nadalje je kaj lepo narejena „peč", kakeršue, gospod urednik, gotovo Vaših pekov nobeden nema, ter velikansko zagrinjalo, katero smem primerjati onemu v Posto-jinski jami. V tej jami je tudi velik prostor, pripraven za plesišče, na katerem bi se prav lahko vrtilo 100 parov. Nad tem pa vise daleč nizdolu veliki kapniki. Visočina je pa tolika, da oko ne more vsega razločiti. Potem smo šli še na desno, kjer zopet opazimo velikanske kapnike, lepe „orgle", „vrata" ter druge iz kapnikov sestavljene podobe, katerih pa ne bodem opisoval (kakor se nam dozdeva, dalo bi se na desnej še naprej kaj najti. Nekoliko se že sluti, seveda brez truda ni nič). Pregledali smo vso jamo, ter reči smemo, da je krasna. Kakor slišim, nameravajo sedaj Pivčanje izlet tjakaj. Jaz jim tudi svetujem, naj res to storijo, gotovo se nobeden ne bode kesal, kdor bode jamo videl. Jama je oddaljena dobro uro od Št. Petra, kraj, na katerem je, kliče se Malo Ulačno. V* v rliiiik«' 3. septembra. (Slavnost šti-ridesetletnice presvetlega cesarja.) Naš trg tudi ni zaostal pri praznovanji štiridesetletnice, marveč s ponosom se smemo ozirati na 26. dan avgusta, kajti občinstvo storilo je vse, kar je bilo v njegovi moči. Že ko je počil glas, da se bode v to svrho sestavil poseben odbor, je bilo ljudstvo toliko navdušeno, da Be je čul glas: „To je prav, mašil in kričal: „Tu imaš, tu imaš, le molči in idi, — ti, ti . . Rabil je tu par prav parla-mentaričnih izrazov, a ob jednem skozi vrata suval ubogega samomorilca. Potem pade v naslonjač in stoka. — A že se zopet prikaže pri vratih osodepolna podoba Kačar jeva. „Oprostite, g. urednik, pozabil sem nekaj. Ko ta denar porabim, mi, razumite, skoraj ne bode druzega preostajalo, ko da skočim v vodo. Saj veste naši demokratje . . .! Bodem tako prost, da Vam zopet sporočim to. — Bi li ne hoteli že naprej mi nagrado ..." Gospod Kačar ni končal tega stavka. Spoznavši nevarni svoj položaj skočil je ko strela iz sobe ter zaloputnil za saboj vrata, ob kojih se v istem tre-notku zarožljale velike škarje uredniške, in bobne razbil se je ob zatvorjenih dverih lonec s popom, namenjen skromnemu možu s širokokrajnatim klobukom . . . Popravka dotionegn pa nesi Čital v „najnovejših novicah" niti sledeči dan niti pozneje. F. X. M. Vrhnika ne sme biti zadnja, za našega cesarja ae spodobi, da se napravi čast." Te vroče željo spol-nile so se tudi dejanski. Slavnostni odbor pod pred-aeduištvom gospoda dekana J. Koprivnikarja, sestavljen iz zgolj inteligencije Vrhniške, žrtvoval je obilno denarja ter prizadeval si na vse kriplje, da je postal ta dan sijajen. Ni dolgo trajalo in imel je na razpolaganje izdaten znesek za stroške. Kakor je sploh treba pri jednakih podj'tjih jedinosti in reda, sta bila tu oba v soglasji. Slavnostni prostor bil je poln cesarskih, avstrijskih in narodnih zastav. Glede dekoracije gre vse priznanje gosp. Obrezi, c. kr. poštarji. Še nekaj posebnega imam zabeležiti. Napravil se je čez Ljubljanico pod načelnikom cestnega odbora g. Karolom Kotnikom nov železen most, izdelan na Dunaji v tovarni „Gridel". Ta moBt je trgu v krasoto. Most bil je ravno dan pred 26. avgustom izgotovljen. Ako si par dnij poprej hodil po trgu, videl si, kako se je