Jutri dopoldne ob 11. uri priredi SiAll na trgu Perugino VELIKO ZBOROVAHJE ★ ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FROStTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 12. junija 1948 Poštnina plačana y gotovini Smdizion«1 tn abbon postale Stev. 921 Razgovor s poveljnikom VUJA polk. Lenče m o poročilu gen. Aireya fe ^ u0vi?m»sSčjemea,mw na katerem bodo govorniki razpravljali o izvajanju mirovne pogodbe v Trstu UDELEŽITE SE GA VSI! AN6L0AMERISKA VU KRSI MIROVNO POGODBO sabotira gospodarstvo in ustvarja incidente Iz Trsta je mogoče izvazati samo apnenec in apno, \e izjavil polk. Parsons - Za Angloamerikance je VIJ inozemstvo - Sama VU pismeno priznata, da so se incidenti dogodili po krivdi njenih organov v V našem dnevniku smo doslej že obširno komentirali razne trditve drugega poročila generala Aireya. Glede njegovih trditev o odnosih med vojaškima upravama obeh področij Tržaškega ozemlja Pa smo se obrnili skupno s tov. urednikom tukajšnjega dnevnika «11 Lavoratore» na poveljnika t VUJA v Kopru polk. Lenca, ki nam je ljubeznivo odgovoril na sledeča vprašanja: Vprašanje: Poročilo generala Airtya Varnostnemu svetu OZN Vsebuje izjave, ki se nanašajo na področje B Tržaškega ozemlja, ki ga upravlja Jugoslovanska ar-oiada. Zdi se nam, da predstavljajo te izjave nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve jugo-.8!ovan$kega področja, ‘o radi bi vedeli vase tozadevno mnenje. Odgovor: Nisem komentiral pobila generala Aireya, ki se na-na zadnje tromesečje 1947, 6ePrav vsebuje poročilo odstavke, razpravljajo o notranjih vpra-anf'h področja, ki ga -upravlja Ju-lovanska armada, ker sem sma- govarja na jugoslovanski protest zaradi kršitve demarkacijske trte s strani AngloameriCanov, prisna-va ZVU, čeprav zanikuje v konkretnem primera odgovornost an-gloameriSkih kontrolnih organov, «da so se dogodili primeri, v katerih so vojaki in agenti civilne policije prekoračili demarkacijsko trto med obema podrotjiman. Dne 11.11.1948 je angleški podčastnik stopil na ozemlje jugoslovanske uprave, kjer so ga pridržali in nato vrnili. ZVU zatrjuje v svoji noti, da so podčastnika ugrabili na njihovem področju, kar pa ne odgovarja resnici, kakor je razvidno iz zapisnika naše obmejne straže. Dne T.ll.191,8 so štirje agenti civilne policije v spremstvu minerjev prekoračili demarkacijsko črto in minirali bunker, ki je 25 m na jugoslovanskem področju v kraju Debeli rt. Dne 11.11.191,8 so trije a-genti civilne policije, od katerih eden oborožen stopili na ozemlje, ki ga upravlja JA blizu Debelega rta. Ustavili so jih približno ISO m od demarkacijske črte jugoslovan- da se podobni primeri ne bo- j ski kontrolni organi in jih pridrža-ponovili in da se bodo v bodoče Vlomile običajne norme diplo-^titne korektnosti. Ni v naši na-jj0® vmešavati se v notranje za-drugih in tega ne mislimo naloviti niti sedaj, toda ker se tu- ® drugem poročilu OZN ponav-. omenjeno vmešavanje, sem pristen domnevat^ da se hočejo s šobnimi nedovoljenimi vmešava- j ustanovila skupna komisija z na- li. Podčastnik civilne policije Fra-scone Mario se je na mestu prepričal o pravilnosti gornjih trditev. V zvezi s temi tremi kršitvami demarkacijske črte je vojaška -uprava JA predlagala n.1,.191,8, naj se v zvezi s prvim incidentom zaslišijo na mestu priče ene in druge stranke; v zvezi z drugim naj bi se uradno potrditi vse laži, ki jih ematično Siri tržaški reakcio- JJjTii tisk in ne samo v Trstu o Volaju onega področja TriaSkega "linija, ki ga upravlja Jugoslovan- ki armada. Vsaj oni del poročila, ^neupravičeno govori o našem ^ročju, je propagandističnega •^'aja, da ne rečemo kaj slabše- Na nelol točki 'se hoče celo pridati, da. so prebivalci področja, ' Ba upravlja Jugoslovanska ar-"Ma, preganjani zaradi svoje na-nosti. Ravno to je teza, ki jo varjajo tržaške nacionalistične ®r!0'e, in omenjeni del poročila T1®ezniike vojaike uprave se zdi 0 H prava opora tej izzivalni tezi. bom na dolgo pobijal posa-^tenih navajanj, toda kar se tiče Zijanja in druigih omenjenih in-j*ewtou, zaradi katerih, se bi ho-*‘a pripisati odgovornost našim r^ejnim organom in Narodni za-je treba, v prvi vrsti pouda-da nasprotno, kakor prikazuje penjeno poročilo, ni nikoli noben an Narodne zaščite ali Jugoslo-Otiske armade -prekoračil demar-"tijske črte ali izzval omenjena Sejanja. Nasprotno so mi inci-ncrstali, ker so zavezniški vogali člani civilne policije preko \ 'jatnoJe\oreJ7ažvidno, j. demarkacijsko črto. Člani a°rodnc zaščite tn Jugoslovanske ri*?latlc so streljali samo v prime-ko se vojaki ali Hani civilne '■‘kfije niso hoteli odzvati rednim °zivoni v smislu mednarodnih za-Hov. Sfcer pa je iz dopisovanja med j. enUi- vojaškima upravama Trza-ka}0, ozemlia idsno razvidno, na . cri strarii je odgovornost za 0 »!,- enjene incidente. Številni od njenih vojakov in Slanov civil-Policije, ki so prekoračili mejo, (ii ^a'* izjave, ki bi jih lahko tu- logo, da na mestu ugotovi, v katerem od obeh področij je bunker; v zvezi s tretjim incidentom je bila odposlana izjava podčastnika Fra-scone Mario, ki jo je ta podpisal in kjer je priznal, da se je incident dogodil na področju, ki ga upravlja JA. ZVU je odgovorila, da se ima v zvezi s prvton incidentom dejanski položaj smatrati za takega, kakor ga je opisala s svoji noti od iz. IV.1948, skupna preiskava pa da ne bi imela nobenega koristnega učin-ko. Glede drugega in tretjega incidenta pa je zatrjevala, da demarkacijska črta, kakor je bila določena z devinskim sporazumom, poteka na oni točki drugače, kakor to smatra vojaška uprava JA. N& predlog vojaške uprave JA, da bi se ustanovila skupna komisija, je ZVU odgovorila dobesedno: a.ZVU pa na žalost ne more pristati na predlog vojaške uprave JA za imenovanje skupne komisije, ki naj bi ugotovila odgovornost za incident od 1.11.191,8». Iz zgornjega je jasno, da gre vedno in ob vsakem primeru za kršitev demarkacijske črte po anglo-nmeriškhh kontrolnih- organih. posebno glede jugoslovanskega predloga za imenovanje skupne komisije popolno pomanjkanje dobre volje ZVU za sodelovanje za ugodno rešitev vprašanja incidentov. Ne morem si kaj, da ne bi ugotovil, da se skušajo v poročilu Organizaciji združenih narodov poudariti samo ona dejstva, o katerih se zdi, da vsebujejo elemente, ki bi lahko podprli tezo ZVU, dočim sc ne omenjajo desetine drugih dejstev, ki že na prvi pogled kažejo, kdo je odgovoren za incidente. O tem priča številna korespondenca fosilavili’ v katerih odkrito in | glede tega. V nekaterih primerih ni d,,*710 42javljajo, da so prekoračili > angloameriška vojaška uprava sploh ^Markacijsko črto. Zato se mora- ] našla načina za odgovor .na naše t vzroki uobčuitka globoke prepla- j note, ki so na nedvomljiv način 9en°Sti>>' katerimi se pritoiuje , pokazale na odgovornost. x n- Airey, iskati samo « nhnn. 1 t« 1»»,. h -• mrey, is Kan samo v obna-*’u obmejnih organov, ki so od-*ni od ZVU. t^avedll bomo le nekatere prime-■ Na prehodu Colombini so Vprašanje: In kar se tiče trditve, da se novinarjem odklanja | dovoljenje za vstop na jugoslo- vansko področje? 4. 1. Odgovor: Kar se nas tiče, lahko trije britanski vojaki z jeepom ] vsi državljani Tržaškega ozemlja, pr^°r<7uj;i demarkacijsko črto. ! ki imajo redne osebne izkaznice tr," _ [... izkaznice trlfr^aH s0 fih jugoslovanski kon- j lahko ne glede na svoj poklic svo-(b) organi in jih izpustili istega, bodno potujejo na obeh podrročjih, , *• 1. 