Uhaja i» "'i*, T Mar" lM.ro br« poliljiiij* na dumi*«'''«4 M« ,j p,,l let* ..«„ — .. " KI leta • * .. W i'o posti:
z. m M» 10   - k-
»j pol Ifta . .. — .. ,„ Mrt leta i ,.  00 „
Vr,.tni'1v.< in..|.r.lVDi»t»i) jena stolnem triru (Dom-plati) h Una St. 181.
O/.itnnlln:
7.x navj'lnn «lrfe*i.>pn^ vrnlo m' plaruji' ■ kr., ■ ■   • nati^Do I krat, !i kr. it s.< ti»k» akr.it,
l kr. ,..... Ii k., :ikr.it
Vfčn pisnienke M |>l;hu-jej« pi> prostora.
|| v-jk llnk j" pla.ati kolek lst''m,,ulj) m :)0 k.
Rokml i M M Tračaj.«, dopisi iuj M kUfOToljM trankiiJKJg.
Bt. 43.
V Mariboru 14. Julija 1868.
Te«5aJ i.
Prihodnost slovensko zemlje.
□ PreČitavšemu ta naslov se bodo gotovo različne misli prebudile marsikteremu naših Čitateljev. V nekterih bodo te misli polne bezupnosti v bodočnost, v drugih zopet v zaupanji na krepost, razvitost in razumnost naroda slovenskega bodo akoravno ne optimistične, vendar nikakor ne tako bezupne, kakor v prvih. Pred vsem je treba opomniti, da vsak narod dotlej živi, dokler samega sebe ne pozabi, in za svoj obstanek z vsemi močmi iti sredstvi dela. Treba je tedaj dobro in natanko vse sile, bodisi dušne ali fizične proučiti in premisliti, ali so dovoljne ali ne. V poslednjem slučaji je treba zaveznikov iskati. Istina, da je najbolje, če more narod sam sebi pomoči, kajti zavezniki so, kolikor toliko sebični in večkrat jako nevarni. Če pa vendar kterikoli narod v ta položaj pride, in je prisiljen zavezo storiti s kterim drugim narodom, to se mora zmirom na materijalo stanje, na silo duševno in fizično tega naroda ozir jemati, s kterim se hoče zedi-niti. Potem je na to gledati, in to je glavitno, imata li ta dva naroda isti interes ali pa protivni, imata oba istega sovražnika in proti jima enaka nevarnost ali ne, je med njima oziraje se na število teh narodov velika nerazmera ali ne, ravno tako je li velika različnost z ozirom na njih omiko, literaturo in obrtni jo ali ne; v kratkem rečeno, ali imata ta dva naroda iz tega zedinjenja več koristi kakor škode pričakovati ali ne. Brez dvombe je za vsak narod bolje in koristneje, ako je že primoran v zavezo stopiti, če to zavezo sklene z narodom, kteri če ravno njemu ni enak, vsaj njega v veliki razmeri ne presega bodi si po številu, bodi si po omiki in literaturi. Ravnotežje med njima se laže obdrži, kakor }e to mogoče, Če se dva ogromno različna naroda zedinita. V tem slučaji zmirom silncji in razviteji narod slabejega teži in tlači, Čeravno nekteri nehote.
Obrnirao se sedaj pe tem uvodu k slovenskemu narodu in njegovi zemlji. Kakova je njegova prihodnost? je morebiti večkrat marsikteri rodoljub že prašal in o njej še večkrat mislil. Na ktero pot, na ktero stran treba njemu sedaj stopiti, kajti on je premajhen, da bi pameten in preudarljiv človek le misliti mogel o njegovi samostalnosti. Treba je tedaj pomisliti in resnobno prc-udarjati, na kteri strani je materijalno blagostanje, potem duševno razvitje in poslednjič narodnost slovenskega naroda najbolje zavarovana, ali vsaj v manjši nevarnoBti. Vsak iz med nas vć", ka-košno važnost ima lega slovenske zemlje v političnem trgovskem in strategičnem obziru, pa še bolj kakor mi, to ved<5 ceniti za padui naši sosedi, namreč Italijani in severni naši prijatelji Nemci; posebno poslednjim je naša dežela strategično prostorje, odkoder je mogoče na jugov stok napadati in potem narode kteri prebivajo
tukaj, od morja odtisniti. V dokaz tega nam je to, da se noče Dalmacija in vojaška granica zediniti s hrvaškim kraljestvom, da se tam nekoliko italijanski, nekoliko nemški živelj širi. Pa komu se to v prid godi? gotovo ne v korist vostočnih narodov. Mi imamo tedaj troje na izbiranje: Ali z italijanskim narodom, ali z neraš" kira ali z ogerskimi narodi sjediniti se. Poskusimo v kratkem preiskavati, ktero zedinjenje bi bilo slovenskemu narodu najbolj ugodno. Začnimo z nemškim narodom. Mi smo že zgoraj rekli, zakaj Nemci »...cr hrepene po naši zemlji. Temu hrepenenju in prizadevanju se nikdo ne more čuditi, kajti vsak velik narod ima v svoji notrajnosti poželenje širiti se, male narode svoji politiki koristne napraviti, in nazadnje jih amalgamovati s svojim življem. To je pomen in namen nemškega „die Cultur nacli dem Ostcn zu tragcn". Naravno da bi bil slovenski narod v dvajsetih ali 30— 50 letih popolnoma ponemčen. Drugo vprašanje pa je, ali bi našemu narodu to v prid bilo, kajti kakor renegat, kteri se potnici , na svoj dobiček gleda in le zavoljo tega krščansko vero zapusti, tako bi sloveski narod moral vestno premisliti, če se hoče izneveriti slovanstvu in njegovim demokratičnim načelom, bode li to, kar dobi v nagrado, zanj vredno tega, kar je izgubil. Mislimo , da ni težko odgovoriti, kajti akoravno se Nemci strašno ustijo s svojim demokratismom in drugimi enakimi rečmi, vendar se v djanji vidi pri njih ravno nasprotno in kadar prašaš tacega pridigarja nemških demokratičnih načel, zakaj se oni ne vpeljejo djansko, dobiš za odgovor: „Ne, sen sie mal das jet ja nicht". V dokaz, kteri narod je bolje demokratičen in potem bolje svobodoljuben slovanski ali nemški, nam je iskreno in odkritosrčno prijatelstvo med amerikanskim in ruskim narodom, kajti nemška prislovica je „gleich und glcich gesellt sich gern".
Pa tudi v materijalncin obziru, in ta je prva (glej evan-gelijum sv. Luka str. 10) — ne bi bilo nobene koristi, ampak velike škode, kajti kaj pomaga deželi, da leži pri morji kakor ravno slovenska zemlja, če nima za seboj zazemlja, (Hinterland). Slovenska zemlja bi prišla v ravno tak, če ne hujši položaj, kakor v ka-koršnem še je vostočna Prusija; ta ima ruske čolne mitnice na rusko - pruski granici, a slovenska zemlja bi imela od Iiekc do Ljutomera ogerske čolne mitnice, proti Italiji pa laške. Slovenski narod bi kakor Mojzes le čez svoje hribe obljubljeno deželo videl, prišel pa nikdar vanjo, razen, da se zopet v Bach - Drago-nerja in nemškega kulturonosca spreobrne, in tudi takrat, bi se Slovenec le trudil, in Nemec bi žel, kakor se je godilo pod Ba-hovo sistemo.
