Rubljema, sreda 17. februarja 1954 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEt L IZDAJA Usto XXX. Stev. 40 direktor »borbe. u,*0 Bioovic glavni IN odgovorni OREDNIK ‘VAN 8 I B L REJA UREDNIŠKI ODBOR * Betka!*11*1® rvsak aan raien *• Cen« io dinarjev 7///M mm GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE t, J U U • K * »■»*!>.»• JSTANOVUSMA t. Oti'lOUH* IM » UKU NABOi>NOOSVO aODILNO BORBO IB. IZBA-f ALA KOI U-DNKVNIK 11* rEDNIK, OO OSVOBODITVE DO 1. mu IStl KOI DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OO L JUNIJA USS IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO MIHA MARINKO Socialistično gospodarstvo n* trpi šušmarske prakse (Izvleček iz govora na konferenci komunistov v Litostroju) delavsko nje se VT,l'~? samoupravlja Vsled ;2D razvoju zi ®a zlasti so-siste- ri°vimi ,vse novimi in 111015 reševatf^’ l^1 ^ • neo8ibno »X »J?*0 x>Da pri‘ Bostjo, pmd perečo neogib-udoma$enir. t? ?P°Pa.de s staro ?aemo?o6i .,frao. ™. korenito ~~ Wlii;r011ZVaianie l?od ro-&ušftiarstbo V- L^e.*° Običajno v?,aju Tžis^i 9to)a ,v izdelo-^ uPoraf)niV, V,j0r°^ja ™ dru-P°, delovnem n pr wietov med in ja^° ali nriv.-,*aSU za ose^no upo-*a ?re za nInfestvenih or-t&V °I'a"* fciiZ ™ stvaT drugac-se ji16 ^mo, H?arstva sam kot ke p ^lo rnjJi Je ostal, marveč n N?nT Postne obli- mn0go ‘akeniu šT^T P°ia' j«vi ; Pfemalo r! Dl ah Je Je v°dni obtike '»nrPra7 80 11 po' nirn Je v nasnr«? va ne< proiz-8 sociaTistič-ja i..a je turi' “»tonom, iz-S*l> Po?led„nala zak°noda-cUieiA 0 ® soHv Pomanjkljiva, tft’ da ni£ ?rgani se skli- Poii°ločil z? f Jasnih zakoni-Vzročaa‘ri6etudi fere|6uianij tega sto acirana kot iarstva’ ki ie deianLriVa ob?fnP r,šek’ M če' tatvina nJTI0 kriminalno k^lI‘vosti teLn,so Jema'i resno C;-*0 ostajal; P^ava kot ta-prik^-V Primeri Jvockrat kon- K l^^d nadn5"?otovlieni in »i ir, b astv€nit umi in dru- siCer ,°bčinskT'r* ?r^ani- Okraj-in L V odbori se navadne Da5in pre‘ ezatiUniarstva.?^V!.obr‘Pi: obrtnega dovoljenja odnosno obrtne firme. Ne vidijo pa onih obrtnikov, ki poleg enega ali dveh pomočnikov ali vajencev, v svoji obrti zaposlujejo po nekaj ali celo večje število delavcev na prostovoljno čezurno delo po njihovem rednem delovnem času v industriji ali gradbenih podjetjih. Če ia^lwAer J66'"1’ izvaja ivčen jno merih °Wi\ Sno. izvrševanje _ lastnimi sredstvi brez Ptavl£inkovito s Pijavi ovi-5e. !?e?a obdmf' ,anje Politike ^ainonja d<“-et)^- - v primer, osebno 'e v nril!10 , POflvzemajo 4?»» S2^>.r. . »I« aromete„— Poročilo ,rtStani» ! ke *lulbe LRS - 1851 ob 1 zračnega pritiska ;4r?j' vS,16' februarja Lt0« dovaja .s.e je nek »V* »M1hodu- NadnSrzrriaK potasl 2?° zadriutP HdozemlJem 'z °vira nr„H dePresfJsko w, V ‘ evera ™ npar,otlor hladnega £• s^Ver°nhodn e MemlJe- ^)pobkotUn'h®3 oblafno do Je bila k;oUlnah. Naini*f« , vPTa^ “‘ že vidijo to izkoriščanje tuje delovne sile s strani obrtnikov, ne vedo kaj bi podvzeli, kako bi našli primerna sredstva ekonomske politike, da bi zavrli in onemogočili te pojave. Naše sindikalne organizacije se sioer spotikajo nad tistim običajnim obrtniškim firmo in y korist kakega privatnega obrtnika. Rešitev tega pro-blenja ni tako enostavna. Ne more se odpraviti z enostavno upravno prepovedjo. Problem je v premajhni kapaciteti naših obrtniških u služnostnih podjetij in v velikem povpraševanju po takih obrtniških uslugah. Rešitev je v tem, da bi naši samoupravni pr-gani, okrajni in občinski ljudski odbori, ki se običajno samo navzgor zavzemajo za to, kako bi na račun skupnosti povečali svoj delež na rednih budžetskih dohodkih, spoznali, da imajo na svojem gospodarskem torišču na pretek ugodnih prilik za povečanje svojih dohodkov, če bi jih znali in hoteli izkoristiti z ustvarjanjem in razvijanjem svojih obrtnih podjetij služnostnih in reparaturnih dejavnosti. Ce bi kapaciteta takih podjetij obstajala v večjem obsegu, bi sama po sebi zmanjševala konjunkturo tega šušmarstva in predstavljala večjo družbeno upravičenost za administrativno upravno preganjanje tega pojava. Toliko o tem navadnem šušmaTstvu samo mimogrede. Problem, pred katerim stoja delavsko upravljanje, je tudi v pojavih, ki jih je naš dnemi tisk že obravnaval n. pr. iz Litostroja. Tu ne gre za osamljene primere, marveč gre za več ali mamj razširjeno staro prakso, ki »e je ▼ zadnjih letih močno udomačila ▼ naših socialističnih podjetjih. Ta praksa se je ukoreninila že t času strogega administrativnega planiranja proizvodnje pod geslom: »znajdi se«. Na ta pojav se ni gledalo zadosti kritično, češ da je bilo s tem napravljenega ZADNJI DNEVI BERLINSKE KONFERENCE molotoD skuša ozbudfiti o tis da so orala ostala odprta Zadnji govori Molotova opozarjajo, da SZ nikakor ne bi želela, da bi berlinsko konferenco razlagali kot neuspeh (Od našega posebnega dopisnika) Berlin, 16. februarja. Zdaj, ko se konferenca bliža koncu, si prizadeva Molotov, da bi bil v Izvajanjih zelo umerjen. Razen tega skuša z raznimi predlogi zainteresirati zahodne velesile, da bi po konferenci razgovore v raznih oblikah nadaljevali. Osnovna teza, ki jo Molotov zdaj razvija, je tale: drži, da se nam ni posrečilo sporazumeti o temeljnih vprašanjih. Sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo smo odložili za nedoločen čas. Isto velja tudi za avstrijsko državno pogodbo. Se vedno so velika nesoglasja, kar zadeva naše poglede na problem evropske varnosti. Toda vse to'vendarle ne pomeni, da na tej konferenci nismo dosegli nobenega napredka. Naši razgovori so vendarle bili koristni. Berlinska konferenca naj bi bila začetek vrste razgovorov o Nemčiji, o evropskih in azijskih vprašanjih, kakor tudi o občih svetovnih problemih. Ker se še ne moremo sporazumeti o rešitvi nemškega vprašanja samega, to ne sme pomeniti, da se ne bi mogli pri nadaljnjih razgovorih sporazumeti glede manjših vprašanj. Tudi takšen sporazum bi bil prispevek k normalizaciji razmer v Nemčiji. To bi vendarle bil nekakšen napredek. Zadnje izvajanje Molotova opozarja na to, da SZ nikakor ne bi želela, da bi berlinsko konferenco razložili kot neuspeh. Na- v to, da bo v svetovni javnosti vzbudil vtis, da so na konferenci vendarle nekaj dosegli in da niso izgubljene nade, da bi lahko z nadaljnjimi razgovori dosegli ie več. Na berlinski konferenci je bilo popolnoma jasno videti, da SZ ni pripravljena na nobene bistvene koncesije. Sovjetska delegacija je nekajkrat v pomembnih stvareh popustila na tehničnem in proceduralnem področju. Toda pri obravnavanju bistva nerešenih problemov ni pokazala niti malo pripravljenosti za kak stvarni kompromis. Vsaj za zdaj ni pripravljena sprotno, vsa diplomatska prizade- , tvegati ničesar, kar je pod trdnim vanja Molotova so zdaj usmerjena ' nadzorstvom njenih oboroženih ADENAliCRJIVA POT V BERLIN Tam bo govoril ob zaključku konference štirih šušmarstvom, ki ga delavci pro-1 tudi dosti dobrega in koristnega, fesionisti, redno zaposleni v naših podjetjih, vrše izven tovarne, bodisi na svoj« roko ali pa pod odražalo je spontano ustvarjalno iniciativo, ki jo je adsniniatrativ-(Nadalievonie na 2. »trani) (Od stojnega dopisnika >Borbe<) Bonn, 16. februarja. V bonn-skih političnih krogih pričakujejo, aa ee bo Dulles ob vrnitvi v ZDA v Bonnu sesftal z Adenauerjem. Domnevajo, da se bosta razgovarjala o evropski obrambni skupnosti. V Bonnu sodijo, da je upanje le še v tem, da bodo v Berlinu morebilti sklenili sporazum o bodoči azijski konferenci, da pa bodo evropska vprašanja osrtala nerešena. Avstrijska vlada ne more privoliti v spremembo mirovne pogodbe je včeraj isjevil avstrijski zunanji minister Leopold Figi Berlin, 16. febr. (Tanjug). Avstrijski zunanji minister Leopold Figi je izjavil popoldne na konferenci štirih, da avstrijska vlada ne more privoliti v nobeno spremembo sedanjega besedila osnutka mirovne pogodbe. Avstrijska vlada je tudi pripravljena, je dejal Figi, preprečiti po sklenitvi mirovne pogodbe kakršenkoli tuji vpliv na državo ter ne bo dovolila vzpostavitev kakršnihkoli vojaških oporišč na avstrijskem ozemlju. Minister Figi je odklonil, da bi sprejel sovjetski amandma, naj bi enote štirih velesil ostale v Avstriji do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in sicer z motivacijo, da bi morale preprečiti ponovno priključitev k Nemčiji. Minister Figi je tudi i izjavil, da se avstrijska vlada strinja z besedilom osnutka avstrijske državne pogodbe iz leta 1949 ter da je pripravljena sprejeti vse obveznosti, ki iz nje izvirajo. Zavračujoč sovjetski amandma o enotah V Avstriji je Figi dejal, da je ta sovjetska zahteva neutemeljena vsaj dotlej, dokler so v Nemčiji okupacijske enote vele-vuiacn 'D ^a j® avstrijska vlada nič Najnižja manj kot sovjetska zainteresirana j c Dija «,iuu | tt ■> f - —--- stoptnip delu na tem, da bi ne prišlo do po 0 do +r ,v zahod- novne priključitve. do +6 a„m Je stopinj Celzija. mn,731'9 mm S zrafm pn- ,Flg'1 ^ ponovno pozval štiri vi?, CeliiA^PPratura^rnki'0.raste '|C,e,S!le> naJ store> kar '« morejo, v vWost [®la*-ivna vlaga sb^?' ' prišlo do sklenitve avstrij- §feb^arJaai95a®0pera *? srcfl0- dne t« ?. ne2nntV2hodnern Sli? oblačno %%!JSSSA cm. Ribniška V o?;lčt>lcl 37 cm £°ea 25 cm’ rer>jen? 3 ien “**• 1« v ske državne pogodbe. Navedel je, da le-ta nalaga vrsto hudih obveznosti Avstriji in da bi bilo odveč tem gospodarskim obveznostim dodajati še druge. Avstrija je dolžna dati sovjetski vladi na temelju dosedanjega osnutka pogodbe tridesetletno koncesijo za eksploatacijo petrolejskih polj, ki tvorijo 60 % avstrijske proizvodnje nafte. Avstrija mora tudi izročiti SZ svoje rafinerije z letno zmogljivostjo 420 tisoč ton surove nafte, celotno premoženje donav-1 finančnih obveznosti, razen koške rečne družbe na Maažarskem,' mercialmh, potem pa zaključil: v Romuniji, Bolgariji in Avstriji j »Nikar ne odidite z berlinske ter SZ izplačati 150 milijonov do-; konference, ne da bi Avstriji dali larjev na račun nemškega premo- ! državno pogodbo, s tem pa tudi ženia v sovjetski coni Avstrije. | svobodo. S sklenitvijo te pogodbe Figi je tudi pripomnil, da sov- i boste ne samo zadovoljili najbolj jetska delegacija vztraja na teh i vroče želje sedemmilijonskega na-gospodarskin obveznostih Avetri-! rod« v osrčju Evrope, marveč je, medtem ko je hkrati predla- boste s tem storili tudi otipljivo in gala, naj bi Nemčijo oprostili vseh i koristno dejanje v prid miru.« IZ EDEN0VEGA GOVORA Po govoru avstrijskega ministra Figla je spregovoril Eden in v kratkem govoru pozval Molotova, naj podpiše sedanji osnutek državne pogodbe z Avstrijo. Zavrnil je »docela nesprejemljivo« sovjetsko zamisel o nadaljnji okupaciji Avstrije. »Molotov nam je večkrat dejal, da ni dobro imeti enote v državah, ki tega ne žele. Avstrijska vlada nam je povedala, da ne želi imeti naših enot na svojem ozemlju po uveljavljenju avstrijske pogodbe. Sodim, da bi morali upoštevati to povsem naravno željo,« je dejal Eden. Britanski minister je zatem izrazil svoje presenečenje spričo ponovnega vztrajanja Molotova, naj bi sklenili dvostransko pogodbo z Avstrijo, preden bi podpisali člen 48a osnutka pogodbe. Poudaril je, da bi bilo vztrajanje na tem razumljivo, če bi šlo za sprejem zahodnega osnutka tega člena pogodbe, da pa ni razumljivo zdaj, ko so zahodne velesile privolile v sovjetsko redakcijo, ki niti sama ne predvideva takšnega dvostranskega sporazuma. Sovjetski zunanji mnister Molotov je odklonil, da bi umaknil dva amandmaja na osnutek avstrijske državne pogodbe iz 1949, ki te nanaSata na zadrževanje I verenost enot štirih velesil v Avstriji po sklenitvi državne pogodbe ter na nevtralizacijo Avstrije. Sestanek Dulles-Molotov Berlin, 16. febr. (Tanjug) Ameriški zunanji minister Dulles se je sinoči mudil nekaj časa v sovjetskem veleposlaništvu v Vzhodnem Berlinu. Domnevajo, da se je z Molotovom razgovarjal o vprašanjih, ki se tičejo Eisen-howerjevega predloga o kontroli atomske energije. V zvezi s tem poudarjajo v obveščenih krogih, da sta se na berlinski konferenci Dulles in Molotov sporazumela o nadaljnji proceduri glede razprave o Eisen-howerjevem predlogu. Razgovore bodo nadaljevali po normalni diplomatski poti v Moskvi in Wa-shingtonu. Sporočilo avstrijske vlade Dunaj, 16. febr. (AFP). Avstrijska vlada je danes soglasno potrdila navodila, namenjena avstrijski delegaciji za današnjo sejo štirih zunanjih ministrov v Berlinu. Avstrijska vlada izraža razočaranje zaradi dosedanjega poteka te konference in ugotavlja, da utegne privoliti le v državno pogodbo, ki bi zajamčila Avstriji popolno svobodo in su- Uradni krogi poudarjajo, da je Molotov v Berlinu pokazal, da Moskva ni pripravljena dovoliti svobodne splošnonemške volitve in se odreči Vzhodni Nemčiji, celo takrat ne, če ne bi ustanovili evropske obrambne skupnosti. Zato vladni krogi očitajo predsedniku SPD Ollenhauerju, da je za nemško politiko škodljivo in la konec koncev ne drži. kar trdijo socialni demokrati, da so namreč v predlogih Molotova elementi popuščanja, na temelju katerih bi lahko dosegli sporazum med zahodnimi velesilami in Moskvo. V začetku prihodnjega tedna bo kancler Adenauer odpotoval v Berlin. Tam bo govoril ob zaključku berlinske konference. Njegov govor bo dejansko na* men jen prebivalcem sovjetske okupacijske cone. Tisk, ki je vladi blizu, posveča danes tej temi največ pozornosti in se trudi dokazati, da Adenauerjevo potovanje ni »pot zmagovalca«, niti »izzivanje«, kakor trdi opozicija. »Adenauerjevi nasprotniki mislijo, da potuje v Berlin kot tri-umfator, ker je berlinska konferenca ovrgla opozicijsko politiko, a potrdila politiko bonnske vlade,« piše današnji »General Anzeiger«. Hkrati' se ta tisk zavzema za čimprejšnjo uvedbo vojaške obveznosti v Nemčiji in za spremembo ustave. R. Vujovič sil. Zato je proti izvedbi svobodnih volitev v Nemčiji. SZ sodi, da zahodne velesile doslej še niso predlagale ničesar, kar bi bilo vredno tvegati oziroma žrtvovati Vzhodno Nemčijo. In zato tudi odklanja rešitev avstrijskega vprašanja. To je vsekakor ena izmed bistvenih, temeljnih značilnosti te konference. Glede tistih vprašanj, zaradi katerih so jo sklicali — Nemčije in Avstrije — niso dosegli nobenega resničnega napredka. Toda SZ ni v prid, da bi si sovjetska javnost razlagala konferenco kot neuspeh. Razen temeljnega cilja — nikakor ne dovoliti, da bi spremenili status quo (zato je SZ tudi proti sklenitvi avstrijske državne pogodbe) — ima sovjetska delegacija tudi taktični cilj: vzbuditi vtis, da glede Nemčije vrata še niso zaprta. Zato si Molotov zdaj prizadeva prepričati Nemčijo in evropsko javnost, da še vedno ni izrečena zadnja beseda o nemškem vprašanju in da so še vedno možnosti, da bi Nemčijo združili. SZ sodi, da bo tako med drugim okrepila nasprotovanje ratifikacije evropske obrambne skupnosti. Značilno je, da predstavniki zahodnonemške vlade v Berlinu ne skrivajo bojazni, da bi Molotov utegnil vzbuditi vtis, da razgovori v zvezi z Nemčijo niso bili docela brezuspešni, kar bi otež-kočilo možnosti ratifikacije evropske obrambne skupnosti. Ti predstavniki tudi sodijo, da bi napredek glede azijskih vprašanj vplival negativno, zlasti za kar zadeva evropsko obrambno skupnost, kajti sporazum o konferenci petih bi si lahko razlagali po svetu, kot da je konferenca dosegla nekaj uspeha in da bo to »uspavalo evropsko javnost«. Francoska delegacija pa docela drugače presoja položaj. Napredek glede azijskih vprašanj — čeprav bi bil morda majhen — bi povečal ugled Bidaulta in vlade v celoti. To bi ugodno vplivalo na mnoge stvari, tned drugim tudi na možnosti ratifikacije evropske obrambne skupnosti. S to argumentacijo skušajo Francozi prepričati Amerikance, da so potrebna nekatera nadaljnja popuščanja glede konference petih o azijskih vprašanjih, da bi berlinski sestanek vsaj na tem področju obrodil sadove Jože Smole Poslovilni obisk norveškega poslanika Beograd, 16. febr. (Tanjug). Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes poslovilni obisk norveškega poslanika v Beogradu g. Erika Bradlanda, ki bo kmalu zapustil Jugoslavijo. SEJA IZVRŠNEGA SVETA LRS V kratkem bodo volitve no ih delavskih svetov Ljubljana, 16. febr. Včeraj je bila seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tov. Borisa Kraigherja. Na seji je Izvršni svet sprejel odlok o razpisu rednih volitev delavskih svetov. Po tem odloku se prične razpis rednih volitev delavskih svetov 20. februarja 1954 in se zaključi 15. marca, volitve pa se morajo opraviti najpozneje do 31. marca. Za volitve delavskih svetov gradbenih podjetij je določena izjema, da se morajo opraviti najpozneje do 15. maja 1954, v gostinskih in turističnih podjetjih pa najpozneje do 31. maja 1954. V teh rokih razpišejo delavski sveti podjetij volitve in določijo dan volitev. Dalje je Izvršni svet sprejel odlok o prometnem davku proizvodov in izkoriščanja gozdov — panoge 313 in odlok o odškodnini! tem preuranjeni. za košenice in pašnike, ki so postali splošno ljudsko premoženje. Izvršni svet je obravnaval še razne tekoče zadeve in sklenil opozoriti vse okrajne ljudske odbore na probleme v zvezi z odprodajo gospodarskih poslopij pri stanovanjskih zgradbah, ki se prodajajo iz splošnega ljudskega premoženja, ter glede določitve vojaškega stanovanjskega sklada. Prav tako je priporočil mestnim ljudskim odborom v Mariboru in Ljubljani ter okrajnim ljudskim odborom Maribor-okoiica in Ljub-ljana-okolica, da vprašanje združitve teh dveh okrajev z mestoma rešujejo tako, da se zaenkrat material zbira in študira le v postavljenih odborniških komisijah ker je potrebno predhodno spre-meniti vrsto zakonskih predpisov in rešiti razna gospodarska, organizacijska in druga vprašanja ter bi bili zato kakršnikoli sklepi o da (Nadaljevanje a 7. strani.) 