gibalo mlado in staro, revno in bogato. Na predvečer Čulo se je pokanje možnarjev, vrla „Idrijska banda" s spremstvom 8 mož požarne brambe z lampijoni pa je korakala po trgu ter nas razveseljevala z veselimi koračnicami. Ob 2. uri čez polunoč že je naznanjal pok in zvonenje („pinkanje") veseli praznik. Ob VaiO- uri zbrali so se v čitalnici dostojanstveniki, na čelu jim g. c. kr. okrajni glavar Mahkot, ter se se v družbi domače in Verd-ske požarne brambe z godbo podali v „Hrib" k sv. maši, katero je daroval kanonik in državni poslanec g. Klun. Pri maši pela se je o. A. Hribarjeva : „Mis8a tota pulehra es Maria" tako izborno, da se redko kje na deželi kaj jednacega čuje. Slava pevcem in pevkinjam! Pri offertoriji — „Ave-Fbr-ster" — čuli smo zopet po dolgem prestanku mili glas g. Lenarčiča. Koncem maše se je kaj ginljivo zapel „Te deum" in potom „Cesarska", katero je godba v cerkvi ponovila. Sprevod po maši bil je nazaj v trg isti, kakor v cerkev. Ob 1. uri pričel se je banket v veliki dvorani g. Drabekove gostilne, katera je bila kaj okusno ozaljšana. Pri banketu vrstile so se razne napitnice. Prva na presvetlega cesarja. Ob 3. uri sprejemali so se vnanji gosti: pevsko društvo »Slavec", klub narodnih biciklistov in požarni brambi iz Borovnice in Horjula. Ob 4. uri je pozdravil gosp. predsednik slavnostnega odbora prišle goste najprisrčnejše. Za njim nastopil je na balkon g. dež. glavar dr. Poklukar ter je z naudušenjem lepo in ganljivo govoril. Končal je svoj govor s trikratnim „živio" klicem na presvetlega cesarja, na kar je ljudstvo iz tisoč grl ta klic dolgo trajajoče ponavljalo. Mej tem se je zbralo pod vodstvom učiteljstva tukajšnja mladež, broječa nad 400 glav, na prostoru g. Obreze, katerega je v ta namen radovoljno prepustil in z zastavami bogato okrasil. Zasadila se je prva lipa ob cesti, da priča potomcem, kako se je slavila 401etnica cesarjevega vladanja. Prvi govoril je J. Canker, učenec IV. razreda; ob kratkem naslikal je pomen slavnosti, za njim učenka Fr. Opeka, ter gospoda c. kr. okrajnega glavarja v imenu mladine ganljivo pozdravila in mu poklonila lep šopek. Oba govora sta gospodu tako dopadala, da je oba obdaril in potem šolsko mladež s kratkimi a jedernatimi besedami nagovoril. Šolski nadzornik g. V. Levstik povzamo potem besedo, poudarja prelepe čine presvetlega vladarja, naudušuje mladino k udanosti in pokorščini do habsburške hiše ter priporoča sosebno varstvo drevja. Končala se je slavuost s cesarsko pesnijo. Sedaj prevzele so preblage gospe pogoščenje mladine in razdelitev knjižic „Fran Josip 1." in „Naš cesar". Za tem se je novi most blagoslovil. Mej opravilom je „Slavee" zapel „Molitev". Dalje se je vršila ljudska veselica, pri kateri so nas slavčje žgoleči „Slavci" kaj dobro z narodnimi pesnicami razveseljevali. Gosp. Medenov glas v pesni „Popotnik" je očaral vse občinstvo. Prav hvalno moramo svoje pri/nanje izraziti c. kr. rudniški godbi, da je tako vztrajno delovala. Ko se je pričela noč, zasliši se strel in na holmci sv. Trojice zažare trije mogočni kresovi in hkratu sta bila trg in „Hrib" vsa v svetlobi! Najbolj so se odlikovala poslopja gg. Frana Kotnika, Jurce, Obreze, farovž in kaplanija. Poleg teh pa si zagledal veliko transparentov in lepih napisov. Godba je privabila takoj množico ljudstva, požarne brambe, nesoče lampijone v rokah — in hajd — skozi trg, Hrib, okoli cerkve in mimo Teršarja po novej cesti do mosta, kjer se novo veselje pričelo. Most v ti- sočih lučicah, z zastavami okrašen, na Ljubljanici pa godba in mično petje na čolnih poleg bengalične razsvetljave in spuščanjem raketov pod vodstvom g. J. Grudna, c. kr. davkarja. „Slava prirediteljem!