Ce hi pa tudi slovenski narod želel svoje zedinjenje z nemškim narodom in s tem svojo duševno in materijalno pogubo hotel, ne pripuščali bi tega drugi narodi, namreč francoski, itali-
Listek.
Iz Ričet-varoia, 5. julija. Kje je ta varoš? — bodo čestiti bralci radovedno vprašali, Stoji še zmerom tain, kjer je stal že pred tisoč leti, kraj cesto, ki dr/i iz Stokholma v Carigrad. Ime je dobil po znani jedi napravljeni iz ječmenove kaše in fižola, h kteri se primeša nekaj razrezanih svinjskih kožic brez ščetin. ljudje so bili od nekdaj ubogi, kakor so sedaj večidel, in vsako nedeljo so se pogostili s to košto, zato je mestu imo ostalo: It i čet-varoš. Ze rajni slovenski pisatelj Anton Krempelj ni imel veliko ljubezni do Hičet-varoša. Priča tega jo njegova peseiu, ki se začne:
Pridi Juho pa poderi Ta nemili alabi kraj. In v pregačo vse poberi, — Nesi jo v svoj svitli raj; Tukuj preveč glad trpijo, Le ob ričetu živijo, — Vendar so šo polni — svaj.
Tako je vendar res, kar znani nemški demokrat Arnold Kugo trdi, da tižolova hrana izrodi ljudi, ki so podvzetni, in imajo naturo za prevrate. Zato je nemškemu narodu priporočil, naj namesto krompirja in krompirjevca jedo ričet in pijo: „Rhein\veiuu; drugače častitljiva (lermanija nikdar ne bode republikanska.
Tudi prebivalci v Itičet-varoši so pravi ričet; najdeš tukaj čiste Slovence, ali neskončno malo jih je, pač pa nomškutarie tnagjarone, zato jih jc Perczol leta 1848 pozdravil z 12, štuki, med kterli   j   bilo 6 lesenih,
Kjer ni enakih prebivalcev po krvi in jeziku, po čutenji in mišljenji, tudi ni enakosti v društvenem življenji, zato takošno razkolanje, zato toliko strank — pravi ričet družbenega in političnega življenja. Kaj so tudi Ričet-varoščani politikarji V Dakako I pravi radikalci, budi republikanci in theoria, in praxi pa so največi absolutisti, in no trpe, da bi imel kdo drugi posebno politično mnenje. Zlasti so nasprotniki slovenske narodnosti in sovražijo vse, kar spominja slovenščine.
Zmožnost dušna pri njih malo velja, njihovo geslo je le: niiminus vin-cit, nuiumus regnat, nummus imperat*). Če kje, tako sc smejo na ričetva-roške veljake obrniti besede Horacijeve:
Virtus, fama, decus, divina humanaqae pulchris Divitiis p are nt, quas qui construerit, ille clarus erit. fortis, justus, sapiens, etiam et Rex. Kt quidquid volet**).
Krivi so tudi nekaj ričetvaroski narodnjaki sami, da ne zmagajo, ker so preveč pohlevni. Ali čednost, ki jo Slovenec imenuje pohlevnost— po hlevu smrdi.
Zapomnite si starega modrijana izrek: Altcrius non sil. emi suiis esse potest.
Za popotnika je v Itičet-varoši neskončno neprijetno, i pridih pešice ves prašnat in prosiš za stan, — vse te pisano gleda, koj moraš denarsko listnico iz žepa vzeti in petak potegniti prav gizdavo rekoč: „Kellnerin brin-
♦1 Denar zmaguje, denar vlada, denar ukazuje,
**) Krepost, slava, čednost, božjo in človeško reči ho klanjajo lepemu bo-ii.   Kdor si tega nakopiči, ta bodo (daven, pogumen, pravičen," moder, celo kralj, u   s   bo hotel.
janski, ruski, še celo mag jari ne, o tem smo za trdo preverjeni, ti bodo kmalo družili misli glede* Nemcev in Slovanov. Človek namreč ne more misliti, da bi to mnino (psevdo) prijateljstvo med Nemci in Magjari moglo dolgo vremena trajati, kajti če se le pomisli, da njih interesi so čisto nasproti, ni treba posebne pameti konec prerokovati ovemu prijateljstvu, ali bolje rečeno primirju.   (D. d.)
Primorske gimnazije, njih jediiakopravnost in italijanske zahteve.
Iz Primorskega. 28. maja. L. K.'
(Dalje.)
Slovenci niso samo brezozirno od leta do leta bolj pogostoma in brez posebnega omahovanja v šolo hiteli, ampak tudi v primeri z vsemi učenci vedno se množili, če prav skrajni števili ne kažete popolnoma taistih odstotkov. Oba pregleda (2 in 8) pričata očitno resnico stare prislovicc „inter arnia silent musae" , kajti leta 18G0 kakor 18G7 se je vsled krvavih vojsk število vseh slovenskih dijakov skrčilo in tudi dotični odstotki so so znižali. Glede* 1. 1807 bi razun drugih narodno-gospodarskih razmer ne smeli prezirati med vzroki novo vojaško postave, ki z dijaki tako nevsmiljeno ravna. Jako zanimivo je tudi, kako je število Nemcev od 1852 do 1859 jako sem ter tje omahovalo, od leta 1859 do sedaj se je pa redno množilo, ne morebiti zarad prenarejenih razmer od laških vojsk sem, ampak tudi zato, ker so učence s silo med Nemce štulili. S silo zatrti Celovški „Sloven.ec" pa tudi „Novice" so ob priliki priobčile, kako sta se sina slovenskega očeta v Novem mestu štela med Italijane, na goriško gimnazijo vrnivši se sta pa veljala za Nemca. Jako zanimivo bi bilo preiskavati, kaki različni upljivi množijo po primorskih c. kr. gimnazijah (izvzemši Isterske) število Nemcev: uradna in neuradna nemškutarija bi stala med temi sredstvi na prvem mestu.
Po več let skup povzetih se je na goriški gimnaziji število slovenskih in italijanskih dijakov, potem ono konec leta razvrstenib in v začetku leta vpisanih takole množilo:
Doba z vštetim zadnj. 1.
1852—1802 1852—1802 1852—1800 1852—1807 1800—1800 1800 -1807
Slovenci
Italijani
Konec leta razvrsteni
Zapisani
odstotki (%)
38-3 53-4 (J8-2 52
4:1
10-7*
40-3
4705
45-4
32'3 37
—9*6
3801
GO-9
44-2 —8-8
24G
G8-G
54-3 —132
*)  Prod števili stoječa črtica pomeni, da je število dijakov za toliko odstotkov bo zmanjšalo.