119 planiranje krnilo. Pojav je sam po sebi kričal po odpravi administrativnega planiranja. Skratka, brez dvoma mnogo koristnega pod pogojem seveda, da so nad tem bdeli pošteni ljudje, ki niso dopuščali, da se pod tem okriljem dela škoda skupnosti in počenja kriminal. To pa je seveda Mio odvisno od tega, če so neposredni gospodarski vodilni ljudje bili v tem pogledu zadosti vestni, socializmu predani ljudje. Sama spontano nastajajoča praksa je namreč ustvarjala objektivne ugodne pogoje za najrazličnejše osebno izkoriščanje, privilegije, spodbujanje lokalnih koristi in težnje za tako okoriščanje na Škodo skupnega socialističnega gospodarstva. S tem v zvezi je bila tudi praksa svoječasno famoznih »tranip«. Od takrat pa do danes se je mnogo spremenilo. Odprava administrativnega planiranja proizvodnje je sama po sebi spodnašala stimulacijo in lokalni interes za tako »podjetnost«. Tovrstno šušmarstvo in tako ekstra zaslužkarstvo je dobilo poslej, ker je pač kot praksa ostalo, drugačno materialno zainteresiranost, ki je bila v direktnem in kričečem nasprotju s skupnimi družbenimi gospodarskimi interesi. Sistem administrativno odrejenih stopenj akumulacije in fondov ni dajal vzpodbude in materialne zainteresiranosti, da se delovni kolektivi, uprave podjetij in lokalni organi oblasti odločnejše postavijo po robu takim oblikam pogodbenega dela, na katerega so se v poedinih podjetjih angažirale posebne grupe izven rednega delovnega časa, izven rednih proizvodnih nalog ali pa tudi v njihovem okviru. Tovarna ali podjetje je bilo zadolženo, da plača določen oboi prispevka skupnosti na račun in v razmerju redne proizvodnje. Dokler niso bili delovni kolektivi zadolženi, da ta oboi plačajo v razmerju z razpoložljivimi sredstvi proizvodnje, ki so jim dana na upravljanje, oni niso videli, taka dela posebnih grup v jetju izven rednega delovnega časa ali z izrabljanjem strojev in sploh sredstev proizvodnje, ki so last skupnosti, škodujejo tako skupnim interesom kakor neposrednim interesom delovnega kolektiva. Bilo jim je celo dobrodošlo, če se taka ekstra naročila, ki jih izvršujejo posebne ekipe strokovnih delavcev v podjetju, izvršujejo mimo evidence celotnega plačilnega »klada podjetja, da ti običajno mastni zaslužki ne bi bremenili z davkom na višek fonda plač oelotni plačilni fond podjetja. V tem pa je jedro problem«. Četudi je bilo očitno, da je tak način dela načeloma nedopusten in očitno škodljiv in nasproten našemu socialističnemu gospodarskemu sistemu, se ni pojavljal resnejši odpor iz vrst delovnih kolektivov in organov samoupravljanja samega. Iniciator-ji im zagovorniki tega načina so seveda našli za to tudi svoje »opravičbe«, češ zadostili smo s tem urgentnim naročilom, ki bi jim v svojem rednem planu proizvodnje im rednem delovnem čas- ne mogli zadostiti; napravili smo s tem vel tke usluge raznim podjetjem, ki se za opremo svojih proizvodnih naprav s tem do-polnjujejo. Izgovarjajo se na svobodno ustvarjalno iniciativo, ki se danes vsestransko priporoča. Primerjali so v nekaterih primerih ta način dela s honorarnimi zaslužki, ki jih ima operativni inženir s svojimi predavanji na univerzi, s honorarji za razno intelektualno delo mimo redne zaposlitve in redne plače. Bilo je tudi sklicevanja na določene predpise, ki omejujejo čezurno delo, ki torej podjetju onemogočajo, da bi skozi svoje redno gospodarsko poslovanje taka naročila izvršilo z čezurnim delom. Vendar so bili bistveni motivi v izogibanju povečevanja fonda plač, da ne bi morali plačati odgovarjajoči davek. Motiv je v stremljenju za nekontroliranimi za sl u žki. Posebni ob j e ktivni u god -ni pogojii za to pa so v splošnem pomanjkanju strokovnih delavcev in velikem povpraševanju za proizvode take obrtniške strokovne proizvodnje. Ugodni pogoji za take ekstra zaslužke so več ali manj v vsej kovinsko obdelovalni industriji, ki ne proizvaja svojih proizvodov serijsko, kjer delo ni normirano, vseh reparaturnih delavnicah kateregakoli podjetja, po orod jarnah in oddelkih proizvodnje prototipov, skratka povsod kjer se proizvaja na obrtniški način. Ponekod je oehovščina kvalificiranih delavcev profesionistov, to je težnja očuvati njihov privili-girani položaj in strokovno znanje zase, zlasti pa, da bi ohranili ugodnosti za ekstra delo v šuš-marstvu ali »fušu« (kakor se je udomačil strokovni izraz za to) tako močna, da daje močan odpor uvedbi serijske proizvodnje, ki je marsikje mogoča in kričeče potrebna. Očitno je, da serijski način omogoča mnogo večjo in cenejšo proizvodnjo, omogoča večjo in sistematičnejšo izrabo strojev, vseh osnovnih sredstev, lažjo nadoknado pomanjkanja strokovnih delavcev, kar predstavlja. vse skupaj možnosti za večjo prosperiteto podjetja, lažje izvrševanje družbenih obvez, večjo proizvodnjo sploh, ki je celotni družbi se kako potrebna in boljše izglede za večje nagrajevanje delovnega kolektiva samega. Ze doslej so tl pojavi močno škodovali enotnosti delovnega kolektiva, nasprotovali so uveljavljanju edinstvenega interesa vsega delovnega kolektiva za čim boljši oelotni prospeh podjetja. S tem so se znotraj kolektiva ustvarjale posebne interesne grupe, ki so pravzaprav temeljile na privatnem okoriščanju družbenih sredstev proizvodnje. Zlo je v tem, da tega naše politične in sindikalne organizacije v podjetjih niso videle, točnejše: niso smatrale tega kot način, ki ni v skladu s predpisi našega gospodarskega sistema, da niso videle v tem pojava porajanja privatne kapitalistične podjetnosti, okoriščanja z družbenimi sredstva, goljufanja skupnosti za obveznosti, ki jih je vsak dolžan dajati. Niso videle v tem črva, ki razjeda enotnost delovnega kolektiva v njegovi skupni zainteresiranosti za uspešno razvijanje proizvodnje vsega kolektiva. Zalcaj se v kolektivih samih ni pojavil odpor? Ker so pač zainteresirani znali »opravičevati« to prakso, drugi pa enostavno niso upali kritizirata ali pa čakali v tihi želji, da pridejo tudi sami na vrsto, da bodo deležni takih pri-viligiranih zaslužkov. Z izpopolnitvijo našega gospodarskega sistema, z uveljavitvijo novih gospodarskih uredb z novim letom pa se je situacija v tem pogledu bistveno spremenila. Z uvedbo instrumenta davka n« osnovna sredstva so delovni kolektivi, kjer se je doslej vršila ta praksa, tako tudi v Litostroju, začutili direktno zainteresiranost, da se mora odpraviti. Spoznali so, da morajo biti proizvodna sredstva, stroji, čim popolnejše izkoriščana, da bi dajala maksimalno možno proizvodnjo v izključno korist celotnemu gospodarskemu uspehu podjetja, ki bi tako moglo zadostiti v pravilni meri svojim obveznostim ao skupnosti. Zaradi tega je prišel ta pojav tudi na dan. Prišlo je do kritike teh pojavov. Se več. Pokazalo se je, d« so odslej tudi organi komune, to je OLO, sami zainteresirani, da se bore in odkrivajo nepravilnosti v izkazovanju bilanc poedinih podjetij. Tako imamo v zadnjih tednih že več primerov, da so oblastveni gospodarski organi okraja pri nekih podjetjih odkrili utaje velikih vsot, bodisi v neizkazanem dobičku, bodisi v nepravilni uporabi obrtnih sredstev za tovarniške investicije, oz. za nabavo dobrin, ki so jih v naturi delili delovnemu kolektivu; ali pa odkrivajo druge nepravilnosti v go- spodarskem poslovanju podjetij. Odslej so namreč OLO j' dohodkih direktno zainteresirani na pravilnem izkazovanju bilanc podjetij na njihovem območju in zato poostrujejo nadzor nad svojimi podjetji. Kritičnost v delov- tične in sindikalne organizacije morajo tudi v širšem obsegu iskati vzroke oziroma okolnosti, ki dajejo potuho oziroma vzpodbudo za obravnavane pojave im razvijati v pravilni smeri svojo aktivnost, da bi se taki pojavi preprečili brez škode za skupnost. Poglejmo objektivne okolnosti in po mojem tudi nekatera negativna stališča n. pr. naših sindikalnih organizacij, ki vzpodbujajo pojavljanje takih »privatnih« strokovnjaških grup v podjetjih. Brez dvoma je v sami Sloveniji mnogo — v vsej Jugoslaviji pa še mnogo več takih podjetij, ki so se že opremila s stroji in proizvodnimi sredstvi v večjem obsegu, kakor pa se je razvil strokovni kader delavcev in tehnične inteligence. Ta podjetja zato ne morejo popolnoma izkoriščati proizvodnih sredstev, s katerimi že razpolagajo, ker jim manjka strokovnih delavcev, mojstrov in tehnikov, zlasti tega ne morejo, če bi se strogo držali predpisov o osemurnem delavniku. Vsa taka podjetja kot Litostroj in slična, ki izdelujejo sredstva proizvodnje in opremo za nova podjetja in za obnavljanje, pa imajo ogromno naročil, ki jih v redni proizvodnji ne zmorejo. (V Litostroju pravijo, da so zavzeti z naročili že vse do leta 1958.) Ker je pritisk velik in ponudbe vabljive, a imajo kapacitete, zasedene delajo tudi vse nedelje. Za strokovne delavoe in tehnike je seveda donosnejše, da iščejo izhod v taki »privatni prostovoljni iniciativi«. Tako lahko nekontrolirano zaslužijo. Pri tem pomaga tudi uravniilovsko razpoloženje sindikata, ki bi raje oporekal višjim nagradam kvalificiranih pro-fesionistov, kakor pa jih sam predlagal in zagovarjal. Tudi pri plačah teh strokovnjakov moramo sprostiti delovanje zakona ponudbe in povpraševanja. Zaščita osemurnega delavnika je prej imela smoter omejevanja izkoriščanja delavcev, danes pa ima smisel v tistih panogah in strokah delavcev, kjer obstoja brezposelnost. Sicer pa je jalova, ker si oni, katerih delo je iskano, če hočejo več delati, mimo te zaščite najdejo čezurno zaposlitev. Eno je priganjanje in prisiljevanje na daljši delovni čas, drugo pa stimuliranje z večjimi nagradami za čezurno delo. Taka podjetja, kot je Litostroj, na katera pritiskajo z naročili za razne iskane stroje in opremo, ne bodo v zagati, da se pogode za višjo ceno z naročnikom, za dela, ki jih zmorejo izvršiti hitro samo z nadurnim delom s tem, da to izvrše v sklopu celotnega svojega poslovanja, plačajo primerne nagrade za čezurno strokovno delo in odvedejo dolžen delež skupnosti od svojega dobička in davka osnovna sredstva. LITERARNI KONTRABANT Tovariš urednik, 1» kojoj živi proleteri pod P nam, skupini ljubiteljev poezi- | komina . je, res ni jasno, kako je mogel o j besplatno povaljuju tem — 1954. letu — o naši socia- I na lupine limuna usp J listični deželi Davičev »Človekov I ravnopravke po P , človekt zagledati luč sveta. Radi , mesto da odlaze n®., bi pravzaprav vedeli, po kakšnem j zaraženim pevaij kao nekad...* . opra. Davičo je postavil P™ šaj ne le ustave, grobove, nike in ženske Pred seboj > dso sliko naše stvarnosti, m mo, v kakšnih barvah 1» « , »... ni podlost nije vise monv? bogataša u ovoj noči ^ izjednačenja zla, npvojvrhn u kojoj se ništa nije iz ova noč ovo malo, 000 nista izmenilo, „nnih uprkos drugoj stotim n { dimnjaka u pet godina, ov« s dvestavisokih i tankih ora što se dime ( dan neizmerenim mTaK ,. 't'k'sne-V tej zbirki pa so tudi le podlosti: noči unakažene .sefcreUrrijaUnr još uvek ugojenm nad bladi od siromaštva »spunjen°& uprkos snbva izvršenih a neispunjenih ...< p na izmeni, je razumljivo, da se lote vajo strokovni delavci in tehniki, »privatnega« izvrševanja raznih naročil v čezurnem delu. Kot »opravičba« za to jim je ponekod dobrodošla več ali manj birokratska praksa inšpekcije dela, ki šablonsko ščiti izvajanje predpisa o osemurnem delavniku. Razumljivo pa bi tudi v kovinsko-obdelovalni stroki lahko dosegli odobritev okrajnega zbora proizvajalcev za čezurno delo, kakor n. pr. rudaTji, ki zadnje mesece ^_____;__________ Tak postopek bi bil v skladu s strokovnimi delavci, samo v eni' z našimi gospodarskimi predpisi • in s splošnimi gospodarskimi interesi. Nikakor pa ne smemo dopustiti take privatne podjetniške iniciative, niti omejiti se na samo »plansko« osemurno proizvodnjo in odbijati novih naročnikov ob stoječih, neizrabljenih strojih. To je resen problem, kateremu se morajo posvetiti politične in sindikalne organizacije in s svojim vplivom in argumentom pomagati, da se bo pravilno reševal s strani organov delavskega samoupravljanja. kriteriju se je ravnalo *Novo po-kolenjet, ko je Davičevega >Člo-veka< izročilo bralcem. Čeprav v >nevarnostU, da nas bo Oskar Davičo razglasil za primitivce, ki nimajo pravice vmešavati se v literaturo, bomo vendar povedali, da nas je >Člove-kov človekt s svojimi vse zanikujočimi literarnimi dolgovezno s trni in brezperspektivnostjo svojega avtorja ne le presenetil, marveč tudi silno ozlovoljil kot še en poskus, da bi pod plaščem umetnosti vtihotapili o javnost tudi običajni literarni kontrabant, ki z umetnostjo ni v nobeni zvezi. Da gre tu prav za takšen pojav, naj potrdijo citati iz »Človekovega človekat, ki sami po sebi kažejo, da je skušal Davičo o svoji >poezijit vtihotapiti v javnost tiste nazore, ki so bili že na II. plenumu CK ZKJ v celoti razkrinkani kot protisocialistični. Poglejmo na pr. kakšna se zdi Oskarju Daviču naša stvarnost, in kakšno vidi o svoji pesmi >Ci-njenicet (*Dejstoa<) (kakor tudi v vseh ostalih pesmih te mračne, 244 strani obsegajoče zbirke): »... ova svestrana noč; ova pitanja što stavljaju sve pod svoj znak, od zastave do groba, od dimnjaka do ruku što su ih digle, od milicionara do pijanice, ova noč... ova oteklina na prosjakinjoj nozi s predrevolucionarnom još prljavštinom.. .< In dalje: »... oni stari ožiljci pokrvarili; ova mladost zakrpljena bledilom; ova novatorska noč koja kupuje njive od sindikalne nagrade... ...ova noč DELO SKUPŠČINSKIH ODBOROV Dvoje mnenj o finansiran u samoupravnih ustanov Obravnavanje osnutka zakona o proračunih Včerajšnja dopoldanska seja odborov za proračun Zveznega sveta’ in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine je začela razpravo o posebnih skladih in vprašanju datacij* samoupravnim ustanovam (akademijam znanosti, univerzam, fakultetam, visokim šolam itd.). Člani odbora ljudski poslanci Josip Kolar/ Milan Stepanovič in Risto Mihajlovič so predložili skupni spreminjevalni predlog k določbam zakonskega osnutka, nanašajočim se na ti dve vprašanji. Izjavili so, da so prišli po daljši razpravi do sklepa, da določbe o posebnih skladih ne gredo v okvir zakona o proračunih ker so skladi samo oblika razdelitve družbenih sredstev kakor je to v proračunu. Določbe o posebnih skladih bi bilo torej treba urediti s posebnimi predpisi ali pa ta zakonski osnutek razglasiti za osnutek zakona o proračunih in posebnih skladih. Izrazili so tudi bojazen, da bi utegnila nih kolektivih in budnost OLO se s tem dopolnjujeta in dajeta ko-1 dosedanja tehnika dotacij samo-ristne sadove v odpravljanju ne- I upravnim ustanovam okrniti nji-ikodfji pravilnosti in šk .rravljanju____ Jjivstva. Če nič hovo samoupravnost. odborov, češ da samoupravnih ustanov ne moremo primerjati s samoupravo republike in okrajev glede svobodne namembnosti do-tiranih sredstev, ker v drugem primeru o teh sredstvih odločajo predstavniška telesa samih proizvajalcev. Poverjeniki Zveznega izvršnega sveta so izjavili, da se o spre-minjevalnih predlogih treh ljudskih poslancev ne morejo postaviti na stališče, dokler se ne posvetujejo z Zveznim izvršnim svetom, ker gre za načelna in dokaj važna vprašanja o spremembi zakonskega osnutka. Členi zakonskega osnutka, ki urejajo vprašanje sestavljanja in sprejemanja proračuna, so bdi sprejeti brez večjih sprememb. Govorili so tudi o letošnjem proračunu, ki smo ga tudi dobili z zakasnitvijo. Toda vsi člani odborov so se strinjali v tem, da so vzroki zakasnitve objektivni, da je nastala v glavnem zaradi temeljitega obravnavanja novega gospodarskega sistema v lanskem letu in uveljavljanja novih instru- drugega, že to je značilen uspeh Mnenja članov odbora so bila mentov v našem gospodarstvu, najnovejših izpopolnitev našega deljena zlasti glede drugega vpra- Cas, kdaj je treba proračun gospodarskega sistema. j šanja. Proti spreminjevalnemu sprejeti, je odvisen od uveljavlja- Toda zadovoljiti se samo s predlogu treh ljudskih poslancev nja družbenega plana. Ker so z tem bi bilo premalo. Naše poli- so zlasti nastopili nekateri člani zakonom o družbenih planih do- Grafični industriji naj se zniža davek in zviša amortizacija Z včerajšnje seje odbora za gospodarstvo Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Odbor za gospodarstvo Zvez- izvodnji opreme, za kar so po- nja prihodnje leto krila domačih nega sveta je včeraj nadaljeval trebne večje investicije. V tem potreb. obravnavanje osnutka družbenega plana. Na dnevnem redu je bila industrija. oziru so predlagali, naj bi doto- j čili podjetjem, ki izdelujejo opre- I ?