1948 je bilo sliSati strele dočim je ZVU vztrajala it vztraja c. Jurija, ki je oddaljen na tem, naj bi se v dogovor vnesla ni od demarkacijske črte v bli- določba, ki bi omejevala svobodno UBADNO POTRJENA VEST 0 OGROMNI KRAJI, KI SO JO IZVRŠILI POLICAJI Aretiral zaradi I i so ira; 9 agentov, [e bakra v »najboljše m lesnem pris a svetu" ifanišču bi ga dodali novinarjem, ki so prišli na mojo tiskovno konferenco leta 191,7, ti novinirji sami niso opazili nobenega spremstva in so lahko svobodno potcvali, kamor so želeli, kakor je razvidno iz člankov, ki so bili objavljeni v nekaterih njihovih listih. Vprašanje: Kaj nam lahko poveste o gospodarskih dogovorih med VUJA in ZVU in posebno še o trditvi generala Aireya, da je od teh dogovorov «'melo korist predvsem prebivalstvo jugoslovanskega področja^? Odgovor: Točno je, da se gospo- in to na pobudo in pritisk VUJA-e, toda ravno tako je res, da je prišlo do malo konkretnih rezultatov. Bolje pa bi bilo poudariti pičle rezultate in odgovornost, ker ni prišlo do bistvenih dogovorov v interesu prebivalstva vsega Tržaškega ozemlja: zato je težko razumeti, kakšnih koristi je bilo deležno prebivalstvo jugoslovanskega področja. Ob tej priliki moram ponovno poudariti, da je VUJA vedno branila načelo svobodne izmenjave blaga med obema področjema Tržaškega ozemlja in svo- darski komisiji obeh vojaških u- bodno zaposlitev delovne sile na prav sestajata vsakih petnajst dni' ozemlju, in da se tudi sedaj bo- jo je vsilila ZVU, ki je s tem kršila določbe mirovne pogodbe z Italijo. Potrebno je ugotoviti, da smatra ZVU jugoslovansko področje kot inozemstvo in ne kot sestavni del Tržaškega o-zemlja. ZVU zahteva n. pr. plačilo v dragoceni valuti, to je v dolarjih — odnosno v dragocenem blagu — i« ne s proizvodi z jugoslovanskega področja. Upoštevajoč, da izhajajo nujvečji viri jugoslovanskega področja iz poljedelstva tn ribolova, sledi, da je sleherna trgovina med Obema področjema onemogočena. V potrdilo vsega tega bi bilo dovolj sklicevati se na izjave polk. Parsonsa, voditelja anglo-ameriške delegacije, ki je glede možnosti izvoza z anglo-ameriškega področja na jugoslovansko področje Tržar škega ozemlja izjavil na sestanku obeh komisij, ki je bil v Kopru S. V. 191/8, da je iz Trsta možno izvažati praktično samo apnenec in apno, ki sta edina izvirna proizvoda Trsta in po mnenju anglo-ame-riških izvedencev edina, ki se lahko izmenjata s proizvodi jugoslovanskega področja! Upamo, da vam prihodnje poročilo gen. Airega ne bo dalo prilike me ponovno iniervjvvati in me prisiliti na take komentarje, kakor so današnji. Komisija za premirje v Palestini GROMIKO ZAHTEVA sovjetsko udeležbo imperialistične vprašanje rešili LAKE SUCCESS, 11. — Da današnji seji Varnostnega sveta je prišlo do napetosti, ko je sovjetski delegat Gromiko zahteval, naj se k vojaškim opazovalcem ZDA, Francije in Belgije, ki sestavljajo komisijo za premirje v Palestini, pridružijo tudi sovjetski vojaškj opazovalci. Gromiko je načel to vprašanje že na seji Varnostnega sveta pretekli ponedeljek in ga je danes znova načel. Pripomnil je, da upa, da se Varnostn; svet ne bo protivil, da pošlje v Palestino tudi Sovjetska zveza čeprav skrčeno število svojih časinikov kot vojaške opazovalce v komisijo za premirje. Ameriški delegat se je izognil takojšnji diskusiji o tem vprašanju, tako da bo Varnostni svet isto rešil na prihodnji seji v torek. Danes zjutraj ob 6 uri se je pričelo •premirje. Vlada Sirije in Libanona Pokradli so za 12 milijonov lir angloameriskega bakra «00 tari msi Bene5a (angloameriiko i kretanja državljanov Tržaškega J^yročje). Štiri izstrelki so padli I ozemlja. j ozemlje, ki ga. upravlja JA. 14. j V istem dogovoru je jasno opi-sta dva jeepa z zavezniški- san postopek, ki se ga morajo ;i in z agentom civilne po- držati tujci ne glede na svoj po- J«, oboroženimi s strojnicami | klic, da dobijo dovoljenje za vstop S,n j0rG5(’i demarkacijsko črto pri j na naše področje ali obratno. Se (Škofije) za 20 m. Ko so! nikoli niso tržaške oblasti predlo-K,( jugoslovanske obmejne strale 1 žile VUJA-i kakršno koli prošnjo za so sc vrnili na angloame-, tuje novinarje na podlagi tega po-W° P°fircx?/e. Na tozadevno pro- \ stopka. V času, ki se nanaša na n„;no noto vujA-e je ZVU 29: ja- j poznejšo dobo. nego je ona, o ka-1048 med drugim odgovo- teri govori poročilo gen. Aireya, so I prišli k nam številni novinarji, ki dl^potovilo se je, da so se inci-1 so se podvrgli normalnemu postop-ki iih orncnja v prvem in j ku in so se prosto kretali po vsem paragrafu nota komisije . področju cele dneve in v polni svo-»Ortm uPrno« JA- v resnid do-1 bodi Pozneje pa so pisali tudi o 0 k 1 saradi nepozornosti osebja, I rečeh, ki jih niso nikoli videli. ka oterem je govora. Iz tega vzro-! Zavezniški dopisniki niso n. pr. fe !?r.nla ZVU svoje obžalovanje in i mogli ^prisostvovati procesu itevil-»e; nalog, da se ti incidenti! ni h oseb povezanih z rimsko-kato-v ne dogodijo*. i 'iško cerkvijo* iz enotstavnega vz- ({<, l5*em odgovoru priznava ZVU, roka, ker niso anglocmcriške obla-itj možno, da so štiri izstrelki', i st i napravile normalnih korakov, *So, l?,0 *ifl omenili, priiti s streli' i ki so potrebni za dovoljenja za V 1 )e na tamkajšnjem področju, jugoslovansko področje. 8®°/i noti od 12. 3. 1948, ki od-| Kar se pa tiče spremstva, ki naj TRST, 11. — Ze danes zjutraj so začele kroHti govorice o velikanskih tatvinah bakra v lesnem pristanišču pod Skednjem. Po teh govoricah so tatovi izmaknili za okrog 12 milijonov lir anglo - ameriškega blaga, v glavnem bakrene rude. Ze zjutraj je bila javna tajnost, da je zapletenih v to velikansko tatvino tudi več civilnih policajev pristaniške, železniške in carinske sekcije. Sele pod noč je tiskovni urad policije izdal uradno poročilo, v katerem priznava, da so se že več dni dogajale tatvine v lesnem pristanišču, od koder so tatovi odnašali velike množine bakra v vrednosti več milijonov lir. Poročilo pravi nadalje, da je policija aretirala več civilistov in da je poleg njih aretirala tudi 7 civilnih policajev, dočim sta bila dva začasno odstranjena iz službe. Policijska preiskava se nadaljuje. Le po nekaj mesecih presledka, v katerem je bila policija zaposlena z drugimi opravili, največ v zvezi s 1. majem, imamo zopet priliko slišati\ o velikih škandalih, v katere je zapletena «najboljša na svetu*, kakor do sedaj v skoro škandale večjega obsega. Po tihotapstvu velikega obsega s tobakom, premogom, po kraji vagonskih množin sladkorja, se je policija sedaj lotila še kraje dragocenih rud. Zanima nas vedeti, kako bodo general Airey in vsi tisti, ki jo hvalijo, spravili v sklad svoje poročilo o civilni policiji s temi dejstvi, ki prihajajo periodično na dan in nam pokažejo te njegove ljubljence u pravi luči. 200.000, ki so jih nacisti internirali. Poljski vladni poob.aščenec je dodal, da so iz obtožbe izvzete vojaške oblasti francoske in ameriške cone. Vedno večji pritisk na kmete v daliji (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 11. — Ital-janska vlada je danes izdala neikatere ze.o r&ne ukrepe, ki so naperjeni prot; kmetom in proti milijonom najemnikov. Prvi ukrep se nanaža na obdelovalne nagrade, ki jo morajo plačati goSpodafj: onim kmetom, ki pia<5ajo najemnino za zemljišče j z