* Prosta zabava združila je na slavnostnem prostoru zopet veliko ljudstva, v dvorani g. Drabeka so se naši dijaki sešli ter „narodne" popevali. Kaj pa čitalnična dvorana ? Ta je bila „kras" večera. Gospe in gospodičine v obilnem številu so se z gospodi vrtile v pozno noč. Izraziti moramo svojo za-dovoljnost, da se je vsa slavnost v urornera redu vršila. Mislimo, da se je vsak na svoj dom vračal s trdnim prepričanjem, da smo 401etnico našega vladarja resnično vredno praznovali. S .... c. Domače stvari. — (K Sokolski petindvajseti etnici.) — Znani rodoljub in požrtvovalni podpiratelj vseh narodnih podjetij gospod Josip Gorup na Reki, poslal je kot Častno darilo za tekmovalno telovadbo Sokolsko pet in dvajset cekinov. Slava vrlemu možu ! — (Kvsporedu „Sokolove" petindvaj-Betlet niče" dodajamo, da bode v nedeljo dne 9. t. m. o polu osmih zjutraj v cerkvi na Rožniku maša, katero bode daroval gospod Gregor Einspieler in pri katerej bodo peli pevci Ljubljanske čitalnice. — ( K petin d vaj se tlet n i ci Sokolski.) Sokolstvo češko zastopalo bode 80 članov in sicer: iz Prage, Češkega Broda, Melnika, Plzna, Tabora, Nimburka, Budejevic, Koufima, Piska, Pelhfimovega, Vamberka, Sobjeslave, Hrudima, iz Kraljevih Vinogradov in iz Strakonic. S Sokoli pride tudi slavni sekstest trobentačev iz tovarne g. Červenega v kraljevem Gradci. Češkim izletnikom na Čelu bode dr. Podlipn^. — (Koroški deputaciji k Sokolskim slavnostim) pridružili se bodo še gospodje: Josip Le ndovšek, c. kr. profesor v Beljaku, J. Pihač trgovec v Beljaku, Fran Hrašovec, okrajni sodnik v Špitalu, in Rupert Zablatnik, posestnik v Bil-čjej vasi. — (Častni dar koroških Slovencev Ljubljanskemu „Sokolu"), kateri seje omislil po radodarnih doneskih koroških rodoljubov, došel je ravnokar društvenemu odboru. Ta dar je dragocen svilen trak z umetnimi našivi v pristnem zlatu. Izdelala ga je tvrdka -Josip Deiller na Dunaji. Trak, od težke belo-rudeČe moire-svile, je 26 cm širok in l1 a m dolg« V gorenji zanjki nosi jugoslovanski grb (polumesec z zvezdo.) Na belem traku je zlat napis: „Koroški Slovenci", narudečem: „Ljubljanskomu Sokolu"; na obeh spodnjih delih pa: „Ob 25 letnici — Dne 8. septembra 1888." Na konceh dičijo trak težke resice (franže) ter je sploh obšit z umetno vezenim: vrvicami. Vsi^ vezenine so izvršene od teškega, pristnega zlata. Skratka: ta trak je res „častni dar", s katerim so zavedni koroški Slovenci pokazali, da vedo dostojno čislati in ceniti delovanje „Ljubljanskoga Sokola", dejanskega buditelja narodne zavesti. Opisani trak izročila bo Ljubljanskemu „Sokolu" dne 8. septembra posebna koroška deputacija, broječa dvajset članov, mej katerimi so večinoma posestniki iz Podjunske, Rožne in Ziljske doline. — (Dragocena, preko 2 00 