™I0??!LS£ei!.P.?; grafične industrije. Med' izredno V začetku popoldanske razprave so obravnavali vprašanja V industriji nekovin je po ložaj^ najvišje cene za poeamežne ( razpravo®'soM predlagali, osnutku družbenega plana zami šljeno povečanje proizvodnje v primerjavi s prejšnjim letom za 26 %. Ko so razpravljali o tej industrijski panogi, so se najdlje ustavili pri vprašanju cementa. Glede na to, da se je lani pojavilo pomanjkanje cementa, je na-nastalo vprašanje, kako bo letos. Gradbena stroka bo baje dobila večje količine cementa, ki bodo povprečno zadovoljile potrebe široke potrošnje im reprodukcije. Res je, da v prvem polletju predvidevajo primanjkljaj 50.000 ton, ki bo krit z uvozom, zato pa bodo v drugem polletju izvozili 226.000 ton. Osnutek družbenega plana določa v kovinski industriji povečanje proizvodnje za 20 % v primeri z letos 1953. Med razpravo o tej panogi so opozorili n« visoke cene v strojegradnji, zlasti pa v pro- | naj se v grafični industriji, ki je V lesni industriji se bo proiz- ( precej zaostala, poveča stopnja vodnja zmanjšala ao 40 % v pri- , amortizacije im odstotek izkorišča- merjavi s preteklim letom, v go- j nja sredstev amortizacije za na-zdarstvu pa bo proizvodnja enaka ; bavo opreme iz tujine. Predvideni lanski. Zmanjšala se bo tudi seč- j odstotek 10 % je zelo nizek. Le-ta nja zlasti iglastega drevja zaradi ; znaša skupno 79 milijonov dinar-nesmotrne in neracionalne sečnje jev, s čimer bi lahko kupili samo v miimulih letih. Čeprav pa se bo ta sečnja zmanjšala, pa vendar domnevajo, da tio vrednost lesnih izdelkov višja, ker bodo več lesa predelovali. Da bi prihranili les za kurjavo, bi bilo treba nekako organizirati večjo porabo lignita in butanovega plina. Industrija papirja bo enaka lanski. Mea razpravo so opozorili na pomanjkanje rotacijskega papirja in poudarili, da so že ukrenili vse potrebno, da bo to pomanjkanje omiljeno za tako dolgo, dokler ne bo naša proizvod- en stroj. Sklenili so, da bodo to vprašanje proučevali tudi drugače. Predlagali so, naj bi se zaradi povečanja amortizacije znižal davek v grafični industriji. Med razpravo so govorili tudi o znižanju stroškov v založniških podjetjih in o visokih knjižnih canah. Poudarili 90, da je treba dajati subvencije zgolj za določene knjige, pri tem pa ne bi smeli iti preveč na široko. Ob pocenitvi knjig naj bi znižali tudi ločeni roki za njihovo uveljavljanje, sta se odbora strinjala v tem, da je treba te roke vskladiti z roki uveljavljenja proračuna. Predvideno je, da bodo osnutki proračunov predloženi predstavniškim telesom do 1. oktobra, da bo Zvezna ljudska skupščina sprejela proračun do 1. decembra, republiške skupščine do 15. decembra, okrajni in mestni ljudski odbori pa do konca leta. Takšna so torej Tod* bi uavicevi pesim — j j. ne k* »človekov človekt menda ^ p bil Davičev >dlovekt.aa ■ njem še podobnih stil ^ se V zbirki je Judi Ees^’išiu) in imenuje >U žizn (V |»,i.ar P8' tem gorišču Pej™\elovek6vi* vičo opleta s svojim » ^ , • -ele človekom« in stresa v čigavem tmenur pamflete: takšni >...In dovolj bo tega 'j® šega dne! In dovolj teg£ ki hega čivkanja izpod u-ne lačne jih ni. To našo pesern^.i0. prihodnosti smo tudi ne. bro razumeli. Ta Pe ite is razumljiva kakor P pesem je glupa m doM f ko izmozgana zen . .n jai lačen deviznih ^ ,n sem res točon tudi,. ^ po-žalostno je siliti >J ko ds jejo in odpirajou^k)jun Pe'_ sem sem res m devizmn ' , pa lačen tudi ostal g jim bo kdo vrgel v ^ as čenega škrjančka. na- hranijo ne cvrčkov, ne čkov. Zares dovolj pfSpi- Zares, dovolj takšnega ^ je. kovanja. Če je raVi, da le' viznih deklin, a sam P , 0e ':n naj uteši svojo lakoto je, zna; nerazumljivo PJ i7(jgjo da igra naša zatožba * po-takšne knjige vlogo c1 -fr0[j črr! srednika v UJjen]^hr2!lanosti 1 malomeščanske razbr pokvarjenosti. . Sarajevo, 10. februar Mirko Lurkič UehmedTjc■ Mensur Sefer°° OSNUTEK NAČRTA f O KMETIJSTVU S seje odbora za gospodarstvo Zboi;a proizvaJ Zvezne ljudske skupščine - vat . Odbor za gospodarstvo Zbora izvršni svet vnov ič proX> proizvajalcev Je v okviru obrav- lotno vprašanje prt’ ,v,jgajo navanja osnutka družbenega pla- bir ki še vedno______________ ■eri čal sinoči razpravo o kmetijstvu in sprejel predlagani plan. U T U XI J U V/ .J 11 U i U Vi JL Vi fsVJ V, X 1 V. ^ CA J J 1 CA XJ 1 I A— I . . ^ ^ na po posameznih panogah, kon- kmetijskih pri del kov. raZpr»M " ' ' ■- Odbor je na koncu p0i_ celoti sprejel o cen in prehrane hu za leto i9»4. ^lan f Kar zadeva regres, I regreS Vojin Popovič .deJal’ :zvajalcevd bistvu destimulira p :zVršni 5. uj predlagal, naj ye7nomistov. k’ določi skupino eko ,aDje in ,e proučili celotno vl . jere čeli uporabljati ke instrument^ ^1 gospoda rs regresa. Poslanec Ker je bil že na zadnji seji tiKo cen in prehran sprejet osnutek plana o politiki planu za leto 19z4 kmetijskih pridelkov, je odbor na dopoldanski sejii proučeval raven cen kmetijskih pridelkov, davčno politiko in regres. Med razpravo o cenah, ki naj bi bile po tem osnutku nekoliko višje od lanskih, so se postavili v celoti na stališče, da je vprašanje cen predvsem vprašanje proizvodnih kmetijskih pridelkov in njihovega uveljavljenja na trgu. Spričo tega so zastavili tudi vprašanje, zakaj je na našem trgu še vedno premalo blaga namenjenega za vas, zaradi česar ni kmet zadosti zainteresiran, da izdaja svoj denar. Govorili so tudi o velikem vplivu prevoza na cene kmetijskih pridelkov. Čeprav so se prevozne pristojbine že dvakrat spremenile, še vedno niso najboljše. Poverjenik Zveznega izvršnega sveta Milan Ivanovič je obvestil odbor, da bc spričo teh nasvetov Zvezni Odbora za proračun sta nehala obravnavati osnutek zakona o proračunih Odbora sta na popoldanski seji med drugim razpravljala o določbah zakonskega osnutka o nadzorstvu nad izpolnitvijo proračuna, določbah o zaključnem računu ter prehodnih in zaključnih določbah. S tem so prenehali obravnavati zakonski osnutek o proračunih v podrobnostih. Odb ira morata obravnavati samo še pridržane člene ter sprejeti na loče- grafične storitve in tudi založ- j nih sejah zakonski osnutek v niške stroške. I podrobnostih. sl a n ec J“‘ „res u , it predlagal, naj bj rajzvmie' L ločen za posamezn P g (eni ^ čemer je poudaril d' v0dnj« segli stimuliranje P . dvig delovne storilnosti- Izšli Sto. f ljiei zelo aktualni kn? ^ Najemnine in stanovanjskih P0*’ £ stanOv* K'i3!f,puir5 te r tudije* rom ih upravam PjjJ”“din n, eim interesentom ccn> izšli v i. r, ijum^ Knjižica bo zlas"db, P» „ in iin avam ?8r“r,»n oric1”-'- gim interesen—-- . Obseg 112 »tram o Zbirka predp^isov nlSlCrano*Pv Odd^r-a^hiireno Higienskem zavod« zbral L^se tej priročni kbJlonske Prte kri1 te« uveljavljene _?^fiernbnost £ teri »gi, higiene živil Pbmemso o«g!Jrfa$u je tem večja, K« vn0 V predpisov, in * si0vensk®”laZala' ne tu 1(1 in P?“ii in so dosedanje ne teh predpisov polI ^ m P°udi samo uKfe„.l temveč oPrBte , proiz vajaJožlvH8 en j ,-ati^l^, ni, ki so dolžni n |rK8 z n*, trgovine z J,,v „nravka b bn s r v° vsem, ki Imajo oP ln se Kar zorstvom nad nj ,,0vnst ■' zorsivuui - ,.0v izboljšala tudi kaB .Uliai — ni i:c— , ursn.,0. »■*« if e P« tud‘ p. p. 336, garnah. londonski komentarji o berlinski konferenci ZDA 'bodo zdaf pospešile ratifikacijo evropske obrambne skupnosti v Franciji in italifi so^* »Manchester Guardian«, ko piše o neuspehu v Berlinu stalnega dopisnika »Borbe«) London, 16. februarja. sklene Vr,nitve iz Berlina ne bo moč dognati, kakšne berlinskt. t?°Jvzela britanska zunanja politika iz neuspeha v Berlinu i rence; Vendar pišejo časniki obširno o neuspehu vprašani, n po“"arja'j°> da je odnos Molotova do avstrijskega *«rih Sis*t«r tUdi poslednjo nad0‘ v zvezi z razgovori Sfaph«^ ,*PaUy Tele- nik sodi, da predlogi Molotova mi. ’ K1 je orecei hn™ ..i.,,*.- i—*.:- , »Manchester Guardian« se zlasti ukvarja z vprašanjem, kaj zdaj. Časnik poudarja, da bodo mnogi v ZDA pričakovali takojšnjo ratifikacijo evropske obrambne skupnosti v Franciji in Italiji, kakor tudi nagle korake v smeri oborožitve Zahodne Nemčije. Bržkohž (Jbodo, piše časnik, razočarane, in »da Ce nič drugega, ta sklep vsaj. Nemčije, ne bi smeli računati na čredni na™erava v ne- ilustrira globoko nezaupanje, s; ameriško podporo Zahodni Ev- Prijateljsko« ^.n 1 ravnati bolj > katerim so tu spremljali izvajanja j r°Pi- Stva glede bi- Mnlntrtvst v R^rlinn in s Ir nt Ar im • HTVi VldiSe *fifliŽČ Plotov ne _ e Posebno novosti. Cas- Molotova v Berlinu in s katerim j To je gledišče, ugotavlja čas-pričakujejo zaključek konference ruk, na katerega bi bilo treba sila štirih. skrbno odgovoriti. Prvi in jasen odgovor je, da ne bi ničesar dosegli s tem, da bi skušali prisiliti Francijo in Italijo, naj se odlo-ar|| čita.... Lahko upamo, da bosta u Francija in Italija za evropsko _ , , . . . , obrambno pogodbo, toda sklep o Kasa. Po pregledu častne čete tem moramo prepustiti njima in Peko narji" 'a ^xPO - Seneralpolkovnik: j jma £353 da se svobodno . Dapčevic Peko Dapčevic v guvernerjevo pa- odločita. D. Blagojevič laoo, kjer se je seznanil z viso- Peko Dapčevic v Pose£ tdSci' 16' febr' - 81^e Predt^ m j° je 1940 D-.^tiških n * Roosevelt lk,Jufila rvf ^' ki ^ ia- Douglas meni, da bilo Se»ator '9Vj_ 53?« S0tSv^ Uveljaviti 10 Sv6to^. sn -S z vsem> dr- Dougias v°jni s° prišle PO drugi sovjetsko pod Opozicijski tisk ni prav nič blag, kadar govori o novi vladi. Kominformovska »Unita« piše, da se je vlada odrekla tržaškega vprašanja zaradi ratifikacije evropske obrambne skupnosti. Časnik pripominja, da se pri tem niti vlada niti socialni demokrati ne boje, da bi se kompromitirali in da to kaže, kakšen vpliv je imel razgovor gospe Luce s Sa-ragatom na rešitev krize in vključitev socialnih demokratov v vladni blok. Protest sovjetskega odpravnika poslov v Oslu Oslo, 16. febr. (AFP). Sovjetski odpravnik poslov v Oslu je poslal oster protest norveškemu zunanjemu ministru zaradi incidenta med načelnikom norveške varnostne policije in atašejem sovjetskega veleposlaništva. V protestu je rečeno, da se je načelnik varnostne policije na ulici obrnil na atašeja sovjetskega veleposlaništva in mu dejal, da so on in nekatere osebe, ki so bile poprej zaposlene v sovjetskem veleposlaništvu, imele nezakonite stike z norveškimi državljani, ki jih je aretirala norveška policija. Odpravnik poslov je imenoval vesti, ki jih je objavil norveški tisk o tem, »zmišljene«. Sodeč edino po prlgodnlh poslanicah In člankih so četrto obletnico podpisa kitajsko-sovjetskega sporazuma o prijateljstvu, zavezništvu In vzajemni pomoči proslavili kot doslej in kot to prijateljske države povsod store. Resda so bili tokrat Kitajci malo skromnejši, nobenih množičnih manifestacij ni bilo kakor prej, na Judinovem sprejemu » Pekingu ni bilo Mao Ce Tunga (ki se je istega dne dve url razgovarjal s pakistanskim veleposlanikom), medtem ko sta na sprejem pri kitajskem odpravniku poslov v Moskvi prišla Malenkov In Hruščev in vsi ostali. Seveda vse to ni nujno, da pomeni, da je prijateljski sporazum zabredel v krizo. Pa vendar, če pustimo ob strani te ceremonije (ki jih Kitajci tradicionalno negujejo, v Moskvi pa tradicionalno računajo nanje), in če se prijateljstvo zrcali v dejanjih, potem je začetek petega teta te pogodbe znatno revnejši v primeri s prejšnjim obiljem besed o »velikem prijateljstvu In enotnosti«. Lansko leto je namreč pomenilo hudo preizkušnjo za pogodbo, ki jo je Mao Ce Tung podpisal v Moskvi 14. februarja 1950. Znano je, da je Kitajska v začetku 1953. začela Izvajati obsežen program Industrializacije. Pri tem je kitajska vlada vsekakor pričakovala znatno pomoč iz Moskve. Toda miniti Je moralo več ko pol prvega planskega leta, da je lahko kitajska delegacija v Moskvi sporočila kakršnekoli rezultate svojih mučnih pogajanj. »Širša dolgoročna pomoč« Moskve Je v obveznosti Moskve, da bo do konca 1959. pomagala Kitajski pri graditvi in razširitvi 141 velikih industrijskih podjetij. Seveda je ostala skrivnost, kolikšen delež bo Imela pri tem sovjetska vlada. Znano Je, v kakšnih zunanjih ln notranjih pogojih je Mao Ce Tung pred štirimi leti odpotoval v Moskvo. Znano je tudi to. da je za obnovo Kitajske dobil tedaj kredit 300 milijonov dolarjev za razdobje petih let — brezpomembno vsoto za ogromne potrebe hudo zaostale In od vojne Izčrpane Kitajske. Toda kaže, da ta kredit Izkoriščajo zdaj tudi za sovjetsko pomoč kitajski Industrializaciji, kajti 23. januarja letos so v Moskvi podpisali tudi poseben protokol o letošnjih pošiljkah blaga Iz Sovjetske zveze na Kitajsko In sicer na temelju kredita Iz 1950. leta. Spričo tega, da Je od tega kredita ostalo samo še GO milijonov dolarjev — lahko domnevamo, koliko opreme daje SZ Kitajski. širila svojo trgovino z ostalimi drža-, roštvu in podpori« »ovjct-kega ljud- vaml, ki bi lahko poslale opremo ln , stva. ki nič manj ne potrebujejo kitajskega Seveda iz tega ni treba povzemati trga. sklepov o sedanjem razdobju odnosov Sicer pa o opiranju Kitajcev na med SZ In Kitajsko. Toda, če so imeli lastne sile priča tudi članek enega Iz- utvare glede sovjetske vlade, imeli med podpredsednikov vlade Sung pa so Jih, ln najbrž jih Imajo še, po-Cing Linga, ki je zapisal, da je ključ tem bodo morale le-ie prej ko slej uspešne industrializacije v energiji In odpasti pod pritiskom prakse. Doseda-geniju kitajskega naroda. Drugi pogoj nja praksa pa ne priča, da gre, kar je izredna kvaliteta vodstva tega na- se tiče Moskve za prijateljstvo v de-roda, tretji pa je, pravi Sing, v »po- janjih. V. Teslifc iz žepa v žep V Bolgariji so 8. februarja razpisali notranje posojilo v znesku 400 milijonov levov Tri dni so Časniki poročali o velikem navdušenju Bol garov, že 12 februarja pa je finančni minister Kiril La/arov izdal uapot ke, naj vpisovanje državnega poso jila ustavijo Češ da Je prvotno raz pisana vsota prekoračena že za dobrih 101 milijon levov Zbrali so 501 milijon 230 000 levov To je res zavidanja vredna na glica, da je bolgarska vlada v štirih dneh zbrala razpisano posojilo ln vpisovanje »zmagovito« zaključila To so lahko dosegli samb zato. ker je bilo vpisovanje posojila do najmanj ših podrobnosti že mnogo prej pri pravljeno Da to drži. dokazujejo tri držav na posojila, ki so jib pred tem vpi sali prebivalci Bolgarije Zadnja takšna tekma je bila v letu 1952 Posojilo je bilo predvideno že s pro računom za tisto leto in v oktobru so denar res v sedmih dneh zbrali. Državni organi so natanko predpisali, koliko morajo ljudje vpisati posojila v posameznih pokrajinah in okrajih Okraji so izdali podrobnejše predpise ter določili obveznosti sl& herne vasi, mestnega okraja ln podjetja. Po bridkih izkušnjah s prejš-njimtf posojili sl Je malokdo upal vpisati manj, kakor »o mu odmerili Delavci In uslužbenci so morali praviloma vpisati eno mesečno plačo, prispevke kmetov pa so določAll upravni organi po lastnem preudarku. Prve ve«tl o vpisovanju novega bolgarskega posojila pričajo, da so tudi tokrat uporabili podobne metode. Delavcem ln uslužbencem so kar avtomatično odmerili eno mesečno plačo Prostovoljnosti pri tem sploh niso dosti omenjali Finančni minister Je celo zamolčal to »nebl-Potemtakem so razumljivi napori stveno« načelo, ko Je pred nekaj dne-Kitajske v zadnjem času, da bi raz- vi utemeljeval ln pojasnjeval' letni proračun pred Narodnim sobranjem. KekeJ je samo: »Računamo, da bo prišlo v proračun kot dodatni vir dohodkov 40 milijonov levov novega državnega posojila Ta denar bomo porabili izključno za znatno zboljšanje gmotna in kulturne blaginje delovnih ljudi« Ta svojevrstna obrazložitev zasluži posebno pozornost. Bolgarska vlada trdi. da je treba ujenemu plemenitemu prizadevanju pripisati, da se je kupna moč delovnih ljudi zadnje mesece dvignila za 1O0/#. Zdaj pa izttiskajo iz ljudi posojilo in z eno potezo zbrišejo že tako dvomljiv učinek ukrepov za »zboljšanje življenjskega standarda« Druga primerjava: bolgarski državni proračun za letošnje leto izkazuje nad 18 milijard levov izdatkov. V okviru proračunskih Izdatkov je predvidenih 400 milijonov levov za finansiranje kmetijstva. Sodeč po mnogih izjavah v Sofiji Je kmetijstvo področje, na katero so usmerjeni največji napori bolgarske vlade; od razvoja kmetijstva je odvisno povečanje blaginje bolgarskega naroda. Z vpisovanjem tega neprostovoljnega posojila Bolgari pravzaprav finansirajo ves napovedani napredek v kmetijstvu Bolgarski državljani naj bi re&iil proračun, o katerem mnogi pravijo, da ni realen. Tretji primer: vlada je kmetom črtala nekatere dolgove, baje v znesku 400 milijonov levov. Zdaj jih Izterjava. le da bodo morali, sodeč po dosedanjih Izkušnjah, večino tega dodatnega davka plačati delavci Kakor koli to zadevo obrnemo, zmeraj dobimo Isto sliko »Ukrepi za povečanje blaginje« — državno posojilo spominjajo na prekladanje denarja Iz žepa v žep Najbolje je da preprostemu Človeku, ko mu Jemljemo denar lz žepa In ga spravljamo v drug žep, govorimo, da Je pravzaprav pri tem »zaslužil« G Altman PISMO IZ DELHIJA Francija in ZDA v Indokini (Od posebnega dopisnika »Borbe«) ne. Boji v Indokini se niso raz-New Delhi, 15. februarja I vijali tako, kakor so francoski (z letalom) Francoski poveljnik v Indoki- komandanti želeli. Ho Si Minh napada iznenada, zavzema opo- ment o »obrambi francoske unije« je obledel. Da bi se obdržal ni je presenetil Azijo s svojo no- r'^a ^ ^^aja udarce in volefrio poslanico. »V prihodnjih lz^ir!e' }° Propagandni argu- y . ,, * r ** **v> on + r\ .nVinnmUi «»--1-. ..— 1 sestih mesecih,« je rekel, »bomo dosegli popolno zmago nad Ho Ši Minhom«. Poslanica je bila namenjena predvsem Franciji in francoskim četam v Indokini, od koder čedalje pogosteje prihajajo vesti o Zmanjšali se niso niti profiti tistih, ki so znaten del svojih posesti izgubili Glavni vzrok je seveda vojna. Vojna zahteva mnogo gmotnih sredstev, zato tovarnarji, lastniki plantaž in >■ ■ pravijo, da je vojna dober posel. Proizvodnja piva in alkoholnih na krmilu, tudi Bao Daj zahteva I pijač je v obdobju 1950-1952 na^ neodvisnost. Unija je vsekakor I rasla v primerjavi s predvojno Indokino gubila. Zakaj ali vsaj Vietnam iz-se potemtakem sploh poslabšanju morale. Tu v Aziji j vojskuje? pa so se mnogi vprašali, ali jel Vzlic splošnemu vzdušju ne-sploh koristno, da general govori! gotovosti ki ga je v Indokino o zmagah, v katere nihče več ne prinesla vojna, se profiti raznih veruje. Nihče, menda celo Pariz francoskih družb niso skrčili PONUDBA — Izvolite, nudim vam svojo kolektivno varnost. Z VSEH STRANI SVETA INDOKINA Pleven bo obiskal Washington Salgon, 16 febr. (AFP). Francoski obrambni minister Pleven to kmalu obiskal VVashington, da bi skupaj i funkcionarji ameriške vlade ZDA pomočiaV^DA '^rancij^ .f“fe-6 IzVOZ kmetijskih pridelkov mm državam v boju proti Ho Si Washluitton, 16. felr. (Reuter) Minhovim enotam. Vendar uradni ! pomoenik kmetijskega ministra Da- zatrla demonstracije učiteljev, ki so razgovorih glede azijskih problemov že od preteklega četrtka imeli zase- i ZDA, da pritiskajo na Francijo, naj deoa dohod v sedež vlade v Kalkuti, bi nadaljevala vojno v Indokini. Zahtevala so zvifianje plač in dra- Časnik tudi meni. da hočejo ZDA hkrati uveljaviti svoje geslo, naj se Azijci bore proti Azijcem. »Pravda« tudi očita zahodnim ministrom, ker Kitajski odrekajo »pravice velesile« krogi poudarjajo, da Pleven ne more odpotovati v Washington, preden se ne bo posvetovali s francosko vlado. Devalvacija piastra Pnom Pen. 16 feln (AFP). Govorice o novi devalvaciji indokitajske-ga piastra so povzročile v Pnom Pe-nu nervozo. Trgovci so začeli skrivati blago. KOREJA Stassen pri Sing Man Riju febr (Reuter* Načelnik njim vpraSanje gospodarske pomoči Koreji. INDIJA Demonstracije učiteljev Kalkuta, 16 febr (AFP). Kal kutska policija j® dane« dokončno vles je izjavil, da bodo letos izvozili v tujino presežke kmetijskih pridel-ko v vrednosti 100 do 200 milijonov dolarjev. 