Leta 180G je bilo število Slovencev naj bolj naraslo. Italijanski tli jaki so se bili žo leta 18G2 najbolji pomnožili, od tega lota sem so nekoliko gori in dol omahovajo vedno pojemali. Kar o Slovencih velja , velja tudi o vseh dijakih vkup, ki so se 1. 18G0 vpisali in kolikor jih je bilo konec leta razvrstenib. Tudi jih je med letom 180G naj več odletelo namreč 59 ali 127% vseh vpisanih. L. 1807 se jih je množica vsestransko zmanj šala; Slovencev je bilo v primeri s poprejšnjim šolskim letom za 10.70<0uienj, Lahov pa le za 0-0°/0, ker ti so dobili nekoliko glav iz izgubljene Benečije. To velja po večem tuđi o letu 180O zarad izgubljeno Lombardije. Toliko o bolj ali manj gostom obiskovanji goriške gimnazije.
Kako se je število dijakov Tržaških gimnazij zarad različnih razmer množilo ali pojemalo kaže sledeče kazalo:
Na državni gimnaziji se je 1. 18G4 število dijakov v primeri z onimi preji njega leta zmanjšalo za 42-2°/0, kor so odprli celo italijansko mestno gimnazijo. Ta je imela 1. 1866 največ dijakov; njih število so je bilo od začetka (1804) naraslo za 47-7°/0. Potem so je pa znianj , Črtica pred število postavljena ima Mo za 18"8°/0, no zavoljo zadnje laško spredaj omenjeni pomen. pruske vojske, ampak vsled drugih razmer,
Dotična dola
1868—1864 1864—1866 1803—1807 1800—1807
Dijako konei! leta šteti Dri gimn. | Mest. gim. odstotki ('/•)
!:>•:!' 4-
26'2 214
47-7 22-5 -18-8
ktere bom o učiteljstvu sporočaje omenil. Zato se je tisto leto število dijakov državne gimnazije nasproti vsem drugim Primorskim gimnazijam (razen Koperske) pomnožilo za 214%. Slovanov Tržaških gimnazij nisem navedel z odstotki, ker jih je v primeri z Lahi in Nemci premalo. Na državni gimnaziji seje njih število od leta 58—67 skoraj brez izjeme tudi od 1850—58; zapisani so vsi med Slovence) pregibalo med 30 do 40. K tem pa niso uvršteni tisti Slovani, ktere je ranjki g. M. zarad prečudne natančnosti štel med dvojezične (diglotte); zares pravi čudeži na Primorskem svetu, kterim so bi e dali primerjati Slovcnonemci in N'cmceslovenci Štajerskih in Koroških sporočil in statističnih izkazih Prav je, da so ti spački 1. 1803 zginili, se ve da ad majorom Germanic et Italie gloriam, ktero na Primorskih gimnazijah po vočem zastopajo in povzdigujejo slovanski i ki in niki, iči in čiči.
Na Koporski gimnaziji se je število dijakov od 1. 1802—18G0 zmanjšalo za ll-20/0, od 1. 18G2—G7 pa za 4-79/0, ker jo preteklo šolsko leto bilo K) dijakov več kakor predlanskim. Slovanov je bilo do 1864 1. zmoraj veča množica kakor jih je sedaj; od rečenega leta sem sc je pa njih število skrčilo na 12 glav. Lani jih je bilo 18 izkazanih, letos jih je pa zvijačni ita-lijenizem zopet lo 10 priznal in šc to le zato, ker si nikakor niso dali oslepiti in izbrisati njihove slovanske narodnosti vkljub zabavljivemu „schiavi", kakor nek drag prijatelj iz Kopra sporoča.
Bolj zanimive pa so razmero Pazenske gimnazije. Na podlogi zgoraj priobčenega pregleda (št. (i) so dijaki bili zadnjih 0 let dijaki po narodnosti takole ločeni:
Primeroma je bilo 1803 1. največ (89-7u/0) slovanskih dijakov, italijanskih pa najmanj (10'2°/0); brezozirno pa je bilo Slovanov naj več leta 1805, Italijanov pa leta 1807. Potem takem je od 1. 1S02—1805 število slovanskih dijakov poraslo za 40'8°/Oi pri italijanskih za 66,69/tj od 1. 18G5—07 pa je pri prvih se zmanjšalo za 140-0 (od 1. 18G2—07) za 66*8 ), ki se je v tistih dobah pri drugih za 25 (in za 108*2 ) pomnožilo. Različne okolščine so tlačile isterske Slovane, da so od 1. 1805 zmeraj bolj redko dijake pošiljali v Pazensko gimnazijo. Poleg krvave vojske in ostre vojaške postave se nikakor ne sinete prezreti zadnji slabi letini. Ti niste trli Italijanov, ki ali v mestih ali pa po rodovitnem niskem obrežji našo sklalnatc Istro stanujejo. Da so poleg tega še šolske razmere isterskim Slovanom jako neugodne, zadržavale in celo krčilo malo množico slovanskih dijakov bom kosneje omenil.
Ce povzamemo vse slovanske dijake Primorskih gimnazij, pokaže se, da so se od 1. 18G2, v kterem so jih šteli 278, do 1. 1805 razmnožili na 314 ali za 12-9 . Potem je pa njih število iz različnih deloma navedenih vzrokov pojemalo-in sicer se 1. 180G znižalo na 305 in 1. 1807 celo na 207; ali obe loti vkup povzeti sc jc njih množica od 1. 18G5—07 zmanjšala za 17*2 .
Sploh so pa dijaki na Primorskem, kakor po drugih avstrijskih deželah od nove uravnave gimnazijskega uka, posebno od 1. 1858 zmiraj bolj pogostoma hodili v gimnazijske šole. Zlasti jo njih štovilo jako naraslo, če jih primerjamo v dotičnih letih s stanovalci vse Primorske pokrajine. To kaže sledeči pregled v odstotkih.
Med očitnimi dijaki je bilo
Slovanov   i Italijanov ~~ odstotkTT0/,,)
1802	67*56	32-4
1803	89-70	10-24
18G4	70-2	27-7
1805	G5	35
1800	G4-G	35-4
1807	37-5	02-5
Število vseh dijakov 1851 , 1868
500
1807
896
1003
Namnoženje
dijako v
stanovalcev
1851- 1803; 1MG3- -18074851-  1803;   1803- 1807 odstotki %
58-3 I 18-8 I PO I 2-8 To so jako ugodne razmere (se ve da le Italijanom na korist ne Slovanom), če pomislimo, da ste med drugimi avstrijskimi deželami samo Kranjska in Koroška od 1. 1851 (z 813 dijaki) do 1. 1803 (1428 dijaki) imele še bolj obiskovane gimnazije; kajti pri njih se je v tej dobi bilo število dijakov pomnožilo "za 75-0 (na Štajerskem le za 4O0%), ljudstvo pa za 2-G7. Na to je število dijakov v rečenih sosednih deželah do 1. 18G7 (s 1352 dijaki) pojemalo in so znižalo za 5-0 %. (Pri štajerskih gimnazijah se do 1. 1807 ni niti pomnožilo niti zmanjšalo).
gen Sie mir 5 Stiick Cignrren"; se ve po nemški, ker slovenski ni „nobel" za želarsko ali vincarsko hči i/, bližnjih goric, ki je dospela na visoko službo ričetvaroške kelnarice ali „štumadelna".
