V Ljubljani, v torek dne 5. marca 1912. Leto II. JRBDNlSTV® ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt. I tKskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. •opoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj is praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom xa Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna S 4’50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'00; z* i ' ostalo inozemstvo in Ameriko oeloletno K 30'—. : ; \ Posamezne številke po 6 vin. i Štev. 225. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik«!-ob pol 11. dopoldne. \ *. yj UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi nlici Stev. 6, H., nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. sveči« Inaerati: enostopna petitvrstioa 20 vin., pogojen prostor 25 vt«, poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništVO. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se n« sprejemal*. ——— Reklamacije lista so poštnine prosta. -'ir. i zbor. Danes ima zbornica poslancev zopet sejo. Drof Stiirgkli, ki ga je šaljiva usoda avstrijskim narodom dala za ministrskega predsednika, je izrazil željo, da bi državni zbor hitro opravil debato o draginjskih predlogih. Stiirg-khovo nagnjenje bi bilo celo simpatično, če bi izhajalo iz namena, da bi se kmalu uveljavile odredbe proti draginji. Ali ekselenca bi se le rad kmalu odkrižal teh sitnosti, ki so njegovi aristokratični duši zoprne kakor hudiču kadilo, ha bi pripravil poslance do »patriotičnega* dela o brambni reformi. Za rešitev draginjskega vprašanja mu ni nič; le za to mu gre, da se ga iznebi. Škoda, da se naši nazori ne vjemajo z grofovimi. Tudi nam bi bilo všeč, če bi se draginj-ske zadeve kmalu odpravile, ali tako, da bi ljudstvo občutilo kaj koristi od njih. Zdi se nam Pa, da se do takega rezultata ne bo prišlo kar jneni nič tebi nič. ker je tudi v ljudskem parlamentu še prelepo število gospodov poslancev, ki so — ne baš slepo, temveč z odprtimi 0cnh — zaverovani v interese denarnega in zemljiškega kapitala, pa se bodo z vsemi šti-runi branili takih zakonov, ki bi nekoliko pristrigli velike profite industrijskih špekulantov jn veleagrarnih oderuhov. Gosp. grof Stiirgkh z_!Vi v prepričanju, da je v tem položaju najbolje reči; »Pustimo pri miru tako reč, ki je pretežka«; če se preblagorodni gospodje izkoriščevalci upirajo, naj si ljudstvo misli: »V božjem imenu!«; pa naj pusti, da gre vse tako, kakor je šlo doslej. Mi pa si upamo vkljub vsemu rešpektu do grofa, ki je celo načelnik vlade, Piisliti nekoliko drugače. Z rešitvijo draginjskega vprašanja so te-jave. Torej — je treba gledati, da se premagajo. Če ne gre v enem dnevu, naj se pa boj vodi dotlej, da se doseže uspeh. Seveda je grofu Stiirgkhu draginjsko vprašanje še z nekega posebnega vzroka ne-hubo. Utegnil bi ga namreč kdo izmed poslan-cjjv vprašati, kaj je z argentinskim mesom in ekselenca bi pri tem lahko prišel v zadrego. Gimdlje se razpravlja o draginji, tem laže pride Pnhe komu na misel, da popraska. V zadnjem asedanju je bil sprejet predlog, da ima vlada P ne oziraje se na Ogrsko — nujno poskrbeti a uvoz argentinskega mesa po potrebi. Ali od 'Srega časa pa do danes ni prišel niti dekagram te hrane v Avstrijo in vlada ni genila z rezincem, da bi poskrbela za uvoz. To se lah-v.° trdi brez skrbi, zakaj če bi bili v onih nad-•oveških višavah sploh kaj storili, bi se bili 2e Pobahali kakor pav s svojim repom. „ Če grof Stiirgkh sploh kaj misli o takih rečeh. tedaj morda meni, da ni bilo potrebe. Ali tako mišljenje je le dokaz, da se ministri ne bi ?rrieli preveč zanašali na svoje glave. V svo-Ph krogih vobče ne mora visoki gospod zvedeti takih reči; zaradi tistih krogov pa tudi ni hr?£injskega vprašanja. Taki problemi se ti-(-eJo onih slojev, v katerih se mora računati 2 vinarji. Za ljudske množice se ni položaj izven zadnjega državnozborskega zasedanja nič izboljšal. Zanje je draginjsko vprašanje še vedno na dnevnem redu, in če ni meso edina vsebina tega problema, je pa vendar tako važna, da p ne sme pokopati, tudi če se gospodu grofu nudi. Se veliko bolj se mudi ljudstvu, ki ima za državo gotovo tudi toliko vrednosti kolikor gospod grof. Toda čemu se ministrskemu predsedniku sploh mudi? Prišel bi rad do brambne reforme, to verno. Nadalje tudi razglaša, da je treba sklicati delegacije. Ali z delegacijami se itak ne bodo ozirali na državni zbor, in tako ostane pravzaprav le glasovita brambna predloga. Zakaj tudi službena pragamatika ne obremenjuje grofu Stiirgkhu srca. Ravno naglica z brambno reformo je pa povsem neumevna in neumestna. Ogrske ho-matije zaradi tega predmeta so se tako razvile, da visi kriza v zraku. Doslej se le še ne ve. če izbruhne vladna al parlamentarna kriza. Ali odstopi Khuen Hedervary, ali razpusti parlament. Toda naj se zgodi to ali ono; brambna predloga se ne reši na Ogrskem ne z odstopom ne z razpustom tako hitro, da bi se mudilo avstrijskemu parlamentu. Če se umakne Khuen Hedervary, bo Justhova stranka nadaljevala obstrukcijo in če prekliče Khuenov naslednik njegove koncesije, se pridružijo obstrukciji še Košutovci. Če se razpusti državni zbor. se morajo razpisati nove volitve. V obeh slučajih je brambna reforma še v deveti deželi. Vrhutega pa je kriza zadnji čas prestopila ogrske meje, ker se je vojni minister Auffen-berg vmešal v ogrske zadeve in ker je baje tudi avstrijska vlada zaradi rezervistov nekaj zažugala čez ogrsko mejo, o čemer se bo moral državni zbor tudi še natančneje poučiti. Čemu naj se avstrijski parlament peha za brambno reformo, dokler je situacija na Ogrskem tako nejasna? Grof Stiirgkh pa tudi doma še nima tiste večine, brez katere je brambna reforma nemogoča. Zakaj s češko-nentško spravo ni še nič gotovega, zadnji trenotek se v Pragi lahko vse razdere, in če se to zgodi, gre vlada lahko svoje vojaške predloge lovit po Vltavi. Vsa ta naglica je torej brez zmisla, in veliko pametneje je, če se namesto teh rekru-tnih in korporalskih reči stori vse, kar se more storiti v vprašanju draginje. Pri tem pa je nastop avstrijske vlade zelo poučen. Grof Stiirgkh priznava Ogrski pravico, da se vmešava v avstrijsko zadevo z argentinskim mesom. Tukaj baje ne sme kršiti ogrskih »pravic«, dasi je dognano, da take pravice sploh ni. V vprašanju brambne reforme ga pa ogrska pravica tako malo ženira, da posega brez pomislekov v njeno samostalnost To je nesoglasje v pojmovanju, ki se da le na ta način razlagati, da imponirajo grofu Stiirg-khu tuje pravice, kadar je to zanj koristno, in da se ne zmeni zanje, kadar so njemu na poti. Državni zbor se shaja in zahtevati bo moral resnosti v teh rečeh. V organizacije! Anglija je prizorišče najsilnejšega razrednega boja med kapitalom in delom, kar uh pomni svetovna zgodovina. In ne da bi trenil z očmi, zasleduje ves svet kosanje stare oblasti z novo svet osvajajočo velesilo. Še nikoli, odkar rije po zemlji človeški rod, niso take ogromne množice delavskega ljudstva razodele svojo voljo, da si same postavijo postave svojega dela. Ampak vznešenejše in velečastnejše od mogočne Italiener s E22 Tiirken S 5 1(L » ■. ' —■ Km C (tefedBufares eJitefnrč/Z KzsrAI/jZijFi’^ 'jstferfe ( SidiMe/ftaB/ Punta Liaatab Ji ^4 Mr HO MS ftjrtfalebda RasSenJ ta sr Mergheb hasr&, V ■ r e/M. ^VCasr feuoi? F t L A \ - r ‘ a "* ***** -a * // * fetea*/r^4 Boji pred Homsom. (Glej »Zadnje vesti",) številke je dejstvo, da vlada v bojnih delavskih vrstah železna disciplina. Nekaj nad miljon pre-mogarjev je zapisanih v londonskem »Home ofice«, in od tega ogromnega števila tudi eden ne kazi stavke. Od 1. marca, ko so odložili pre-mogarji svoja kladiva, se ni na vsem Angleškem nakopalo niti za karat črnega diamanta. la neskaljena enotnost in impozantna složnost delvskega nastopa izgleda kakor čudež in je kakor uganka. Ampak brez vse bistroumnosti je razrešljiva uganka in vsemu svetu o-čitna je nje skrivnost. Z dolgotrajnim in vztrajnim