3,904.t88 dolarjev na račun tehnične pomoči New York. 16 febr (UPi Na račun tehnične pomoči za 1954. je včeraj ameriška vlada poslala OZN 3,904.188 dolarjev Domnevajo, da bo ameriSka vilada zahtevala od Kongresa skupno okroe 14 milijonov dolarjev za letožnji program tehnične i pomoči. Obveznosti ostalih driav sajo leto« kakih 24 milijonov dolarjev, od česar so doslej vplačali-1,858.000 dolarjev. SZ »Pravda« o tajnih razgovorih MoskVa, 16 febr. Današnja »Pravda obtožuje v komentarju o tajnih ameridka a pumuui. uuvranuBii ostalin arzav v o* 1 uprave za stike s tujino • ^ v a 7 i s tehnično rvnino^io 7nn Stassen, ki se trenutno mudi v Seu- : * • * len.ni?1?.0 P°m<>W OZiN zna. 8e i!? d&nes sestal s predsednikom Sing Man Rijem in obravnaval z Trgovinska pogajanja Moskva, 16. febr (Keuteri Tajnik gospodarske komisije za Evropo dr. Mirdahl je izjavil da so dosetrli »konstruktivne rezultate« pri trgovinskih pogajanjih 2 ruskimi ministri in funkcionarji Dr Mirdahl se je posvetoval v zvezi s programi gospodarske komisije na področju kmetijstva, premoga, transporta, kakor tudi o organiziranju trgovinskih razgovorov med Vzhodom in Zahodom, ki so napovedani za 20 april v Ženevi. BELGIJA Franca Zagožena so vrnili očetu Pariz, 16. febr (Tanjug). Okrajno sodiŽČe v Vervieru (Belgija) je danes razsodilo da je treba enajstletnega Franca Zagožena ki so ga Nem. rov zakoniti oče, d^ila pravičen epilog. INDOKINA Pritisk na Muong Saj se je povečal Hanod, 16 febr lAFP; Pritisk Ho Si Minhovib enot na Muong Saj se je povečal. Boji se bijejo pred mestom Francosko letalstvo bomnar dira napadajoče vietminške enote SIAM Varnostni ukrepi Bangkok, tb rebi iAFP/ Vrhov no poveljstvo siamske vojske je davi ukazalo sedmi diviziji, naj zasede položaje vzdolž siamsko-indokitajske meje. Predstavnik siamskega oLrambne. ga ministrstva je izjavil, da so ta ukrep storili zaradi zaščite siamskega prebivalstva pred nevarnostmi vojne, ki jo bijejo v Indokini. LIBANON Razstava sodobnega jugoslovanskega slikarstva Bejrut. 16 tebr (lanjugl Tu so oi med vojno odpeljali iz Slovenije otvo"nY“^z^tavo “šodobnegT jugoslo in ki ga je zatem posvojila neka vanskega slikarstva Ob otvoritvi je belgijska družina, vrniti njegovemu , gOVoril bivSi predsednik libanonske očetu Josipu Zagožena, k) živi v Ju- r6publike g, Nakaš, ki je poudari goslaviji | Usedanji razvoj prijateljskih odno Tako Je tragedija malega Franca sov med Jugoslavijo in Libanonom Zagožena, za katerega sta se skoro j Razstava bo odprta deset dni, po dve leti borili belgijska družina ln tem pa jo bodo prenesli v Kairo. za 75 %. Proizvodnja cementa in premoga pa je v istem obdobju narasla za 60 %. Niti na plantažah gume proizvodnja ni padla, čeprav so jih od predvojnih 120.000 ha skrčili na 60.000. Brezobzirno izkoriščanje in sistematično uničevanje plantaž zagotavlja zdaj letno proizvodnjo 60.000 ton. Zelja, da bi se profiti čim hitreje povečali in da bi iz Indokine Iztisnili vse, dokler še ni prepozno, se ni omejila na zemljo in plantaže. Brezobzirno izkoriščanje zagotavlja tudi naraščanje profitov raznih podjetij. Profiti francoskih družb so narasli od 1948—1949 za 2,5 milijarde, od leta 1949—1950 za 4,5 milijarde, od leta 1950—1951 pa za 11 milijard frankov. Nič manj strma ni krivulja delavskih mezd, le da je obrnjena navzdol Leta 1939 je delavska mezda v Indokini pokrivala dve petini znanstveno ugotovljenega minimuma delavske družine, trinajst let pozneje pa je padla na 16% tega minimuma Po devalvaciji indonezijskega denarja v maju 1953 so ostale mezde nespremenjene. cene pa so naglo poskočile. Tako je realna vrednost delavske mezde še bolj padla in zdaj znaša 14 % minimalnih potreb družine. Toda Indokina ni samo problem Francije in Indokine. ZDA imajo Indokino za »življenjsko važni položaj svobodnega sveta«. Za njeno ohranitev so samo v letu 1953 potrošile nad 800 milijonov dolarjev. Tako kolonialna politika v Indokini zelo diskreditira ameriško tezo o obrambi »svobodnega sveta«. V luči Indokitajske stvarnosti zvene »zahodne svoboščine« in njihove prednosti pred »komunistično tiranijo« tu kot dokaz popolnega pomanjkanja smisla za stvarnost. Ladislav Bruner Okrog »nevtralizacije« Avstrije Dunaj, 16. febr. (AFP). Predsedstvo avstrijske vlade je danes odklonilo, da bi potrdilo ali demantiralo vest posebnega dopisnika avstrijske agencije APA iz Berlina, da bo »avstrijski zunanji minister Figi izjavil, da se strinja z nevtralizacijo Avstrije, ker je avstrijska vlada soglasno sprejela predlog Molotova, ki se je nanašal na to vprašanje«. vezni proračun za Heto1954 8 1947. letom, ko smo prešli na bolj sistematično planiranje gospodarskega razvoja, so prenehali biti proračun FLRJ in proračuni ostalih organov osnovni instrumenti, s katerimi vplivamo na razvoj gospodarstva in razdelitev narodnega dohodka. To vlogo so prevzeli družbeni plani in jo opravljali na širši osnovi, kot je bilo to možno z metodo planiranja državnih izdatkov prek proračuna. Proračun je v bistvu plan državnih dohodkov in izdatkov, ker določa okvire, pravice in dolžnosti državnih organov pri razpolaganju s sredstvi. Družbeni plani so s svojim širšim delovanjem postali tako temelj vseh proračunov. V prvem obdobju povojnega razvoja, ko je bilo, čeprav imamo federativno ureditev, ravnanje s sredstvi centralizirano (kot odsev centraliziranega upravljanja gospodarstva), je bil' tudi proračun FLRJ osnovni instrument, s katerim smo na temelju plana gospodarskega razvoja razdeljevali sredstva. Proračun FLRJ, združujoč vse proračune v državi, je bil okvir vseh sredstev in izdat-kov, ki je omogočal znotraj globalne razdelitve avtonomno ravnanje s sredstvi v okviru republik in obdorov, toda samo v odobrenih mejah splošnega državnega proračuna. V novem gospodarskem sistemu je splošni državni proračun prenehal biti enoten okvir vseh proračunov organov oblasti. Samostojnost republik pri gospodarjenju s proračunskimi sredstvi, zlasti pa samostojnost samoupravnih enot (okrajev in občin) se zrcali v njihovi pravici, da samostojno določajo okvire in razvrstitev svojih dohodkov in izdatkov. Ta njihova pravica temelji: a) na lastnih dohodkih, pri katerih federacija ni udeležena, in b) na pravici, da popolnoma suvereno odločajo o porabi dohodkov. Tako zdaj nimamo enotnega proračuna, marveč sistem proračunov. Le-teh ne združujemo prek enotnega zbirnega proračuna, marveč s planom, ki določa temeljne proporce in instrumente za njihovo zagotovitev in obeležuje splošne možnosti ljudskih odborov in republik glede razpolaganja s sredstvi. Vse ostalo je stvax proračunov odborov in republik. Takšno mesto proračuna v našem sistemu im uveljavljanje načela o samouprarvljanju proračunskih sredstev je prišlo do polnega izraza v letošnjem osnutku zveznega proračuna in proračunov republik in odborov, ki jih pripravljamo. Pii tem je razširjena proračunska avtonomija tudi na ustanove s samostojnim finansiranjem, ki so dobile poseben položaj v sistemu proračunskega Začasno preklicane omejitve glede potrošnje električne energije Položaj glede preskrbe z električno energijo se je v preteklem tednu zboljšal. Soča, ki je po zadnjem deževju na Primorskem narasla, sicer spet počasi upada, vendar je začela zdaj polagoma naraščati tudi Drava. Zato so bile včeraj ukinjene omejitve potrošnje električne energije v industriji in široki potrošnji, seveda le začasno, dokler ne bo na razpolago dovolj energije, kar je odvisno od tega, če bo sedanje južno vreme trajnejše. Nadalje pa ostanejo omejitve za tovarno dušika v Rušah in za elektropeči v železarnah. Tudi dobave energije Hrvatski so še deloma omejene. sivi in da lahko morebitne prihranke uporabijo za pospeševanje proizvodnje. Za osnutek zveznega proračuna, sestavljen na tej osnovi, so značilni: j a) samostojni dohodki Zveze, izvirajoči iz davka na promet proizvodov, ki ima svoj" vir predvsem v omejitvi potrošnje. Dohodki iz tega davka so torej značilen dohodek skupnosti FLRJ. Dalje dohodki iz tujine, ki tudi lahko pripadejo samo federaciji, ker je tudi dolžna vrniti jih tujini in enotno zvezno 40% obdavčenje dobička vseh gospodarskih podjetij. (O nasprotovanju proporcionalnemu obdavčenju dobička živahno razpravljajo v odborih ^ za gospodarstvo Ljudske skupščine.) In naposled zadolževanje pri Narodni banki za kritje zveznih investicij in ostalih zveznih potreb (rezerve) v breme splošnega investicijskega sklada. Prav ta vrsta dohodkov kaže, da so izdatki federacije, ki jih ne krijemo z rednimi davčnimi dohodki, dodatna obremenitev go-snoelarstva; ti izdatki pomenijo, da jemljemo sredstva iz skladov, namenjenih trajnemu napredku v gospodarstvu. Zato se mora federacija pri vsakem takem posegu v sredstva, namenjena gospodarstvu, zadolžiti, drugače povedano, obvezati, da bo gospodarstvu vrnila izposojena sredstva. Tako je jasno začrtana meja med državnimi dohodki in izdatki, ki v našem sistemu pomenijo gospodarska sredstva. Proračunske izdatke delimo v tri vrste: na j več ji del izdatkov gre za narodno obrambo (164 milijard ali 62%). Mimogrede rečeno, tudi letos v tujem, zlasti informbirojskem tisku, zlorabljajo dejstvo, da je odstotek izdatkov za narodno obrambo v primerjavi s celotnimi izdatki zveznega proračuna tako velik. Ko obravnavajo te podatke, pa zamolče, da bi morali k izdatkom za narodno obrambo, če bi jiih hoteli primerjati s celotnimi proračunskimi izdatki drugih dežel, z zveznim proračunom vred prišteti izdatke proračunov ljudskih republik in vseh ljudskih odborov. Drugi del izdatkov v znesku 65,2 milijarde je namenjen gospodarstvu kot inve-siioije za zaostala področja ali naložbe v posebno važne objekte za nadaljnji razvoj našega gospodarstva kakor tudi za nekatere družbene rezerve. Mnogi se vprašujejo, zakaj so izdatki za gospodarstvo v proračunu tako veliki, ko je jasno izražena težnja, naj bi iz proračuna v glavnem finansirali samo izvengospodarske izdatke. Odgovor je v značaju vseh gospodarskih izdatkov. Investicije so namenjene razvoju nerazvitih področij, ki se brez pomoči federacije ne morejo izmotati iz zaostalosti in ki jih ni moč napotiti na redno bančno pot gospodarskega napredka na temelju kreditov. finansiranja, in sicer s pravico, da svobodneje gospodarijo s sred-To velja za republiki Makedonijo in Crno goro zaradi njune znane splošne zaostalosti, pa tudi za Srbijo, ki ji je potrebna določena pomoč, da bo pospešila svoj razvoj, ker je v prejšnjih letin v novih investicijah razmeroma zaostala. Enakega značaja sta železniška proga# Beograd— Bar ter pristanišči BaT in Ploče. Nekaj podobnega je s Cono B, ki jo federacija že več let podpira, da gospodarsko napreduje. Tudi raziskovalnih del splošnega jugoslovanskega značaja ne moremo finansirati drugače kakor iz zveznega proračuna. Tudi dotacije gospodarstvu, vezane na pogoje gospodarskega poslovanja, ki izvirajo iz stanja na vsem jugoslovanskem trgu, morajo po svojem značaju spadati v zvezne izdatke. Regresi za kmetijstvo, da pospešimo njegov razvoj (da bi bila dostopnejša nabava umetnih gnojil' in strojev), premog za široko potrošnjo, olajšave pri gostinskih storitvah za letni dopust dekuvoev in uslužbencev ter vozne olajšave imajo značaj splošnih ukrepov, ki gredo v breme federacije. Ostali izdatki so administrativnega značaja, namenjeni poslovanju in delu z- ne administracije ter nujno potrebne dotacije za kritje proračunskih primanjkljajev republik Makedonije in Črne gore. Splošni vtis je tak, da so celotni zvezni izdatki veliki in da pomenijo znatno obremenitev gospodarstva. To nedvomno drži, toda tolikšen obseg izdatkov je posledica še zmeraj enake skrbi za zagotovitev narodne obrambe in neodvisnosti naše dežele, našega neenakega in neenakomernega gospodarskega razvoja, zaradi česar mora federacija del presežka dela bolj razvitih področij dajati prek zveznega proračuna na razvoj gospodarsko zaostalih področij. Vsako znižanje teh izdatkov je vezano na spremembo sedanjega političnega položaja na svetu in zagotovitev miroljubnega razvoja, na odstranitev primanjkljaja nerazvitih področij ali na takšno povečanje proizvodnje in narodnega dohodka, ki bi omogočilo, da bi relativni delež zveznih izdatkov nenehoma padal. Rešitev je v enem in drugem. Slovenske železarne daieio še vedno 35% vsesa lekla Velikanska sredstva, ki smo jih zadnja leta vložili v proizvodne naprave naše črne metalurgije, so lani šele deloma prišla do izraza v povečanju proizvodnje, ki se je v primeri s prejšnjimi leti razvijala takole (v tonah): surovo valjano železo jeklo blago 1939 101.000 235.000 151.000 1.949 190.000 401.000 250.000 1952 273.000 442.000 293.000 1953 270.000 515.000 320.000 Proizvodnja surovega železa, ki je že leta 1952 dosegla 2,7-kratai predvojni obseg, se lani ni dvignila in je bila celo za malenkost manjša, to pa predvsem zaradi tega, ker so v vareški železarni iz kalkulattvnih razlogov nekaj časa omejevali proizvodnjo in zavlačevali remontna dela, tako da se j« v tej železarni proizvodnja v primeri s prejšnjim letom zmanjšala za 38 % na 41.000 ton, medtem ko je hkrati jeseniška železarna po rekonstrukciji plavžev dosedla rekordno proizvodnjo 109.000 ton surovega železa (prejšnje leto 94.000 ton) in tako dvignila proizvodnjo v obeh starih plavžih na več kakor dvakratni predvojni obseg. Tudi v Sisku se je proizvodnja surovega železa nekoliko poveča- la od 113.000 na 120.000 ton. Sele letos se obeta znatnejše povečanje naše proizvodnje surovega železa, ko bo začel obratovati prvi orjaški plavž v Zenici (ki bo sam dajal na leto nad 200.000 ton železa), kmalu zatem pa še drugi enako velik plavž. Proizvodnja jekla je lani narasla za 17 % na 515.000 ton. Glavni del tega povečanja odpade na slovenske železarne, ki so konec leta 1952 dobile dve novi Siemens-Martinovi peči in nove elektro peči (Jesenice, Ravne). Svojo proizvodnjo jekla so povečale od 219.000 na 276.000 ton, tako da so v preteklem letu dale 53 % vsega jekla v naši državi. Zeniška železarna, ki je prav tako konec leta 1952 dobila novo Siemens-Martinovo peč, je povečano zmogljivost le v majhnem obsegu izkoristila, kajti njena proizvodnja se je dvignila le od 182.000 na 196.000 ton. Smederevska železarna je dala 43.000 ton, železarna v Sisku pa je šele konec leta pridobila prvo jeklo v novi jeklarni. Posebej Je treba omeniti naglo naraščanje naše proizvodnje plemenitega jekla, ki je lani dosegla v vsej državi 20.300 ton, t. j. sedemkrat več kakor pred vojno. Da ne bo več toliko »bolehanj« naj bi podjetja plačevala dodatni prispevek za socialno zavarovanje Na nedavnem občnem zboru Zavoda za socialno zavarovanje v Beogradu je bilo v poročilu rečeno, da izgube beograjska podjetja in ustanove zaradi bolehanj 5,5 % celotnega števila delovnih dni. Povprečje pa znaša za vso državo približno 4%. Zato je imel ta zavod lani mnogo večje izdatke, kakor bi jih bil smel imeti. Uredba o finansiranju socialnega zavarovanja določa, da se lahko izdatki razen plačevanja rednega prispevka za socialno zavarovanje finansirajo tudi z odmero splošnega in posebnega dodatnega prispevka. Ker pa povečanja izdatkov v Beogradu niso povzročila vsa podjetja in ustanove, marveč samo posamezna, je občni zbor Zavoda za socialno zavarovanje predlagal, naj bi s posebnim odlokom določili, da bi takšna podjetja in ustanove plačevala poseben dodatni prispevek. Poseben prispevek za socialno zavarovanje bi bili dolžni plačevati vsi obvezniki rednega prispevka (podjetja, ustanove in delavnice), o katerih se ugotovi, da so izdatki zaradi bolehanja pri njih zaposlenih zavarovancev preveliki, da pa bi obveznik lahko vplival, da bi jih bilo manj. Za prevelike izdatke se bo smatralo, če odstotek zaradi bolezni zavarovancev izgubi j enih delovnih dni presega 4 °/o celotnega števDa delovnih dni v prejšnjem koledarskem mesecu. Dodatni prispevek je treba plačati, če je to prekoračenje nastalo iz več razlogov. Predvsem če na delovnih mestih niso uveljavljeni potrebni higienski in tehnični zaščitni ukrepi in če zaposleni delavci in uslužbenci zaradi, tega pogosteje zbole ali če je v nasprotju z veljavnimi predpisi odrejeno čezurno delo. Podjetja, ustanove ali delavnice bodo plačevale dodatni prispevek tudi, če niso pravilno razporedile zavarovancev na delovna mesta glede na njihovo zdravstveno stanje. Obveznik bo moral tudi plačati dodatni prispevek, če bi prišlo do prevelikih stroškov zato, ker ni ničesar ukrenil, da prepreči neupravičeno bolehanje, ali če nima urejene evidence, ki zlorabe onemogoča. Postopek za ugotovitev prevelikih izdatkov sproži Zavod za socialno zavarovanje od primera do primera in dejstva bodo ugotavljali z vpogledom in pregledom zavarovancev na mestu. Na zahtevo zavoda