gol d. vredna trakova, katera bodo poklonili zastavi „Sokolovej" koroški Slovenci, razstavljena bosta jutri in pojutranjem na ogled v izložbenem oknu prodajal uice gospe Marije D r en i k o v e, na Kongresnem trgu štv. 7. — (Umrl) je včeraj v Mokronogu v 42. letu dobe svoje g. Ivan Tisen, v Ljubljanskih narodnih krogih jako dobro poznat in priljubljen mož. Pred leti bil je odličen član „Sokola" in drugih narodnih društev, pozneje preselil se je na Dunaj, kjer je bil v trgovskih krogih jako znau in čislan. Lahka mu zemljica! — V Ljubljani umrl je preteklo noč v 8G. letu dobe svoje g. Anton Po v še, po domaČe Anžok, oče mestnega odbornika g. Fr. Povzeta. Naj v miru počiva! — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredilo je včeraj zvečer novemu deželnemu glavarju dr. Poklukarju lepo sere-nado. Slavčevi pevci, katerih je bilo do 50, peli so pod vodstvom g. viteza JanuŠovskega zbore: „Svoji k svojim", Nedvedovega »Popotnika" in Ipav-čevo »Slovansko pesen". Petje bilo je izborno, zlasti pa je g. Meden s svojim krasnim glasom elektri-zeval poslušalce, katerih je bilo par tisoč. Deželni glavar g-dr. Poki u kar zahvalil se je v krepkih besedah na tej ovaciji in ko je naposled zaklical: Živeli ! živela domovina! ponovili so se mogočno ti klici izmej mnogobrojnega obČiDstva. — (Cesaričinja Štefanija) napotila se je včeraj iz sijajno okrašenga Senja čez Vratnik in Otočac k divnim Plitvičkim jezerom, katerih foto-gratične slike so v viaokej gospej vzbudile željo, na lici mesta ogledati si izredno prirotlno krasoto. Fotograf Hinko Krape k predložil je cesaričinji album rečenih jezer, vrhu tega pa še nastopno narodno bajko: „V prastari dobije zavladala v onem kraji silna vročina in nastala je velika suša. Narod je obupaval, ker nikjer ni bilo vode. Gorske živali, drobne ptice, vse kar Živi, trpelo je silno žejo. Ljudstvo v svojem obupu krene k Črni reki, ki je vedno imela dovolj vode in hladila ta gozdni kraj. Narod dojde k Črni reki, a tudi ona je suha, žene in otroci začno plakati in vsi začno moliti. Hkratu začuje se glasba v daljini. Čarobni glasovi prevzeli so narod in vsi obrnejo oči tja, od koder je dohajala glasba. In bilo je kaj videti! Po Črne reke strugi prihaja krasna žena, čruo oblečena. Za njo pa sijajno spremstvo. Lepa žena pride bliže in nagovori narod, ki jo je, začuvši njene besede, nazval „Črno kraljico". Ona upraša narod, česa želi. Narod odgovori, da gine od žeje. črna kraljica obeča, da bode narodu dajala vode, dokler bode dober. In res, nebo se kmalu zaoblači, začne se bliskati. Dež prične. Deževalo je vso noč in zjutraj zagleda narod da se je v Črne reke strugi napravilo jezero, poslej imenovano „Proščansko jezero." Iz hvaležnosti je narod kraljici napravil dvorec. Ona je nekaj časa bivala v Liki in Krbavi, pohajala narod in tešila ga. Na jedenkrat pa je izginila. Narod je mnogo pripovedoval o njej. Na jedenkrat zavladala je v narodu tuga po kraljici. In narod krene v Ciginovec in začne klicati kraljico, ker se je mislilo, da ima ondu svoje podzemske dvorce. Zdajci začuje se pod zemljo glasba, nad njo strese se zemlja in nastane Še par jezer. Na jedni steni prikaže se črna kraljica v sijaji svoji in pregovori narodu, da