delom so angleške strokovne organizacije zdramile v delavstvu razredno zavest in ga moralno tako okrepčale, da so iztrebljeni iz njegovih vrst uskoki, ki bi pljuvali v lastno skledo in ga motili na njegovem zmagoslavnem pohodu. Sijajni uspeh angleških organizacij, ki je gotov že na začetku boja, katerega konec ni še znan, kaže cilj našemu organizatoričnemu delovanju. Nič manj važna od glasovnice, s katero si delavstvo osvaja državno oblast, ni delovna sila njegova, ki je vir družabnega življenja. Monopol delovne sile vstvarja organizacija. Ud dne do dne ljutejše se zaganjajo kapitalistični mogočnjaki v Avstriji v delavsko organizacijo, da porušijo delavsko solidarnost, pod narodno trobojnico in pod cerkvenim banderom zbirajo žolto armado, ki naj jim pomaga ubijati delavski boj. Proti tem kapitalističnim navalom je naloga delavstva, da učvrsti svoje organizacije; v vse delavstvo mora prodreti zavest, da le ničvreden značaj, moralno pokažena duša krši dogovor svojih tovarišev in da je malopridnih, kdor uživa sadove delavskega boja, ne da bi prinašal žrtve, ki jih terja organizacija. Tudi pri rias se mora uveljaviti naziranje, da je sramota za delavca, ki se ogiblje organizacije, ki s svojim osebojništvom otežuje boj svojim tovarišem, ki se pa nič ne pomišlja zajemati iz sklede, ki so jo tovariši napolnili. Podvojeno vnemo za strokovne organizacije, to naj zbudi v nas angleški zgled, da nas resni časi ne zalote nepripravljenih! Zatiranje socializma na Japonskem. Pred letom dni je bil v Tokiu veliki anarhistični proces in v živem spominu je še, s kako brezobzirnostjo je preganjal Katsurov kabinet tudi najponižnejše sledove socializma in s kako nasilnostjo je postopal proti vsem pristašem socializma, najsi so bili dejanski ali pa samo teoretični bojevniki. Po vsej Japonski so nagnali policaje v trgovine, da so vohali za socialističnimi knjigami, in gorje profesorju ali študentu, če so našli pri njem socialističen spis! Vzlic vsem svarilom treznejših in razumnejših krogov je kabinet nadaljeval svoje preganjanje in že so zmagoslavno prepevale koncem leta poluradne »Japan Times«, da se je posrečilo socializem v njega početkih popolnoma izkoreniniti. Potem je prišel nov kabinet. Marki Saiony je bil popreje na glasu, da je zelo strpen na-pram socializmu, dokler se giblje v mejah postave. Optimisti so celo pričakovali, da bo kmalu omilil stroge postave proti socialistom. Ali kakor se je bila zmotila vlada, ko je mislila, da je uničila socializem, prav tako se je zmotila tudi javnost, ki je bila pričakovala, da nova vlada ne bo tako kruto nastopala proti socialistom. Nenadno je presenetila Tokio vest, da so aretirali tudi po Evropi znanega prvobo-ritelja socializma na Japonskem, sodruga Ka-tajamo, ki je bil v anarhistovskem procesu kljub strogim preiskavam oproščen, razen njega pa še deset sodrugov; postaviti jih nameravajo pred sodišče, ker so se bili udeležili stavke cestnih delavcev na starega in novega leta dan. To stavko so bili pričeli delavci zategadelj, ker so se krivično razdelili preostanki prejšnje tokijske cestne družbe med družbine ravnatelje in nastavljence. Stavka se je bila končala s popolnim uspehom stavkujočih in nekateri ravnatelji so morali vrniti svoje nagrade v znesku 200.000 jenov, ki so se razdelili med sprevodnike in voznike. Stavka je obsezala spiva samo del cestnih železnic, vsled agitacije voditeljev pa se je brzo razširila in EMILE ZOLA; v. Na srečo so bili trije ali štirje turisti navzo-ki niso delali mnogo hrupa. Pierre je takoj pazil Nareissa Ilaberta na eni kardinalskih klo-P' nad stopnico, na kateri sede navadno nosilci ‘ečk. Mladi mož je sedel nepremično; glavo je Plel sklonjeno nazaj in je bil videti ves vzhi-Nen- Ni pa opazoval Michelangelovega dela. Jegove oči se niso odmaknile od ene prednjih ni i’ 'n k° iC sP0ZI1al duhovnika, je le zamrmral z zastrtimi očmi: jjja! dragi prijatelj, glejte tega Botticel- nKv Potem se je popolnoma pogreznil v svoje občudovanje. v 1'ierra je bila pravkar pograbila nadčlo-kaV Sdiialnost Michelangelova; bilo mu je, irtn'01 -ga Jc neka! s’lno udarilo naravnost v e ,2sane in srce. Vse drugo jc izginilo. Tu gori i. “°r na brezmejnem nebu ni bilo nič drugega ‘'UKor w bilo del kpkor ta čudoviti umotvor. Najprej ga je osup-da je hotel biti slikar edini stvarnik vsega trn i lle klošarja- ne bronarja, ne pozlatarja m , Pel, sploh nobenega rokodelca ne. Slikarjev opic je zadostoval za pilastre, za stebre, za arnior,ie karnize, za kipe in bronaste orna-..pnte, za zlate cvetlice in rozete, za vso neza-'jsano okrasitev, ki je obdajala freske. Zami-J Sc ic v oni dan, ko so mu bili izročili golo belu ~~ nič kakor malto, nič razim gladkih J. sten, sto in sto metrov, ki jih je bilo treba nii *n v dni111 Ka je videl pred tem ogroin-. n ustom, ko je odklanjal vsako pomoč, zapo-Doi racJovetlncže in se zaprl sam, ljubosumen, k ,ln koprnenja, s svojim velikanskim delom. J,.".'.Ipfa in pol je preživel v tej ljubi fsamoti. . rajajoč velikana. Oj to ogromno delo, ustvar-n '°; da izpolni celo življenje, to delo, katero je s;i; začeti mirno zaupajoč moči volje in svoji to je bil cel svet, ki ga je ob trajnem na- siti "u svoje moške sile, v popolnem razvitju vsegamogočnosti potegni 1 iz svojih možganov in postavil sem. Zona je obhajala Pierra, ko je potem natančneje ogledoval to s preroškim očesom povečano človeštvo. Prekipevalo je brezmerne sinteze, ciklopskega simbolizma, in vsaka lepota se je bleščala kakor priroden cvet: Kraljevska milina in kraljevska plemenitost, vzvišen mir in vzvišena sila. In vse je izražalo popolno znanje; najdrznejša skrajšanja so bila izvedena s popolnim prepričanjem, da se posrečijo in neprenehoma je tehnika premagovala težave obokanih plošč. Z neverjetno naivnostjo so bila rabljena sredstva, material je bil omejen skoraj na nič, le nekatere barve so bile bogato porabljene, brez vsakega stremljenja po umetnih pripomočkih. In to je zadostovalo; viharno se jc pretakala kri, mišice so se napenjale pod kožo, podobe so oživele in stopale s takim ener-giničnim zamahom iz okvirjev, da je bilo, kakor da je zaplapolal preko vsega ogenj, ki daje temu ljudstvu nadčloveško, nesmrtno življenje. Da, to je bilo življenje, žareče, zmagovito življenje — silno, bujno življenje, življenjski čudež, ki ga je uresničila ena sama roka, ki je imela najvišji dar, enostavnost moči. Videli so v tem popolno filozofijo; videti so hoteli v tem vso usodo človeštva, ustvaritev sveta, moža in žene, prvi greh, kazen in končno božji sodni dan — ali s tem se Pierre ni mogel zadržavati ob prvem pogledu v strmeči osuplosti, s katero ga je prevzelo to delo. Toda kako jc to poveličevalo človeško telo, njega lepoto, njega silo in milino! Oj, ta Jehova, ta kraljevski, grozni in očetovski starec, vznešen od orkana obojega stvarstva, z razprostrtimi rokami porajajoč svetove! In ta krasni Adam s plemenitimi obrisi in iztegnjeno roko, ki ga Jehova s čudovito kretnjo oživlja s prstom, ne da bi se ga dotaknil! Posvečen prostor je med stvarnikovim in ustvarjenčevim prstom, majhen prostor, ki pa obsega neskončnost nevidnega in skrivnostnega. In ta mogočna obože- vanja vredna Eva, ta Eva s krepkimi boki, sposobnimi, da nosijo vse bodoče človeštvo! V njej je ponosna nežnost žene, ki bi hotela biti ljubljena do prokletstva; ona je cela žena v svoji zapeljivosti, v svoji plodovitosti, v svoji gospodovalnosti. Celo v štirih kotih fresk na pilastrih sedeče figure so slavile zmagoslavje mesa: V svoji nagoti presrečnih dvajset mladih mož s krasnim telesom in z udi brez primere je tako polnih življenja, da jih blazno stremljenje po gibanju razvnema, vpoguje in sklanja v krasnih oblikah. In med okni stolujejo velikani, preroki in Šibile, moški in žene, izpremenjeni v bogove, brezmerni v mišični moči in v veličini duševnega izraza: Jeremija s komolcem ob koleno in z brado na roko oprto, zatopljen v prikazni in