bo nepravilnosti v uveljavljanju higienskih zaščitnih ukrepov ugotavljal organ inšpekcije dela, v primeru pritožbe obveznika pa komisija tajništva za ljudsko zdravje in socialno politiko MLO. Nepravil- Pomenimo se že zdaj o letovanju otrok Čeprav je še zima, vendar ne bo prezgodaj začeti misliti na poletna letovanja otrok, saj je treba nič koliko stvari pripraviti, da se bodo v kolonijah dobro imeli. Lansko leto je odšlo v počitniške kolonije iz Slovenije več tisoč otrok. Za okrog 3000 otrok je poskrbela Uprava za počitni- Nesoglasja v prodali obutve Prodajna mreža tovarne »Triglav« onemogoča enakopravne pogoje dobaviteljev Prodajna mreža tovarne čevljev »Triglav« Tržič, ki Ima 83 poslovalnic, ,ie iložlvela v zadnjih letih že več reorganizacij. Junija 1852. leta se Je osamosvojila, ker je tedanji Svet za Industrijo vlade LltS sodil, da predstavlja dotedanja mreža tovarne »Triglav« pravzaprav skupno prodajno organizacijo slovenskih tovarn obutve Toda spomladi lanskega leta se je ta prodajna mreža ponovno pripojila k svojemu matičnemu podjetju, tržlfikl tovarni »Triglav«, vendar prodaja razen Izdelkov matičnega podjetja tudi čevlje drugih tovarn, predvsem »Planike« lz Kranja In »Alpine« lz Žiri. Tovarni »Triglav« pripada levji delež v prometu prodajne mreže, ki je lani ostvarlla 94®/« vse prodaje te tovarne, medtem ko je »Alpini« uspelo ostvarltl preko te mreže 56*/«, »Planiki« pa 52*/« svoje letne prodaje. Odkar Industrija obutve ne more več tako zlahka spravljati svoje proizvodnje v denar, so se začela pojavljati med glavnimi dobavitelji pro- dajne mreže vedno močnejša trenja. Tovarna »Triglav« je urejena za proizvodnjo lahke obutve, »Alpini« bi najbolj ustrezala težka obutev, »Planika« pa Je glede tega nekako na sredi med lahko ln težko obutvijo. Ker pa gre težka obutev v denar le v sezonah in potrebuje zato njena proizvodnja večji kredit, skušata tudi »Alpina« in »Planika« proizvajati več lahke obutve, da bi se Izognili nevšečnostim. s tem pa prihajata v navzkrižje s tovarno »Triglav«, ki ima v prodajni mreži prvo besedo. »Planika« In »Alpina« zahtevata, naj prodajna mreža jemlje člmveč njunih Izdelkov In naj sklepa z njima trdne pogodbe, v nasprotnem primeru pa zahtevata, naj jima »Triglav« Izroči de! poslovalnlo svoje prodajne mreže. Odcepitev prodajne mr^ie pa tovarni »Triglav« ne gre v račun, ker JI je mnogo bolj po volji, da Je prodajna mreža skupna ln da ta mre- , ža prodaja tudi blago drugih podjetij (da se ne bi povečali trgovski I stroški), toda le take Izdelke, ki dopolnjujejo sortlment tovarne »Triglav« In torej tej niso konkurenčni. Prodajna mreža se upira sklepati trdne pogodbe za večmesečne dobave, ker Je spričo položaja na trgu zelo oprezna. Odloča so seveda za člm-lepše In čim cenejše vzorce od kogar. I koli, razen tega pa centrala te mreže, ki je dejansko v tovarrvj »Triglav«, tudi več ali manj cenzurira naročila vsake poslovalnice. Na ta način so »Alpina«, »Planika« In drugi dobavitelji na slabšem, podrejenem položaju glede prodaje svojih Izdelkov. Možnosti, da bi tl dobavitelji prodajali pomembnejše količine blaga mimo te prodajne mreže (ki Ima precejšen monopol v slovenski trgovini b čevlji), recimo v komisiji, pa so razmeroma zelo borne, zato ta problem vedno ostreje sega v njihovo življenjske Interese O prlvlllglranostl tovarne »Triglav« v prodajni mreži govorijo tudi številke. Pri predlanski pocenitvi čevljev v prodajni mreži je Sl'/i pocenitve odpadlo na Izdelke tovarne »Triglav«, čeprav Je ta dobavila mreži le 43,24 */• blaga, na ostalih 56,76 '/• blaga, ld ga Je mreža nabavila v »Alpini« ln pri drugih dobaviteljih, pa Je odpadlo le 49 'U pocenitve. Čevlji tovarne »Triglav« so sc torej pocenili tudi na račun drugih dnbavlicljev. Vse to Jo povzročilo, da so nekateri večji dobavitelji začeli računati s tem, da bi osnovali lastne prodajne mreže. To pa bi po eni strani zahtevalo ogromna investicij ska sredstva zu nove poslovalnice, po drugi strani pa bi se povečali stroški v prodajnih mrežah, predvsem v mreži »Triglav«, ki ne bi bile dovolj izkoriščene. Razumljivo je, da bi tovarne skušale prevaliti večje stroške predvsem na ramena knpeev. Zato 1 so nekateri bolj naklonjeni predlogu, | po katerem naj bi se problem skušal urediti tako, da bi se skupna prodajna mreža osamosvojila. Načeloval naj bi ji, redimo, upravni odbor ali podobno telo, v katerem bi bili enakopravno zastopani vsi dobavitelji, s katerimi bi prodajna mreža sklepala . pogodbe. Na ta nattn bi se zagotovili j enakopravni prodajni pogoji vseh do- , bavlteljev, ki bi uporabljali to skupno prodajno organizacijo. M. Z. 1 ška letovanja pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko, posamezni OLO in MLO so poslali na morje in v klimatske predele okrog 7000 otrok, Zveza borcev pa je poskrbela za počitnice 2100 partizanskim sirotam. I Tudi za letos predvidevamo obsežna poletna letovanja. Ljud-; ski odbori so že planirali potreb- j ne kredite, Republiška uprava za ; počitniška letovanja pa bo s po- j močjo odobrenih proračunskih! sredstev skušala poslati na po-! čitnice večje število otrok iz pa- j sivnih okrajev. Počitniška leto- j vanja otrok niso nekaka začasna' akcija, temveč stalna pomoč za t okrepitev naše mladine. Kjub temu pa so doslej vsako leto zavzele priprave in sama letovanja značaj kampanjske akcije in prav zaradi tega so se iz leta v leto ponavljale napake, za katere bi bilo boljše, da bi jih že odpravili. Organizatorji letovanj se stalno menjavajo. Enkrat prevzame iniciativo socialno skrbstvo, drugič Otroci v vrtcu že težko čakajo zelene pomladi prosveta, zdravstvo itd. Kader se v upravah stalno menjava, zaradi česar se ne izkoristijo dovolj že pridobljene izkušnje pri delu, bledi uspeh tečajev in seminarjev, prav tako nestalno pa je tudi ekonomsko, pedagoško in zdravstveno osebje v letoviščih. Priprave na letovanje hromi tudi to, da so proračunska sredstva odobrena navadno šele aprila, torej takrat, ko bi morali biti načrti letovanja že gotovi. Močno pa pogrešamo tudi širših pobud okrajnih in mestnih ljudskih odborov pri organiziranju letovanj, čeprav naš družbeni razvoj nujno terja pri njih več samostojnosti. Prav zaradi teh nedostatkov se nam je zgodilo, da po osmih letih, odkar organiziramo otroška letovanja, še nimamo nika-kih stalnih počitniških domov ob morju ali v ostalih klimatskih predelih, ki bi bili last Republiške uprave letovanj, medtem ko imajo nekaj zdravstvenih domov ob morju in višinskih predelih le posamezni okrajni in mestni ljudski odbori. Hrvatska republika nas je glede tega močno prehitela, saj ima ob morju več vzorno urejenih otroških domov. V veliko primerih bi si lahko 1 pomagali v času počitnic s tem, da bi namestili otroke v šolah, internatih in domovih, vendar pa se uprave šolskih zgradb običajno tega branijo, ker otroci stavbo in inventar čestokrat poškodujejo. Njihova proračunska sredstva so v resnici prav majhna, da bi prevzeli tako odgovornost, zaradi česar bo skušala Uprava letovanj vsaj delno prispevati za popravilo povzročene škode. Kar se tiče rentabilnost-nega računa moramo reči, da brez pomoči državne dotacije letovanj ne bi mogli organizirati. Vendar pa bi z dobro organizacijo, ki smo jo doslej pogrešali, kakršne pa se moramo oprijeti za bodoča leta, lahko stroške do-1 kaj zmanjšali. nosti glede neupravičenega bolehanja in pomanjkljive r F' ditve zavarovancev na delovna mesta ugotavlja zdravstven misija pri delovnih mestih, inšpekcij dela. Evidenco c lehanji bo kontroliral usluzben Zavoda za socialno ^ovan^ Ce odstotek izgubljenih delo dni zaradi bolezni pri obvezniku zaposlenih preseže dvojn normale, je treba P1^1 P JJj. vek tudi brez komisijske g bo vitve dejstev. Ves postope treba opraviti nujno. iu Odlok o obveznem dodatnega prispevka izda za ljudsko zdravje m soc^xJ^a litiko MLO na predlog izvrs odbora Zavoda za socialn rovanje. V predlogu zavoda ^ razen osnov za prispevek čunana tudi stopnja lOTB** prilagojena tako, da d°^a ek, spevek krije povečani jza ^ povzročen s preveliko ’z§ lovnih dni «radi bolehanja^^ zen tega morajo biti v P jqV_ tudi podatki o izgubljenih nih urah zaradi bolezni ^e. čenem podjetju, ustano ..ko-lavnici ter zapisniki o pr valnem postopku. nredlog. Vse to je za zdaj še prea £ o katerem bodo razpra J , prihodnji seji ,Svete,Sk0 MLO-zdravje in socialno P°M^° d0- ObveznosJt glede PlaSf^ novzro-datnega prispevka pa Jv noVe čila, da bodo Podjetja, ^ in delavnice posvetile ^ zornost higiensko zaščit pom na svojih delovnih™^ pa tudi neupravičenemu hanju zavarovancev. Osnutek drufe*fanekoliko predvideva za letos dJlj0 Irm ctiisko proizvodi ------------------- . TL£?/wi'*,,v predvideva za letos dnjo, manjšo kmetijsko Pr0 realno-kakor je bila lani.To J jgt0 Glede donosa je bilo }a . sfra«i nad povprečjem. Na d'rug utno sedanje možnosti m ,etojo stanje v kmetijstvu n m0Ta-večjih uspehov. Po P vrebiv^' mo za prehrano naSeg„ ,,naonov stva zagotoviti 146 000 vago dfl pšenice in rži. Računaj ,qq.000 je bomo doma pridelali vagonov, ostalo pa uvoz ■ jg. Glede na neugodne P^f0U-senske setve in slabo s agajije tuai oaoor za proizvajalcev. Poslane f,j[t Sazdevski je poudaril, 2t>olj' potrebni ustrezni ukrepi yemti šanje jesenskih posev ' sjanci vprašanju so Pos£?^ anj pž«' precej pozornosti \irn vei ie nice bomo pridelali, ten p0. bomo morali deViz, k’ menilo nove izdarlf j^je nam jih že tako Prx ka setcV Čeprav je bila jese jeta, lani boljša kakor PreK vV^\' sta suša in mraz zelo Ri- vala na posevke, m »stro-hovo stanje nezadov ^ jpoO kovnjaki pravijo, da. J p0Sg-tisoč ha s pšenico trn J ’vica janega polja ma dnega vre' utrpela zaradi neug°%eV te9a mena škodo. Za u ^up joO položaja se pripev1} njo & vagonov j are P^eru - n0jve' lahko spomladi POSVallnegaPo' 100.000 ha najbolj °QroZ di sej Ija. Naši kmetje pa ner aSanJe’ jaro pšenico. Zato ) sejali- ali bi vso to vt Pa tudi če bi P®* J b- oStfl 100.000 ha z jaro Pše™ aroŽ^eg lo še zmeraj mnogo on agf0-polja. Potrebni bi bili { po-tehnični ukrepi, med vl(0v, sebna nega jesenskih P, p0seb posipanje umetnin 9'J hTana™n na skrb za va^anjfreve bi 10 L. itd. Te tehnične ukrep ogrote porabili na 10 do mnenju „ nega polja. To bi P nenilo, katerih p^Innceu Senice tS ’ povečanj? ’delK u joO.000 kakor če P,0SČL 150-00° , .j Pridelali bi kaki vredJl0Stt pšenice v pribhžn milijarde. je zna Uspeh teh ukreP ■ {n po’’71^ odvisen od sodelova ^egniti ljudskih odborov P™nstv%: bilo treba tudi ra** " , P ° ustanove, ki se ufc«™ drvjt^ učevanjem ’ mn0Ztf1n agronomov in nekater^ g organizacije. RazJ?. za gosV0^ 9. vprašanju v 0<^°jaicev )e . &o stvo Zbora Pr0,z zorllo, fcito-kakor koristno °P ~ ^0go . lahko naši skupnos:U pg£;c0v‘c ristilo. „ nredI°Se Seja odbora z« P in pritožbe L d,0ge Predsednik odbora^ zbo* in pritožbe RfPf^Js> S£e Ljudske skupščine oboto, v cal 2. sejo odbora m l0. urig Sslop?uULiudske v Ljubljani »» ^ Ljudske skup Medtem ko Nekateri so mnenja, da bi obstoj take organizacije samo cepil moči in kompliciral poslovanje Po snrp;r+‘ ™ »e že nekaj dni skeea te uredbe konec lan-PredstnT- i • se9^a^i v Ljubljani republiških tr- in »glasn« -V Ju£°s,la'viji aojno rvvH.uk ^ ’ ustanovitev zWnic T„t f veze trgovinskih tudi že j^g sl£ml? in so izvolili iadostrii^h*111 <^bor’ 80 mnenja trebe S podjetij glede poljske ‘f“°V?tve Zvezne indu- ? 10 ne samo* v^i preoeJ. deljena, tudi v «3?? T Sloveniji, marveč ,J brb>Ji m Hrmteki. 1®«njenaT'lS^a so zdaj Skit zWn • rfPubliiških trgcvvin-m. “o “»taja publišk.i ’ izstopijo iz re- v Zvezno IS™? > včlanijo Pa nar *!^ j*ko zbornico, n«-J ostanejo člani obeh U^ELJ Nedavno objavljena uredba o združevanju gospodarskih organizacij določa, da se poleg Zvezne zunanjetrgovinske zbornice z obveznim članstvom ustanovi za vse območje Jugoslavije še Zvezna industrijska zbornica Jugoslavije s fakultativnim članstvom, medtem ko se zbornice drugih gospodarskih panog lahko združijo v zveze zbornic za vso državo. V Zvezno industrijsko zbornico Jugoslavije pa se po uredbi lahko včlanijo industrijska in druga proizvajalna podjetja kakor tudi strokovna združenja teh podjetij. organizacij dn po vrhu še morebitne strokovne združbe za napredek svoje stroike oziroma panoge. Ker bo 17. t. m. v Beogradu ustamovni občni zbor nove Zvezne industrijske zbornice, so se predstavniki posameznih indu- EGA SISTEMA AVLJANJE oospodarsk Prve izkušnje ^jema w ilh i^Podarst^^o ^ narodno lokalnih^? 0(1 republi-‘fP°daS^ javnih organov, ?c ® drusih rganizacij, zbor-? P°iasnilf^;’ v katerih prosijo *fi££“?e8a sistema, kterth pridSf’ d.a je glede ne-n° se an8taJ nrno- 550v namreč Novlh Pred' ffaeom tn rL L nismo dovolj samo manj! K^tere v^HSan] Pa kaže na na * novih Predpi- ŠS vskladenost ^ gre P^Pisi. Pred- * P°droiia ^P^robnosti, -lasti I%v. ^ ^ganizacijskih pred- 5*. dobre sSanja. ^5° tudi liin* 30 se skr«inOVih Prepisov- 2?» obra^ff6 Možnosti raz-fospodar- orcr posaJ Možnosti, da lofJ^Je v izr^nogOSP?dai'ske fem; ^odku o skup- Pfjv^eii in n! ^0aP°darskih or-doslej cug°Yi razdelitvi je pjJ^^ave samo pri ^teacij ^^ gospodarskih Prižla v r!^.3e let0’ Za BosT*LPredpisov ^avo uporaba 'Jaa* Pri ^tih 4itt v ; ^ se npganizacijah, ki Ko ^vk]: xtrditev ,nizacije podprle ’ Aovi\nne more3° S]0,,a ,oddelka Slstem«. Iz po-pa7e » dohodke LR ^ v da ^po- pri ^vnem ?I]e v tei republi-^rabHnstir3° v^č težav Po ga sistenva^mentov gosp°- SfclSSV »do- % 0 Poetih ,grada izkazuje njih ŽPdietij 1Rp^anov industrij-sefi ^ Podjetii nttg^b0- Nadalj- ^nska neea Jv?' jbi moglo do- & v višmi iz Klin n°beni v» em niso na-li£podj^* analiz, koliko so jeti; ^ bil niax^rn’ niti ne> ko_ V «^Sklad teh pod-2vezni fe? let^- 111 Jlnančni inšpektorji so na terenu pregledali več planov podjetij. Tovarne usnja trdijo, da se ne bodo mogle vključiti v novi sistem zaradi podražitve surovin. Tudi tovarne mila trdijo isto, keir so večino surovin dobivale iz pomoči. V rafineriji nafte na Reki, v tovami »Rade Kohčar« v Zagrebu in v tobačni tovami v Skoplju so inšpektorji za analizo podatkov ugotovili, da bodo ta podjetja lahko obratovala v okviru novih instrumentov. Pa tudi ta podjetja se v glavnem pritožujejo na podražitev surovin, toda njihove pritožbe so neupravičene. Tobačna tovarna pravi, da je podjetje vojnih invalidov, ki ima v rokah glavni del nadrobne prodaje tobaka, in zahteva povečanje rabata od 6 na 12 %, češ da so se zvišale tudi najemnine in podobno. Človek pa dobi vtis, da nastaja v tej tovami tekmovanje v smislu ugodnejših pogojev, ki jih nudi trafikantom, brez sleherne gospodarske utemeljitve, marveč samo z namenom, da bi razširila trg. Slišati je bilo tudi ugovore in pripombe proti razdelitvi doseženega dobička v gospodarskih organizacijah. Smisel pripomb je v tem, da bodo morale gospodarske organizacije zaradi znatnega deleža federacije in republik pri razdelitvi dobička dosegati večji dobiček, če bodo hotele doseči povprečni plačni sklad, kar bo po kalkulaciji posameznih podjetij povzročilo tudi začasno podražitev nekaterih izdelkov Nekateri organi ljudske oblasti čakajo, kdaj bo dokončno določen delež republik in ljudskih odborov v davku na promet. Ti organi žele, da bi naknadne analize dejansko porabili za povečanje sredstev, ki bi jih imeli na razpolago v letu 1954. Podoben je bil položaj ob cenitvi realnosti in stopnje akumulacije skladov za leto 1953, ko so po zveznih organih določene stopnje ocenjevali nižji organi oblasti kot nerealno visoke, pozneje pa so ljudski odbori določili višje stopnje in dosegli znatne presežke. V prihodnjih številkah našega časnika bomo objavili pripombe o drugih uredbah in vprašanjih, ki nastajajo v zvezi z njihov'm uveljavljanjem. 