je sedaj dlje časa ne bode videl, a naj v tem času ne obupa. Ta čas bode poln izkušenj za narod. Pretrpel bode mnogo borb, hodil bode v boje za krščanstva in svobodo, a naj ne obupa, ona bode došla in utešila ga. Znamenje dohoda njenega bode to, da bodo na bližnjih brd vrhuncih zažareli kresovi in da se bodo povrnili boljši časi za narod". Lepa ta bajka je jako laskava za cesaričinjo, ob jednem pa kritika hrvatskih razmer. — (Šolsko leto na gimnaziji Ljubljanskem) prične dne 18. t. m. Upisovanje na novo ustopivših dijakov bode dne 15. in 16. t. m. drugi, tej gimnaziji že pripadajoči dijaki, naj se oglašajo dne 17. t. m. Usprejemni in ponavljalni izpiti bodo 17. in 18. t. m. — (V Ljubljanico) pala je danes dekla iz gostilne pri sv. Janezu na Poljanski cesti, ko je pri vodi prala. Pogumen vojak domačega 17. peš-polka skočil je za njo in jo rešil, dasi je bila že izginila pod vodo. — (Iz Št. Petra na Krasu) se nam piše v dopolnitev današnjega dopisa s Pivke : Dne 3. t. m. o polnoči našli so na desnej strani drugo veliko jamo, ki po svojih kapnikih prekaša Postojiusko. Prostor v njej velik, tla se blišče, kakor bi bila z briljanti posejana. Zdaj kopljejo naprej, da razkrijejo še jedno jamo. — (Pojasnilo.) Rajni, častiti gospod prost Jožef Zupan so darovali naši občini leta 188G nov zvon mej drugimi pogoji s to željo, da naj občina poskrbi, da bi se vsako leto dne 15. avgusta na Veliki Šmaren pri danzvonenji kake dvajsetkrat ustrelilo s topičem. Letošnje leto se ni moglo stre ljati, ker ni bilo mogoče smodnika dobiti za isti dan ; to spričujejo tisti, pri katerih in po katerih se je smodnik iskal. Sklenilo se je potem takoj , da se bode na Mali Šmaren streljalo in to se je tudi bratu od čast.itega gospoda prosta naznanilo. Pred tremi dnovi dojde podpisanemu županstvu anonimno pismo, v katerem se zelo zabavlja in se mu zelo grda ne-hvaležnost predbaciva. Dopisnik se je hotel pod krinko izpremenjinje pisave prikriti, toda spoznali smo ga takoj. Je-li to možato od njega, da z brezimnimi pismi brez uzroka napada? Zakaj se ni potrudil v občinsko pisarno in ondu svojo srčno bol razkril in prepričan naj bode, da bi se mu vse od- kritosrčno pojasnilo. Županstvo tedaj leli \ da bi~~ ovi mož ne utikal povsodi svojega nosa in da bi raji pred svojim pragom pomedel smeti, ki jih je že pred več leti popustil. Županstvo trga Krope dne 3. sept. 1888. V. Klinar. — (Zaveden prosjak.) V nekem malem mesteci na Dolenjskem pride k tamošnjemu županu — znanemu narodnjaku prosjak, ki ga v blaženi nemščini poprosi malega daru. Župan povpraša ga po njegovem rojatvenem kraji. „V Mokronogu sem doma", veli slovenski odgovor. „„Tako, v Mokronogu ste doma, pa beračite v nemščini na slovenskih tleh?!"" reče mu župan nevoljen. „Oprostite gospod župan!" odvrne mu berač, „po moji skromni Bodbi zdi se mi lepše, če ljudje mislijo, da prosjači nemškutar, ne pa Slovenec". — (Blizu Laškega trga) so v nedeljo po noči nepoznani lopovi železuičnega stražnika Ig. LonČino za vratno napali, smrtno ranili in ua tir položili. K sreči ga je delavec Trček pravočasno našel in s tira spravil, predno je došel kurirni vlak, s katerim se je vozila cesaričinja Štefauija. — (Iz Žalca) se nam piše dne 4. t. m. Kupčija s hmeljem je v Savinjski dolini jako živa. Razen domačih je samo v Žalci še 6 tujih kupcev s Češkega in Bavarskega. Cene poskočujejo dan za dnevom. S prva plačeval se je meterski stot s 70—80 gld. sedaj pa že 120—130 gld. Slaba letina v inozemstvu, posebno na Angleškem je uzrok, da se cene tako boljšajo. Lani se je hmelj sprva prodajal po 45 gld. kvintal, pozneje pa po 80 gld. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca avgusta 1599 strank 402.032 gold., 1954 strankam izplačalo se je 422.076 gld 29 kr. — (Morskega volka), nad štiri metre dolgega, pripeljali so v ponedeljek zjutraj ribiči na Reko. Ujeli eo ga bili blizu Lukova. — (V Tržiči) sta na dvorazredni dekliški šoli razpisani službi dveh učiteljic. Plača 450 in 400 gld. Prošnje do 15. t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 5. septembra. Cesar in cesarjevič po kratkem postanku v Budejevicah, kjer sta ogledala po povodnji opustošene mestne dele, zvečer semkaj dospela. Cesar podaril preplav-Ijencem v Budejevicah 5000 gld.—Z Gorenjo Avstrijskega prihajajo poročila v velikih škodah vsled povodnji. Požun 5. septembra. Voda odtrgala jednajst z žitom natovorjenih in zasidranih ladij. Dijon 5. septembra. No daleč od tukaj skočila sta s tiru in trčila dva vlaka. Dvanajst mrtvih, dvanajst ranjenih. prinaša v IX. zvezku naslednjo vsebino: i. Gorazd: »Stara pravda«.. Vence balad. VIII. — 3. Radi tiski: Moja sreča. Pesem. —j, Josip Stare: Vanda. Povest. (Konec.) — ./. Zamejski: Obnp. Pesem. — J. Sldvomir: Človeško oko. Pesem. — 6. Josip RdkcS: Hypnotizctn in njegovi pojavi. — y. Ivan Vrhovcc: Iz domaČe zgodovine. IV. Francozi v Novem Mestu. (Konec.) — cS\ Planinec: Oj, ljubi me! Pesem. — Slavomir: Slike is rudarskega življenja. II. Mlakarjeva Toniea. — /o. Anton Svetek: Spomini na okupacijo Posne. (Dalje.) — //. Ivan Pogodin: Po noči. Pesem. — 12. J. Navratil: Belokranjsko kolo. (Dalje.) — Dr. Ivan Tavčar', Revei. Obrati z l—skega pogorja. (Dalje in konce.) — /./. J. />. : Crte z rimskega mesta »Neviodununt c. (Dalje in konec.) — ij. Književna poročila; V" II. A. />'.: Slovenisclies Spraeh- umi i 'bungsbuch. iVcbst Chrestoniatliie und Wbrter- Verzciclinis. Piir den erstcu Unterricht bcarbeitct von Dr. Jakob Sket. 16, Fr. Leveč: Prilogi k Prešit novemu životopisu. {Dalje.) — /7. Listek: Lovro Zvab f. — Biblijo-grafija slovenska. — Nove muzikalije. — Dr/rba sv. Mohorja. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji: za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta * gld. jo kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr- harila za „Narodni Dm". XXVI. Izktu , Prenesek . . . Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik A. Premk) kn j St. 536..... Krajearska družba v Tržiči j poverjenik li. Fogorelec) ua knj. St. 195. . . . Krajearska družba v Herpeljah (poverjenik F. Strel) na knj. St. 18 .... Krajcaraka družba v Kranj i in Radovljici (poverjenik Al. Hudovernik): knj. St. 7 ... . VI gld. — kr. , ■ 112. . . 8 „ 70 „ . . II .... 70 „ 40 „ 6255 gld. 27 kr. 1*2 — 10 „ — Krajearska družita v Ljublpini fpoverje-nik J. Kode) na knj."St. LXXIV. .' . Krajearska^družba v Ljubljani (puverje-nica M. stupica) na knj. St. 500 . . . Krajearska družba na Livku pri Kobo-ridu (poverjenik A. GaberSček) na knj. St. 444 ........... Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik C. Majnik) kij. St 545 ... Krajearska družba v Ljubljani (poverjenik F. Tauses) ost. knj. št. 162 . . . Krajearska družba v Kopru (poverjenik dr. Fr. Kos) knj. St. 315..... Krajearska družba na llrdu (poverjenik J. Rab ne) na kuj. 39....... Krajearska družba v Betfaku (poverjenik Fr. Dular) na knj. št. 531 . . Skupaj . . ™ 85 „ 10 6 „ 30 3 „ 24 2 „ -1» n - B n ~ 12 „ - 3 — 6414 gld. Hl kr. Up.....: Označeno svoto nabralo je 272 poverjenikov na 438 (386-fLII) knjižic, od katerih jih je 287 (274-t-XIII) popolnoma, 151 (118-fXXXVIIIl deloma razprodanih. V prometa so 304 (25P-f-XLVIII) knjižice, — Na deloma razprodane knjižice je nabranega: na devet po manj kot l gld.; na Hivinnjst po 1—2 glib*, na dvajset po 2—3 gld.; na dvajset po 3—4 gld.; na Štirinajst po 4—5 gld.; na devetnajst po 6—8 gld.; ua dvaindvajset po 6—H gld.; a&jednajst po 8—12 gld.; na tfraindvajset po več kot 12 gld, — Nabralo je 12 poverjenikov po več kot 100 gld.; dva po 60—100 gld.; ilevet po 30—tiO gld.; tviindvajset po 20 do 30 gld.; dvanajst po 16—20 gld ; .šestnajst po 12—16 gld.\ triiii.šrstdeset po 12 gld.; sedem po 10—12 gld.; sedemnajst po 8—10 gld.; dvajset po 6—8 gld.; tvideset po 4—6 gld.; osemintrideset po 2—4 gld.; ostali po manj kot 2 gld. — — Število poverjeniškib krajev 136; nabrali so pa: šest po več kot 100 gld.; iut po 60—100 gld.t pet po 30—50 gld-; šestnajst po 20—30 gld.; osem po 15—20 gld.; devet po 12 do 16 gld.; dvaindvajset po 12 glđ.; šestnajst po —12 gld.; šestindvajset po 3—6 gld.; ustali po manj kot 3 gld. — Vse razposlane knjižice reprezeutujejo vrednost 16.752 gld , in sicer: kraj carske 6"52gd. in desetkrajcarske 10.200 gld. Nabranega je pa: na kraj carske 4002 gld. 37 kr., na desetkrajcarske 2112 gld. 54 kr, skupaj 6111 gld. 91 kr ali »ft-:i°/n skupne svote, iztirljivih pa še 10.337 gld. 09 kr. ali 61-7%, od katerih pripadajo seveda skoro 4/s cele svote na desetkrajcarske knjižice, ki Ima)o veliko manj živahen promet. Od kraj carskih knjižic je iztirljiva le še dobra tretjina skupne svote. Naj se mlačni poverjeniki vendar že jedenkrat vzdramijo in v korist blagemu namenu podvizajo ; marljivi naj pa še nadalje krepko vstrajajo ! Hvaležno se jim v ta namen priporoča odbor „Krajcarske družbe". V Ljubljani 4. septembra 1888. Umrli so r IjiiI>Mani: 2. septembra: Marija Naglic, delavčeva vdova, 61 let, Emonska cesta št. 10 za jetiko. — Anton Sumrak, pek, 23 let, bolnica, zn vročinsko boleznijo, 4. septembra: Fran Možna, ključarjev, sin, l'/i mes. Marija Terezija cesta št. 4. za katarom v črevih. — Antou Povie, posestnik, Hfi let, Kolodvorske ulice št. 22, za starostjo. 6, septembra : Jožef FtUselberger, delavec, 46 let, Poljanska cesta št. 50, za jetiko. Meteorologično poročilo. g Čas opa-— zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ~ 7. zjutraj » 2. popol. 1 ; 9. zvečer 1 i 739- 4 mm. 739 1 mm. 740- 2 mm. 10-6° C i brezv. 1 megla 21-4"C j si. szh. d. j as. 14-8° C si. szh. jao. l 0 C0 mm. dežja. Srednja temperatura 15-6", za 0-7" pod normalom. XDuLn.a,jsls£i "borza, dne 5 septembra t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 6" „ marčna renta .... Akcije narodne banke. , . Kreditne akcije..... London ........ srebro ........ Napol......... C kr. cekini .... Nemške marke..... 4"/ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . . . Ogerska papirna renta 5°/o • • • 5'7u štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. obe. avstr. 4'/a°/n zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. R.idolfove srečke . . . Vkcije anglo-avstr. banke i'ramraway-druŠt. velj. 170 gld včeraj — danes gld. 82-05 — gld. 81-70 „ 82-95 — T* 82-36 ■ m 50 — n 111-50 » 98-- — n 97-60 n 880— — n 883-— , 31340 — n 314 10 „ 12280 — n 122-65 _ n 9-70 5-83 — n 581 „ 59 90 — gld. 59-80 250 gld. 133 60 kr 10o 10 120 a. v. 169 101 91 105 120 125 100 180 21 112 230 80 70 50 25 10 75 |1 1 Tužnim srcem javljamo podpisani sorodnikom, znancem iti prijateljem vest, da je Vsemogočnemu bilo všeč, dražega nam očeta, gospoda ANTONA POVŠE-TA, posestnika, danes ob 11 '/«. uri zvečer, po daljši bolezni, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, v 86. letu njegove starosti, k sebi v boljše življenje pozvati. Truplo nepozabnega ranjcega preneslo se bode v Četrtek dne 6. t. m. ob 5. uri popoludne iz hišo št. 22 v Kolodvorskih ulicah na kolodvor južne železnice, od koder se prepelje v Kresnice, kjer se bo v petek dne 7. t. m. ob 8. uri zjutraj na ondotnem mirodvoru položilo v rodbinski grob k večnemu počitku. Svete maše zadušuice bralo so bodo v mnogih cerkvah. Blagi pokojnik bodi priporočen v pobožno molitev in upom In. V Ljubljani, dne 4. septembra 1888. Anton Povše, Fran S. Povše, sinova. Uršula VVesner, roj. Povše, hči. (686) Št. 534. Razpis učiteljske službe y Trstu. Na novoustanovljeni Jetliiorazreclnl I pulski soli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu se oddaje začasna ličlteljMka služoa s plačo letnih 600 gld. in opravilno doklado. Prosilci naj prilože; krstni list, spričaia nravnosti, sposobnosti in dosedanjega službovanja. Oziralo se bode na prosilce, sposobne za vodstvo več-razredne šole. — Prošnje s prilogami je oddati do 13. septembra t. I. ali neposrednje društvenemu vodstvu v Ljubljani ali pa naoelništvu Tržaške moške podružnice (prof. Mate Mandić, Tiskarna Dolenec) Trst. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 1. septembra 1888. ii 99 naznanjam, da imam na razpolago od odbora naročene društvene klobuke. I (587) (?0O$ Jedini slovenski ilustrovani šaljivi list. f£jšL3 OOAC izhaja po dvakrat na mesec ter stoji 478—15) « £l a priporočata p. n. občinstvu za siilonc, kavarne, ^ ^ gostilne, privatna .stanovanju i. t. d. W Uončene pečifc ^| po jalto nizki ceni ter iz najboljšega blaga ^ 5 izdelane. (440—22) ► i Zaloga: v Slonovih ulicah št. 9. ► (174-15) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rab ljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v ra/.ličnih barvah (prav kakor oljnate barvo in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe ae v vseh zalogah. Dobiva se v IJubljani pri FRAN CHRISTOPH, IVANU LUCKMANN - U. ^^^l^^^ŠS Čudež sedanjosti! Najboljša in naj- oenejia angleška „m„„t„;„nid;ir; fc) „.„ n .{1.1* Sb.23Q.O g'l(3.. Mesto gld. 15'—. - letno jamstvo. i«^!-i