sanje; eritrejska Šibila s čistim profilom, mlada in bujna, s prstom na odprti knjigi usode;; Jezaija z močnimi usti resnice, ves otekel pod živo žerjavico, ponosen, obraz napol odgrnjen in roko dvignjeno z ukazajočo kretnjo; kumejska Šibila, grozo zbujajoča s svojim znanjen in s svojo starostjo, čvrsta kakor skala, z nagubančenim licem, z nosom, podobnim kljunu ujede, s svojo štirivoglato, vzbočeno, trmasto brado; Jona, tak kakor ga je riba vrgla iz sebe, v čudoviti zamaknjenosti, s spačenim životom, s skrivljenimi rokami, z vzklonjeno glavo in s široko udrtimi kričečimi ustmi. In potem vsi ostali, vsi drugi — vsi iz ene velike in veličanstvene obitelji, gospodujoči v sijajnosti večnega zdravja in večne razumnosti, vtelešenje sanj o neuničljivim večjem in višjem človeštvu! Judi v gotskih obokih okeuj, v linetah so vstajale in se tlačile prikazni polne lepote, sile in miline. Bili so predhodniki Kristovi, sanjave matere z lepimi, nagimi otroki, možje z dalekogledniini, v bodoč-nostt uprtimi očmi, kaznovano, izčrpano, po obljubljenem izveličarju koprneče pleme. V o-bočnih kotih četverih vogalov pa se živo izražajo svetopisemski prizori, Izraelove zmage nad hudobnim duhom. In končno velikanska freska v ozadju, sodni dan z mrgolečimi postavami. katerih je toliko, da bi bilo treba več dni, če bi jih človek hotel dobro videti. To je divja, od vroče sape življenja pograbljena množica — začenši od mrličev, ki so jih zdramili besno v pozavne pihajoči angelni apokalipse, od zavrženih, ki jih pehajo demoni nazaj v pekel, pa do Jezusa sodnika, obdanega od apo-stelnov in svetnikov, do žarečih izvoljencev, ki se dvigajo podprti od angeljev, v tem ko triumfirajo še više drugi, z instrumenti pasije obloženi angelni. In vendar je na stropu nad to ogromno sliko, ki jo je slikar naslikal trideset let pozneje v zrelosti svojega življenja, ohranjen ves polet, vsa samozavestna premoč; kajti v njej je podal svojo nedotaknjeno silo, vso svojo mladost, prvo vzplamtenje svojega genija. Pierre ni mogel najti besede. Michelangelo je bil velikan, ki nadvladuje vse, ki jemlje sapo vsemu. Da se to spozna, je treba poleg o-gremnosti njega dela pogledati dela Kerugina, Pinturicchija, Rosselija, Signorellija, Botticelli-ja, vse te čudovite prednje freske, ki se razpenjajo pod karnisom vse okrog kapele. Narcisse ni dvignil oči do uničujoče krasote stropa Ves zamaknjen ni odvrnil pogleda od Botticellija, ki ima tukaj troje fresk. Končno je dejal mrmraje: »Oh, Botticelli, oh, Botticelli! To je eleganca in miloba trpeče strasti, globoko občutje žalosti v največjem užitku. On je uganil vso našo moderno dušo in jo obdal z najbolj zapeljivim čarom, ki je kdaj izhajal iz kakšnega u-metniškega dela.« Pierre ga je osupel pogledal, potem se je drznil vprašati: »Vi prihajate sem, da vidite Botticellija?« »Gotovo,« je mladi mož mirno odgovoril. »Le zaradi njega prihajam vsak teden za nekoliko ur sem, in nič druzega ne gledam, kakor njega... Tu poglejte ta list: Mojzes in Je-trove hčeri. Ali je ustvarila človeška nežnost in otožnost kdaj kaj bolj presunljivega.« ustavila za dva in pol dni ves obrat na cestni železnici, ki je bila med tem prešla v občinsko last. In to ob času, ko je bilo po tokijskih ulicah največ vrvenja. Stavka je nagloma zbudila še druge stavke. v Jokahami stavko pristaniških delavcev in v Matzujami stavko cestnih delavcev; obe-dve stavki sta se končali z zmago stavkujo-čih. Med agitatorji so se odlikovali s posebno živahnim delom sodrug Katajama in njegovi tovariši, med katerimi je več časnikarjev. Zdaj pa se menda japonska vlada pripravlja, da bi jih z ostro kaznijo ustrašila od nadalj-nega dela. Ampak kratkovidna vlada lahko stori kar hoče, socializma ne bo ustavila, ker so ga rodile razmere same. Zakaj nenavadno nagli razvoj japonske industrije bo rodil močno delavsko. proletarsko armado, ki ji bo dala socialna dmokracija cilj in organizirano moč. Zatiranje bo ta razvoj le še pospeševalo. Stavkokaški naraščaj. Novojorške ulice so postale v zadnjem času tako nevarne, da so zavarovalne družbe precej zvišale prispevke za zavarovanje proti vlomu in tatvini. Ne mine dan, da bi se ne zgodil na javni cesti drzen roparski napad. V zadnjih treh mesecih je bilo 150 slučajev celo takih, ko policija zločincev ni mogla izslediti. Zbujalo je pozornost, da je v mnogh slučajih, igral pri teh roparskih napadih avtomobil jako važno vlogo. Ali so skočili našemljeni zločinci iz avtomobila in naglo izvršili svoj nepošteni naklep, ali pa jih je avtomobil počakal, da jih je po izvršenem ropu v diru odpeljal. Zdaj pa je policija prišla na sled uganki, odkod nenadoma toliko drznih roparskih nana-dov in tatvin na novojorških ulicah. Dognala je namreč, da je med novojorškimi šoferji 200 bivših kaznjencev. Ko je izbruhnila pred letom v Novem Jorku znana stavka šoferjev, tedaj so se podjetniki obrnili na zloglasnega stavkokaš-kega agenta Farleyja, da jim priskrbi šoferjev, ki bodo kazili stavko. In Farley je šel, pa je pobiral za stavkokaze, karkoli mu je prišlo pod roko. Zbral je precejšnjo četo Judežev, ki «o padli svojim stavkujočim tovarišem za hrbet, ampak med njimi jih je bilo 200 takih, ki so si že več ali manj neprostovoljno ogledali ječe in kaznilnice od znotraj. Ves Novi Jork se vznemirja nad tem odkritjem. In po pravici; zakaj samo v zadnjih štirih dneh so naplenili stavkokaški banditje po novojorških ulicah nad poltretji miljon kron in umorili dva človeka. In naši fini, plemeniti, z vsemi krepostmi oblagodarjeni buržvazijci imenujejo stavkokaze — »pridne delavne in marljive delavce«! NOVICE. * Samomor duhovnika. Na Dunaju se je 29. februarja ustrelil v hotelu 471etni župnijski oskrbnik Anton Kriszel. Pognal si je bil iz revolverja kroglo v desno srce in bil takoj mrtev. Kriszel je bil stanoval v hotelu od 25. februarja. Samomor je izvršil zategadelj, ker so mu bili odbili prošnjo za sprejem v dunajsko škofijo. * Prismojena birokracija. Do kake stopnje nezmiselnosti lahko prikipi sovraštvo do socialistov v vodilnih pruskih krogih, zvemo iz obravnav pruske vlade z berlinsko občino glede na prodajo starega opernega poslopja. V Berlinu namreč zidajo novo operno poslopje na državne stroške, zategadelj hoče država staro operno poslopje prodati. Berlinska občina ga je hotela kupiti in gotovo bi bila prišla stara palača po tej poti v najboljše roke; saj je bila občina je dala izdelati načrte, kako bi iznova očistila umetniško sezidano stavbo in jo trajno ohranila. Občina je ponudila za poslopje nič manj kakor šest miljonov mark; od te svote naj bi se porabil del kot prispevek občine za zgradbo nove opere.v Ampak kupčija se je razbila in sicer zakaj? Cujte: finančni minister je stavil zahtevo, da berlinsko mesto ne sme nikdar uporabljati za kakršnekoli namene staro stavbo, ako popreje ne dovole državne oblasti. Famozni minister je kalkuliral takole: Kako lahko bi se zgodilo, da bi hoteli socialni demokratje rabiti obširne prostore v operi za shode in razne druge prekucuškim namenom posvečene -~:-"dit-ve! Mesto se mora torej zadovoljiti, da se mu svobodna raba njegovega lastnega poslopja omeji. Tako je sodil vsled svojega sovraštva proti socialistom prismojeni birokrat. Seveda je občina tako plernenitoskrb lepoodklonila. Ali finančnemu ministru to ni šlo v glavo in s svojimi birokratičnirni možgani je sodil in odgovoril občini, da bi ji morala biti taka omejitev vendar ljuba, ker bi jo ščitila pred eventualnimi socialno demokratičnimi zahtevami. Toda ker odgovorni faktorji v občini niso mislili z biro-kratičnimi možgani, se je kupčija razdrla. Torej možnost, da bi utegnili socialni demokratje rabiti poslopje za svoje prireditve, odločuje pri pruski vladi veliko in važno zadevo! Ali so ti ljudje zdravih možganov? * Ruska justlca V Peterburgu so obdolžili kmeta, da je ukradel suknjo. Peterburški policaji so ga pretepali z železnimi drogovi in ščipali z razbeljenimi