Itičet-varoš stoji blizo narboljih goric štajerskih, ali v oštarijah dobiš vinček, proti kteremu je slavno znani „Tuffenvein" pravi šampanjevec. Njihov šolmešter mora prav izvrsten matcniatikar biti, ker tako dobro znajo računiti. Kogar sila ne prisili, naj ne O9tano čez noč v Ričet-varošu. Veliko število malih in velikih cuckov dela ti celo noč prav neprijetno serenado, zraven tega te nadleguje armada skakajočih črnuhov. Ob 6. zbudi varoški pastir mirno prebivalce v rog trobeči in z bičem pokajoči, kteri žene ričetvaroško blago na pašo. Ali naj gost okna ne odpre v tem času, ker aroma ni takošen, ka-koršen je v kašmirski dolini.
Ob 7. začno prebivalci kašljati, da gre velik hrum po varošu, potem kleplejo želodce — z ričetom.
Ob 8. so začne gibati obrtnost. industrija in rokodelstvo, posebno znajo delati čedne kolovrate, na ktetih Bičetvaroščanskc iz kopriv žido predejo.   Ob 11. je zbor v varoški hiši, ktera ima francoski napis:
MLa justice est la reine des vertus; ***) zakaj ravno francoski — mi ni znano —. Pravijo, da je v Bičet-varoši bil enkrat nekakošen Francoz za purgennajstra, kteri je z „muži" pred vurnždin »kim gradom pijavice lovil, pozneje so pa v Bičet-varoši naselil in bil tega grada pijavica, zato v večen spomin ta napis. 'Ent^ftoi,
*+*) Pravica jo kraljica vseh krepkosti,
Naša kmetijska šola.
O neki priliki sem /.e omenil v „Novicah" nekoliko o kmetijskem nauku, tukaj ponavljani malo drugače one misli, pa zopet s pozivom, naj bi tudi (hugi, ki so v tej zadevi bolj zvedeni, povedali svoje mnenje. Kmetijske šole nam jc potreba, to se menda obče priznava; odveč bi tedaj bilo, to potrebo še s besedami tukaj dokazovati, saj se o njej prepričamo, če le oči odpremo. Pa ker nam je kmetijske šolo v resnici potreba, če hočemo, da bi naše kmetijstvo s sedajnim občim napredkom napredovalo, in to menda hočemo, in ker potrebo vsi glasno pripoznavamo in po šoli zdi-hujemo, tedaj je prvo naravno vprašanje: zakaj pa vendar nobene nimamo? Lehko, da mi brž kdo odgovori: „Vlada nam je ne da; prosili smo že za njo in še prosimo, pa zastonj". Uboga vlada! kaj bi vse ta misliti in storiti imela, kedar ljudje sami nočejo misliti in delati I Obmilovanja je vrrcdna, kakor vsak hišni oče, ki je na premoženji ubog, a zelo bogat na nedoraslih in negodnih otrocih, kteri še no vedo sami za-se misliti in skrbeti. Negodni otročiči vedno k ubogemu očetu kriče: oče, daj nam tega, daj nam onega, ne misle na to, da bi si, če jim oče tega ali onega dati noče ali ne more, sami znželjene stvari pripravili, in to brez vso zamude, brez vseh ovinkov in dolgih prošenj, ter da bi to, kar so si sami pripravili, bila njihova vlastnina, in bi ž njo leliko ravnali po svoji volji in želji. Pomislimo nekoliko, ali nismo takošni negodni, nepremišljeni otročiči še v mnogih zadevah tudi mi Slovonci? Da, to imamo priznati, in naj nas zato ne bode preveč sram, saj smo lo predolgo časa colo pod nekakšno „očetovsko skrbjo"
Živeli; kako bi si tedaj bilo mogoče misliti, da smo se zdaj brž zgodili? Vlada, naš precej ubog očo nam tega in onega noče in nemore dati; kaj nam je zato storiti? kujati se in i nogami brcati?  Ne, spametujmo se in premišljajmo, ali si vsega tega brez vseh prošenj in zahval, kar je oboje zopcrno, sami pripraviti ne moremo. Spnimo se nekoliko na noge, povzdignimo glavo in ozrimo se okoli po svetu, pri tem nam bode lehko zapaziti, ,la otroci drugih bolj bogatih in bolj milodarnih očetov tudi teh in teh stvari od starišev ne dobivajo; pa jim še kar na misli ne pride, za kaj tako-šnega tirjati in prositi, ker dobro vedo, da si sami lože in bolje priskrbijo in tako kakor jim je stvar najbolj ugodna, t. j. po svoji volji. Kmetijska šola pa je gotovo takošna stvar, za ktero nam ni treba prositi vlade in čakati brez nje, dokler nam je ta milostljivo in milodarno po svoji volji, ne po naši, ne priskrbi in podari.   Moje mnenje in prepričanje je: da za posebno kmetijsko šolo bi niti nikdar in nikako no smeli vlade naganjati, in da bi takošna kmetijska šola, ki bi nam jo samosvojno vlada dala, ničesar ne veljala in nam za praktično zboljšanje našoga kmetijstva ničesar ne koristila.    Ne tirjajmo zato vlade   za   njo,!   Kakošno  kmetijsko   šolo bi nam vlada  mogla  dati?   Kako  bi se v nji  kmetovanje  učilo?   in na kakošno korist?   Koliko posebnih takošnih šol  pa  bi   zato potrebovali, ter koliki bi bili novi stroški državi? Se ve da pri nas v Avstriji je mnogo takošnih ljudi, ki ne premislijo, da kar se iz državne kase iz daja, tudi njihov žep zadeva, in o šolah le to dobro mnenje imajo, če so cesarsko-kraljevskc, v natančno določene rede in paragrafe osnovane, ter da se uči tam za papirnato spričevalo in ž njim za kako bodoče c. k. mesto, a ne svoje.  Naj mi na zgoraj navedena prašanja odgovori ta, ki kmetijske šole od vlado želi, in naj me o svojih dobrih mislih prepriča, hvaležen mu zato bodem. Zdaj pa je moje popolno prepričanje, da je naj boljo, naj lože, naj koristnije, naj gotoveje in pametneje, če si kmetijskih šol po potrebi in zmožnosti sami nasnujemo, kakor nam je naj bolj po godu in v prid. Pri tem pa, ako nam vlada kaj pomagati hoče in moro, dobro, — ako ne, ne ihtimo se in ne brigajmo se zato; pomislimo, da si z darom, kterega sprej memo, naložimo od svoje strani vselej neprijetne zalivale in mnogo sitnih dolžnosti.   Da bodo našemu kmetijstvu kmetijske šole na dobro praktično korist, imajo te biti po celo praktični osnovi in v celo praktično svrho napravljene.   