žitom. V času ko je bil minister za polj'-de.stvo komunist Gulio, se je ta nagrada računa.a s 50% na ceno žita. Sedanj, demokristjanski poljedelsk: minister Segni pa je znižal to nagrado najprej na 33%, a danes n,a 25%. Uradno poročilo pravi, da bo s prihodnjim letom ta nagrada popoinoma odpravljena. Kar se pa tiče stanovanjskih najemu n, je viada sporočila, da bo predložila skupščini pred poletnimi počitnicami načrt o povišanju najemnin. Zdi se, da se hoče viada čimprej oddolžiti a ilikim gospod ar-vse i jem hiš za »nepristransko« pomoč, ki so jo ti nudili demokristjanom ob volitvah. Ta nov. povišek bo v iresn ci samo v prid velikim gospodarjem stanovanj, ker bodo srednji in mali gospodarji morali plačevati 4% davek na najemnino. Največ pa bode morali trpeti najemniki. Dnnts je v skupščini govor i Nefl-ni. Predvsem se je dotaknil vprašanja vladne zunanje politike. Poudaril je, da je Marshallov načrt «tehnično sredstvo kapitalističnega prenov,j značaj volivne turneje. Čeprav je zatrjeval predsednik Truman, da gre za nepolitično potovanje, se v svojih govorih zaletava v republikance in jih dolži, da so samo oni krivi povišanja cen, pomanjkanja stanovanj in drugih dejstev, ki so povzročila odpor ame. r' škega ljudstva. Glede na to je član ameriške zbornice Halleck izjavil tisku, da smatra ameriško prebivalstvo, da je Truman najslabši predsednik, kar so jih ZDA kdaj Imele. Republikanski senator Wherry pa navaja, da poskuša Truman prikazati demokratično stranko kot zagovornico interesov ljudskih množic, republikansko stranko pa kot nasprotnico te politike. Samega sebe pa predstavlja Truman kot zaščitnika delavskega1 gibanja in zvrnča glede odobritve Taft-Hatleyjevega zakona krivdo zopet samo na republikance. PRAGA. — V češkoslovaško prestolnico je prispel novi pcslanik Jugoslavije Marij Stilonovid. spletke, da bi v svojo korist je izjavila, da so napadali 2idi še po 8 uri, zaradi česar so sirijske čete odgovorile tudi od svoje strani z ognjem. Obe sovražni stranki sta pač poskusili v zadnjem trenutku izvojevati in zavzeti čim-boljše vojaške položaje. Tako so napadali Arabci pri Ramlehu, Zidi pa so jim bombardirali Damask, kjer so vrgl; tri tone bomb. Mednarodni Rdeči križ je v Tel Avivu ugotovil, da so Arabci izvršila zadnja bombardiranja tega mesia z velike višine, s katere ni bilo mogoče ločiti vojaških od civilnih objektov. Kot na povelje so se vse arabske države pritožile pri Bernadottu, da so Zidi kršili premirje, ki pa je odgovoril, da mu o teh kršitvah ni nič znanega in da ni umestno pretiravati krajevne incidente, ki so v dakih primerih naravni. Arabski tisk že sedaj na splošno poudarja, da bo nemogoče doseči v 30 dneh rešitev palestinskega vprašanja, če niso tega izvedli v zadnjih 30 letih. Arabci stojijo kljub sklepu OZN, ki ustanavlja židovsko državo, na stališču, da mora ostati Palestina nedeljiva in da bodo ponudili Zidom v okviru Palestine samo široko avtonomijo. Bernadotie se je v spremstvu švedskega in norveškega polkovnika sestal v Ammanu s predstavniki arabske lige. Zdi se, da so razpravljali o vprašanju . židovskega naseljevanja v času premirja. Ber-nadotte bo predložil Varnostnemu svetu ureditev vprašanja, ali naj dovoli naselitev židovskih deklet, ki jih smatrajo arabski politični krogi za še bolj nevarne kakor židovske mladince. Finska vlada je priznala Izrael. Podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Mayhew pa je v zbornici izjavil, da Anglija med premirjem ne bo razpravljala o priznanju Židovske države. Ladja zadela ob mino KOPENHAGEN, 11. — Danska ladja «Koebenhan», ki je prevažala potnike med Kopenhagnom in Aalborgom, se je potopila, ker je zadela ob morsko mino 30 milj južno td Lii»fyordena. Poročajo, da so mornarji utegnili rešiti ljudi samo z dvema rešilnima čolnoma. Takoj po brodolomu so prišla na mesto letala in ribiške ladje. Po zadnjih vesteh se je rešilo 268 oseb. Ladja je pe l;ala 400 pc-tnikov. Nadaljuje se reševalna akcija. Angleži ovirajo povratek poljskih otrok v domuvino VARŠAVA, 11. — Poljska vlada Nemško vprašanje naj se reši sporazumno s Sovjetsko zvezo Slovenski priimki v Trstu „sumijivi Neki fašistični dnevnik se je po drugem poročilu generala Xi-reya tako ohrabril, da je začel pisati, da gre že zopet za nekakšna sumljivo zadevo, kajti nekatere častne sestre, ki imajo slo venske priimke, so prija-vile oblastem osnutek neke nove zadruge. Temu fašističnemu listu vzbujajo namreč že sami slovenski priimki razna sumničenja, kajti ka kor se še zelo živo spominjamo je tudi rajnki duče na osnn-vi rasne teorije iztrebljal vse, kar je pri nas le malo dišalo po slo vanstvu. Zato omenjeni list opozarja na te sl-ovenske priimke uvišje oblasti». General Airey fe{ tato vneto trdi, da je zaščitnik osnovnih člo večanskih pravic, je torej povzročil s pripovedovanjem o zunanji poiit ki. Bidault je podal nastal zaradi londonskih sklepov I poročilo o londonskih sk.epih. Priz-je razviden tudi iz listine, ki jo je 1 nal je. da ne mote rabiti izrazov mednarodni odbor za evropska navdušenja in se je opravičeval, da vprašanja poslal vsem predsedni 'je glede na polom mednarodne kom vlad in zunanjim ministrom , konference o Marshallovem načrt« bivših zavezniškili držav. ! pr'š.o pač samo do trištransk h raz- V tej list‘ni priporoča imenovani | govorov, t. j. med ZDA. Anglijo in odbe-r, da je treba g.edati pred- Francijo, ter kasneje tudi Bene-vsem na to, da se reš. nemško | luxom. V Londonu, kjer so bila po-vprašanje s privoljenjem Sovjet-1 gu Janja dva meseca in da se je ske zveze in da je treba vse bolj Francija po njegovih izjavah proti upoštevati možnost nove nemške načrtom ZDA in Angl je branila nevarnosti, kar so zanemarjali za kolikor je mogle, padni zavezniki, zlasti Američani Nato je Bidault omenil, da So Nadzorstvo Porurja, tako nava- bila v Londonu na dnevnem redu ja navedena listina, se omejuje sa tri vprašanja: Porurje, varnost mo na rezdelitev premoga, koksa Francije in organizacija Nemčije, ir. jekla, ne pa na proizvodnjo sa-j *n da je prš.o do spo”ea-'ma samo mo. To nadzorstvo ne daje jamstva S’e<^e Porurja, med tem ko je glede proti morebitni obnovitvi nemške | ostal h dveh vprašanj londonska industrijske nadvlade, zlasti glede j konferenca izrekla samo «prlporo-Francije in Beneluxa. Množine | ^'as. Pri tem je Bidault poudaril, prfimoiga in jekla, kakor ga Ion- Je vztrajal Molotov že od julija donski sklepi določajo Franciji in 11946 na enotnosti Nemčije in da državam Beneluxa, bi postavila te države v položaj manjvrednosti. S tem v zvezi operarja navedeno poročilo na pcmen ameriških kapitalov, tako uraShih kot zasebnih, ki jih ameriški krogi nalagajo v obnovo nemške industrijske sile. Listina vidi v vsem temi nujno po> trebo ustanoviti Nemčijo, ki bi bila tako pod vplivom zapadnih, kakor tudi vzhodno evropskih diržav da bi na ta način postala zvezna Končno je Bidault izjavil, da je vlada zares napravila v Londonu koncesije, da pa vendar predlaga odobritev londonski sklepov. . Takoj za Bidaultom je govoril De Moustier, poslanec republikanske stranke svobode, ki je ostro kritiziral francosko zunanjo politiko. Vladi je očital, da ni zadostno poučila komisije za zunanje zadeve v mednarodnem političnem položaju Francije. Boji se tudi, da bo ustanovitev vlade v Frankfurtu izzvala ustanovitev nemške vla-de za vzhodne