kleščami. Kmet je seveda priznal tatvino, samo da bi se rešit hudih muk; vendar je b 1 nedolžen. Povedal je, da je|skril suknjo na kozolcu. Šli so jo iskat in ko je niso našli, ga je policijska sodrga zopet začela mučiti, tako da je umrl v strašnih mukah. Štirinajstletni deček je zagrešil majhno tatvino; iz strahu pred mučenjem se je obesil. * Besne sufragetke. Borilke za žensko volilno pravico, ki jih na Angleškem imenujejo sufragetke, so uprizorile l.t.m. v Londonu tako hude izgrede, kakor še nikdar doslej. Sufragetke so v velikih skupinah korakale po ulicah in razbile izložbe in okna velikih trgovskih hiš. Nekaj razljučenih sufragetk je pridrlo do As^nii-thovega stanovanja in so razbile hišna okna. Prav tako so se bile lotile tudi oken vladne palače. Aretirali so 152 sufragetk med nlimi gospodično Pankhurstovo, znano voditeljico angleškega ženskega gibanja. Neka ženska je razsula s strelom iz revolverja v kolonijalnem uradu šipo. Londonske trgovce so nenadni izgredi jako osupnili in vznemirili. Škode so napravile sufragetke za 120.000 K. + Kako »zaslužijo« miljonarji svoje miljo-ne. Ameriška zvezna vlada je bila imenovala poseben odbor, ki naj bi preiskal račune in kupčije jeklenega trusta. Preiskavo knjig so poverili gospodu Mc Raeu, ki je že napravil poročilo o preiskavi. Poročilo z nedvomno jasnostjo o-svetljuje staro resnico, da v današnji kapitalistični družbi gromadijo ogromne dobičke ravno tisti, ki najmanj delajo ali pa navadno celo nič. Njih edina »zasluga« je, da dajo denar, ki so ga ali podedovali ali prišpekulirali. Tako je zaslužil tudi ameriški miljonar Morgan strahotno število 345 miljonov samo zategadelj, ker je dal ameriškemu jeklenemu trustu svoj denar. In koliko nečloveškega izkoriščanja proletariata po najraznovrstnejših strokah je bilo treba, preden so s svojim delom ustvarili to ogromno mi-ljonsko bogastvo, ki je po krivici steklo v globoko miljonarjevo blagajno ... * Zveza rodbin z bogatini otroškim blagoslovom. Francoska trpi za nazadovanjem porodov, zategadelj so storili že najrazličnejše korake, da bi prišli temu zlu v okom. Pred kratkim so ustanovili zvezo družin z bogatim otroškim blagoslovom, ki zahteva od države, da pospešuje boju proti raznarodovanju z olajšavo u-sode rodbin, ki imajo mnogo otrok. Zlasti zahtevajo, da uživajo družine s štirimi ali več otroci davčno olajšavo in da naj se vsak sedmi otrok v družini vzgoji na državne stroške. Otroci družin z mnogoštevilnim naraščajem naj vživajo posebne olajšave glede na dobavo štipendij in pa neposredno podnoro ~ri svojih študijah. Nadalje nameravajo take družine ščititi pred sovražnostmi hišnih posestnikov, ki e vse kriplje branijo strank z mnogimi otroci. V tej smeri postopa tudi zveza najemnikov iz delavskih slojev. Zveza najemnikov zahteva odredbe za zdravstveno ureditev cenih stanovanj. Predvsem bodo pozvali pariško mestno občino, da zgradi delavske hiše, kjer bo plačevala družina po 320 frankov najemnine. Obe-dve društvi imata mnogo upanja na uspeh, ker je na Francoskem mnogo prizadevanja, da preprečijo to silno nazadovanje porodov. + Najstarejši narod na zemlji. Maori na Novi Zelandiji uživajo slavo najstarejšega naroda na zemlji. Zal, da so že skoro izumrli zategadelj je zadnji čas, da se zbero podatki o njih življenju. Zares dragoceno zbirko različnih maorskih predmetov je podaril Leo Buller državnemu muzeju v Wellingtonu na Novi Zelandiji. Vsega vkup je okolo 700 predmetov neprecenljive vrednosti. Zbirka obsega okraske in orožje iz zelenega kamna ter lepe iz lesa izrezane predmete. Nadalje majhen, zelo lepo oblikovan lehak čolnič. Zbirka obstoij tudi iz kamnitih predmetov, naivečjih in najlepših od vseh doslej znanih. Največje vrednosti pa so maorske obleke, med njimi dve iz pasjih kož od leta 1838. V zbirki je tudi vrsta orodja, ki ga rabijo Maori pri svojih delih. Večinoma je zbral orodje Bullerov oče, ki mu gre velika zasluga, da je raziskal novozelandske tiče. Novozelandski vladi je napravila zbirka povsem umljivo veselje, ki je našlo odmev v parlamentu. Zbirko shranijo v posebnem muzeju, ki jo skrbno zavarujejo proti požaru. * Originalen opomin na previdnost pred ognjetn. V Novem Jorku je mestni del Manha-tan, ki ima jako skrbno požarno brambo. Man-hatanska požarna bramba si je postavila za nalogo, da vzgoji prebivalce svojega okoliša k previdnosti in jih opozori, da ne provzročajo ni-kakih požarov. Svoj pouk je izvedla na naslednji način. Po ulicah se je vozil avtomobil požarne brambe, na njem pa je bil nabit velik plakat, ki je zbujal mnogo pozornosti. Na plakatu je bilo napisano: »Pazite na ogenj in zlasti na goreče žveplenke in ne pozabite, da ogrožate življenje in lastnino, ako mečete žveplenke proč.« Avtomobil je vozil zelo počasi, da so ljudje lahko brali pouk. Šele pozno zvečer je končal svojo vožnjo po mestu. Policaji sodijo, da vožnja ne bo brez koristnih učinkov. Seveda je zbudila novotarija v lj,udeh različne občutke. Nekateri so se norčevali, drugi so smatrali stvar za povsem resno; eno je gotovo: originalna je bila stvar vsekako. Manhatanska požarna bramba te novotarije ne mara opustiti in kmalu priredi novo tako poučno vožnjo. * Kmečki upor v ruski vasi. V ruski vasi Bialstoku so pobirali od kmetov davek. Ob tej priliki je prišlo do pravcate bitke med kmeti in policaji. Štirje kmetje so bili mrtvi, mnogo pa nevarno ranjenih. Ostali kmetje so pobegnili. Ko je prišel v vas namestnik, ni našel nikogar razen otrok in žensk. Ljubljana in Kranjsko. — Društvo Inženirjev v Ljubljani je imelo v soboto 2. marca zvečer v gostilni »Pri Roži« svoj II. redni občni zbor. Ker je bil društveni predsednik, nadsvetnik ing. Klinar zadržan, je otvoril zborovanje podpredsednik , ravnatelj ing. Turk, ki se je v toplih besedah spominjal ravnokar preminulega vrlega in nepozabnega kolega gosp. ing. Schweitzerja. Dalje poroča, da je ing. Capek odložil odborniški mandat. Po prečitanju zapisnika poda poročilo o društvenem delovanju v minoli poslovni dobi društveni tajnik ing. Skaberne. Iz tajniškega poročila povzemamo: Društvo si je v pravilih in poslovniku v glavnih potezah začrtalo lepo pot, ki naj jo hodi v stanovskih ozirih, si pa tudi stavilo lene naloge na znanstvenem in strokovnem polju. Ena najlepših znanstvenih zadač je dobila konkretno obliko z izvolitvijo tehničnega terminološkega odseka. Ta odsek je imel do sedaj še le dve seji, a se je že jako dobro vpeljal, ko je predelal vladno predlogo vodopravnega zakona in predložil ustavnemu odseku kranjskega deželnega zbora temeljito spomenico s primernim predlogi. Ta vloga sicer ni imela direktnega uspeha, pač pa je društvo doseglo obljubo, da se bo deželni odbor v bodoče oziral na opravičene pomisleke. Ob tej priliki je tudi nastopilo društvo prvikrat za interese inženersfkega poklica, ko je predlagalo, da se v § 83. omenjenega osnutka privzame določilo, da smejo izvrševati vodnogradbene načrte in jih presojati samo akadem. inženerji. Društvo je bilo zastopano: na »VI. zboru avstrijskih inženerjev in arhitektov« po ing. Šegi in goji z društvi, ki so zedir:e-na v tem zboru, prijateljske odnošaje. Prejemalo je dopise v stanovskih zadevah od: »Siid-osterreichische Ingenierkammer«, »Verein der Techniker in Oberosterreich«, »Sektion Klagen-furt der Berg- und Hiittenm. Vereines f. Stei-ermark«, »Deutscher Ingenierverein f. Mahrenl1 proletarijata. Udeležba na ustanovnem o*?0 pr zboru, ki se je vršil v zborovalni dvorani lavskega doma« v Trbovljah, je bila neP p kovano velika: 43 delegatov je prihitelo >z nih pokrajin Štajerske in Koroške, kar je.f3ii' zadosten dokaz, da je bila konsolidacija s ^ kinega dela res že nujno potrebna. Pred u nim zborom so si delegati ogledali gospod** ^jli naprave trboveljskega delavstva in vsi so \t polni hvale v tem, da je kaj takega i11 tam, kjer se delavstvo zaveda svoje n10 : se vodstvo nahaja v pravih rokah. V naslednjem podajamo kratko poročilo