Kakošna  pa bi bila tedaj  taka šola?.   Glejte,  za priliko Vam hočem eno pokazati in popisati.  Blizo Maribora,  tik Pohorja, so nakupili in najeli nekteri rodoljubi Štajarski majhnih kmetij, in jih zdru žili v eno precej veliko.   Kmetija, ktero so nastrojili, ima na eni strani precej njiv, ki nikakor niso vse enako dobro zemlje, a to nekoliko poradi različno lege nekoliko poradi zanemarjenja, v kterem so poprej bile; na drugi strani so travniki, na tretji vinogradi, na Strti sadniki in drugi vrti. gori v Pohorji je gošča, različen les itd.  Ker oni rodoljubi sami tam biti in kmetijskih opravil opravljati ne morejo, poiskali so si v kmetijskih zadevah popolnoma zvedenega človeka, kteremu so celo oskrbništvo in obravnavo te lepe kmetije izročili.   Priskrbeli so mu vso potrebno živino in orodje, ki jc za dobro in umno kmetovanje potrebno, kakor s semeni in sadikami za dober plod.   Vse to skupaj jo sicer veljalo okoli 10,000 gl., kteri denar se je na akcije dobil.   Akcionarjem se pri tej spekulaciji ni nobene izgube bati, temuč s časom dobrih obresti muljati, ker zemlja ne propade, temuč, ako se dobro obdeluje, v Vrednosti raste; in res,  še komaj je   5 let, kar se je ta kmetija priredila ,   in že se jej je vrednost za polovico zmno-žila; ceni se zdaj za   15,000 gl., in prej ko šo druga tri leta mine, vredno bode nad 20,000 gl.,  ako v tej razmeri vse napreduje kar gotovo bode.   Ako  si  to kmetijo le nekoliko ogledamo,   imamo je biti veseli: že od daleč človek zapazi, da tukaj je kaj posebnega; vidi se okoli celega polja, travnikov, sadnikov in drugih vrtov, še celo okoli loga živa ograja nasajena in lepo pristrižena, kar popotnika naj bolj na lepe anglijske farmo spominja.   Stopaš bliže, vidiš, da sc vse opravlja o pravem času, vse po novih skušnjah in iznajdbah, vsako delo se stori umno in po naj lepšem redu.   Na njivah je odločeno vsakemu plodu svoje mesto, kakor mu je po zemlji in legi naj bolj primerno. Ravno tako so sadniki na najbolj pripravnih straneh, vsaka vrsta drevja tam, kjer bi mogla naj bolje izhajati in ploditi, pa ne vse pomešano, kakor se po navadnih sadnikih vidi: vsakovrstne hruške, jabelka, slive, črešnje itd., eno med drugim tako, da eno drugemu škoduje in vse skupaj slabo ostaja.   Stari, slabi vinogradiči so se tudi predrugačili: mnogo trsa skopalo in drugam presadilo ali ovrglo, največ pa z novimi in bolj pripravnimi rozgami nadomestilo, poleg tega pa se je še mnogo veči kos, kdor je poprej lo šumad rasla, celo na novo zasadil in ogradil. Tudi les se ni pozabil: nasejalo in nasadilo se je po nekterih lehab mlado drevje in drugod nekoristna šumad populila in požgala, tako da kedar zdaj v ta log stopiš, mislil bi, da si v kakem vrtu: prav, v parku si, v kakoršnih si se na Anglijskem sprehajal.   Kar se živino tiče, mnogo jo je, vsa je lepega plemena in dobre reje, vsa je tako čudna in brhka, da jo moreš prav ži vinsko plemstvo imenovati.   Na paši jo vidiš vso odbrano, vsaka ima svoj odločen pašnik, kteri je zeleno zagrejen (z živini plotom); tukaj so za se konji, tam voli, tam krave, tam ovce, tam svinje, tam gosi itd., vsako za so, ker umni kmetovalec dobro ve, da različni živini jo treba različno paše ter nikoli ni prav eno z drugo mešati.   Kar so kmetijskih hramov, parn, hlevov itd. tiče, seveda so vse v lepem redu in najboljši snagi; tukaj vendar vsega na tenko popisovati ne smem, ker popis bi lehko brez potrebo predolg narastel, pa, ako bi kdo hotel nataučnijo pozvedeti, kako se na tej kmetiji vsako delo opravlja in druge takošne zadeve, pa si ne more je sam ogledati, z veseljem sem pripravljen mu za kar me popraša, natančno odgovoriti. (D. d.)
Naša društva.
Is Izubijane. A. (Seja ni a t ići ne ga odbora.) Dne 9. t, m. je imel odbor sejo, ktere so je vdeležilo 12 ljubljanskih odbornikov. Udov šteje zdaj Matica 1473. Odsek za izdavanje knjig jo sporočal, da pregledani in
potrjeni rokopis „Olikani Slovenec" se jo sprejel in izročil v tisk. Pisatelju se je odločilo po 20 gld. od pole in se bode tiskalo 2000 iztisov. Gospod Cigale je prežel prestavo imen za slovenski atlant, pa jc šo ni mogel /.vršiti. Ponudba \Vitekinda na Dunaji za natiskovanje zemljevidov se za zdaj ne more v pretres vzeti. Vodnikovih pesmi Matica ne more letos izdati, ker g. Levstik še ni rokopisa za natis priredil in vredil. Gosp. Erjavčev predlog zarad znanstvene terminologije se ne more staviti občnemu zboru, dokler g. Erjavec natančneje ne naznani pota, po kterem sc ima zdelavati terminologija. Rokopis „Slovenski zidar" se je izročil v pregled g. Tomšiču, profesorji na realki. Rokopis g. Hafnerja o slovenski stenografiji jo imel g. Stoni-pihar, da ga pregleda. Zdaj pa je zbolel g. St. kaj naj se zgodi z rokopisom?
O zadnji točki stavi g. dr. Costa svet, naj so pošlje ta rokopis v pregled češkemu stenografičnemu društvu v Prago, kjer je gotovo kak mož, ki bo mogel presojati. Prej naj so pa izroči gosp. deželnemu svetovalcu Ka-precu v pregled.
Dr. Bleivvcis omeni, kako je važno, da se skrbi zato, da so nauče šc drugi slovenske stenografije, ker imamo zdaj kaj malo stenografov.
G. dr. Pogačar meni, naj se natisne ta rokopis čeravno ni morebiti tako izvrsten; boljo je, da se ima nekaj, na toj podlagi se potom spravi na dan kaj popolnega.
G. Šolar pravi, da se na gimnaziji uči nemška stenografija in sicer po prof. Heinrichu, ki je rekel, da je za slovensko tudi porabiti isti sistem*). Konečno se sprejme dr. Costov predlog.