8 K. sirijskih strok začeli dogovarjati o tem, ali naj se včlanijo v to novo zbornico in kako. Na pobudo nekaterih predstavnikov kemične industrije Slovenije je bil pretekli teden sklioan takšen sestanek odseka za kemično stroko pri Trgovinski zbornici za Slovenijo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, ali imajo podjetja sploh namen postati člani Zvezne industrijske zbornice, ali ne, in če se hočejo včlaniti, ali naj se včlanijo neposredno kot individualni člani ali pa naj prej ustanove strokovno združbo kemične industrije za Slovenijo, ki bi se potem včlanile v Zvezno industrijsko zbornico. Po daljšem razpravljanju so navzoči zastopniki kemične industrije izrazili mnenje, da Trgovinska zbornica za Slovenijo zadovoljivo posluje in nimajo povoda zapostaviti to organizacijo v korist Zvezne industrijske zbornice. Soglasni so bili v tem, da poleg Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije ni potrebna še posebna Zvezna industrijska zbornica, ker bi obstoj take organizacije samo cepil' moči in kom-pliciral poslovanje. Hkrati so ugotovili, da bi bilo koristno, da bi Trgovinska zbornica za Slovenijo tildi v svojem nazivu dala rili potrebo večje koordinacije j med tistimi industrijskimi veja- ! mi, ki proizvajajo surovine, in ' drugimi industrijskimi vejami, ki! predelujejo te surovine, zlasti če j gre za surovine,ki se tudi izva- ' žajo. Člani odseka za tehnično stro- i ko (kovinska in strojna industri- j ja) po večini tudi niso navdušeni j za ustanovitev Zvezne industrij-1 ske zbornice. Sploh so mnogi1 mnenja, da se vsa skupna vpra- 1 sanja laihko rešujejo v okviru 1 Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije, pri čemer bi bilo tudi bolje varovano federativno načelo. Gre pa tudi za vprašanje dvojnega članstva v Zvezni industrijski zbornici in republiški trgovinski zbornici ter dvojnih prispevkov za vzdrževanje teh organizacij, ki se ravnajo po velikosti podjetja. Tako je jeseniška železarna sporočila republiški Trgovinski zbornici, da odpoveduje članstvo, ker se bo včlanila v Zvezno industrijsko zbornico. Z enako motivacijo sta izstopili predilnica in tkalnica v Tržiču ter tovarna Metka v Celju, medtem ko bodo druga večja tekstilna podjetja, kolikor se bodo včlanila v Zvezno industrijsko zbornico, obdržala članstvo pri republiški zbornici. Enako bodo obdržala to članstvo podjetja lesne in usnjarske stroke. Kmalu bo konec zime in tedaj bodo spet polno zaživeli naši lepi letoviški kraji. Na sliki: Skadarsko jezero UREDBA O USODNOSTIH ZALETNI ODDIH bo v kratkem objavljena Medtem ko so ugodnosti za prevoz poudarka dejstvu, da ta organi- z železnico in drugimi prevoznimi zacija združuje poleg trgovinskih i tistem obseguTako? tudi industrijska podjetja. Nada- i v okviru ugodnosti za letni oddih lje bi bilo priporočljivo dopolniti i bistvene spremembe. Od vseh pred-notranjo organizacijo te zbornice ogov> kl 80 nastali v številnih raz- tako, da bi zagotovila zastopanje industrijskih članov tudi v strokovnem pogledu, kolikor posamezne industrijske stroke ne bodo za obravnavanje svojih po- pravah, sta bili izdelani dve možnosti za ugodnosti koristnikov letnega oddiha. Prvi predlog se zavzema za dajanje pomoči oziroma regresa gostinstvu, in sicer tako, da bi izplačalo denarne pomoči opravljala blagajna podjetja oziroma ustanove za svoje Bd>niJ Sa^eKr US,taTVi,e Sk“p- 1 nejSemu'obraifuni^ifapodlagi“ustrez-ne ZuTUZDe. IMaposiecL SO pouda- I nega potrdila o trajanju bivanja v V Turistični zvezi Jugoslavije i lahko okrepila turistični promet računajo, da bo prišla letos k z večjim številom novih motor- nam približno polovica več tujih letoviščarjev kakor lani, ko jih je bilo 240.000. Tako bi naš turizem prekosil v turističnem oziru doslej najboljše leto 1938, ko je obiskalo našo državo 270.000 tujcev. Lani jih je bilo največ iz Nemčije, in sicer kakih 55.000, Jz Avstrije približno 40.000, Iz Anglije 30.000, iz Francije 19.000, iz ZDA pa 18.000. Lani se je v naših turističnih krajih mudilo nad 300.000 domačih in tujih letoviščarjev ali trikrat več kakor leta 1939. »Vse prizadevanje Turistične zveze Jugoslavije«, je rekel njen predsednik dr. Marjan Brecelj sodelavcu »Jugopressa«, »gre za tem, da ustvarimo čim boljše pogoje za čim večji obisk naših turističnih krajev. Zveza vsestransko upošteva potrebe domačih in tujih letoviščarjev in letos bo nih vadi in dvemi potniškimi le' tali, kupiti pa namerava tudi ladjo. Zveza ima predstavnike v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angliji, skandinavskih deželah in ZDA. Za Jugoslavijo se zelo zanimajo ljudje v deželah Bližnjega vzhoda. Zato bo naša Zveza v Siriji In Libanonu v kratkem organizirala turistične razstave.« Glede olajšav za letni dopust je dr. Brecelj rekel, da so tudi letos predlagali, naj bi veljale olajšave za koristnike letnega dopusta. S spremembo sistema uporabe teh olajšav bomo po mnenju strokovnjakov dosegli znatno znižanje cen v gostinstvu, ki so ponekod za domače letoviščarje še zmeraj visoke. Letos namerava Turistična zveza organizirati tudi več počitniških taborišč, v katerih so cene znatno nižje kakor v hotelih. gostinskem podjetju. Po tem predlogu bi omenjena biagajna ustrezni znesek regresirala preko pristojne podružnice Narodne banke. Drugi predlog pa predlaga neposredni obračun gostinskega podjetja s podružnico NB na podlagi ustreznih kuponov potrdila, ki ga bo izdala plačilna blagajna. V tem primeru mora seveda gostinsko podjetje vsakih 10 dni izvršiti ustrezne obračune s podružnico Narodne banke. Osnutek uredbe predvideva, da imajo do navedenih ugodnosti pravico vsi delavci in uslužbenci državnih podjetij z delovnim stažem 11 mesecev. Pri tem so upoštevani uslužbenci in delavci družbenih organizacij in državnih ustanov, kakor tudi delavci in uslužbenci, zaposleni pri privatnih delodajalcih, pripadniki JLA in LSI, osebni in rodbinski upokojenci, otroci padlih borcev in žrtve fašističnega divjanja ter otroci, ki zanje starši ali druge osebe prejemajo otroški dodatek. Osnutek s tem zožuje število koristnikov, ker so izvzeti študenti, pa tudi vprašanje, ali naj bi imeli pravico do teh ugodnosti nekateri svobodni poklici (odvetniki, člani odvetniških zbornic, člani verskih združenj, poklicni umetniki in književniki — torej vsi člani tistih organizacij, ki imajo z državnimi socialnimi organi pogodbe za socialno zavarovanje) še ni rešeno. Osnutek uredbe ni upošteval študentov visokih šol zato, da di se poživelo delo počitniških zvez, ki so dolžne skrbeti za poučna potovanja in oddih študentske mladine. Pomembna je tudi novost, da sc ugodnosti razširjajo na otroke padlih borcev in žrtve fašističnega terorja. Tudi glede možnosti koriščenja ugodnosti predvideva osnutek uredbe neke novosti. Poleg bivanja v pri- sezoni pa 200 din, če se koristijo vse penzionske usluge. V nasprotnem primeru pa naj bi bile ugodnosti za dnevno prehrano v pred in po sezoni po 200 din in v glavni sezoni po 120 dinarjev. S tem se dejansko zmanjšujejo ugodnosti iz prejšnjih let od 40 do 60 odstotkov oziroma 48 odstotkov, hkrati pa se razširja možnost uporabe teh ugodnosti, kar posebno velja za krožna potovanja s parnik]. V zvezi z objavljenimi osnutki predvidene uredbe o ugodnostih v gostinstvu za delavce in uslužbence pri letnem oddihu bi bilo najbolje izbrati tisti predlog glede obračuna teh ugodnosti, ki omogoča neposredno kontrolo samih članov kolektiva. Res, da drugi predlog zahteva pri obračunu manj dela. Vendar bi nedvomno taka kontrola kolektiva pomenila tisto, kar je v preteklosti manjkalo. Odkrivala bi vse tiste, ki bi hoteli izigravati pomemben prispevek skupnosti delovnim ljudem in se z njimi materialno okoriščati. M. C. Odlok Zveznega izvršnega sveta Zvezni izvršni svet je izdal odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zaključkih poslovanja po proračunih in skladih za leto 1953 in o prehodu v leto 1954. Po tem odloku se točka 1. odstavka pet odloka o zaključkih poslovanja po proračunih in skladih za leto 1953 in o prehodu v leto 1954 (Službeni list FLRJ« št. 52/53) spremeni in se glasi: »Prvič, gospodarske organizacije, Si°h7kbortSlaveUa^h igodnostrtuar^ | ki ^ajo po veljavnih predpisih mestih,. ki so namenjene za tabore- pravico do regresa lz leta 1953, nje, v organiziranih taboriških sre-1 lahko zahtevajo za regres vložek rl;*Xke, Si 5 'T'"1*''* 5&VS - aln h naša jav- 18 d°sežene uspehe, na Ponosni, kakor "«11 Nem ' Med U8pehi *S,>i3sko ^L?ČJu 2ado8tuje orne. *onf6re*3*0 Naracijo in N Pridobu, ™ t™h v juliju- »vet« mo Priznanje V iavuosti. Bal- D&kt S,*"* izmedJe > POStaI na drugl , aVnlh ln etalnil> CS1 la „ ^ 811 “a svetu. S ® sodelavci te H«* *aatn»l dne Politike« go- ^ DaprBdku tudi na )%B?'turi>ega inrSkCKa’ trK°vin8ko-”> * tani,V” um°tnižkega sode. ter ® obrambo Grčije —aistaba vojaS! potek razgovore, j© že odprl <■ »- -v VUUii V 05 pL r,MdJ' oodelova-* a*varn Poudarja, da 1« Varn°st Pred enakim je jo* svojo važno vlogo v zbližajiju treh dežel, marveč je tudi osvetlila in poudarila vse njihove ostale skupne koristi. To je dalo sporazumu širšo, čvrstejšo 'n trajnejšo podlago, plodnejšo smer, bogatejše možnosti in perspektive. Grški zunanji minister Stefano-pulos poudarja enako ieljo treh dežel, da ohranijo mir, in poudarja, da trojni pakt ni bil vsiljen od zgoraj, marveč da je nastal iz gloloke volje narodov treh dežel in enakosti naših koristi. Tudi turški zunanji minister Kopriilil poudarja geopolitično realnost državnikov t- \ dežel in skupne koristi, bi so privedle do zagotovitve skupnih ln ennkih idealov miru. Posebno pozornost vzbujajo mnenja o bodočem razvoju trojnega sodelovanja. Minister Stefanopulos pravi, da »bomo storili vse, da v celoti izpolnimo obveznosti in naloge, da razširimo naše sodelovanje na vseh področjih... tudi 'alogo, da <" n-bolj okrepimo vsestranske vezi, ki nas združujejo, celo do popolne združitve«. Turški zunanji minister izraža upanje glede povezovanja balkanskega pakta balkansko pogodbo ln se pri tem sMlouje na nedeljivost miru In iosti. Koča Popovič opira svoje zaupanje v bodoči razvoj trojnega sodelovanja predvsem na dosežene uspehe. Po njegovem mnenju je treba neposrednim koristim v skladu s trajnimi pripisati, da je trojni sporazum in njegov razvoj v določenem smislu neodvisen od »slučajnih« tekočih sprememb v mi> V.a-rodnih stikih. Se več, združena obrambna sila in širina skupnih koristi, na katerih pogodba sloni, jo delata močno orodje za konstruktivno vplivanje na mednarodne odnose. Ta bogata izmenjava mnenj do-kazuje, kako potreben in koristen je balkanski sporazum takšen, kakršen je, s svojim duhom in načeli: enakopravnosti in popolne ohranitve neodvisnosti vsake izmed treh dežel, ne glede na njihov različen notranji red. Balkanski pakt je v celoti opra- vičil upanje in povsem razumljiva je odločnost, da se Lo sodelovanje med tremi deželami poglobilo, kar je hkrati najboljši odgovor vsem tistim, ki jim je to sodelovanje trn v peti. V. Teslič DOPIS IZ ATEN z investicijskimi načrti (Posebej za »Borbo«) Atene, 16. februarja Kje in kako najti finančna sredstva za izpolnitev dolgoročnega investicijskega programa — to je poglavitno vprašanje, s katerim se že dlje ukvarja Papago-sova vlada. Načrte imajo, dobili so industrijske kredite od Francije, Zahodne Nemčije in Italije (kakih 90 milijonov dolarjev), v državnem proračunu so določili sredstva za zaključek začetnih del. Toda potrebni so jim veliki zneski v domači valuti; tuje in domače kapitaliste iščejo, ki bi vložili lastna sredstva v graditev predvidenih objektov "(tovarne aluminija, kavstične sode, duši- i kovih gnojil, dalje naftne rafinerije in električne centrale). Čeprav je Papagosova vlada izdala zelo ugoden zakon o poroštvih za tuje investicije — ki določa, da lahko letno v devizah izvoziš 12 % dobička in 10 % uvoženega osnovnega kapitala, mC l* « j Pogled na otok Kreto, ki je Imel v stari in novejši grški zgodovini pomembno vlogo dala pa je tudi poroštvo pred nacionalizacijo — vendar je odziv tujih kapitalistov neznaten. Niti domači kapitalisti niso doslej pokazali pripravljenosti vlagati v dolgoročne investicije, ker več zaslužijo s privatnimi kratkoročnimi posojili, katerih obresti znašajo tudi do 40 %. To ne pomeni, da nasprotujejo domači industrije! in finančniki dolgoročnim investicijam sploh. Ne žele samo vlagati lastnega denarja, marveč posojila, dobljena od države. Doslej so v te namene večidel uporabljali sklad ameriške pomoči v drahmah, ki pa je zdaj izčrpan. Potemtakem je glavno vprašanje, kje dobiti v prihodnjih nekaj letih 2700 milijard drahem. Spričo teh težav praktično še niso začeli izpolnjevati dolgoročnega investicijskega programa. Toda tudi letošnja investicijska dela — dograditev začetih objektov — niso napredovala iz istih vzrokov — ker niso imeli drahem. V prvih šestih mesecih 1053-54 niso ustvarili več ko 25 % predvidenih del. Vlada je z nedavnim zvišanjem plač in pokojnin za 13 % obremenila proračun z novimi izdatki, ne da bi pri tem problem rešila, saj so cene močno skočile (na veliko za 30 %, pri živilih pa za 50%). V takšnem položaju vladni časniki v zadnjih dneh vztrajno zahtevajo naj bi zmanjšali vojaške izdatke, ki znašajo več kot polovico proračunskih dohodkov. Avramovi6 razprava o problemih ZALOŽNIŠTVA Kako razširiti knjige med ljudstvo Vse jugoslovanske založbe imajo na zalogi za 3 milijarde din knjig, slovenske pa za 300 milijonov din ,H„„DlrekKtor Držilvne založbe Ivan Bratko Je za »Ljudsko pra-mfrfi ? °* naplsal naslednji članek, v katerem je povzel glavne .S*2Jega /ovora na konferenci predstavnikov slovenskega tiska, založb in časopisnih podjetij. ki so jih ljudje že prebrali, norih pa ne dobivajo. Če upoštevamo dejstvo, da naš kmet in zlasti delavec pretežno ne kupujeta knjig, temveč si jih izposojata domači knjižnici, potem vidimo, kakšno škodo nam povzroča zanemarjanje naših krajevnih knjižnic. Podoben je položaj šolskih knjižnic, knjižnic »Svobod«, nekaterih okrajnih knjižnic in celo nekaterih študijskih knjižnic. V diskusiji je osnutek zakona o naših knjižnicah po občinah, po katerem bi občine obvezno ao-tirale svoje knjižnice. Lani poleti je Izvršni svet FLRJ izdal priporočilo okrajnim ljudskim odborom, naj v svojih proračunih določijo dotacije za knjižnice. Po podatkih, s katerimi razpolaga Ljudska prosveta, se kljub temu priporočilu stanje ni bistveno popravilo. Predlog zakona o ljudskih knjižnicah je izšel iz vrst Ljudske prosvete Slovenije in bi ga naj sprejela Ljudska skupščina LRS. Naslednji ukrep, ki naj bi pri- „ Ko obravnavamo probleme naših grafičnih, časopisnih in založniških podjetij, si je treba biti na jasnem, da je to v veliki meri enoten problem. Težiti je treba za tem, da najdemo skupno rešitev in da se niti knjige niti časopisi ne bi podražili, kar bi povzročilo ponoven padec naročnikov časopisov in kupcev knjig. Stanje zalog pri založbah je znašalo v Sloveniji dne 1. januarja letošnjega leta okrog 300 milijonov d1!n, stanje zalog v vsej Jugoslaviji pa okrog 3 milijarde, dinarjev. Te številke jasno kažejo, da so zaloge knjig previsoke ter da bi se z eventualno podražitvijo še povečale. Po drugi strani pa vemo, da našemu delavstvu in ljuds'-’u močno primanjkuje knjig. Pomanjkanje knjig je zlasti občutno po vsem našem podeželju, v Slovenskem Primorju pa še posebno. Prav tako primanjkuje knjig knjižnicam, ki so v izredno težkem položaju in ki najbrže predstavljajo najslabši člen v celotni verigi naše kulturno politične dejavnosti. Po podatkih Ljudske prosvete imamo v Sloveniji okrog 340 občinskih knjižnic. Te knjižnice že dve leti niso dobile nobenega kredita od občinskih odborov. Na zalogi imajo samo stare knjige, Tretji ukrep so subvencije. Lani je naše založništvo dobilo 75 milijonov subvencij. Subvencija je dejansko regres na knjigo, ki poceni najbolj potrebne knjige. V praksi so v sedanjih prilikah subvencije mnogo pomenile, zlasti za znanstveno knji-| go, za univerzitetni tisk, za mar-k razširitvi knjige med1 ksistično knjigo in deloma za . je pocenitev knjig na j šolsko knjigo. Subvencije so bile skladišču in formiranje knjižnih v Sloveniji višje kot v drugih zbirk p0_ dokaj nižjih cenah. To republikah, kar je tudi naravno založbe že delajo. Za novo leto z ozirom na položaj majhnega, sta dve ljubljanski založbi pro- a kulturno razvitega naroua. i- u0 0g takih zbirk po Dokler ne moremo računati na nižjih cenah. kako bistveno izboljšanje polo- 0 ljubiteljih slovenske knjige Cernu na konferencah in sestankih v delavskih svetih in zadrugah ter v množičnih organizacijah ne spregovorimo o knjigah in revijah? Radi ugotavljamo, da naši 1 ju- , morali agitirati zanje. Žalostno ?je. premalo bero knjige in revije. J je, če poznaš funkcionarja, ki vse •Nekateri trdijo, da so predrage, j leto ni prebral leposlovne knjige, kar precej tudi drži, čeprav se delavci in kmetje zanimajo zanje. Miško Kranjec navaja v »Socialistični misli«, da niti kulturno-prosvetna društva niti ljudje, ki imajo dobre mesečne plače, direktorji, upravniki in višji uradniki, ne naročajo knjig in revij. Kaiko začeti in kaj storiti, da bodo knjige, predvsem slovenskih pisateljev in pesnikov, kakor tudi naše revije šle v večji nakladi med slovenski narod, v tovarne, med kmete in izobražence? Nekateri delavci in kmetje pravijo, da imamo preveč prevodne literature in da je potisnjena v stran slovenska knjiga. Tudi dnevni tisk premalo skrbi, da bi čim bolj populariziral delo slovenskih piscev. Mislim, da bi sindikat moral biti tisti, ki bi živo agitiral in pridobival naročnike za slovenske revije ter da bi morali na sindikalnih sestankih in zasedanjih delavskih svetov razpravljati tudi o tem. Če v naših tovarnah, v naših sindikatih ne borno agitirali za knjige in revije, tudi uspeha ne bo. Drži pa, da bi morali biti direktorji, upravniki, sindikalni, partijski, oblastni in drugi funkcionarji ljubitelji in naročniki knjig in revij pa tudi sami bi Včeraj je bila seja Glavnega odbora Prešernove družbe Ljubljana, 16. februarja. Danes dopoldne je bila seja Glavnega odbora Prešernove družbe. Na dnevnem redu je bilo tajniško poročilo, ki ga je podal Srečko Dimeč, ter razprava o njem. Prešernova družba je v prvem letu svojega delovanja dosegla lepe uspehe, danes šteje skoraj 42.000 članov, od teh skoraj tri četrtine v mestih in delavskih centrih, medtem ko na podeželju, med kmečkim prebivalstvom še ni mogla zabeležiti večjih uspehov. Sodeč po odmevu na terenu, je bila prva knjižna zbirka ugodno sprejeta, posebno Kosmačev »Pomladni dan«, ter poljudnoznanstvena knjižica »Skrivnosti atoma«. Knjižni program za prihodnje leto je bil že objavljen, vendar je tajništvo mnenja — in disku- sija je to potrdila — da bi bilo treba vnesti nekatere korekture, bičič je bila danes izvoljena da bi n. pr. namesto Balzaca, ki tovarišica Zorka Peršič. zajema svojo snov iz meščanskega življenja, prevedli morda kako delo iz kmečkega ali delavskega življenja. Nekateri člani so bili mnenja, da bi bilo vendarle bolje dati vso prednost domačim delom, pa čeprav bi bili ti — kot je bilo v letošnjem primeru — ponatisi iz revije. Prešernova družba bo poskusila in — če bo uspelo — redno izdajala tudi posebne publikacije, kot prvo namerava izdati Travnovo »Belo rožo«. Na današnji seji je bila izvoljena tudi žirija za ocenjevanje rokopisov in sestavljanje knjižnih programov. V tajništvo, ki ga sestavljajo Boris Ziherl, predsednik; Miško Kranjec, podpredsednik; Srečko Dimeč, tajnik; Tone Fajfar, blagajnik ter člani Alenka Gerlovič, Rudi Jan-huba, Roza Mencin in Josip Riše žaja na knjižnem trgu, bodo subvencije še vedno važen činitelj in važna pomoč pri izdajanju knjig. Naslednje mere, ki bi