pokrajine, vključno Berlin. Končno je De Moustier izjavil, da sedaj lahko pove, da bi bilo svo-ječasno mogoče razširiti francosko-sovjetsko prijateljstvo na zvezo treh držav in sicer tudi z Anglijo. Ob priliki svojega potovanja z D? Gaullom v Moskvo mu je sam Stalin povedal, da je predlagal Churchill, naj se sovjetsko francoski do-mora biti Porurje povezano z vso govor razširi tudi nar Anglijo. Nemčijo, d- do tega n prišlo in da | Do inci Tako se tolažijo Po De Gasperijevi zmagi, posebno pa po tisti sramoti, ki so jo doživele vse «italijanskey> stranke v sestavu Giunte. Lege, Camere del Lavoro itd., (ki so seveda vedno iste), je začelo med njimi prerekanje. Seveda te razprtije radi čimbolj prikrivajo, vendar pa kljub temu prihajajo do isrusa v tej ali oni Obliki. Zaradi teh razprtij se na pri mer še tedaj niso izvršile volitve v Legi. Debickristjanski baron Rinaldini se prepira z republikanci zaradi grada pri Sv. Justu krščanska demokracij^- kot taka pa se pre-riva zaradi mest v lokalni upravi z republikansko ak-oionistično stranko, ki ji na primer tudi pridige jezuita Lombardija n ho do kraja ugajale, češ da so mobilizirali zase vero. Liberalci kričijo na tržaškega «žu-pana» Mianija, ki je dovolil Lom-bardiju zborovanje na trgu Uni td, in pretijo, da bodo tisto *pre-m ir j e*, za katerega so se v sklopu Giunte zmenili, razdrli. Mnogo je seveda še dosti hujših razprtij, za katere je javnosti tčže izvedeti. Dejstvo pa je. da se vedno bclj zavedajo te svoje nesloge in slabitve njihovih pozioij, ki so njena posledica Zato bi to dejstvo hoteli na nekakšen način prikriti. Začeli so pisariti, kako prav za prav pri njih ni razprtij temvei da so v nasprotnem taboiu. Tako pisarijo, da je SIAU v nekakšni krizi, ne samo SIAU temveč vse demokratično gibanje v Trstu. Seveda jim tega nihče ne verjame in celo kvahinkvisti od časa do časa v svojem tedniku tako-le mimo grede (najbrž jim uide) postavljajo kompaktnost in slogo Slovansko-italijanske antifašistične unije vtem tržaškim italijanskim nacionalistom za vzgled. Ti nacionalisti pa so morali iti celo k samemu Sforzi po zdravila za srnjo najnovejšo bolezen. Sforza jim je seveda obljubil hribe in doline. Upamo, da fim ne bodo pomagale mnogo. Tudi po tem poročilu ni čudno da so vsi napredni francoski krogi in prav: domoljubi zaskrbljeni zaradi sedanje smer; francoske zu nanje politike, ki jo vodijo francoski socialisti in radikali v družbi demokristjanov in ob ironičnem zasmeau degolistov. sedaj na mednarodno upravo, tem več da je Francija dosegla največ, kar je mogla, in sicer sporazum giede mednarolne razdelitve po-rurske proizvodnje. Tudi g.ede varnosti Francije je bil Bidault zelo malobeseden in Je dejal, da se mora Francija zadovoljiti s tem, da zapadne sile ne bodo izpraznile Nemčije do tedaj, dokler ne bo vzpostavljen v Evropi mir. Zavedajoč se, da ta rešitev ne pomeni za Franc’jo uspeha in še manj jamstvo proti morebitnemu novemu nemškemu napadu, je Bidault, s tem da j« izrazil upanje, da se bo Sovjetska zveza v kratkem pridružila k ostalim zaveznikom in pristopila h končni uredit Kompromis, ki so ga sklenili so- j vi nemškega vprašanja, hkrati pridelal isti in demokristjani glede nal da Je Francija glede na svoj vprašanja laičnosti šol, t. j. da za- zemljepisni položaj vezana v prvi sebne. še m«nj verske šole ne Sme- vrsti na sporazum z vzhodnimi sojo prejemati državnih podpor, je edi Nemčije in da je glede na skrajšal diskusijo v zb rnici. j sedanji mednarodno politični polo-Tako je prišla na dnevni red da- j žaj ravno v vprašanju svoje var-našnje seje diskusija 0 francoski | nosti popolnoma izolirana. ,oux in ugotovil, da De Gaulle ni imel razloga kritizirati B daultovo politiko, ker Je sedanja po.itlka dejansko De Gauliova politika in da zanima slednjega samo vojna. Pr: teh besedah je nastal v zbornici velik krik. Nato je Biiloux poudaril, da s je Franclja v Londonu dokončno odpovedala reparacijam, jamstvu za svojo varnost in da je pristala tudi za znižanje dobav premoga, [»leg tega pa bi s spre jemom londonskih priporočil podpirala one, ki hočejo napravit; iz Nemčije ognjišče nove vojn . Bil-loux je nato predočil zbornici, da bi nasprotno politika, ki jo izvaja . Sovjetska zveza, doprinesla k plačilu reparacij, uspešni kontrol: Nemčije in resnični varnost; Franclje. Na ta način je bilo francosko ljudstvo ogoljufano. Billoux je še zago varjal ljudske demokracije, ki so se uprle Marshallovemu načrtu in si s tem ohranile svojo politično, in gospodarsko svobodo, | Velike izgube grških monarhofašistov ATENE, 11. — Agencija Tanjug je objavila poročilo štabnega načelstva demokratične vojske. Poročilo pravi, da so v tem mesecu enote demokratične vojske imele hudj? boje v zapadni Makedoniji m v severnem Epiru. V teh borbah so monarhofašisti utrpel, vel-ke izgube: 2300 mrtvih vojakov in oficirjev, uničenje dveh letal, treh tankov. 70 kamionov, 14 železniških vagonov in dveh lokomotiv. Enote demokratične vojske so poleg tega uničile 40 tunelov in 23 mo-,stov. Močan oddelek partizanov je napadel mesto N.grita in likvidiral strojniško postojanko v sredin, mesta. Drugi oddelek Je zasedel trg Ech:nos. Veliko število prebivalcev se je pridružilo demokratični vojski. Monarhofašlstični krogi javljajo, da so na epirski fronti v teku precej obsežni boji. Demokratični od-de.ki napadajo v pokrajini Nurge-ne, Zagorja in Souli. Izredno dobra letev v ZSSR MOSKVA. 11. — TASS poroča, da se je v pokrajinah osrednje Azije pričela žetev. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek mnogo višji od lanskega tudi zaradi tega. ker so v kolhozih uporabljali umetno oploditev. Se posebno dobra letina je v južni Ukrajini, kjer je maljski dež prispeval k dobri rast; žita. Poročajo da so traktorske postaje letos dobile veliko število novih modelov strojev za Utfev. f\ ilijORSKI DNEVNIK — 2 — 12. Junija. 1943 Njegov zgled je ostal živ! Tov. Kolarič se je rodil leta 1909 pri Sveti Barbari kot sin proletarske druiine. TRŽAŠKI 'DNEVNIK Z e 190 7 je bil zaradi svojega uglednega obnašanja sprejet v vrste komunistične mladine. V kratkem je postal vodja mladine. Ze 1928 je bil sprejet v komunistično partijo. 10. avgusta 1990 je tržaška fašistična policija vdrla v njegovo stanovanje, toda hladnokrvnost matere in njegovega brata ga je rešila. Mati je namreč rekla, da ga ni doma, medtem ko mu je brat skrivaj dal vrv, po kateri se je skozi lino spustil na vrt. Umaknil se je v Jugoslavijo. Tudi tu ga je zasledovala policija; KRIVIČNA OBSODBA VOJAŠKEGA SODIŠČA Okupacijska VU se strinja s fašističnim terorjem nad Slovenci oditi je moral v Avstrijo. Ostal je brez sredstev, brez obleke in brez zveze. To je javil domov in njegovi tovariši iz Svete Barbare so mu poslali nkaj denarja ter naslov za zvezo v Parizu. Ko je 1931 leta dokončal v Parizu partijski tečaj, se je vrnil v aprilu 1932 v Trst kot funkcionar pokrajinskega komiteta. Za kratko dobo se je ponCvno vrnil v Pariz; toda kmalu se je vrnil ter po vsej Koprščini organiziral množično antifašistično gibanje, ki se je na koncu prelevilo v množično demonstracijo proti davkom v Kopru. Isto je napravil tudi v Dekanih s sodelovanjem okoliških vasi. Ko je organiziral podobno demonstracijo v večjem obsegu v Trstu, ga je izdal tajni agent politične policije Tarlao Nino iz Milj. Ko se je 12. julija 1932 vračal s kolesom z nekega sestanka v Bistrici, ga je policija aretirala pri Sv, Ani. Posebno sodišče v Rimu ga je obsodilo na 12 let ječe in pozneje, da se ne bi vrnil med svoje soborce, eo mu prisodili še pet let konflnacije na otoku Ventote-ne, od koder se je vrnil po padou fašizma. Odšel je v partizane, toda kmalu te moral na delo v Trst. S tov. FrauslnKm in drugimi je organiziral GAP in druge organizacije. Zaradi izdajstva nekega slabotnega tovariša, ki je bil aretiran, to ga skupno z drugimi tovariši aretirali 1944 v bližini Tržiča. Kljub nečloveškemu mučenju nam fašističnih rabljev ni izdal ničesar, nasprotno je bodril in opogumljal še ostale tovariše. 