G. Tajnik sporoča, da Matica ilirska prepušča St. Vrazovo slovonsko zapuščino naši Matici, kar se s polivalo sprejme. G. Kočevar ki je o tej zapuščini, sporočal že v „Slov. Gospodarji" nasvetuje; naj Matica skrbi, da sc nabere vse narodno blago in postavi za to rok enega leta.
G. Praprotnik misli, da bi sc najprvo nabralo samo nenatisneno narodno blago.
G. Svetec pa odločuje to stvar enomu odseku v pretres kor jc predlog zelo obširen in važen. Ravno to svetuje tudi g. dr. Bleivvois. V od-sok se volijo gg. Svetec, Šolar, Praprotnik. Temu odseku naj so izroči zapuščina Vrazova.
G. Tajnik poroča da od Debelakove zapuščine utegne priti na Matico po odbitih vsili stroških 5000 gld. „Slovenskoga Štajerca" i/.ido letos prvi snopič. Zemljevidi so bodo pošiljali posebej, kedar bodo gotovi.
G. Šolar sporoča o blagajnici, dajo našel pri pregledovanji vso v naljepšem redu.   Iz odbora stopijo letos: gg. Kos Anton, Levstik, dr. Von-čina, dr. Pogačar, dr. Razlag, dr. Vojska, Šaupcrl, Črne, dr. Vošnjak in Majar. Za občni zbor so odloči dan 5. avgusta.
G. Žagarju so dovoli prošnja ter se mu prepusti 20 iztisov „Slovenske zgodovino" brezplačno, daje razdeli v okolici ljubljanski. Izreče se dajo odbor voljo tudi drugim rodoljubom v enak u amen odločati primerno število knjig.
Za stanovanje so stavi v poračun 120 gld., ker bode brž ko ne vzela Matica večo sobo. Sedanja jc res tesna in tako bogatemu društvu nedostojna, kakor je rekel g. dr. Bleivveis. Sedanja soba bi prav dobro služila dramatičnemu dručtvu. Konečno se izvoli po predlogu g. dr. Coste slavni zgodovinar Palackv za častnega uda, kar se mu telegratično naznani.
Dopisi.
V Izubijani, 10. julija. Kdor resnico gode, mu gosli starejo. Tako pravi star pregovor. Tako se sedaj Slovanom in drugim z dvalizmom nezadovoljnim narodom v Avstriji ta- in unkraj Litave godi. Pa naj nas tolaži drug pregovor, kteri pravi: Kdor ne posluša pa naj skuša. Marsikaj bi Vam imel iz naše začarane Ljubljane naznaniti, pa bi znalo javni pokoj rušiti, zatoraj jezik za zobmi. Sodnijska preiskava „Triglava" nas je poučila, da moramo pohlevno trpeti, če se komu poljubi, nas strupeno po časnikih napadati, in to vse v živojse prepričanje, da smo Slovenci z drugimi narodi do pičice ravnopravni ter da si svobodoljubivejše vlado še misliti ne moremo. Svobodoljubo strahovanje slovanskega posebno pa češkega časnikarstva vse-občno pozornost na se obrača in težko je s znanci in prijatejli par besedi pregovoriti, da bi govor ne prišel na tiskovne pravde. -— Ta kaj so nam Slovencem tiskovne pravde mar, saj dunajski časniki pripovedujejo, da smo mi z dvalizmom zadovoljni, ker so naši poslanci v državnem zboru na Dunaji sedeli. Še celo mala kopa nevšečnih duhovnov in učiteljev po deželi so jc (poleg dunajskih časnikov) z dvalizmom pomirila, odkar nam jc železnica iz Ljubljane v Beljak privoljena. Vidite, dunajski časniki boljo naše misli poznajo, kakor mi sami, oni ta-kolo sklepajo: Slovenci so svoje; poslance vdva-listični zbor na Dunaj poslali, toraj so Slovenci — z dvalizmom zadovoljni. Mislim, da bodo imeli naši državni poslanci mnogo prilik, se prepričati, ali so oni ravnali po volji svojih volilcev ali no, ko so na Dunaj v državni zbor šli, pa ka so tam ostali.
KaJ Pa Jc to? Tla so se pod menoj zazibala, zunaj je naenkrat slišati vriš! — Potres je bil, pa je že minol, ravno jo 10 minut čez 10 v noči. — Bogme, to je rušenje javnega pokoja! O ti mili, javni pokoj, huda te čaka v Buda-Peštu pri zakonskih obravnavah o nabiranji in osnovi dvalistične vojske; pred ktero se že zdaj nektorim dunajskim časnikarjem črno pred očmi dela. — Dvalistična vojska bo res čudna stvar, pa kaj se če, ker Magjari tako imeti hočejo. — Državni kancelar baron Bcust ni mislil, da je grof Julij Andrassv mož tako trdne volje in tako nepostrašnega duha, kteri se svojega programa zvesto drži: Aut Cesar, aut nihil! (Več no smem povedati, da Javnega pokoja ne rušim.) Ne da so več zakrivati, da je cela Čislaj  i .ja na steno pritlačena, ne samo Slovani.   Kako resnične so besedo sv.
*) To pa ni nikakor ros, žo samo zarod toga, kor ima slovenski jezik vno drugo ■ oli i. acijo, ne glede na drugo razlike, Pinatolj.
pisma: Ifa itorj svojemu bli/neniu. kar sam sohi no želiš — in pa: Kdor dni gim jamo kupijo snu rAtVJO pade. Da V7ARi vondur kaj novega iz Ljubljane povem, posnamem i/ današnje ,,Laiba( herico" naznanilo, da bode društvo tukajšnib nemških turnarji \ 11iutbeil) v nedeljo popoldne (12, t. in.) v Vevče (JoseftUial) na posvetovanje odrinilo, koga bodo k nemškem turnskem shodu v Vinare poslali. Ne vem, ali so ie ljubljanski tnrnerji že zapisali ali ne v bratovščino sv. Štefana nuuiMiika, —■ dobro bi bilo, ko bi to storili- — Pri naši stolni cerkvi jc bila služba organista in vodja cerkvene glasbe izpraznena. Ona stranka, ktera jfl od veselju okna razsvetlila, da je konkordat prcruŠen, in ktera je, (kakor bo pripoveduje) na Dunaj mnisteritvu zaupno adresso poslala pioti papeževemu ogovoril o našili novih niedverskih postavah, bila bi rada svojega kandidata v to službo pripravila, ker hudo ji de, da sc včasi (posebno pa veliki teden) v stolni crkvi mile domače pesmi glase. Vsa rast in hvala visoko častiti stolni duhovčini, da je to službo marljivemu in obče važenemu pevovodju čitalnico, gosp. Ant. Forster-ju poklonila, od kterega se moramo nadjati, da bode mož na pravem mestu. 0 kandidatu nasprotne stranko le toliko omenim, da ni domačin v nobenem obziru, njegovo geslo je: ubi bone, ibi patria. Zalibog, da imamo v Ljubljani premnogo mož toga spoznanja.