bile potrebne za izboljšanje položaja, je status založniških podjetij. Pred nekaj leti so mnogi pojmovali založniška podjetja kot gospodarska podjetja, ki se v ničemer ne razlikujejo od drugih gospodarskih podjetij. Predpisi za druga podjetja so veljali popolnoma togo tudi zanje. V d-njem letu se je položaj močno izboljšal. Za založniška podjetja so že v uredbah o gospodarstvu cesto predvidene posebne določbe, ki upoštevajo njihovo specifičnost, namreč to, da niso samo gospodarska podjetja, emveč hkrati kulturne ustanove (v družbeno političnem pogledu). Določena je tudi nižja 2-odstotna obrestna mera za založniška podjetja. Se vedno pa ni rešen probk.n koeficienta obračanja, ki pri naložbah naravno ne more biti tak, kakor pri podjetjih, ki svoje blago naravno v teku leta večkrat obrnejo. Potrebni so poleg kratkoročnih in sezonskih kreditov tudi dolgoročni krediti za standardna dela in sploh taka dela, ki se tiskajo redkokdaj in se prodajajo normalno mnogo let. To velja za klasike marksizma, za zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, za dela klasične literature sploh in deloma tudi za šolske knjige. Končno je zadnji ukrep za zmanjšanje zalog in plasman knjig pocenitev novih knjig, ali pa vsaj ohranitev njihove dosedanje cene. To pa ni več samo problem založb, temveč v prvi vrsti problem razvoja v naših grafičnih podjetjih, v papirni industriji in v gospodarstvu sploh. Ko sem pred 27 leti začel delati v tovarni, je bil sindikalni funkcionar-socialist tisti, ki je neutrudno delal in agitiral za knjige. Tedaj je 90% delavcev v našem obratu prebiralo knjige in so hm naročniki delavske revije. Revija »Obzornik« pa bi morala najti pot v prosvetna društva. Učitelji in profesorji na vasi bi morali biti glavni pionirji »Obzornika« in dobre slovenske knjige. Agitatorji bi se morali zglasiti tudi pri vodstvih splošnih kmetijskih zadrug in njihovih trgovskih poslovalnicah. Tudi tu imamo sklade za prosveto. Na sejah upravnih odborov pa bi lahko spregovorili tudi o vsebini najnovejših revij in knjig. Tudi družbene organizacije, mladinska, gasilska, ženska telovadna društva bi morala skrbeti za to, da bi šle knjige in časopisi čimbolj v promet. Koliko imamo raznih konferenc, predavanj, sestankov, zborovanj, tečajev! Povsod bi se morali najti prosvetni delavci, ki bi agitirali za naše knjige. Posebno »Svobode« in* vse javne knjižnice bi morale biti naročniki »Socialistične misli« in »Obzornika«. Slovenske klasike in sodobne slovenske pisatelje bi morali poznati in prebirati vsi ljudje v naši deželi. Ni dovolj, da govorimo na raznih sestankih, bodisi Zveze komunistov ali Socialistične zveze, bodisi sindikalnih ali sestankih ZB, naj bodo člani »prosvetno razgibani«, in naj _ ______________________ prebirajo leposlovne knjige. Po- nimiv 'in da je dobro"ur"ejev~a*n *dru- trebno je tuch spregovorit^ o pi- žinski list. In verz »Al’ bo kal po- ..a gnalo seme« se mi idi v toliko pri- meren, v kolikor se Se vodno lahko vprašujemo, ali Lo Obzornik uspel prodreti tudi v stanovanja nagega delavca, kmeta in poliaobraženca. Uvodoma je zastopan Mižko Kranjec s Črtico »OdSol je človek* Po prepričljivosti svojega izraza in edinstveni <3 ?» cepciji so presenetljiv pojav grafike Franceta mtii ■ vSgbi’l,> se je zanimal za vaško življenje v njegovi grobi re.. , noveft. kakršna je skupina »Zemlja*. Zadnja leta pa ]e P ^ovenije- v narodnega motiva v karnevalskih običajih dela no(ranjo maskah »Kurentov*, polnih bodic in zbadljivk, tzrac ■ va je družbeno človeško dramo. Hodeč po tej poti Mpr]’ (ajco & drugih slikah ohranil te čudne oblike kurentskih^jru^ sjrafiu, so predmeti in ljudje dobili izraz podzavestne gro ^ gazelo podoben nadrealizmu. Podobna občutja v™im0 kg je P*1 terih čelčevih bakrorezih (»Koren«, »Petelin«), vtem nt uun,ruT^^iri S/Cm** Mirjani Mihač pod plaščem intimnega sobnega vzau ? ^ujenn»: dnu presenetljiva in obupna vsebina, ob katen se ^ „ p0 tej kaj počenjajo in zakaj nas gledajo ti obrazi okrog - v-lZual^° poti se nadrealističen občutek nelagodnosti preplet j^ihel^e poezijo narave. (A. Celebonovič.) Objavljena grafika J »Interijer«. J „AL’ BO KAL POGNALO SEME (l (»Obzornik«, štev. 1, letnik II.) Prešernov verz »Al* bo kal po-1 Čeprav go zgodba odigrava nekje v gnalo seme«, s katerim uredništvo I Prekmurju, hi se prav taka ali po-Obzornika otvarja novo rubriko, dobna povest labko zgodila kjer koli vzet kot naslov recenzije, zvoni nekoliko skeptično in je le deloma upravičen. Obzornik, kot glasilo Prešernove družbe, ima svoj prvi letnik že za seboj in, čeprav še vedno išče novih oblik, vendarle predstavlja neko, bolj ali manj že zaokroženo podobo; priznati moramo, da ni neza- scih in povedati, katere knjige so primerne za delavca, katere pa za kmeta. Tudi naš tisk in različni kritiki bi morali več spregovoriti o vsebini posameznih revij in knjig. Matevž Hace Kulturne beležke Akademija v domu JLA veni je. Navzoči »o bili tudi Mani društva iz Trsta in Maribora. Po po-j rodilih Članov upravnega odlora se | je razvila živahna diskusija, v ka-i teri je bilo govora o težkih gmotnih razmerah likovnih umetnikov Slovenije. zlasti mlajših. Ugotovili so, da v Sloveniji slikarji, zlasti mlajši, skoraj ne# morejo več prodati svojih del. Izrazili so tudi željo, da bi mo-j rali delati na tem, da bi se položaj upodabljajočih umetnikov ; kjer slikarji mnogo lažje prodajo svoja dela. Predsinočnim je bil v prostorih < Na občnem zboru je bil izvoljen Kluba književnikov občni zbor Dru- \ nov odbor z akademskim slikarjem štva upodabljajočih umetnikov Slo- 1 Eikom Debenjakom na čelu. Sinoči je bila v Domu JA v Ljubljani akademija v čast 150-let-nice prve srbske vstaje. V kulturnem delu programa so sodelovali slovenski književniki France Kosmač, Tone Seliškar. Ferdo Godina, Jože Šmit t«r godba komande garnizije. Občni zbor Društva Slovenije na Slovenskem; izgubljeno žensko, ki se je vrnila iz ječe ip prinesla v mirno vas pohujšanje, pametni občinski možje enodušno obsojajo, i-noči pa skrivaj hodijo k njej; tčma, ki je že Cankarju izvabila toliko žolčne ironije na račun naše dvojne morale. Miško Kranjec je tej večni tčmi dodal novo varianto. »Pomislil sem«, pravi pisatelj, »kako strašna občestvenost je vas In kako strašna zna biti ta občestvenost do svojih otrok, ki so se kakorkoli odtrgali od nje. Ce bi bila še bolj kradla, kakor je, a po ječi ostala v vasi, li ji bilo vse odpuščeno. Po letih bi ji ljudje vso pozabili. Ce bi živela vedno v tej občestvenost! in lovila moške, kakor so jih lovile druge, bi ji tudi bilo odpuščeno in pozabljeno. Poročila bi se, imela bi otroke, vzgajala bi jih, v ničemer se ne bi ločila od drugih.« Severin Safli je prispeval daljšo, pol pripovedno pol baladno pesem »Na kurirjevem grobu«, eno pesem objavlja tudi Miha Klinar (Staro pismo), Ela Peroci pa je v naturalističnem slogu in z materinska prizadetostjo napisala kratko sličico »Jaz Dvo kratki pesn.i ob- javlja Marta Filli. V spomin na Etbina Kristana prinaša Obzni-ik i prožnosti bosta “Reditve 1 ponatis dveh njegovih pesmi in čUn- sj;a]a tudi festivalske P ka »Socializem in duševno življenje*. gkill gledaliških umetn^^^ Karla Capka »Navadno ^jii. Obzornikov roman v nimiv» J lo pritegnil marsikoga, )-8l V°' tudi nova rubrika >A‘ presta'" gnalo seme«, kjer 86 na s0 v '' ljajo »mladi talenti«, iep te številki ti »mladi« v ff'® izobilj!* rejši ljudje, s svojo *e £ „ ^ literarno podobo, ki P® ___ :j pr po objavljenih prispevUB več obeVijoči- . V0" Krajši članek je g B svetilo sedemdesetletnici genta- Številka je reprodukcijami, PrlD [eg rf* književno kritiko in. .raliiS9«\, kratkih zanimivosti z ;udi p področij našega “j“TropSSib ljudne članke: Okrog Radio v * -»»'vi«",”; mrazu (Karel in < in množični pojavi gre vito življenje mravelj 0pr^' Številka ima no™' 0 n -V' Naši dramski na festivalu na ^' psJ>- n» v - V začetku marca sko dramska umetniK 6 ™ Afrič in Mladja e_ 50-letni°l tei stvovala bosta Sindikata dansMh JB uffletnik» ^ (Nadaljevanje) Primer „Vesne ti Dve, tri dobre ocene o »Vesni«, ki so izšle v našem tisku, je prevpil reklamni hrušč in navidezna recenzija. In prav je tako, pravijo. »Javno mnenje« je za »Vesno«, podjetje naj zasluži svoj denar, bolje, da se smejemo domačim kakor ameriškim neumnostim, bolje, da imamo svoj kakor tuj, uvožen kič... Prav. Toda če bi bila »Vesna« eden izmed treh ali petih dobrih slovenskih filmov na leto! Ce bi je ne razglašali za umotvor in za dokaz pravilne poti do izvirnega slovenskega filma! In kako je v resnici z »Vesno«? Ali je komedija? Ne, Marveč naivna pripovedka o srčno dobrih profesorjih in študentih, ki jim pravzaprav za nič ne gre. »Vesna« je »komedija« brez kome-problema, fabule, konflikt terjev, je komedija brez komedijske igre in proti- FHAN CE BRENK BREZ KRITERIJEV igre. Zato ni komedija, marveč nekakšno tihožitje o zlati mladini, ki živi sredi cvetja, belih letal, golonogih filmskih zvezd in očarljive glasbe neke vrste abstraktno, promenadno študentovsko tihožitje. Pomanjkanje duhovitih zaplet-kov, situacij in dialogov nadomešča žaigon. Ne študentovski žargon, marveč žargon določenega sloja študentov, ki jim pravimo »frajarji« — žargon, čigar poglavitna komičnost je v naturalističnem vnašanju vrste grobih izrazov in pouličnih tujk v film. Ali je »Vesna« slovenski film? Ce je za slovenski film dovolj, da je izdelan na Slovenskem, z večino slovenskih sodelavcev, s slovenskim denarjem in tehniko, v katerem cel6 po slovensko govore (vsaj v slovenski izdaji) in so v njem slike slovenske pokrajine, potem je »Vesna« slovenski film. Toda za »slovenski« film je to prav gotovo premalo. Tematika »Vesne« je našemu življenju docela tuja. Po svoji vsebini je odmaknjena sanjska utvara, ne pa »umetniška stilizacija« življenja, njegov odsev. »Vesna« lebdi nad kakor koli determiniranim časom in krajem dogajanja. Z nami jo sicer povezuje slovenska govorica, toda v te; zamisli in izvedbi bi jo lahko odigrali v jeziku katerega koli naroda, ki pozna študente in maturo; z nami jo povezujejo pejsaži starotrške Ljubljane, ki pa so spet na las podobni v filmu že toliko- krat pokazanim Malostranskvm namčstim ali slikam .starega trga' kateregakoli srednjeevropskega mesta, ki ima po možnosti za središče tudi grad. Torej bi bil film, kakršen je »Vesna«, mogoč — morda z nekoliko izpremenjenimi rekviziti — že vsaj dvajset let prej kjer koli v Evropi. In režijska ter posebej filmsko slikovna interpretacija? Je plod učenca češkega Barrandova Františka Capa, ali bolje, tiste smeri v predvojnem češkem filmu, ki smo ji očitali, da je pod premočnim vplivom lagodnih hollywoodskih tčm ter filmsko oblikovnih prijemov — in je plod nemškega operaterja Paula Gruppa, ki je z vajenim očesom inozemskega turista odkril »evropsko zanimive pejsaže« Ljubljane in njene okolice. Ce govorimo o »stilu« — potem je »Vesna« izdelana v stilu režiserja Františka Capa — od igralskih interpretacij do načina izrabe filmskih izraznih sredstev — ki s »slovenskim filmskim stilom« nima nič skupnega, ker ne izvira iz naše igralske, likovne, literarne kulture, ker ne izvira iz našega življenja. Zato je »Vesna« po svoii vsebini in filmski realizaciji tipičen primer filmske plaže, ki nima zveze ne s slovensko, ne s komedijo in sploh ne z umetnostjo. Filmski »kič« pa je znala določiti tudi slovenska filmska recenzija — da o teoriji, ki hodi bojda za prakso, ne govorim — že vsaj pred 25 leti. Cemu bi delali tedaj krivico Straussu in ga razglašali za — kičl Toda »Vesna« je prvi M®*, £jtjjfšk° $1 „ i—:in Te OP‘^, • fiJJP nas, se logično odvija m je -- , ^ izdelan. Zal je prvi obrtniško plaža. Ali je to naključje? ? Ali je to »razvojna nujno5 * , Jica °°P Mislim, da ne, marveč P poti do izvirnega slovenskega Prvo nadaljevanja n Tiskovni boj za »Vesno« se ■ Pl n n skicira »Vesne« V 14UU 1 nadaljuj' ^oflO ... Plan obiska »Vesne gledalcev — je izpolnjen. ljub' teli« saaicev — je izpolnjen .. • . e ...»Vesna« navdušuje sl^nsk filma... .. .'..'V Kranju so na Novo leto P^vali. ... v J\.ranju so stavi ob desetih ponoči 1JU predvajaj-o film še petič ... »Vesno« je a še P6* ‘ ‘ V-jju 13-200..; oi)i je gledalo v Ce J najviš|' fjl0 valcev. Doslej pa je bil J ^ J jn to Pr_ v kinematografu 8300 gledate eo0 »Ples na vodi« in »Plesala je v m gaiiio al v ,U: ib P*- Tri' ...»Vesna« pojde na filmski Ameriko... „ bo P° , „ • ...Iz dobičkov za jyesn .-^ralce-l01 v P' glav šolalo nekatere njene b yefne« js(r ...V kratkem bo ^ padni Nemčiji in njeni avt J vili nemški filmski p ^aCialjeosnje 1 TO IN ONO IZ LJUBLJANE (E KOLEKTIV NI OBČUTLJIV ia pravice svojih {lanov ^ Januaru\n?Sl-°,VOm. Je *Liudska pravica-Borba« priobčila dne Prijetja »Mprt’ ° ,s katerim se je čutil kolektiv trgovskega 'n Potvarja flpi *Jr<< \ Ljubljani užaljenega. Pisec članka navaja Mvedle ni™., i nikakor ne odgovarjajo okoliščinam, ki so a fazjasnitp« akega neodgovornega in tendencioznega pisanja. ^ ga vprašanja daje kolektiv naslednjo obrazložitev: tem? v inšpekcije suma kaznivega dejanja po Sl. 177 5,bra a° 21? oktobra tarii3 vd 8,-,Ser “• 3 ter “• 169 KZ. t**1 c) da se pre- ^terem^iSs 2 ^ne 21. oktobr;|U'v vp fnV nkJTi orSan°m Notranje upra- aiscipunskl razpravi, potekel pred- ! Ugotovili ekcl;*a predlaga v zve7t zaraJ razne ukrene" i« r,Upr27 sP°darskega poslovanja, dalje po čle-GoS^i^ naSednji- naVedla nu 216 t4:.' ,ln P° «• m ter IM KZ; »M b) ^sP0darsken>u**svetu1J"iut n „ disciplinskemu sodišču podjetja Ok>S< 86 izroči Dr«imrf MLO. pod Merkur: pod a) da obravnava in raz-WKr°žnemu P. J sodi zadevo P. J. glede nepravilnega tožilstvu zaradi in nevestnega opravljanja službene Kdo se v »MERKURIll« skfiva za hrbet kolektiva r„ članku ki • izkazal delovnega. Nikdar se ni udej- ^a‘ PrioDMln *?iJudaka Pra-iSega pravnega referenta, toda Pirnat stvoval v nikakih političnih akcijah ..pid n»S„„._ua . 24- januaria! in klinh t«mn rnis ™t»..ih ter je na splošno v vsem političnem Jiv V *ica. jftofi ob^ti Hov ' dolžnosti, pod b) da prevzame disciplinsko sodišče zadevo O. F. zaradi nevestnega poslovanja v podjetju in tvorjenja dveh frakcij v podjetju. Zaradi tega je jasno, da je bila uvedena disciplinska razprava na zahtevo gospodarske inšpekcije, ne pa, kakor je trdil pisec članka »inscenira-na predvsem na željo vodstva podjetja«. Mnenje pisca članka, da je sestanek kolektiva, ki je bil sklican po disciplinski razpravi, potekel pred- človekom, ki se v nekaterih stvareh ni strinjal z direktorjem, nikakor ni pravilno. Res je, da kolektiv na omenjenem sestanku ni posegel v razpravo, ker je bila zadeva že tolikokrat obravnavana, da nihče ni dvomil o krivdi uslužbencev O. F. In P. J. Ugotovitev pisca, da gre pri vsej stvari le za to, da se direktor znebi kritike, je, kakor vse ostale njegove ugotovitve, le njegovo osebno mnenje. Resnica pa je*, da tov. O. F. nikdar ni kazal zanimanja za strokovno stran svojega udejstvovanja, nikdar ni pustil, da bj mu kdo dajal kake nasvete, ker sl je bil v svesti, da ima prav vedno le on in nihče drugi. Nihče v kolektivu mu ne bi oporekal njegove politične opredeljenosti, če bi se kot komunist v političnem delu kdajkoli Ž? ?irnata ti t?r ^ ^ © ž n jo ^ d i r e i uslužboncu 2000 din mesečnega dodat- 5 > staro fki 36 že večkrat ka- Ko direktor odšel na dopust, k? °eo P°benB„„ KM-njega FS\Wk?Itanc^g°Vora ^ nalel )e sPodbil m Prot‘dokaza, e Ptotiza^^.opek disciS”'10, trilitev, da mote1' c<> Da i» n?koga “Odišfia ^ Pri/n? P1S6U kljub te-pvorS^Hka Opisal « prot.izalralno j Lda osvetliti 18 ko?Y^a tudi °*>0- Smatram S >o »v Si « tej stvari ob- Sr5»o j? SK^fctl. »Merkur«; i^nik it1?'*! 5,0,!6t1110 vlogo, n? v &‘il>skel?0vS?lt k°t prfid-P. u%a sodišča v pod- i UŽb6nc<>T F. 0P in ift6_bl1 ^red leti eodno oni denar mno. sodbi je Drnov-se je vrnil kttl6?«aniZaciifn,ev"ril Pr n ls® nin F° ? .°'Jda .16 vrnil ir^a Zauj^i^d^10 službo, ker W 5.94kWT.** jo ' ia 36 bil tf> tudi v primeru, ko je šlo za disciplin, ski odpust uslužbencev F. O. in J. P., čeprav je vsaj Drnovšek, ki se šteje za pravnika, moral vedeti, da je bil postopek disciplinskega sodišča protizakonit. Ta skupina direktorjevih pristašev se je v svojem odgovoru na moj članek demagoško skrila za hrbet kolektiva, ki ga vara z dema goškimi frazami. Tudi iz zapisnika o sestanku, na katerem je koloktiv razpravljal o mojem članku, jo razvidno, da je sestavil, prečital in predlaga! odgovor »kolektiva* ravno Drnovšek (zareklo se mu je tudi v predzadnjem odstavku odgovora, ki govori v prvi osebi: »Pri tem bi še poudaril. . .«), ki mora že iz hvaležnosti podpirati direktorja. Pisec pravi v svojem odgovoru »kolektiva«, da je zahtevala disciplinsko raapravo proti uslužbencema F. O. in J. P. gospodarska inšpekcija MLO. Pustimo za zdaj pri strani to, da je — po nekaterih izjavah — gospodarska inšpekcija ugotovila prvi. krat nepravilnosti direktorja Pirnata, drugič pa nepravilnosti uslužbenca F. O. Gospodarska inšpekcija ima seveda vso pravico, da predlaga podjetju disoipllnski postopek zoper tega ali onega uslužbenca V svojem članku nisem oporekal disoiplInskemu postopku (niti nisem trdil, da sta uslužbenca F. O. in J. P. brez napak), ampak sem kritiziral protizakonitosti, ki so se pri tem godile, razgalil sem način, po katereito j« potekal ta postopek . Pisec odgovora zagovarja dlrok- ter je na splošno v vsem političnem delu stal vedno ob strani. Tudi v sindikalnem delu v podjetju ni bilo opaziti njegove dejavnosti. Trditev pisca, da je direktor na sestanku trdi!, da se je treba tov. O. F. bati, ker je komunist, je povsem zaobrnjena. Direktor je izjavil: »Morda sem ji kdaj dejal, da je organiziran, vendar to le z namenom, da bi bolj vestno opravljala svoje delo.