13. junija 1944 so ga fašistične sveri umorile. Umrl je sioer, toda njegov zgled le ostal živ in ta zgled je v vzpodbudo vsem njegovim tovarišem in vsemu tržaškemu ljudstvu v borbi proti imperializmu, ki skuša ponovno zasužnjiti našo zemljo in nase ljudstvo. SLAVA PADLIM BORCEM! ZALOŽNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA OBSOJENO NA 35.000 LIR GLOBE, ČEŠ DA JE BREZ DOVOLJENJA URADA ZA DELO ZAPOSLILO SEDEM NAMEŠČENCEV — «TUJCEV», MED KATERIMI STA DVA IZ SAMEGA TRSTA, SKORO VSI OSTALI PA PRIMORCI — MED TEM KO DOBIVAJO ESULI DOVOLJENJA BREZ VSAKIH OVIR Sela včeraj dopoldne — po dol , g tem popolnim ignoriranjem poročilu generala Airey-a po- p, v njegovih dvomih o stopku pred vojaškim sediščem — *lad nami je okupacijska voja-Je vojaški sodnik; kap. I/ean ng iz-1 ška uprava in njeno sodišče porekel obsodbo založništva našega j novno dokazala, da se strinja posledicami politik, Mistič-in brez riije^giovega dovoljenja za- terorja nad Slovenci, ker pfslilo nekaj novinarjev in 7 teh-' te posledice danes v četrtem ničnih uradnikov in nameščencev, j letu po naši zmagi nad fašisti Ur. lrrmtlri ?q1/> iiKlrrv ntamoliani 'n I u .... a Po kratki, zelo šibko utemeljeni in ^ vedno dopušča in kakor „ popolnoma nezadostni obrazložitvi,! . je kap. Leaning izrekel obsodbo, s zdi po izbiri ravno našega za katero se založništvo Primorskega! ložništva za prvi predmet piko- ob3°ja na plačanje globe! lovske aplikacije ukaza št. 72, po 5000 lcr za vsakega sedanj.h na meščencev (skupaj 85 tisoč! lir), za katere je založništvo vložilo proš njo na urad za delo za dovoljenje za zaposlitev, ki pa je bila odbita, češ da, ao nameščenci »tujci*, čeprav sta diva rojena V samem Trstu, skoro vsi ostali pa na področju Julijske krajine. Po drugi stranr; pa j« kap. Leaning naše založništvo oprostil krivde glede no vinarjev, ki s« morajo smatrati v pogledu izvrševanja predpisov omenjenega ukaza za pripadnike svobodnih poklicev ter v pogledu namestitve niso dolžni imeti dovoljenja urada za delo, temveč zado stujie, da ao vpisani v tukajšnji novinarski zbornici. Razen tega je vojaški sodnik upošteval, da je obtoženo založništvo, ki ga je na i-azprav; zastopal njegov ravnatelj tov. B. Žagar, postopalo v dcbrl veri (buona fede) zanašajoč se na zagotovitve načelnika tiskovnega urada vojaške uprave maj. Sasso-na, ki se je glede zaposlitve novinarjev in ostalega zaupnega Csebja zapoelenqya pri časopisju postavil na stališče našega založništva, ki Je poleg tega poudarilo, de se omenjeni ukaz tud. sicer ne more aplicirati avtomatično in šablonsko na tukajšnje slovenske novinarje in drugo uradtvištvo, zaposleno pri časopisju, ker so zaradi 25-letnega fašističnega terorja pri-morski in tržaški Slovenci ostali brez vseh šol v svojem lastnem materinskem jeziku in se zaradi tega slovenskega književnega jezika ni so sploh mdglli naučiti jako, da bi ga obvladali V tisti meri, ki je potrebno za uspešno sodelovanje pri slovenskem časopisju. Zato pripominjamo k tej r.ajno-vejši obsodbi okupacijskega sodišča sledeče; Zakaj jih ne aretirajo? Z e večkrat smo poudarjali, da ie civilna policija slepa in gluha, tadar bi morala aretirati tiste razgrajače, ki napadajo antifašiste m ielavstvo ter nemoteno vdirajo v njihova stanovanja. Ker so bile zaman vse dosedanje pritožbe, je *Lavofatores v svoji včerajšnji številki prinesel imena nekaterih- razgrajačev. Ta imena so le precej časa znana tudi policiji, oa jih do danes kljub temu še ni aretirala. V neko stanovanje v ul. dei Fab-bri je vdrl med drugimi tudi Por-etlucci Ailfredo, star 19 let in ki biva v ul. Trauner. S. V ul. Fonta-tone je poleg Porcelludja vdrl še Marino Magnani, ki je zaposlen pri garači v ul. dei Fabbri št. 3. Z njima je bil tudi Tonci Jelušlč, lsYskl begunec, ki je znan, tudi pod imenom Toni dalmato. Na stopnicah so stražili poleg drugih tudi Penco Alfieri in Nicolino Soldano. Poleg navedenih pa so znana policiji tudi imena drugih napadalcev in mnoge podrobnosti, ki so jih policiji navedli napadenci. Vse te podatke ima tudi sSpecial Branohh. Ptičakujčmo, da se bo policija vsaj sedaj zganila in aretirala krivce. Saj so tako nagli za aretar cije, ko gre za preprečenje razširjanja dovoljenih antifašističnih le- \ pakov. Sedaj naj se pokažejo! 1. Predpisi o Obveznosti glede delavskih knjižio in dovoljenja urada za delo, ki lahko po svoji volji odreja, kdo in kateri novinar je lahko zaposlen pri katerem koli časopisu, se niso niti pod fašizmom uveljavljali. Kljub temu pa je smatrala okupacijska vojaška uprava, da se morajo ti predpisi izvajati sedaj, v četrtem letu po končani zmagi nad fašizmom in izbrala za to ravno edini slovenski tržaški dnevnik kot prvi, ter je šele z vče■ tudi vneto neguje ter se torej s tako fašistično politiko strinja. Zato smatramo omenjeno obsodbo s celim procesom vred kot nov dokaz tiste sovražne politike naših bivših zaveznikov in sedanjih okupatorjev proti tukajšnjim Slovencem, politike, ki jo tako konstantno in dosledno že tri leta izvaja in ki se tako jasno kakor še nikoli doslej odraža prav v drugem potrebi slovenskih šol. Hkrati pa je ta obsodba dokaz, da se predstavniki anglo - ameriškega imperializma pri nas ne poslužujejo samo fašističnih metod temveč da svojo oblast gradijo na posledicah fašističnega divjanja posebno nad tržaškimi Slovenci. Zato vse tržaško slovensko ljudstvo ter vse resnično demokratično italijansko prebivalstvo Trsta proti takšnemu postopanju in takšnim obsodbam odločno protestira, ker pomenijo kršitev vseh mednarodnih sporazumov glede demokratizacije in defašistizacije osvobojenih dežel Evrope, posebno pa kršitev določil mirovne pogodbe z Italijo, ki tržaškim Slovencem zagotavlja resnično narodnostno enakopravnost. Kam bo šlo 600 delavcev? Po šestmesečnem tečaju za ponovno strokovno usposobljene nameravajo odpustiti vseh šest sto delavcev, ki so delali na občinskem posestvu pri Domju in pri Orehu Pod pritiskam velikega Števila brezposelnih in pod pritiskom Enotnih sindikatov ko okupacijske objesti in urad za deio uvideli, da tako ne gre dalje in so lansko lato ter v zimi organizirali fazna javna dela, ki naj bi zajela večje števlio brezposelnih delavcev. V okviru teh del Je bilo pogozdovanje, ki je imelo popolnoma nega- dustrljsko m v drugi vrsti pomorsko mesto, bfez zaledja, brez obdelovalne zemlje, ker Kres ne bo nikoli vrt in še tega je malo, mogel nuditi zaposlitve tem 600 usposobljenim vrtnarjem strokovnjakom, ter novim vrtnarjem, ki jih bo tudi verjetno 600, ko pa vemo, da že sedanji vrtnarji nimajo dela. Urad za deio ni nič izjavil glede tiven uspeh, odvažanje rušev.n. ki j zaposlitve teh 600 formalno uspo-je bilo končno v svojem bistvu ! sobljenih vrtnarjev, ostali bodo bfez vsakega haska in nekaj, kar je bilo ie v svojem bistvu napačno. Na občinskem poeeatvu med mitnico in Domjem ter pr: Orehu so zaposlili večje števno delavcev raznih strok samo zato, da bi jih 2a-posliU. S 1. januarjem t. 1. pa se je to delo spremenilo v tečaj za ponovno usposobi] en je strokovnih moči in sta ti dve podjetji usposabljali’! 