o ustanovnem občnem zboru: Sodrug Tokan pozdravi navzoče, otvori občni zbor in poroča v imenu proponentov v širokih potezah sledeče: Primerjanje naših uspehov z uspehi organiziranega proletarijata Po drugih deželah nas je dovedlo do zaključka, da ne napredujemo tako, kakor bi lahko, če bi se v polni meri zavedali svoje moči. Poslu-žiti se nam bo torej v izdatnejši meri tistega orožja, ki nam ga daje moderni čas na razpolago. To orožje je organizacija, ki pa je pri nas zal, večalimanj le na papirju. Tako ne sme iti več naprej in če nočemo, da nas bo razvoj prehitel, moramo nemudoma na delo. Predvsem Pa je našemu delavstvu treba več izobrazbe m v tem oziru naj nama pomaga »Vzajemnost«. Organizacija potrebuje izobraženih članov — sodrug brez izobrazbe pa je socialist je Po imenu. Izvršiti imamo nalogo, ki je pri Nemcih večalimanj že izvršena. Ogromno delo nas čaka. Morda nikjer na Slovenskem ni delavstvo tako dovzetno za socialistične ideje, kakor ravno na Štajerskem in Koroškem. Ima-jno nele industrijski, temveč tudi kmečki pro-letarijat, ki nam polni mesta in trge. Proletari-zacija kmečkega ljudstva se vrši pri nas silnej-se kakor kjerkoli drugod. Naloga »Vzajemnosti« bodi torej, da ustvari socialno podlago za razvoj strokovne in politične organizacije. Naloga njena ni, da bi delala konkurenco že obstoječim organizacijam, temveč učvrstiti jih ^ora in pognojiti tla. da bo vzklilo med slovenskim ljudstvom novo življenje za vzvišene cilje socializma. Naleteli bomo na težkoče, ki pa jih bomo 2 vztrajnim delom že premagali. Če je bilo dosedanje naše delo bolj podobno spanju, ni to naša malomarnost; kajti primanjkovalo nam je potrebnih agitatoričnih moči. v prvi vrsti pa potrebnih denarnih sredstev. Agitator-si moramo vzgojiti, sredstva si bomo že Poiskali. »Vzajemnost« bo postala matica kulturnega gibanja med Slovenci na Štajer. in Koroškem, in kdor hoče, naj gre z nami, kdor ne, bomo šli preko njega. . Govornik se nadalje peča s pravili in pravi, da je dolžnost vsakega člana »Vzajemnost'«. da je tudi strokovno organiziran. Doslej so precej dela med našimi ljudmi opravili nemški sodrugi, ki pa tudi niso zmogli vsega. Am-Pak jezikovne razmere so vendar močnejše, ki onemogočajo uspeh tudi najboljšemu agitatorju. če ni vešč slovenskega jezika. Pomanjkanje Sposobnih ljudi na naši strani, preobloženost ^emških sodrugov v lastnih zadevah opravičuje naš korak, ki ga hočemo danes storiti z ustanovitvijo »Vzajemnosti«. Nas Slovence so y marsikaterem oziru razmere prehitele in za-:° moramo začeti tam, kjer je sila največja. Na ,zobraževalnern polju! Zgodovina delavskega 8*banja izpričuje, da so bila izobraževalna dru-. va predbojevniki vsega delavskega gibanja ln, tudi današnjih strokovnih organizacij. To fisijo naj započne in izvrši tudi naša »Vzajemnost«, ki jej daje njena sestra na Kranjskem lep zgled v tem oziru. Na delo torej, sodru-za boljšo bodočnost slovenskega delavstva ^ veliki družini mednarodno organiziranega Proletarijata! (Veliko odobravanje), v Zvezina Pravila, ki jih imajo vsi delegati Ze natisnjena, občni zbor brez debate odobri. Sodrug Sitter poroča o dosedanjem sta-nju blagajne pevskega zbora trboveljskega, ki Je bil ustanovljen 19. oktobra 1911. Šolo vodi sodrug Pavel Balog iz Ljubljane. Ker v Trbovci ni mogoče dobiti za to sposobnega člove-pa. Zbor šteje 74 izvršujočih članov, ima že *ep arhiv in lasten klavir, za kar gre vse priznanje požrtvovalnim sodrugom. V doglednem casu se ustanovi še godbena in dramatična podružnica. Poročevalec meni, da se bodo rno-rale vse te podružnice same vzdržati. Sodrug Ajdovšek poroča v imenu nadzorstva, da je vse račune našlo v redu in predla proponentoma zaupnico in zahvalo, ki jo °bčin zbor soglasno izreče. . , Sodrug Tokan prečita dopis sodruga Bizjaka iz Celja, ki se z vsemi sklepi občnega zbo-ze v naprej strinja in izreka mnenje, da je ip orSanizacija že davno potrebna. Piše, da zaradi bolezni zadržan priti na shod. (Odobravanje.) Sodrug Marn iz Celja prinaša pozdrave ndotnih sodrugov in izreka mnenje, da bo i-nela »Vzajemnost« v Celju precej težko nalo-*?• Veseli ga, da se je končno začelo s pozitiv-■m delom in obljubi, da bo storil, kar je v njegovih močeh. Upa, da mu pojde »Vzajemnost« a roko ter jej želi naj večji- uspeh. (Pritrjeva-Nje.) , Sodrug Sitter izvaja, da »Vzajemost« ne vršila nobenega terorizma; bojazen v tem 'iru je popolnoma neutemeljena. Narodnostni £ epir popolnoma izključujemo. Cilji sociali-!cnega gibanja so nam predvsem enaki, dni ^ruK Tokan: Celjski nemški sodrugi ni i v .»Vzajemnosti« sopomočnico. Pri zad-J'h vohtvali n. pr. je dobil sodrug Horvatek ‘•iio 37 glasov in dobil bi jih gotovo več. če , se na obeh straneh delalo. To pa ravno ho-Lln°. (Pritrjevanje). ;7 Sodrug Marn izpopolnuje svoja prvotna ajanja in pravi, da so tla ugodna, ampak venske delavce se mora šele zainteresirati socialistično stvar. To se je dosedaj zaneslo. Imajo nas za separatiste, kar pa je na-H-f n°- Z »Vzajemnostjo« bomo vzdramili in-a,ferente. ti Sodrug Tokan: Padla je beseda »separa-stf* m*: ampak tisti, ki nas imajo za separati-slm SC boUo knialu Prepričali, da hočemo iz _oveilsklh iglavcev vzgojiti zavedne medna->Une socialne demokrate! h rji volilno komisijo za predlaganje kandi-„j .,y v osrednji odbor so bili izvoljeni sodru-J? jratnik, Ajdovšek. Pelko, Pirnat in Koc-nZ ^iubljane. drUgj.re^agan* *n izvoljeni so bili naslednji sopi .! °kan Ivan. Trbovlje, predsednik, Majdič Anf«JanV 1 rbovlie> podpredsednik, Topolšek n> *rbovlje, II. podpredsednik, Sitter Ign., Trbovlje, blagajnik. Tratnik Avgust, Trbovlje, Učakar Josip, Trbovlje, Klenovšek Jakob, Trbovlje, Ajdovšek Jernej, Trbovlje, Pirnat Martin Trbovlje, Škerjanc Ivan, Trbovlje, Marn Josip, Celje, Bizjak Ivan, Celje, Štigel Florijan, Zidamnost, Malovrh Karel, Hrastnik. Srebotnik Josip. Leše, Koroško, odborniki. Gradišek Fr.. Trbovlje, Pelko A., Trbovlje, Kokalj Dom., Trbovlje, Mozetič A., Trbovlje, Ravnikar J., Trbovlje, nadzorniki. Baraga J., Brežice. Pi-činin Alfred, Pragersko, Valenčak Ferdo, Velenje, nadzornika namestniki. Sodrug Tokan predlaga, da se določi vpisnina na 40 vin. in mesečni prispevek na 30 vin. Soglasno sprejeto. Sodrug Kocmur (Ljubljana): Zavedajoč se velikega pomena pravkar ustanovljene »Vzajemnosti« za slovenski proletarijat na Štajerskem in Koroškem, mi je poveril centralni odbor kranjske »Vzajmnosti« častno nalogo, da Vas pozdravim z željo, da bi Vaš današnji korak obrodil čim največ uspehov. (Odobravanje.) Prevzeli ste težko nalogo; kajti najtežji je boj zoper temo in nevednost. Ampak vajeni truda in bojev bomo premagali z vztrajnim delom tudi te težkoče. Nalašč se nisem prej priglasil k besedi, želeč, da bi se mi ne moglo očitati, da sem hotel uplivati na tek razprave. Ker pa vidim, da smo enih misli, menim, da ne bo odveč, če se obrnem na adreso sodrugov, celjskih delegatov s prošnjo, da bi o uspehu današnjega shoda obvestili tudi ondotne nemške sodruge. Povedo naj jim, da hočemo delati z njimi roko v roki zlasti v narodno mešanih krajih. Vsi se zavedamo, da bomo rabili njihovo pomoč, prav tako pa mora priznati vsak poznavalec krajevnih razmer, da je tudi nemška organizacija navezana na naše sodelovanje. Najboljši dokaz za to so bile zadnje državnozborske volitve. Začasni sedež Zveze je v Trbovljah; na celjskih sodrugih je sedaj, da ustvarijo pogoje, ki bodo omogočile premestitev centrale v Celje. Nastane naj konkurenca v organizatorič-nem delu. Za enkrat so Trbovlje, ki naj tvorijo »rdečo metropolo« za slovenski Štajer in Koroško, dasi radi priznamo, da je kulturno središče štajerskih Slovencev Celje. Konkurenca v agilnosti pa mora nastati med vsemi kraji, kjerkoli bo slovenski proletarijat. V nadi, da bomo na prihodnjem občnem zboru že lahko z zadovoljstvom konstatirali napredek, Vam še enkrat kličem: Naprej po začrtani poti- (Živahno odobravanje.) H koncu sodrug Tokan resimira