Od tminsko beneške meje — (Konec.) [Izv. dop.] 7. julija. Da menijo Lahi za gotovo tudi o dobri priliki naše Primorje pohrustati, o tem sem sc tudi sam in osebno na nekem popotovanji do Starega mesta ali Čevdata in Vidma prepričal. Pomenkoval sem se v neki družbi z Lahi in Lahoni, (v Čcdatu so sliši še sem ter tje slovensko govoriti, pa tako zelo z laščino namešano, da človeka ušesa bole.) Ko sc prisuče govor tudi na poslednjo vojsko in politiko, izustil je med drugim nek ves vnet lašk uradnik po priliki te-lc besede: ,.Ko sc bode lo kolikaj ktera prilika pokazala, bomo vsi Lahi celo Primorje in zraven še dober del Kranjske tje do Save zalite vali, kajti, pravi nadalje, sedanja meja proti tttonkarjcni (tako imenujejo za ničljivo Avstrijancc) je nam neprilična in nenaravna, ter pri tej ne moremo nikakor dolgo ostati niti iz enega, niti iz druzega stališča. Mi no smemo mirovati dokler Italije z njenimi naravnimi mejami ne dovršimo" itd. Lahi ne porajtajo nič za narodne meje, ampak lo za svoje koristi, za naravne, gorske in vodne meje. Glejte! te gori navedene besedo dovolj spričujejo, da nam slovenskim Primorcem proti velika nevarnost v prvih vojskinih homati jah, v ktere se Avstrija kjerkoli zaplesti utegno! Kako sc hočemo tem ne varnostim vpirati, jim v okom priti, da s časoma v laškem breznu ne pogine mo? Vsi pravi primorski slovenski rodoljubi mislijo, da bi so utegnilo, (ker Austrija nas no bodo teb nevarnostih ovarovala, tudi nima Primorje strate-gično važnih krajev za odbijanje napadov od laško strani) tem nevarnostim naj ložje s tem v okom priti, ako bi se ona točka programa „Slov. Naroda" izpeljala, vresničila, po kteri naj bi se ves v G kronovin razcepkani slovenski narod zcdinil in to v eno celotno narodno skupino in administracijo. Kajti jaz mislim, da bi narodua skupina bolj „imponovala", in da bi sc Lahi ne predrznih, tako lahko kaj od nje v svoje ncnasitljivo molohovo železno naročje potegniti. Naši „Domovini" sc ta točka programa „Slov. Naroda" preidealna in nedosegljiva dozdeva, kajti to ni shodno — oportun. Res, da ne bo tako lahko narodno celoto doseči, ali moramo vsaj pot do tiste pripravljati, narod in slovensko razumništvo za tisto pridobivati, da bode to zabtevanje prišlo , pridonelo do višjih krogov in prestolja Njih veličanstva. V občo moramo izjaviti mi primorski domoljubi, da „Domovine" mlačna, plašna politika ni nikakor še naše javno mnenje, in tudi bralci „Slov. Nar.", naj nikar ne mislijo, da se slovenski narod v Primorji s svojimi rodoljubi drži nježne „Domovine" politike, ktera je nedavno tako „naivno" in nepristransko Gorico in njeno zadeve opisovala. Mi nioranio, ako hočemo enkrat sami gospodarji biti, ne pa sužnji, kakor smo do sedaj, v lastni hiši, energično svojo človeške in narodne pravice, kterim se odreči ne moremo, ne smemo in nećemo, zahtevati, kajti svoje naravne pravice je treba zahtevati, no pa za nje prositi, ker le za milosti in privilegije se prosi. S krotkostjo in vdanostjo v vse (po „Dom." mislih) pa ne bodemo daleč dospeli, t. j. ako se v vse vdamo, kar nas nemilega in nedragega zadene. Posnemajino v tem oziru druge v narodni potiki zrele narode, posebno pa naše vrlo severne brate ('obe. Le z energijo, neutrudljivo delavnostjo so oni v omiki prišli do stopnje, na kteri stojijo oni med vsimi Slovani zdaj najprvi, in s to svoje neplašljivostjo in energijo, si bodo sčasoma tudi svoje druge politične in zgodovinske pravico izvojskovali. Delajmo tudi mi po njih izgledu vsi za enega, in eden za vse!
V Trstu. A. M. |Izv. dop.| (Italijanska demonstracija 10 t. ni. zvečer.) Italijani in njih privrženci so sinoči zopet očitno pokazali svoje namere in želje, ob jednom pa tudi svojo opiljono omiko, [topota in hruša sinoči od 7 do 10% ure ni bilo ne konca ne kraja. Župan je bil sklical mestne odbornike k izvenredni seji, v kteri se bi bila dva posebna nasveta obravnavala. Prvi sc dotika novih cerkveno-šolskih postav in o-dobriti bi imel to, kar je mestni zbor 20. junija sklenil o ločitvi šolo od cerkve o njeni sedanji samostojnosti in zlasti o neki očitni kaj ostudni pravdi Pa-vissich — Timeus. Zarad tega jih c. k. namestnik Rach v razglašenem dopisu (29. junija) naravnost zavrne. Pravda je v kratkem ta le: Konzistorij skliče po stari navadi vse učitelje malih mestnih šol k zboru, v kterem je predsedoval polog škof. nadzornika c. k. svetovalec malih šol na Primorskem — g. Pavišic, papežev protonotar s škof. kapo. Kar med zbranimi učitelji omenjeni Timeus vstano in popraša prvosednika, po kteri postavi jc zbor sklical, kajti sedaj veljajo novo ustavne šolske postave. Prepir nastane in g. Timeus z dvajsetimi tovarši zapusti zbor. Naslednjo dni so se prepirali in dražili po listih — v uradnem Osse rva toru Triest. Občinstvo se vde-ležuje prepira, ki je že izprva pogovorjen bil. Posebno se ga je poprijelo tukajšno politično društvo: „societa del Progresso", v kterem sc zbira ves naj bolj zreli cvet Tržaškik Italijanov ali zaprav njih privržencev, silo srditih odpadnikov in« potujčencev raznih narodov.   Z mogočnimi besedami so
opravičevali in hvalita)! postopanje HmeiuovQ in njih zvedeni advokati kakor nevedni pisači in vekači so ie -klicovali na temeljne in nove šolske zakone. Temu ni dosti; tudi mestni zbor se ima uradno in očitno potegniti za krepkega sogovornika novih postav zoper cerkveno in birokratično samovoljstvo. Mestni zbor se skliče in odobri z veliko pohvalo ravnanje učitelja Timeusn in kara g. Pavi.šica, c. k. svetovalca in slavni konzistorij. Kar sc g. namestnik Rach oglasi in zavrne besede in sklepe našega mestnega zbora. Ko bi tudi 11 §, šolskih postav tako očitno ne govoril, žc zdrava človeška pamet sama mora slednjega pametnega človeka učiti, da stara postava tako dolgo velja, dokler nove ne upeljejo, sicer bi vladala ta čas anarhija. In glejte, učeni Tržaški advokati in notarji, in pravniki kakor tudi vsi glasoviti italijanski besedniki in vekači, ki so udje mestnega zbora in rečem: „societa del Progresso", tega niso vedeli, dokler jim g. Bach ni tega na vsa usta povedal. Neskončno se jc osramotila italijanska in nekoliko tudi nemška inteligencija s svojim sklepom v mestnem zboru! Odbornika Primožič (okolični zastopnik slovenski) in L. sta res pravo zadela, da nista za rečeni sklep glasovala.