600 Ze prej strokovno iz-vežfoonlh delavcev v vrtnarje. Sicer je neko časopisje pisalo, da bodo ti delavci pozneje ostali na posestvu teT po neki pogodbi z občino v nekem forfalt načinu dobavljali mestni občini in sploh mestnemra trgu svoje poljedelske oziroma vrtnarske pridelke. Toda včeraj gmo čitali obvestilo urada za delo, ki najavlja, da bodo vsi ti delavci, k! jih je 600, odpuščen! in da se bo začel ponoven tečaj za usposabljanje novih vrtnarjev. Pfl tem se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da v Trstu in Tržaškem ozemlju, ki je tipično in- Počitniške kolonije RKTO Nudimo našim naimlaišlm čim več zraka in dobre hrane Jutri dopoldne ob 11 uri na trg Perugino kjer bodo govorniki razpravljali o UVELJAVLJANJU MIROVNE POGODBE Z ITALIJO V TRSTU. Seznam govornikov bomo objavili jutri. Zopet je pred nami poletje In z njim akrb’., kam bi poslali svoje otroke, da bi se v počitnicah zdravstveno okrepili ter se naužili svežega gorskega ali morskega zraku, ki blagodejno vpliva na zdravje otrok. Da bi nudil najpotrebnejšim in najrevnejšim otrokom, Tržaškega ItopTlZ °bsCdbQ *** Uga nače'a ozemlja meseo dni prijetnih počit- | nic, je sklenil Rdeči križ za Trst in 2. Okupacijsko vojaško sodišče i ozemlje prirediti tudi letos počit- sploh ni upoštevalo, da sta na primer dva nameščenca od omenjenih sedmih, zaradi katerih je založništvo obsojano, rojena v Trstu in sta torej prava in pristna Tržačana ter da so ostali skoraj vsi rojeni na področju bivše Julijske krajine in da jim kljub temu (niti tema dvema Tržačanoma1) urad za delo ni dal dovoljenja za zaposlitev, medtem ko istočasno daje takšna dovoljenja stotinam in tisočem esulom iz prav istega področja bivše Julijske krajine, kakor tudi številnim osebam iz notranjosti Itahje. 3. Sodišče dalje ni upoštevalo vsakomur jasnega dejstva, - čeprav podobne primere ukaz št. 12 predmdeva, — da pač noben čas5-pis (najmanj pa če je gladilo katerega koli političnega gibanja i ne more jemati v službo osebja, ki bi mu ga odredil urad za delo, temveč samo takšne osebe, v katere ima zaupanje. Za te primere pa ukaz št. 72 ne predvideva nikakršnega dovoljenja urada za delo niti fib-veze glede delavskih knjižic. Kolikor nam je znano, je to stališče zastopal tudi major Sasson. Jutri izide naš list na štirih straneh 4. In slednjič vojaško okupacijsko sodišče sploh ni upoštevalo katastrofalnih posledio 25-letnega fašističnega terorja, zaradi katerih med tržaškimi Slovenci danes primanjkuje izobraženstva z zadostnim obvladanjem slovenskega književnega jezika zaradi česar je vaše založništvo še vedno prisiljeno zaposlovati nekatere slivenske izobražence. ki niso ravno iz Trsta in ozemlja. 4ču£t KKJI6E - RLEDALISUE - KONCERTI JLOvCL RAZSTAVE-FiLMl-KRITlKE-DROBTDfB Koncert komorne glasbe V četrtek zvečer je priredilo prosvetno društvo sSimon Jenko» v prostorih kulturnega krožka «Kra-jič» koncert komorne glasbe, pr i katerem so sodelovali: ^.Sancinov godalni kvartet» (Sancin Karlo -I violina, Sancin Vladko - II. violina, Pavletič - viola in Bonifaodo -čelo> kot solist violinist Karlo Sancin m pianist/ra Mirca Nanoinova. Poudarek koncertu je dal brez dvoma godalni kvartet, ki je izvajal Kap dnov kvartet št. 1 t; Es duru, BCochcrinijev kvartet it. 1 v o molu in Anda.ite cintabile iz Caj-kotrsMjevega kvarteta v D duru. Zadnjikrat smo slišali kvartet pozimi ob ki jatmem nastopu gojencev šole G asbene M tiče. Od ta krat je kvaliteta te naše prve komorne zasedbe precej napredovala, bodisi glade na skupno igro kakor glede tehnične plati in muzi-kalnosti. Izvajalci bodo morali polagati še večjo važnost na lepoto tona. vsak od njih mora biti solist, vendar tako. da nihče ne izstojia samovoljno In je homogenost vkljub temu ohranjena. Delo v tem prav-ou bo precej olajšano, če se posamezni člani kvarteta ne bodo menjar vali. Kljub nekaterim pomanjkljivostim. katerim pa se ne izogne nobena podobna komorna zasedba, ki se šele vzgaja, moramo reči, da rmm je četrtkov konoert pokazal, da kljub suši na polju instrumentalne glasbe že napredujemo in vsrk obiskovalec tega večera mora priznati člancen kvarteta (od katerih vsak je ves dan zaposlen z drugim poslom), da so selo požrtvovalni tu vstrajm, pri čemer gre glavna zasluga prof. Karlu Sancinu, ki ima kot bivši član nekdaj slovečega 7,Ika - kvčirteta gotovo dovolj prakse, da nam jamči za nadaljnji napredek. Ostali del sporeda je izpolnil s solo točkami violinist Karlo Sancin, ki ga je pri klavirju spremljala pianist/ca Miroa Sancinova. Izmed del pretežno romantičnega znaiija jc ugajal posebno IV. stavek Is Lalo-jeve *S panske simfonije*. Malo dvorano je napolnilo precejšnje število glasbo ljubečega občinstva. vendar smo pogrešali nekatere naše znance, ki se udejstvujejo na kulturnem polju in še posebno glasbenike, ki bi morali s svojo navzočnostjo dali poudarka temu našemu zanimivemu večeru komorne glasbe. Končno moramo pripomniti, da je dvorana v tem času neprimerna za javne koncerte, ker tako izvor jaloe kakor poslušalce silno motijo šumi, ki prihajajo s ceste. Kdaj bo tudi za nds nastojAla zluta doba skromne koncertne dvorane v središču mesta. niške kolonije, do katerih Imajo pravico vsi otroci, prav posebno pa seveda otroci padlih partizanov in vojne sirote, otroci revnejših staršev in prav posebno še bolehni otroci. Na žalost so zdravniški pregledi ugotovili, da je ogromno otrok, ki bolehajo za tuberkulozo, kar je moral priznati v svojem poročilu Združenim narodom celo general Airey. Vzrok tako velikega števila bolnih otrok je seveda težek gospodarski položaj, v katerem se nahaja Tržaško ozemlje pod anglo-ameriško upravo. Ker je pretežno otrok pljučno bolnh e sklenil Rdeči križ, da jih po- čim več v gorske kolonije, kjer je boljši zrak. V okviru RK je bil ustanovljen poseben glavni odbor, ki Ima nalogo voditi priprave za počitniške kolonije. Da bi bilo delo bolj razdeljeno. so bili ustanovljeni tudi okrajni odbori, v katerih so zasto -nikt vseh demokratičnih organizacij, ki imajo nalogo ugotoviti vse potrebne podatke o zdravstvenem in socialnem stanju otrok, kateri so zaprosili na počitniške kolonije. Starši so vložili svoje prošnje na okrajnih odborih in ti so jih potem predali glavnemu odboru, ki bo pregledal vsak posamezni primer ter določil, koliko otrok se bo udeležilo teh kolonij. je sam policist im da bo dal dovoljenje za ples. Gostilničar je tedaj poklical policijo, toda še preden je ta prišla, so neznanci že odšli. Policaji so šli za njimi in dohiteli v ul. Bona-fatta. Ko so jih legitimirali, se je izkazalo, da so vneti častilci bogi nje Terpsihcre Babič Stane iz ul. Tor Sanplero 12, ki se je izdajal za civilnega policista, 24-letni Kra-njič Rastislav, iz ul. Settefontane 62, in 29-letni Muha Jakob iz ul. Gozaa 5. Policija je vse tri plesalce pridržala v zaporu. Amerlikega oficirja so obrali Pred nekaj dnevi so neznani tatovi »plezali preko zida v vilo Ara v ul. Romagna 36. Z vrta so splezali v prvo nadstropje, kier inta stanovanje neki zavezniški oficir, ki pa ga cb tisti uri ni bilo doma. To seveda neznanih obiskovalcev ni prav nič motilo. Založili so se z oblekami In živežem, ki »o ga našli v stanovanju v precejšnji množin!, in dobro obloženi odšli po isti poti. Ukradeno blago cenijo na preko 50.000 lir. ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? Pojasnilo ES Listu ,Romale iti Trisste" Glede na vest. ki jo je objavil včeraj list «Gicrcale di Triestes, obja/viija Zveza enotnih sindikatov, da ni organizirala nikakih protestnih zborovanj zaradi «pstoieroSov krožka Perossa* kljub temu, da ne soglaša s strogostjo kazni. Razen tega je Zveza enotnih sindikatov zvedele, da je hotela predvčerajšnjim delegacija partizanov govoriti z dr. Palutanom, da bi protestirala proti temu, ker so vfglt Zvezo primorskih partizanov iz njenih prostorov ter da zahteva drugi sedež. Delegacija je hotela razpravljati s dr. Pslutanom tud! o drugih važnih vprašanjih. To so samo ugotovitve, kajti E-ndkni sindikati se nikoli ne bojijo odkrito protestirati, kadar gre »a obrambo interesov delavcev in ljudstva. verjetno na ulici te povečali število bezposeinih, Seveda, v kolikor bi teh 600 delavcev to odločitey urada za delo mirno sprejelo, kar pa po mnenju in po razpoloženju njih samjh ne kaže, ker se delavci nikakor ne marajo sprijazniti z omenjeno odločitvijo in bodo sprejeli borbo do kraja. Pri vsem tem pa prih a;ja vedno bolj na de n težnja tukajšnjih oblasti, da spremenijo industrijski značaj mesta ter prisilijo postopoma ljudi na brezposelnost in životarjenje tej v skrajnem primeru na emigracijo. Omenil: smo že, da Trst nima zemlje, ki bi lehko nudila zaposlitev industrijskemu dekvaiific ranemu delavstvu, čemu se sedaj ponovno usposabljajo novi vrtnarski strokovnjaki, ko še ti nimajo zaposlitve. Rešitev bi bila ena: izselitev. Morda si kdo žali, da bi bilo naše delavstvo na tak način prisiljeno na emigracijo v Argeu .no al4 diugam. Včerajšnje obvestilo iz urada za dejo sicer omenja ponovno tečaje tudi za druge stroke, ki spadajo pač v industrijo, vendar 600 na novo usposobljenih vrtnarjev in 600 vrtnarjev, ki naj bi začeli s 1. julijem šestmesečni tečaj, bodo ostali danes ali pa čez 6 mesecev na ulici brez vsakih '.zgledov na zaposlitev. Tem ljudem, ki so po petih letih vojne, po enem ali dveh letih brezposelnosti nudili samo za 6 mesecev negotove zaposlitve, ki naj bi bila istočasna tudi tečaj 2a usposobijenje v neki obfti, ni nič drugega kot sramotna miloščina, ne pa rešitev vprašanja. O tem smo sicer že pisali in se bomo še povrnili na to vprašanje. ROLEDilK Sobota 12. junija Zora, Cveta Sonce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.55. Dolžina dneva 15.43. Luna vzhaja ob 9.29. Jutri 13. junija Anton, Zvonko Spominski dnevi 1943 se je pričelo v Otočcu na Hr-vatskem I. zasedanje ZAV-NOH-a. 1944 so enote VII. korpusa porušile Stampetov most. PRESKRBA Dvig nakazil za olje in mast. V teku današnjega dne morajo vsi trgovci na drobno dvigniti nakazila za oljčno olje tn mast. Prav tako morajo vsi načelniki pokrajinskih prehranjevalnih uradov dvigniti nakazila za ta živila na mestnem prehranjevaJlnemi uradu. Delitev novih dodatnih nakazil za bolnike. V ponedeljek 14. t. mi bodo na oddelku za dodatna nakazila bolnikom na mestnem prehranjevalnem uradu začeli deliti dodatna nakazila za bolnike, ia sicer aa četrtletje juUlj-cktober. liji ra v; čenči teh dodatnih nakazil na Opčinah, Proseku in v Rojanu pa bodo lahko dvignil; ta nakazila na svojih prehranjevalnih, uradih, in sicer od 16. t. m. dalje. Pri dvigu teh nakazil morajo ■upravičenci pokazati osebno izkaa-nioo in živilsko nakaznico. ZAHVALA V slogi ie moč Ker je zavezniško sodišče obsodilo 23. 4. t. L tovarišico Emilijo Bačer iz Zgornje Sv, Marije Magdalene na 10 tisoč Hr globe, češ da se je udeležila manifestacije, za katero oblasti niso dale dovoljenja je ljudstvo I., II., IV. in V. terena tega okraja nabralo skupno 7 tisoč 9SS Hr. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem, ki so se me kakor koli spomnili in me počastili s cvetjem, darovi in čestitkami ob 25-letnici mojega gledališkega dela. Prav tako se zahvaljujem svojim dragim kolegom, predvsem pa svojim sovaščanom Skedenj-cem za res iskreno in prisrčno slavje. Vsem prisrčna hvala! MODEST SANCIN £fan Slovenskega narodnega gledališča v Trstu (sirski partizani bodo zborovali Zboravan e pomorščakov V nedeljo 13. t. m. ob 10. dapotoT- ^ ne bo v Kinu ob morju zborovanje j urr.ik' toTent^e* ztoališč" kjer naj _ s'_edeom dnevnim V nedeljo 13. junija bodo Istrski partizan! zborovali v Kopru. Iz vseh krajev okrožja bodo prišli in Se zbrat; y gledišču «Ristor:», da »e pogovorijo o nalogah in delu. Kaj so njihove naloge v teh časih, se par L za n dobro zavedajo. V Ljudski fronti SIAU so najmočnejša in najštevilnejša organizacija. Pri obnov; so se pokazali neutrudni borci v borhi z ruševinami in opustošenjem. Ta njihova borbena delavnost se odfaža v tem, da so povsod prvi. Zanje ni težav, ki bi jih ne zmogl. Vse ljudstvo gleda nanje kot v borb:, ko jih je sprejemalo z oavdušenjem, tudi če je bil sovražnik blizu. V vednost delegatom prinašamo VABILO ZVEZE PRIMORSKIH PARTIZANOV Zveza primorskih partizanov vabi vse borce narodno-osvobo-dilne vojne, da se kompaktno udeležijo velikega zborovanja, ki ga je organizirala Slovansko italijanska antifašistična unija za pravice našega ljudstva, za mir in neodvisnost Tržaškega ozemlja. Zborovanje bo 13. t. m. ob 11 uri na trgu Perugino. PROSVETNA DAUSfVA Prosvetno društvo v Skednju javlja, da bo prva skupna pevska vaja v torek 15. t. m, ob 20.45 v Domu kulture. Prosvetno društvo y Skednju javlja, da bo tretji občni zbor v ponedeljek 21. t. m- ob 20.30 v Domu kulture. Prosvetno društvo zDrago-Vojko> Gabrovec pri Proseku javlja, da priredi v nedeljo 13, t. m. javni ples. Za prigrizek in pijačo bo preskrbljeno. Cisti dobiček je namenjen za obnovo Prosvetnega doma. Prosvetno društvo «Primorec» priredi v Trebčah v soboto 12. t. m. ob 20 kulturno prireditev s sodelovanjem dijakov in dijakinj slovenskega Dijaškega doma v Trstu. Na sporedu so glasbene, pevske in dramatske točke. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki v prid Dijaške matice. Vabimo prebivalstvo okoliških vasi na to prireditev. Pripravljalni odbor slovenskega prosvetnega društva pri Sv. Vidu javlja, da bo prireditev, ki bi morala biti v četrtek 10. t. m., drugi četrtek 17. t. m. ob 20.30. IZLETI Izlet na Crno prst priredi v nedeljo 27. t. m. Planinsko društvo Trst. Crna prst je v Julijskih Alpah (1844 m). Vpisovanje v čevljarni Pirc, Settefontane 3 do 12. t. m. in v čevljarni Gec, v Rojanu, trg Rivi. Odhod ob 4 uri zjutraj iz ul. Fablo Severo. Izlet na Lokve in Zeleni Rob. ki je po sili razmer odpadel preteklo nedeljo, bo v nedelja 13. t. m. Ze priglašeni naj se zopet javijo, če Se udeležijo, ker bo isti dan tudi izlet na Porezen. Planinsko društvo gre na Kati-naro k-ireviji narodnih noš. Planinsko društvo v Trstu poziva svojo člane, da se v nedeljo 13. t. m, udeležijo slavnostne revije narodnih noš na Katinari. Zbiranje članov ob 15 na koncu ulice Glulia pri gostilni «ex Brocchetta» ob tramvajski progi k Sv, Ivanu. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO V SLOVENSKO NHR0DN0 BLEDALIŠČE g o ZA tržaSko OZEMLJE l Danes 12. t. m. ob 20.30: MOLICRE: ..SKOPUH" Gostovanje v dvorani prosvetnega društva «Škam-perie» pri Sv. Ivanu. PROSIMO TOČNOSTI! KONCERT V KROŽKU «RAVBAR» Nccoj ob 21 priredi kulturm kr£ žek udeleže telovadnega nastopa v Miljah, ki bo ob 10. Par-I nik za Milje vozi ob 7.50 izpred Ve-: i kega trga. V nedeljo samo nekaj tekem za prvenstvo Tržaškega ozemija Začetek mladinskega nogometnega turnirja - Zadnje tekme prednrvenstvenega turnirja v odbojki V nedeljo smo pričakovali veliki «derby» med prvo in drugo klasi-ficirano v lestvic!, Skedenj-Dreher. Toda nič. ZDTV je sk.enlla dokončati raje nekaiere še neodigrane tekme in je glavno tekmo preložila na naslednjo nedeljo. Novost za «is pa je mladinski nogometni turnir, ki pa se ni mogel prej začeti zaradi občutnega pomanjkanja nogometnih igrišč. Končno Je bila tudi mladini dana možnost športnega udejstvovanja Nogometni spored je torej Sledeč: Prvenstvo Tržaškega ozdmlja: igrišče v Zavljah ob 10 Koštnlun-ga-Pr.stanlščnilci, v Nabrežini ob 10.30 Montebello-Ponziana, v Ižoli ob 17 Ižola-Aurora. Okrožno nogometno prvenstvo: na Proseku ob 18 Primorje-Aquila na igrišču CRDA ob 13 Sv. Marko-INAM, ob 15 Greta-Vesna, ob 17 OMMSA-Col, ob 18.30 Arzenal-Ko-lonja. Prvenstvo I. skupine: v Nabrežini ob 15.30 Opčine-Redlvo, na Proseku ob 16 Primorje-Sv. Marko, v Zavljah ob 17. Skoljet-Sv. Ivan, ob 19 Col Elektra. Mladinsko prvenstvo: v Nabrežini ob 8.30 Dlnamo-Rojan ob 14. Nabrežina-Rocol, ob 17 Opčine-Magnalena. Odbojka V nedeljo bodo na Igrišču Tomažiča zadnje tc-kme predprven-stvenega turnirja v odbojki. Spored je sledeč: ob 8 Greta- DSZ ES, ob 8.30 Sv. Marko-DSZ ES, ob 9 Dljaki-Greta, ob 9.30 Elek-tra-T-Škarji, ob 10 Tovarna stro-Jev-Sv. Marko, ob 11 Lonjer-Tovarna strojev. Po končanih tekmah bo razdelitev negrad, zato vabimo vse atlete, da se v lastnih krojih udeleže nagrajevanja, ki bo ob 11.30. Tekma v hitri hoji V nedeljo ob 8 bo v Miljah v hitri hoji na progi, ki pedje k Debelemu rtu. Vabimo vee tekmovalce, da se točno Javijo na startu. Tekmovalci iz Trsta naj se poslužjo parnika, ki odpluje ob 7.30 izpred Velikega trga. Začetek plavalne sezone ZDTV V nedeljo 20. t. m. tekme za »Otvoritveni ookar 20. t. m. bo plavalna sekcija ZDTV začela sezono s tekmami za »Otvoritveni pokal* s sledečim sporedom: skupina A (moški nad 16 leti) 100 in 400 prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4 x 200 prosto (štafeta), mešana štafeta 3x100 m; skupina B (ženske nad 16 leti): 50 m prosto, 50 m prsno In 50 m hrbtno, štafeta 4 x 50 prosto in mešana štafeta 3x50 m. Skupina C (moški pod 16 leti): 50 m. prosto, 50 m prsno in 50 m hrbtno, štafeta 4x50 m prosto in pa 3x50 m mešano. Za skupin: A in C se bo točkovu lo za prvo mesto 6 točk, drugo 4, tretje 3, četrto 2. peto 1: za štafete prvo mesto 12, drugo 8, tretje J, četrto 4 itd. Fizkulturni dan v Miljah Telovadni nastop v Kopru In v Miljah Vsi telovadci ln telovadke so vabljeni, da se udeleže enega izmed omenjenih nastopov. V Kopru se bo nastop začel ob 14.30. medu m ko bo parnik, ki se ga prlpo. ača telovadcem, odplul iz Trsta ob 7.1«. ZDTV v Miljah vabi prebivalstvo na velik telovadni nastop ob pri.l-kl »Fizkulturnega dne», ki bo v Miljah s sledečim sporedom: ob 8 velika kolesarska tekma Sv. Sobota-Milje-Debeli rt-M:lJe s prihodom v ul. Roma. Ob 8 tekma v hitri hoji izpred Ljudskega doma na progi Debeli rt-Miije s prihodom v ul. Roma. Ob 10 povorka telovadcev in športnih ekip po mestnih ulicah. Ob 10.30 telovadni nastop na trgu ul. L. Signolo. Ob 12 orodna telovadba. Nato bo sledilo obdarovanje telo vadcev in zmagovalcev tekem. Popoldne bo v organizaciji SIAU od 14 do 0.30 velika ljudska zabava na dvorišču kina Evrope. Nastopili bodo pevski zbori, godbe m tamburaški zbor »A. Čebulca*. Ob 21 pa se bo začel ples. Za pijačo in Jodačo bo dobro preskrbljeno. Otvoritev otroškega vrtca v Umat(u Okrožni odbor za zaščito matere in otroka Jc ob sodelovanju s kulturnim odsekom za bujski okraj in z mestnim ljudskim odborom Umaga ustanovil nov otroški vrtec, ki bo v kratkem otvorjen. Otroški vrtec bo v prekrasni vili, okoli kar tere j« velik vrt z raznim drevjem, kjer se bodo lahko otroci po mili volji igrali, ne da hi bili v kakršni koli nevarnosti. Precej visok zid loči vrt od morske obale. Ob lepem vremenu se bodo lahko otroci tudi po ves dan kopali v morju, seveda vedno le v spremstvu za to postavljenih spremljevalk. V otroškem vrtcu bo prostora za približno 40 otrok. V sami vili Je velika dvorana, ki bo služila kot'* jedilnica; zraven nje je druga soba, kjer se bodo igrali otroci ob slabem vremenu in seveda tudi pozimi. V tej sobi bodo igrače vseh vrst, ki bodo razveselile prav gotovo vSakega otroka. Razen teh dveh sob sta v vili še dve manjši sob:, v katerih bo;ta prebivali vrtnarici ln seveda tudi kuhinja. Matere bodo lahko pripeljale [ otroke že ob osmih zjutraj in bodo otroci v vrtcu vse do 16 ure Dnevno bodo prejeli Južlno ln izdatno liosilo; vsak otrok bo prejel tudi predpasnik. Otroci revnejših sfar-šev bodo v otroškem vrtcu brezplačno. ostali bodo plačevali le majhen delež, ki bo služil za kritje stroškov. V otdoškl vrtec bodo sprejet! otroci od dveh do petih let. Mihael. 18.35. Glasbena 19.00. Oddaja za najmlajše. 1 't Lahka glasba. 19.45. Napoved ^ in poročila. 20.00. Športna kron j, 20.10. Operne arije. 20.30. Po PL* umetnosti. 20.45. Slovenske na ,p ne Izvajajo Slavica Batlstutta vaški kvintet. 21.15. Lahka °Tr. stralna glasba. 22,00. Plesna gla,,8, , 22.45. Večerne melodije. 23.1.i’1 poved časa in poročila. 23.30. c-., nje sporeda. 23.35. Polnočna gl®* MII KINO KINO OB MORJUL 16.00: « :Krv»' arene*. t ROSSETTI. 16.00: »Zmajev k Katherlne Hepburn, W. ^ ENICE. 16.30: »Grand hotel k PENICE. 16.30: »Grand hotel ria», Glnger Rogers, Lana -Ljoto, SUPERCINEMA. 15.30: »B«1*, £ BV.1», O* Hara, Linda FILODRAMMATICO. 16.00: z menoj*, F. Astalre, E. P° ,.r MASSIMO. 16.00: »Slavna pusto* ščina*, Gary Cooper. ^inf ALABARDA. 16.00: «Gospa ver* G. Garson, W. Pldgeon-ARMONIA. 15.30: «Sramota v žini», Georg Brent, Lucille IDEALE. 16.30: »Morski vri.K»-G. Rovlnson, J. Lupino. ,tc NOVO CINE. 16.00: sSz&r p morja*, Edvvard G. Robin®0® N Victor Mc. Lagičn. GARIBALDI. 16.00: »V Br°okl^ jo raslo drevo*, Dorothy M® ze in James Dunn. IMPERO. 16.00: »Velika ljub**^ Jean Louis Barault. IT ALI A. 16.00: «N!nočkft», Garbo in Ml Douglas. , ,™ VIALH. 16.00: »Lov na človek®'.}, £ KTNO V LJUDSKEM VRTU. »Okovi in oranžni cvet*, Blondell in M. Douglas- Gr** V Ji ■'i fot S KINO V NABREŽINI. Dan,®®-jutri: »Tarzan v New Ter® ! Odg urednik STANISLAV BE . T!sk Stablllmento Tip. TrJ'1 Težka nesreča KMntnega deška v Piranu V četrtek je mali <' ček Svetlita Mafij splezal na neko drevo. N« ve se. kako Je bilo. da Je padel s te ga drevesa in se po padcu Se za- J kotalil po bregu. Dobil je pri tem J zelo težke poflkodbe po glavi ln st J tudi zlomil hrbten'co. Prepeljali i so ga v bolnico v Trst. Ob 50 letnici pcuroke JOSIPINE in FRANCA ZAFREDA jima voščijo obilo zdravja .. zadovoljstva sin, hčerka, ® ste, zet, vnuki Vida, Neva, ko, Jedca In mali pravno®« Trst 12. junija 1948. <- | Avtopodjelje “ADRIJA“ v Kopru naznanja vzpostavitev NOVE NEDELJSKE VOŽNJE oa naslednji progi: AVTOBUSI^ Sv. NIKOLAJ - KOPER - PORTOROŽ 1 *L Proga bo delovala trikrat dnevno ln prične v NEDELJO JUNIJA ob otvoritvi kopališča. Urnik bo objavljen nakr.ad*1 * l ^ h Si *