izvajanja govornikov ter s trikratnim klicem na mednarodno socialno demokracijo zaključi shod. nakar je domači pevski zbor skupno z zborovalci zapel marzeljezo. Koroško. — Samomor četovodje. Od dne 29. februarja t. 1. so pogrešali poslujočega četovodjo 3. stotnije 8. lovskega bataljona v Beljaku, Viktorja Maierja iz Gradca. Pozneje so ga našli pod streho streljišča, kjer se je bil ustrelil s svojim službenim revolverjem. Goriško. —Koliko bo stala regulacija Soče? n- u- lacija Soče bo stala, in sicer: od Bovca do Srpenice 180.000 K, od Kobarida do Tolmina 600 tisoč K, od Tolmina do Gorice 10.000 K, od Gorice do Rubij, do izliva Vipave v Sočo 630.000 K, od Rubij do Zagraja 650.000 K, od Zagraja do Pirisa 1,350.000 K, od Pirisa do Zdobe 1,400.000 K, od stare Zdobe do morja 1,370.000 K; do veje Correntie 150.000 K. Cela regulacija Soče od njenega izvira do njenega izliva bo stala 8,200.000 K. Od tega zneska da dežela 1,184.200 K, vse drugo, okoli 7,000.000 kron da vlada. — Nesreča na delu. Delavec Andrej Debevc iz Tolmina je padel z žične železnice, na kateri prev. drva iz Tribuše v Tolmin, kakih 25 metrov globoko ter se močno poškodoval. Prepeljali so ga vbolnico usmiljenih bratov. Nedeljska shoda v Trstu. Minulo nedeljo sta bila v Trstu dva velika shoda. Prvi je bil ob 11. uri dopoldne v Politeama Rossetti, sklican od italijanskih sodrugov. Drugi je bil ob petih popoldne v prostorih gostilne »Internacional« in ga je sklical slovenski politični odbor. Oba shoda sta bila jako dobro obiskana. Zlasti je bil impozanten shod v gledišču, ki je bilo natlačeno polno. Na italijanskem shodu, ki mu je predsedoval sodr. Valentin Pittoni, so govorili sodrugi: Cer- niutz, Puecher, Tedeschini in zidar Menegheti. Na slovenskem shodu, ki mu je predsedoval sodrug Golouh, so govorili sodrugi: Regent, Milost, in Kline. Na obeh shodih je bila sprejeta sledeča resolucija; Danes, dne 3. marca 1912 na velikih shodih zbrani tržaški delavci protestirajo zoper kruto zvišavanje stanovanjskih cen, ki so v zadnjem času postale neznosne ne le za revno delavsko ljudstvo, marveč tudi za negotovi ekonomski položaj srednjih slojev. Izjavljajo, da je nenasitna požrešnost privatnih špekulantov vzrok stalnega pomanjkanja stanovanj, ki postaja vsled naraščanja tržaškega prebivalstva vsak dan večje. Ker je oskrba zadostnega števila stanovanj zahteva vseh slojev mestnega prebivalstva, izjavljajo Zborujoči, da se ne sme dovoliti več. da bi ostalo oskrbovanje stanovanj monopol privilegiranih kapitalističnih špekulantov, marveč je dolžnost občine, ki je neposredna zastopnica interesov vseh ljudskih slojev, da z vsemi primernimi sredstvi reši stanovanjsko vprašanje. Konštatirajo in obsojajo, da ni občina kljub vsestranskem opominom izvršila v rešitev tega vprašanja, kar ji je bilo naloženo, in izrekajo, da mora dati občina občinskemu zavodu za zgradbo malih stanovanj. — katerega dosedanje delovanje zasluži vsestransko kritiko — na razpolago vsa potrebna denarna sredstva proračunjena na K 15,000.000, s katero svoto naj se imenovanemu zavodu omogoči izvršitev stanovanjskega programa. Hkrati izražajo željo, naj se nove zgradbe izvrše na način, ki bo odgovarjal zahtevam vseh revnih slojev in opozarjajo imenovani zavod, da se pri novih zgradbah ozira na novi stavbinski red od meseca januarja 1911 in ne na onega z leta 1902. Nadalje izjavljajo, da je fiksiranje dveh se-lilnih terminov le zahteva hišnih posestnikov, ki jo vsiljujejo najemnikom z namenom, da ovladujejo gibanje najemnikov na način, ki je koiisten le njim, nasprotno pa v veliko škodo privatnim strankam, obrti in trgovini sploh. Fiksiranje teh terminov pa vpliva najneugodnejše na zdravstvene razmere mesta. Ker je določena izvršitev novih zgradb do gotove dobe le v korist stavbinskim podjetnikom, se vsiljuje delavcem akordno delo, ki povzroča v gotovih letnih dobah najkrutejšo brezposelnost in ogromno škodo javnemu zdravstvu. Zahtevajo od namestništva in poklicanih faktorjev, da zakonitim potom določijo 4 letne selilne termine s pripombo, da je selilne termine pomnožiti eventualno na 12 terminov; v nobenem slučaju manj kot 4 selilne termine. Končno nalagajo socialno demokratičnim občinskim svetovalcem, da v mestnem svetu zahtevajo izvršitev teh zadev. Na slovenskem shodu v gostilni »International« je bila poleg te sprejeta posebej še sledeča resolucija: V nedeljo 3. marca 1912 na shodu zbrani slovenski tržaški delavci izjavjajo, da smatrajo tramvajsko vprašanje za eno izmed najvažnejših priložnosti za napoved uspešnega boja nesocialnemu urbanizmu, ki stremi za tem, da nakupiči ogromne množice v velikih mestnih središčih, da tako nakupičenje ljudskih mas v mestnih središčih ustvarja nezdrave zdravstvene razmere in podlago, da se vsled pomanjkanja stanovanj izkorišča ljudstvo z neprestanim zviševanjem stanovanjskih cen. Uvažuje, da tramvajska družba ni znala z raširjenjem in s povečanjem tramvajskih prog opomoči temu nezdravemu pojavu, ki je sad industrijskega in trgovskega razvoja, temveč da je nasprotno samo izkoriščevala občino in Občinarje, izjavljajo, da ne morejo gojiti do te družbe nobenega zaupanja in da more to vprašanje ugodno rešiti le občina, ki ima nalogo in dolžnost skrbeti za svoje koristi in za blagostanje vseh Občinarjev. Zato ponavljajo, da se popolnoma strinjajo s stališčem. ki so ga v tramvajskem vprašanju zavzeli socialno demokratični delavski zastopniki, katerim izrekajo svoje neomajno zaupanje in jih pozivljejo, da vztrajajo na svojem dosedanjem stališču do popolne zmage svojih načel, ki imajo namen varovati koristi in blagostanje tržaškega prebivalstva. Poleg tega se je na slovenskem shodu sklenila sledeča brzojavka stavkujočim angleškim rudarjem: Tržaški slovenski delavci, zborujoči zoper oderuško špekulacijo hišnih posestnikov, pozdravljajo najiskrenejše angleške rudarje, nahajajoče se v boju za svoje življenske pravice, želeč jim popolno zmago. Politični odbor jugosl. soc. dem. stranke v Trstu. Umetnost in književnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek se igra drugič profesorja Antona Funtka drama „Tekma“ (za par-abonente). — V četrtek prvič v sezoni velika Millockerjeva opereta »Dijak prosjak" z go. pl. Foedranspergovo. gdčno. Thalerjevo, g. Iličičem, g. Križajem in g. Horskym v glavnih vlogah. — V soboto prvič angleška komedija „Harfenlstka“, spisal Hoffe Monoton. — V nedeljo opereta nDijak prosjak“. — Nato nova opera »Ljubimkanje", Kristanova drama »Tovarna" in Straussova opereta „Netopir“, ki se uprizori za 251etnico požrtvovalnega delovanja blagajničarke gospe Am. Češarkove. Vestnik organizacij. Kolodvorska podružnica ..Vzajemnosti" ima v sredo dne 6. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Petriču na Resljevi cesti št. 22 važen sestanek. Sodrugi, udeležite se ga polnoštevilno! Zenska podružnica .Vzajemnosti" ima v četrtek dne 7. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilni pri Petriču na Resljevi cesti št. 22 sestanek članic, na katerega opozarjamo vse so-družice. I. redni občni zbor „Adrlje“ v Pragi za XIII. tečaj se vrši v sredo, 6. marca ob 8. zvečer v restavraciji *u kuriho oka“. Spored običajen. _ ZADNJE VESTI. SIJAJNA DEMONSTRACIJA OGRSKEGA DELAVSTVA ZA VOLILNO REFORMO. Priprave za demonstracije. Budimpešta, 4. marca. V soboto zvečer je priredila socialno-demokratična stranka nad 400 shodov po delavnicah, na katerih je delavstvo sklenilo, da se korporativno udeleži manifestacije za splošno in enako volilno pravico. Včeraj je bilo v posameznih okrajih devet velikih shodov, na katerih so se razglasile obširne odiedbe za vzdrževanje reda. Z vseh vogalov so vabili na demonstracijo veliki plakati, delo nadarjenega slikarja Biarja: Mase marširajo iz tovarn pred parlament, ki je ves v meglo zavit; iz megle se grozeče vzdiga orjaška pest. Pod sliko je napis: Delavci! Meščani I 4. marca pojdemo pred parlament, da vprašamo gospodo: Kaj je s splošno, enako in tajno volilno pravico? Kot protidemonstracijo je dal vrhovni policijski načelnik Boda nalepiti plakate, v katerih izzivajoče svari prebivalstvo pred izgredi. Obhod. Budimpešta, 4. marca. Vzlic neugodnemu deževnemu vremenu se je napovedana manifestacija sijajno izvršila. V vseh tovarnah in delavnicah počiva delo; tudi v veliki smodnišnici Manfreda WeiGa v Czepleku praznujejo delavci. Po vseh tiskarnah, tudi v državni tiskarni je ustavljeno delo, vsled česar izidejo popoldanski listi šele proti večeru. Vse trgovine in kavarne so zaprte. Od voznikov opravljajo službo le vozovi pred kolodvori — 120 po številu. Ob 8. zjutraj so se zbrali delavci na 16 točkah mesta, odkoder so v skupnih sprevodih odkorakati v sredino mesta. Sprevodi iz Budima in Nove Pešte so se strnili pred zapadnim kolodvorom, odkoder so odkorakali skupno proti Andrassyjevi ulici, ostali sprevodi so se združili na križišču Elizabetnega ringa in Rakoczijeve ulice in odšli tudi proti Andrassyjevi ulici. Pred klubom Košutove stranke in narodnim kazinom so demonstrantje žvižgali. Ker je policija prepovedala manifestacijo pred parlamentom, češ da bi utesnjevala .prosto gibanje poslancev" in je z močnimi policijskimi kordoni zastražila trg pred parlamentom, se je demonstracija tem mogočneje razvijala v sosednji ulici. Iz Andrassyjeve ulice se je pomikal ogromni sprevod v mestni gaj, kjer so bili postavljeni štirje govorniški odri. Vsled ogromne udeležbe so bili nagovori kratki in so se poslušalci zapored vrstili in nagovori ponavljali. Prvi nagovori sq bili ob pol enajstih, zadnji okolo dveh popoldne. Na vse gledalce je napravila delavska manifestacija silen vtisk. Udeležniki so imeli rdeče-belo-zelene rozete jn rdeče nageljne ali pa trakove z napisom: Živela splošna in enaka, tajna volilna pravica. Prav velika je bila ženska udeležba v sprevodu. Splošno pozornost so zbujali socialno demokratični dijaki in trgovski nastavljena, ki so se prvikrat udeležili delavske demonstracije. Število udeležencev v sprevodu, ki je trajal dve uri, je presegalo 100 000 oseb. Vzlic obsežnim varnostnim odredbam policije ni prišlo do nobenega konflikta. Za red je skrbelo do 2000 rediteljev. Demonstracije za volilno pravico v provinci. Budimpešta, 4. marca. Tudi v provinci so se demonstracije sijajno izvršile. V Temešvaru se je obhoda udeležilo 10.000 manifestantov, v Požunu 8000, v Segedinu 5000. Podobna poročila prihajajo tudi iz Velikega Varadina, Pečuha, Arada itd. Povsod so napravljale delavske demonstracije mogočen vtisk. Med delavstvom vlada bojevitost m nepopisno navdušenje. Velika demonstracija v Zagrebu. Zagreb, 3. marca. Ob ogromni udeležbi se je izvršila demonstracija socialno-demokratične stranke za volilno reformo. ZMEDENA BURŽVAZIJA. Ponesrečen poskus dunajskih liberalcev In krščansko socialnih malkontentov. Dunaj, 5 marca. Kakor znano je izstopil krščansko sccialni malkontent Vergani iz krščansko socialne stranke in je nato mešetaril za ustanovitev nove stranke, ki bi se imenovala nemška gospodarska stranka. Mešetarjenje se je izjalovilo. O ponesrečenem poskusu pripoveduje naslednje poročilo: Za sklicanjem ustanovnega zborovanja nemške gospodarske stranke, ki sta ga pripravljala Vergani in državni poslanec Wa-ber, prihaja precej naglo vest o razpadu postavljenega odbora dvanajstorice. Kakor znano, sta bila državni poslanec dr. Heillnger in zadružni načelnik Weidner že naznanila izstop. Na zadnji seji skrčenega odbora je najprej izrazil predsednik Baudouin ogorčenje nad zagrešeno indiskret-nostjo, ki je razrušila vse delo. Nanj so nahujskali krščanske socialee, na dr. VVabra pa nemške radikalce in liberalce. Spominjal je navzoče na častno besedo, da varujejo tajnost. V enakem zmislu sta govorila dr. Waber in Vergani, ki je svaril člane odbora, naj nihče ne govori o stvari z žurnalisti, ker se prav lahko zagovori in pove preveč. Nato je izjavil, da smatra ustanovitev nemške gospodarske stranke za Izjalovljeno. Zategadelj pa zdaj predlaga, da pomagajo spraviti v občinski svet kar največ ljudi, ki so simpatizirali z ustanovljenjem nove stranke; priporoča skupen nastop pri občinskih volitvah z Nagler-jevo skupino (krilom krščansko socialne stranke). Na te besede je poslanec dr. Pollauf ogorčen protestiral, izjavil je, da se ne da izrabljati za klerikalne namene in zapustil dvorano. Sejo so prekinili; ko se jc zopet otvorila, je dejal Vergani, da se mu vse studi, zategadelj razpušča komite dvanajstorice. PRAŠKA POGAJANJA MED ČEHI IN NEMCI. Izjavi dr. Fiedlerja ln dr. Urbana. Praga, 4. marca. V »Narodni Politiki” se je izjavil načelnik enotnega češkega kluba dr. Fie-dler o vplivu spravnih pogajanj na na češko taktiko v državnem zboru. Med drugim pravi: Da se Čehi trajno udeležujejo pozitivnega dela, je preje treba jasnosti o češko-nemškem vprašanju. Ako naj se rešijo brambna reforma in davčne predloge, si moramo biti na jasnem, ali pridemo na Češkem do rednih razmer. Ako se to posreči, tedaj bi bila odstranjena za Čehe glavna ovira, da nastopijo pot aktivne politike. V vsakem drugem slučaju pa bi stali Čehi pred jako težko odločitvijo. Vsekako bi smatrali za izključeno, da z ojačenjem državnih financ in z razširjenjem brambne reforme pomagajo utrditi tisti vladni sistem, ki ravnodušno opazuje razdejanost čeških deželnih financ in žalitev čeških jezikovnih pravic. — Nemški poslanec dr. Urban pa je imel razgovor z urednikom »Samostatnosti* in je dejal, da se pogajanja o deželnem redu ustavljajo ter da je skoro pesimist, ko bi se rešil deželni red, bi se takoj vzelo jezikovno vprašanje v pretres. ORJAŠKA STAVKA NA ANGLEŠKEM. Poldrug miljon delavcev ne dela. London, 4. marca. Vsega vkup je prenehalo z delom poldrug miljon angleških delavcev; nad en miljon je rudarjev, okolo 500000 pa je delavcev tistih obratov, ki so vsled pomanjkanja premoga morali ustaviti delo. Velike posledice. London, 5. marca. Železniški promet v Londonu se močno ustavlja; v Londonu zapro eno postajo, po predmestjih pa 14. V Glasgovu je v pristanišču dvajset trgovskih parnikov, ki vsled pomanjkanja premoga ne morejo odpluti. Posledice v Inozemstvu. Hamburg, 5. marca. Učinek angleške rudarske stavke je vedno večji. Včeraj je dospelo semkaj zadnjih pet parnikov s premogom z Angleškega; premog so prodali za neznansko vi- Vsaka gospodinja, katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki »e izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. soke cene. Došla so poročila, da so angleška pristanišča polna parnikov, ki pa ne morejo odpluti. Mednarodna solidarnost. Anverza. 4. marca. Semkaj je došlo več belgijsko-nemških vlakov s premogom, ki je bil namenjen za Angleško. Pristaniški delavci pa so se uprli in niso hoteli nalagati premoga na pripravljene angleške parnike. Obenem so zapretili, da takoj prično s stavko, ako pridejo še nadaljnji vlaki s premogom, ki naj bi pomagal kaziti splošno stavko angleških rudarjev. Med nemškimi rudarji vre. Essen, 5. marca. Po splošnem razpoloženju med esenskimi rudarji sodijo, da izbruhne stavka, ako vztrajajo rudniški podjetniki pri svoji trmi. Včeraj zjutraj je stopilo v dveh dortmundskih jamah okolo 1500 rndarjev v stavko. Zaupniki se trudijo, stavkujoče pregovoriti k delu. Po ren-sko-vestfalskem rudarskem okrožju je bilo okolo 60 rudarskih shodov. ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. Hud italijanski poraz. Carigrad, 4. marca. O italijanskem porazu pri Mergebu objavlja vojno ministrstvo naslednje poročilo: Potem, ko je bilo pripeljalo pet sovražnih ladij iz Bengazija Italijanom 10.000 mož ojačenja, so pričeli zjutraj 27. februarja v treh oddelkih napadati in so zasedli višine, 3 kilometre oddaljene od Mergeba. Naše čete so srdito naskočile sovražnika; na levem krilu je prišlo do bajonetnega boja. Sovražnik je moral zapustiti osvojene višine in se je umaknil v mesto. Ker bi bili rabili mnogo municije, da bi zasledovali sovražnika, ki je vnovič dobil ojačenje, smo morali zapustiti višine, ki jih je potem sovražnik zasedel. Sovražnik je izgubil brez pretiravanja nad 1 00 0 mož. Naše izgube so bile 30 mrtvih in 80 ranjencev. Italijani pred Dardanelami? Berlin, 4. marca. Iz Carigrada poročajo, da krožijo vesti o italijanskem brodovju, ki pripluje pred Dardanele. Vesti se še ne potrjujejo. Posredovanje. Pariz, 5. marca. Italijanski poslanik Tittoni je odpotoval včeraj v Italijo, kjer ostane do konca marca. Njegovo potovanje spravljajo v zvezo z mirovnimi posredovanji. Posredovanje se omeji na skupen korak Francije, Angleške, Rusije, Avstro Ogrske in Nemčije, ki ponudijd obenem in istočasno v Rimu in Carigradu svoje posredovanje. Velevlasti ne nameravajo niti svetovati niti kakorkoli pritiskati. VSTAJA V ARABIJI. Turški porazi. Rim, 4. marca. „Agenzia Stefani" poroča iz Kaire z dne 2. t. m.: Vsled turške iniciative je poslal Imam Jahija k šejku S a j d I d r i s u poslanstvo, da ga pregovori, naj opusti sovražnosti proti Turkom in sprejme zanj ugodne pogoje; misija se je ponesrečila. Idris je odgovoril, da ne odjenja in da hoče Arabce osvoboditi go-spodstva, ki je spravilo deželo v največjo revščino in pokvarila prerokovo vero. Nato so od- šle Idrisove čete proti obali in napadle Midi; Turki so morali kapitulirati, šejk Idris je odpeljal vso posadko v vjetništvo. VOJAŠKA REVOLTA NA KITAJSKEM. Anarhija v Tjentsinu. Rim, 4 marca. Z datom predvčerajšnjega dne poročajo iz T j e n t s i n a : Po mestu so razsajali uporni vojaki in policaji. Nemire so povzročili rebeli, ki so bili dospeli semkaj z oddelkom policajev in podkraljevih vojakov. Rebeli so plenili in požigali ter ropali trgovine in banke. Kitajsko mesto je bilo v plamenih, ogenj so udušili šele čez osem ur. Škode je nad 100 mil j ono v. Okolo 100 oseb j e b i 1 o u m o r j e n i h. Le majhen del policajev se ni pridružil upornikom, a je bil brez moči. Evropska poslopja je stražilo 5000 vojakov. Boje se, da se nemiri ponove. Umorjen remškl zdravnik. Berolin, 5. marca. V Tjentsinu so usmrtili uporni kitajski vojaki nemškega zdravnika dr. Schreyerja, ki je hotel v kitajski del mesta, da reši družino nemškega inženirja. Besni vojaki so oddali nanj strele in ga zadeli v glavo. Storilce so prijeli in takoj postrelili. Juan-š i k a j je izrekel obžalovanje nad smrtjo Schre-yerja. Nemški inženir Ra de m ay er je bil na roki lahko ranjen. Upor v Pekingu. London, 4. marca. Reuterjev urad poroča iz Pekinga: Predvčerajšnjem ob dveh zjutraj je napadel oddelek topničarjev palačo vojvode K u -e j a , jo oropal in en del zapalil. Vojvodove čete so se bile sprva udeležile ropa, drugi dan pa so se borile proti upornikom. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Ledsia in salse* »sloiba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Šentjakobska podružnica ljubljanske Splošne delavske zveze „Vzajemnost“ naznanja svojim članom in vsem sodrugom tužno vest, da je preminul njen član in odbornik, sodrug Anton Klobčaver poduradnik južne železnice v pokoju po kratki in mučni bolazni v 62. letu starosti dne 3. marca 1912. Pogreb bo v torek dne 5. marca ob 4. popoldan iz hiše žalosti Mestni trg št. 8. V Ljubljani, 4. marca 1912. Odbor. Izjava. Podpisani obžaluje vse svoje žaljive besede, ki jih je govoril o odboru »Konzumnega društva za Ljubljano in okoltco“ v pisarni c. kr. dižavnih železnic v Spodnji Šiški. V Sp. siškl, 4. marca 1912. Anton Umnik. Sladni čaj tovarniška znamka Sladin 17p| | dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, JVII* sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d. — P'i° »SLAD1N“, to je dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Prihrani se pri mleku iTllit/. in sladkorju. Prekosi (vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju | ZHrflvlA? V £?sP°d'njstvu To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma, d.VJC. Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri Tl rili 1*51 Tl Ir 51 f *rSovcu- Sladili čaj se ne sme zamenjati z manj vredno |0 lili • sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn- ATaillfilici koczy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Vlil., Josefstad- iioJUlliJol /tajil li. terstrasse 25; III.. Radeckyplatz 4; V., Schčnbrunner- — ................... strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3. --------------------- Najlepši razgled! Najlepši razgled! :: Otmritm n restavrant-hotela „Bellevue v nedeljo 3. marca 1912. :: Restavrater Ivan Friedl. Točila se bodo najboljša vina iz znanih kleti g. Alojzija Zajea, plzenski prazdroj, Reininghausovo marčno pivo. Izborna kava. Znano najboljša dunajska kuhinja oh vsakem dnevnem času. Dnevne in mesečne sobe. Pensionat od (5 K naprej. Meščanske cene. Ljudska klet — znižane cene! DELAVSKE ZADRUGE za Trst, Istro in Furlanijo. ZEPrlstopItc Deteli ziitii n Trst, I® in Misij Evo vam dosedanje vspehe naših delavskih zadrug: lESaziprc čLao a,. I. zadružna doba 1903-1905 (19 mesecev)..............K II. „ „ 1905-1906 .......................„ III. , * 1906-1907 ........................„ IV. * „ 1907-1908 ........................„ V. „ „ 1908-1909 ........................... VI. „ „ 1909-1910 ........................„ VII. „ „ 1910-1911............................... VIII. „ * prvih šest mesecev (do 31. dec. 1911 . Dosedaj so toraj naše zadruge razprodale blaga za . . Do 31. decembra 1911 so razdelile naše zadruge K 25.«50«S*11 podpor bolnim članom fn vdovam pa sirotam članov. 208.00105 148.4501» , 201.20658 . 366.482'97 . 615.50812 . 873.392-4» . 1,050.82918 , 569.395-38 K 4,033.265-87 Dividend so plačale 56.000 kron. Dce 31. dec. 1911 so imele 5045 članov. Zakaj so naše Delavske zadruge postale velike in močne? Zato k©** ne prodajajo na upanje marveč le proti štetemu dc* narju. Kredit je nesreča družin in smrt zadrug. Mesto prodaje na upanje, dajejo naše Delavske zadruge čla* nom, ki so več kot dva tedna bolni, do 12 tednov blago brezplačni in sicer za sedaj največ za 84 kron blaga. Vdove in sirote članov dobe v podporo za 18 tednov bla in sicer največ 126 kron. Ker se v Delavskih zadrugah veliko razproda, imajo člani lahko vedno najsvežejše blago, ki je po večini ceneje kot drugje zategadelj, ker n»' kupujejo zadruge blago v velikih zalogah. fliikfei* ii«» morete narediti foolj&Ili nakupoj, kot v lEelavskth zadrugah« Naše Delavske zadruge imajo 14 skladišč, 9 v Trstu in sicer: I. v ulici deli’ Istria 10 VIII. v ulici Girolamo Muzio 6 II. „ „ Belvedere 34 X. „ „ San Marco 17 III. „ „ del Salice 4 XII. „ „ Pozzo Bianco 5 IV. „ „ deirAcquedotto 67 XIII. „ „ Aldo Manuzio 10. VI. „ „ Conti 26 1 v Gorici, 1 v Tržiču, 1 v Miljah, 1 v Izoli, 1 v Pulju. Glavno skladišče je v ulici S. Francesco d’Assisi štev. 21 in Zadružna peč, V ulici S. Marco štev. 17. Naše Delavske zadruge prodajajo samo svojim čianom- Delavskim zadrugam pristopi lahko vsak v katerem si bodi omenjen^ skladišč. Dovolj je, ako podpiše en sam delež po 20 kron, ki ga placP lahko takoj ali pa v obrokih po 20 vimairjjev. — Član si Prl' dobi vse pravice takoj, ko plača prvo krono in 20 vinaijev za knjižico. Slovenski člani imajo v jezikovnem oziru enake udobnosti kot italijan^' V slovenskem jeziku imajo tudi pravila, poslovnike, knjižice in bilanco. V vse skladiščih se govori tudi slovenski. Delavci! Pridružite se naši veliki zadružni družini. — Tako bodete ^0 ristili svojim družinam in razvoju zadružništva. V Trstu, januarja 1012. VODSTVO. OritMliA! želite natančnejše poslovanje B>8EU4i3, poskrbite h! poročilo o *iuliiji zadružni (lobi In pravila, ki jil* bile bre/.plačno v katerem wi kodi našem Nkliuliini. S I U m Del. glavnica; K 8.000.000. Ljubi ganska kreditna banka v Ljubljani. Rez. fond nad K 800.000. Stritarjeva ulica. »tov. S2, (lastna hiša). 2?oa^*uLŽrxice tt Spljet-CL, Celovcu, Trstu, Sarajevu, O-orici In Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 Vk Li