Bach mislim je prav imel, vsaj so so celo Italijanom in italijanskemu liberalnemu listu Cit, nekoliko oči odprlo; pa sram jih je. Zato poguba njemu ki ga že tako radi ne gledajo. Marsikdo se jo spodtikal nad obliko Bachovega dopisa; kajti on s prav očetovsko mu blezo prirojeno ali pa privajeno ostrostjo in brezoširnostjo ošteva mestne odbornike kot nevedno in nagajive otroke. Pa naj ga drugi z,arad te neuljudno oblike karajo ali pa opravi čujo, nam Slovencem malo za to mar.
Tisti pa, ki jo jo pri tem prepiru kljubu Bahovega opravičevanja najbolj oprtil, jo g. Pavišic. Ta c. k. svetovalec malih šol Primorskih blezn sam ne vo , zarad kakih zaslug in vednosti so ga žo v 28. letu postavili za šolskega svetovalca v Dalmaciji, njegovi rojstni domovini. Zaslug si blezo na tem prvem mestu ni bil mnogo pridobil, ker mu je nekdanji namestnik dalmatinski g. Mamnuila kar s krata prepovedal šo kedaj v Zadrško namestnijo priti. Tam nesposobnega moža so vrinili za šolskega svetovalca koroškim Nemcem in Slovencem. Celovški konzijstorijski odborniki ga dobro poznajo, da jc mož posebno zmožen nemškemu jeziku, ker govori der Urtheil, das Kreis i. t. d. Slovenske šolarce pa tudi še pomnijo zalega gospoda, ki jc z njih glav preganjal mu neljube slovenske peče. Tudi tam so se ga naveličali in pride v Trst, kjer na svojem sedanjem mestu svoja opravila tako natanko opravlja, da Tominskih šol od Solkana naprej šo blezo nikoli videl ni! Zarad velikih zaslug so ga tudi priporočali očetu papežu Piju IX, da so mu veliko čast protonotarijata podelili. —
Pa še ne mislim popisati danes moža, ki se je pri rečenem prepiru tako zlo spekal. On so jc, kakor sem rekel sprva v listih prepiral z Timeusom zarad nekega sporočila v Osservt Tr. o učiteljskem zborit, ki ga je (Pav.) priobčil in kaj zelo po svoje zavil. Kar Tinieusu priskoči še onih 19 učiteljev, ki so ž njim vred zbor zapustili in kot ncovržljive pričo okličejo g. Pavišica za enostranskega, nepoštenega sporočevalca ali prav po domačo rečono za lni-nikn. C. kr. šolski svetovalec in papežev protonotar se je tako nezaslišano osramotil, da ga je zarad tega napačnega postopanja g. namestnik uradno okaral.   (D. d.)
Politični razgled.
C. k. namestnika v Pragi in Brnu sta dobila povelje, da imata vsemu gibanju neljubo opozicije krepko nasproti stopati, ne dopuščati, da bi se ljudsko mnenje, če tudi še tako pohlevno, javno kazalo , posebno duhovščini v Češki in Moravski pozorno na prste gledati in o vsem javnem življenji hitro in na-tančino poročati. Temu nasproti se jc jelo pa. tudi v nemških krogih prepričanje širiti, da češke federalistične namere ne skušajo svobodo pokopati in druge dežele oškodovati, ampak da bi Nemcem kakor Cehom koristilo, ko bi zmagala federalistična načela.
Časnikarstvo^ razun plačanih „Press" povzdiguje svoj glas proti vladinom postopanji na Češkem. Ce tudi besede, ktere jc govoril dr. Schiitzen-berger v imenu kostniških meščanov češkim popotnikom, ne veljajo še za vse nemške kroge v Avstriji, vendar se ne da tajiti, da se javno mnenje nagiblje k prijateljstvu do Cehov. Dr. Scbiitzenberger je govoril med drugim : Izpolnjeno je brezdno, ki nas jo ločilo; pot do srčne vzajemnosti je nadelana, po enem hrepenimo vsi: bojujemo se za svobodo, ktera more in mora tako procvezati pod nemškim hrastom, kakor pod slovansko lipo. Vsi moramo za to dejati, da se vniakne politično nasilstvo duhu svobode. Zrtvujmo toraj skupno vse svojo življenjo svobodi, omiki in miru.
Minister kmetijstijstva je povabil vsa cislajtanska kmetijska društva naj bi poslala zaupuih mož k posvetovanji na Dunaj. Galiških društev boje ne bo na Dunaj; povabilo niinisterstvo je celo bilo vzrok, da so se v nekte-rih krajih napravile demonstracije proti postopanji poljskih poslancev na Dunaji.
„\Vien. Ztg." razglaša mornarsko pogodbo z Anglijo, postavo s ktoro se dopušča amortizacija talonov, postovo, ktera dovoljuje nekoliko kasnejih stroškov za politično upravo in postavo o organizalji kupčijskih in obrtnij-skib zbornic.
Prejšnji vrednik „Politike", g. Nedoina je v drugi pravdi obsojen na 14 mescev sedeža, 14 dni posteža in 1500 gld. plateža; vrednik časopisa „Pravda" je obsojen na dva mesca sedeža, sodelavec g. Banik na 5 mescev sedeža (g. drž. pravdnik je nasvetoval ;i leta); vrednik „Nov. Pozora", g. Pta-čovski je obsojen v svoji 8 tiskovni pravdi na 1 mesec sedeža, g. Miškatovič na 20 + 100 plateža.
„Polit." od 10. t. m. jc bila kontiskovana, ker jc bila prinesla po drugih časopisih razgled, vsega tega, kar se je zadnjih 20 dni prepovedalo in obsodilo. — Češki tabori se stanovitno prepovedujejo.
Srbska vlada je prosila ogersko ministerstvu, naj bi jej izročilo vse osebe, na ktere leti sum, da so bili v zaroti proti Mihajlu. Ministerstvo prošnji ne bo vstreglo ampak sumljeiic pred posebno v to namenjeno sodnijo postavilo.
DimaJNka borza o«l 13. julija.
/>•/„ metnlike   68 fl. 00 kr. Kreditne akcije 208 fl. — kr.
Tj1/,, mctalikc z obresti v maji in nov. 59 fl. 10 London 118 it. 90 kr. o'/„ narod, posojilo  68 fl. 4.r> kr. Srebro   111 fl. »0 kr,
1800 drž. posojilo  87 11, 90 kr. Cekini   Ji fl. 40 '/a
Akcije narod, banke   i 48 fl. — kr,
izdatel) in odgovorni vrednik Anten Tomšič.
Lastniki: Dr. Ja/.« VoAnjnk in drugi.
Tiskar lldnard Jan/ič.