« Čudimo se, da je tudi pisec članka nasedel izjavi P. J. in zamolčal, da Je bila ta uslužbenka, lej je podala citirano izjavo o direktorju, zaradi laži, s katero je blatila državne organe in delala razdor med kolektivom, v disciplinski preiskavi in zaradi tega tudi odstranjena jz podjetja. Ne moremo si predstavljati, kje je pisec članka opazil ihtavost podjetja pri stremljenju, da bi odstranilo oba obtoženca, če se nam je pa po drugi strani očitalo, da je bil ves postopek disciplinske preiskave prepočasen. Prav tako nam ni povsem jasno, kje je pisec članka dobil podatke, da je direktor dal nekemu uslužbencu 2000 din več plače, kot mu pripada po tarifnem pravilniku ter da si je s tem hotel spraviti ljudi pod svoj vpliv. O povišanju plače temu uslužbencu je bil seznanjen celoten kolektiv ter Je bilo to sklenjeno na seji delavskega sveta, ki je to povišanje odobril zato, ker je bjl ta tovariš preobremenjen in bi se v primeru njegove razbremenitve moralo namestiti nekoga drugega. To pa bi bilo vsekakor večje breme za podjetje kakor dodatek 2000 din uslužbencu, ki opravlja v podjetju dve funkciji. Potrditi moramo, da direktor ni njkdar s takim načinom pridobival ljudi, ampak je vedno samo zahteval, da vsakdo pravilno opravlja svoje delo. Tov. o. F. je že od vsega začetka, ko Je prižel v podjetje, rovaril * ne-osnovaniml izjavami ter skuSal doseči razdor v podjetju, nikakor pa ni stremel za tesnejšo povezavo s kolektivom. Obsojanje upravlčenoa, da je nenehno zahteval v podjetje razne kontrole, je popolnoma upravičeno. Podjetje nima ničesar proti revizijam, ker so te le v njegovo korist. Tov. O. F. je pa vedno sumil v pra- toria češ dani rekel uslužbenki X vllno Psovanje podjetja to je za-P., da se mora uslužbenca F. O. bati, !^?A,5 ker je ta komunist. Pisec trdi, da i« ™ i .1, - m - i.. i direktor morda dejal le to, da je i £1' uslužbenec F. O. organiziran, s či- i onn mnihf «5*?. mer je direktor hotel doseči, da bi j »i vestneje opravljala svoje delo. 2o io To takšna izjava pa razločno kaže, da je! 5:.V? !,(£??? l«tur 46 je aa je bil že direktor hotel prestrašiti uslužbenko, | revizij o nikoli niso v^podjetju ngoto- S drJav^1' ul Č ?J »»kaj mesecev Ida bi se bala in zasovražila Sloveka, £Je,.malverzacij, podkupovanj komi- •- 0 UrJ?”83 sekr^f Personalni odde- ki je član Zveze komunistov. Pri tem j s” “a; ,____. , .a!tai. takniarJata.™ pravo- se je treba spomniti tena to, da je ** nv.s'E£?J^ 5i^i.VT»«kTh3ami ne ne more oprav-Poslov v državni ^j^>o^a4jet^naFnriaZr a bi °l!Sv' .-m •* ie no*. “• ct n nJ?r<)6il? ° »t * rek tor j u“ Pir S6t°val dfrta;iata za pravo-.fnovšk. »'E^torju Pirnatu, — PoslM. Personalni br Pletle *£ očjo i,? , Pravnega refe-lV°'» Oh, •0dA hkrati je Oajt: JuhU, da m-f^nnove Pirna-sti’ok0Vn bo sam poma. ln politično bolj- jetje ni Imelo namena, da »pod plaščem zakonskih določil o disciplinskih postopkih, v resnici pa z izigravanjem teh določil protizakonito vrže na ce-v peti (tej moji trditvi pisec odgovo- kakega človeka«, temveč Je po-r« Tiiti ni nknšal onnrftkntii. dali« le Krenilo postopek proti uslužbencema ker je direktor vneto podpiral prejšnjega komercialista Habeta, ki je zbiral okrog sebe v podjetju predvsem ljudi, ki jim je naša družbena ureditev trn ■- O ra niti ni skušal oporekati), dalje je . . - „ direktor vzel v službo Drnovška, kljub ji1 ‘’1,sta °Pr?,vi61,Ia : temu, da bi lahko našel boljšega pravnika (v strokovnem in moralnem pogledu), pa bo lahko vsak član kolektiva uvidel direktorjeve težnje, ki socialističnemu podjetju ne morejo biti v prid. Vse to odkriva problem v drugačni podobi, kakor pa ga skušajo prikazovati nekateri demagogi v »Merkurju«, Miro Zakrajšek in ju Je podjetje zato kaznovalo. Vsi člani kolektiva še enkrat izjavljamo, da se strinjamo s postopkom, ki ga Je podjetje uvedlo proti O. F. in P. J. Obsojamo pisca članka, ki Je s tendencioznimi navedbami v članku blatil kolektiv ln s tem škodoval ugledu podjetja. Kolektiv trgovskega podjetja »Merkur« v Ljubljani. A? SE Je SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO niso cene v ljubljanski bolnišnici previsoke? 0(M>or bolnišnice bo moral zn korist bolnikov marsikaj preurediti ’,slu6Vi?0kihbfc; ^ februarja Si8; Zlasti Dn ,? V avstvenih c SP0RT IN TELESNA VZGOJA 1 934 — 1 954 KOMENTAR Trener in klub 20 letnica Planice 11.—14. MARCA Dolžnost trenerja je odgovorna in težavna. Trener ni le strokovnjak, marveč tudi vzgojitelj članstva kluba. Ni mogoče ločiti teh dveh činite-ljev, če govorimo o dobrem trenerju. Biti mora dober psiholog in pedagog Takšen trener ni lahko postati. Biti zgolj mojster v eni športni pano. gi, je velik uspeh. Še nekaj je, kar odlikuje dobrega trenerja, to pa je opazovalni dar. To se pravi, da je spo soben hitro spoznati, kaj posameznemu športniku ustreza. K temu ee ni moč priučiti, to je treba čutiti Spominjam 6e primera izpred vojne, ko je Ling iz BSK več let tekal 1500 m, kot mu je velel njegov trener. Ni imel uspehov Prišel je drugi trener, ga čez nekaj časa poklical in je dejai: »Ti si sprinter.« In res, kmalu je postal eden izmed najboljših 6printer-jev na Balkanu. Podobni primeri so bili tudi pri Bukoviju v nogometu, ki je mnogim igralcem spremenil mesta, na katerih so že leta igrali. Tako so postali tudi člani državne reprezentance (Čimer* mančič s krilca na krilo, Brozovič s krila za barnilca, Kokotovič s krila za krilca itd.). Za trenerja je važen tudi njegov položaj v klubu in potemtakem tudi njegova odgovornost do kluba. Nesmiselno je zahtevati in pričakovati od njega velikih rezultatov v kratkem PO NAMIZNOTENIŠKEM PRVENSTVU MARIBORA Sedaj so v Sloveniji najboljši mladinci Vedno pogostejši porazi starejših igralcev Morda bo kdo ugovarjal naslovu, M da so v letu 1949 bili slovenski mladinci najboljši v državi, ko 60 bili na 2., 3., 5., in 9. mestu na lestvici. Kljub temu vidimo pa, da je ravno republiški turnir v Mariboru pokazal, da so letošnjo 6ezono mladinci zelo napredovali in da so najboljša skupina, ki smo jo imeli po osvoboditvi v Sloveniji. Spomniti se moramo namreč tega, da so bili mladinci iz leta 1949: Gramatčikov, Petrovič, Ahačič, Modrijan in Korbar razen prvega, zadnje Heto mladinci. Povpreček letošnjih najboljših desetih mladincev pa je med 14. in 15. letom. Tako imajo le-ti še 3—4 leta čas igrati v svoji skupini. Prepričani smo, da bodo ob vestnem treningu dosegli najboljše uspehe za Slovenijo kot oni leta 1949. Naj navedemo še nekaj rezultatov. Na prvenstvu Slovenije se je med prvih osem igralcev v B skupini uvrstilo ravno polovica mladincev: Prihoda, Žumer, Wallas in Sedej, na turnirju v Mariboru pa v B skupini kar sedem mladincev, torej od članov samo Oblak. Od teh je Teran, ki je osvojil drugo mesto, letnik 41., Stana in Česen 39., Plut in Heritian 38., Sedej in Pfihoda 87. Vsi lahko torej še najmanj dve leti igrajo kot mladinci. Se bolj pa so razveseljivi rezultati posameznih iger. Herman, mladi igralec iz Trbovelj je gotovo najbolj naprodoval Na novoletnem turnirju v Kranju je osvojil 8. mesto Sedaj pa 1e pri mladincih in v B skupini moSkih delil 3—4. mesto. Premagal je celo Podobnika z 2:0 v moštvenem srefianju in MedveSftka 2:0 v Igrah posamezno. Pa še nekaj takih rezultatov: Teran — Kunst 2:1, Herman — Sabac 2:0, Plut — Skrjanc 2:0 in Česen — Vrhunc 2:0. To so porazi igralcev, ki so na lestvici preteklega leta osvojili prvih dvajset mest. Ta ugotovitev Je, po turnirju v Mariboru, gotovo najbolj razveseljiva, saj kaže, da so slovenski klubi^ šli pravo pot, ko so pričeli sistematično vzgajati mlade igralce. Tako imamo sedaj v Kočevju, Ljubljani, Trbov- ljah, Kranju in na Jesenicah kakih 15 mladincev, ki morajo priboriti slovenskemu namiznemu tenisu zopet pravo mesto v državnem merilu. V soboto In nedeljo bo v Ljubljani turnir desetorice najboljših slovenskih igralcev in Igralk. Tekmovanje, katero bo organiziralo NTK Slavij a, bo v soboto ob 15.30 v telovadnici osnovne šole na Ledini, v nedeljo pa ob 8. uri. BOBEK NA ČELU STRELCEV 15 golov: Bobek (P), 14 golov: Rajkov (V), 12 golov: Zebec (P), 11 golov: Benko (D), 10 golov: Vidoševič (H), Dvomič (G), 8 golov: Milutinovič (P), Vukas (H), Bekič (Pr.) 7 golov: Ml-hajlovič (P), Tomaševič (Cz), Bogoje-vac (Sp), Velikovski (Va), Markovič (BSK), Jezerkič (Rad ), 6 golov: Conč (D), Milovanov (V), Kopllovič (Sp.), Petakov« (Rad.), Toplak (O), Dimi- trovski (Rab.), 5 golov: Veselinov (Cz) Krstič I., Veselinovič (V), Palfi (Sp.), I Prlinčevič (BSK), Fj,rm (L), 4 goli: Herceg (P), Stankovič (Cz), Matošič (H), Čajkovski II. (D), Branlsavljevič (Sp.), Antič (BSK), Georgijevski (Va.), Gereš, Papec (L), Belcer (O), 3 goli: Zivanovič (CZ), Senčar, Arapovič (H), Boškov, Jablanov, Hadilč (V), Bestvl-na (Pr), Panič, Kovačevič (BSK), Ba-levskl (Va), Kobe (L), Todorovski (Rab), Piskar, Hacler (O) itd. času. še bolj nesmiselno pa je, če ou kaj takega obljubi. Sadovi trenerjevega dola se po-kažejo šele čez nekaj let. Potemtakem je s tem poklicem povezano tudi vprašanje ljubezni do kluba, ker trener ni nikdar uradnik. Je vzgojitelj in najvažnejši činitelj v kolektivu. Delati mora in ustvarjati več let, spremljati razvoj dojencev, jih dobro poznati, jim biti blizu in kadar je treba, tudi strog. Klub pa mu mora to omogočiti, mu popolnoma zaupati, mu pustiti proste roke in ga smatrati za najodgovornejšega. Praksa v našem športu, posebno ▼ nogometu, pa je najčešče drugačna. Trenerji se selijo iz kluba v klub skoraj vsako leto, nekateri pa tudi večkrat letno. Ni bil namen tega članka poiskati vzroke takšne prakse, pač pa opozoriti na njene posledice. To je praksa, ki nasprotuje ustvarjanju tradicije, gojenju ljubezni športnikov do kluba SVETOVNO SMUCABSKO PRVENSTVO V KLASIČNI KOMBINACIJI V skokih zmagal Stenersen Falun, 16. febr. Danes se je,zadelo tekmovanje v klasični kombinaciji (skoki in teki na 15 km). V skokih je tekmovalo 33 smučarjev iz desetih držav. Najuspešnejši so bili Norvežani. Rezultati: 1. Stenersen (Norveška) 73,5, 72. 2. Slatvik (Norveška) 73. 72,5. 3. Kampainen (Finska) 72,5, 70,5 itd. V teku na 15 km bodo tekmovali jutri. Jugoslovanski tekmovalci v tej skupini ne tekmujejo. Vajeniška mladina se je pomerila v smučanju V semestralnih počitnicah je vajeniška mladina Ljubljane organizirala smučarska tečaja. Tečajev se je udeležilo v dveh izmenah po en teden na^ 800 mladincev in mladink ljubljanskih vajeniških šol: lesne, trgovske. oblačilne in kovinske stroke. Udeležili so se ga tudi učenci železničarske in industrijske šole Litostroj. Tečaj je bil na Gorjužah. Vodil ga je Vinko Žitnik, Ob koncu tečaja so priredili tečajniki izlet na Pokljuko in organizirali tekmovanje. Pomerili so so v slalomu, teku in skokih. V prvem tečaju so zmagali v sllalomu Drago Jemec, v teku Eo-man Prelogar, v skokih pa Janez Bobnar (2LS). Pri dekletih sta bili v prvem tečaju najboljši: Slavka Horjak v slalomu, Marija Požar pa v teku V drugi skupini so Uli med fanti zmagovalci: Albert Potočnik in Andrej Pelc v slalomu, Andrej Zadnikar v teku, v skokih pa Lojze An-žič. Med dekleti je v tej skupini zmagala v obeh disoiplinah Jožica Oven. S. G. LETNI OBRAČUN SSD ŽELEZNIČARJA NOVA (10RICA 1 Več pozornosti mladini Minuli četrtek je imelo Sindikalno športno društvo Železničar Nova Gorica redni letni občni zbor. Podpredsednik društva tov. Varl je omenil vse težave, s katerimi se je moralo društvo boriti, predvsem pa zelo slabo finančno stanje, zaradi katerega so imeli člani mnogo težav. Omenil je tudi, da bodo morala športna vodstva v prihodnosti mnogo bolj pomagati društvom v tem delu Slovenije. Sekretar društva tov. Zorn je poročal o delu posameznih sekcij društva, v katerih je včlanjenih nad 250 športnikov. Večina je bila mnenja, da je društvo premalo pozorno pri vzgoji mladine Izvoljen je bil nov odbor, izvolili pa so turli častnega člana društva, bivšega predsednika, (iO-Iot-nega tov. Jordana Gorjana. F. Z. biiV lnevni oskrb- ^ Že Pred rt Sloveni.ie, kar v0(ja ^Pšfinj ,, nevi v razpravi V*** soSL^publiž^ga za-Hi govoru^-^arovanje, so *- _ \ luai na seji Re- bolnisšnicam odobrili za prva dva i manj kot 1059 dinarjev na dan. meseca tega leta (januar ln fe- Komisija, ki je v ljubljanski bol-bruar) so le za spoznanje višje niSnlci že proučevala nekatere od lanskih. Vendar sta obe skraj- vzroke, ki te cene povzročajo, je nosti cen, najvižja in tudi naj- ugotovila, da bi se dalo še mar- nižja, prav v Ljubljani. Najnižje cene oskrbovalnine so predvidene za Bolnišnico duševnih bolezni na Studencu pri Ljubljani, in sicer 350 dinarjev na dan. Začasne, danes potrjene cene nekaterim republiškim bolnicam so sledeče: bolnišnica za duševne bolezni v Begunjah na Gorenjskem 370 din, Zdravilišče Laško kot rehabilitacijski center 550 din, Bolnišnica pljučne TBC na Golniku 690 din, Zdravilišče Topol-ščica 700 din, bolnišnica za kostno TBC v Šempetru pri Gorici 720 dinarjev in bolnišnica v Valdoltru v coni B 820 din za oskrbovalni dan. [em Clant sveta so obširno raz- nie v n"*„ p.® 80 mnoge pravljali o cenah v ljubljanski Ntr. v Večini ,23 leto8-' bolnišnici, ki so, kakor so ugo- %)■ ;. ^ar sri _ ^ ale pre- tovili, vsekakor previsoke. Po '■ ZafS, današnji seji predlog1' ui ne cene, ki so jih morale 6on' slteEa U1 tudi fe ^ ZdraVstvo in teknil, rd*V®ta- Lojze Piškur, v resnici neka- 6r^v?°višani-e’ n«' op,ra.vkujejo sBrn . n uslug. To ie ^4iKial«° ^n3e PrteP«*OV ¥ Od del«vcev £(Van3G ~drav- ^0 °/n ’ so se pove- Hkra+i 45 0/u kar je mi' O Plače 5r 80 bUe tudi po-^ r? ,2afetka f,aVStVenega °seb-vnnavgusta lani. Vse ^ i°V v fc- na zvečanje Mu®°večanje ^mcah, oziroma Kljub3 tp^n zdravstvenih ° ten>u na so biti letošnje cene sikaj prištediti. V večini, kakor so ugotovili, je vzrok v slabi organizaciji dela. Zato so sklenili, da mora sam Upravni odbor bolnišnice temeljito proučiti vse možnosti varčevanja in izboljšanja organizacije. Delno pa je temu vzrok tudi zastarelost naprav. Samo zaradi slabo urejene centralne kurjave jim vsakodnevno zgori brez koristi cel vagon premoga. Podobnih pomanjkljivosti in razmetavanja sredstev pa je tudi drugje dovolj. Sorazmerno zniževanje cen za zdravstvene usluge in še posebej za oskrbovalnine v bolnišnicah pa nikakor ne sme iti na škodo kvalitete zdravljenja in oskrbe bolnikov. Po vseh bolnišnicah so namreč še večje ali manjše tako imenovane »skrite rezerve«, ki | jih bodo morali poiskati sami de-ntč lovni kolektiv. K. M. Tako je ras la skakalnica v Planici... Tri poletja pod Poncami ni bilo miru. Delavci so Lili vsako poletje veselejši. V treh poletjih so z veliko uvidevnostjo in materialno podporo ljudske oblasti obnovili veliko smučarsko skakalnico v Planici. Leto 1951. Gradbeno podjetje »Gradis« z Jesenic je izvršilo odkop spodnjega dela skakalnice. Delo so nadaljevali delavci gradbenega podjetja »Projekt« iz Kranja. Zgradili, so betonske konstrukcije, izvršili tesarska dela in sodniški stolp. Največje težave pri gradnji so bile s transporti-ranjem materiala. Včasih so ga morali prevažati skoraj do višine 160 m. Tri vzpenjače so bile delavcem največji pomočniki. Le-te so pravzaprav gradnjo skakalnice omogočile. Leto 1933. Na kraju, kjer danes stoji vitka in elegantna skakalnica, je stala tedaj velika 70-inetrska »sestrica«. Na tej skakalnici so Norvežani dosegli senzacionalne skoke nad 90 m. To je bilo pred 20 leti. Leta 1986 so že obstoječi teren dopolnili 8 primerno leseno konstrukcijo in s takim proJilorm ki je dopuščal skoke nad 100 m. Z nekaterimi manj-Simi dopolnitvami je skakalnica kasneje dopuščala skoke do 120 m. Leta so minevala. Leseno ogrodjo ki je bilo stalno izpostavljeno vremenskim neprilikam. je začelo trohneti. Leta 1949 se je porušilo. Tedaj se je inž. Stanko Bloudek spet zamislil in sklenil zgraditi skakalnico v železobetonski izvedbi. Le-ta že stoji in pripravljena čaka letošnjega praznika. Prav tako elegantna, kot je nova planiška skakalnica, je eleganten in vitek, 26 m visok sodniški stolp. V najvišjem nadstropju so lože za sod- niški zbor, častne goste, novinarje in druge funkcionarje. Pri vrhu zaleta skakaLnice je predvidena še mala okrepčevalnica za skakače, namenjena za pomiritev, počitek in ogrevanje. 26 M VISOK Novi sodnlSkl stolp ob veliki skakalnici 60 let olimpijskih iger Starinske Atene bodo letos zbirali-ščo mnogih športnikov sveta. Mednarodni olimpijski komite je določil zibelko olimpiad za kraj velike proslave 60-letnice obnove olimpijskih iger. Pred 60 leti so se sestali v Parizu predstavniki športnih organizacij mnogih držav in sklenili obnoviti stare grške olimpijske igre. Dve leti kasneje je bila po mnogih stoletjih spet prva olimpiada naše dobe. Ta športni praznik bodo proslavile vse države članice Mednarodnega olimpijskega komiteja. Jugoslovanski olimpijski komite bo sprejel 2. marca na plenumu načrt proslav v na$i državi. Po osnutku, ki ga je izdelal sekretariat komiteja, naj bi se začela proslava v začetku junija, ker maja ni prostih terminov, zajela pa bi vsa republiška središča. Razen svečanega in umetniškega dela programa bodo na proslavah tudi tekmovanja v vseh olimpijskih disciplinah, ki jih bodo mogli prirediti na stadionu. V Beogradu predvidevajo tudi udeležbo tujih tekmovalcev, kakor tudi tekmo naše nogometno reprezentance pred odhodom na svetovne prvenstvo. Moskva — V prijateljski tekmi je reprezentanca SZ premagala Vzhodno Nemčijo s 14:1 (3:0, 3:0 8:1). Ztirlch — Mednama tekma Kanada : Švica se je končala z zmago Kanadčanov 6:5 (3:1, 2:2, 1:2). St. Moritz — Mlada švicarska reprezentanca v hokeju na ledu je premagala mlado nemško reprezentanco • 5:3. Prihodnje leto bo treba še zgraditi nekaj stalnih objektov pod skakalnico: novo strojnico za vzpenjačo, ambulanto, nujno potrebna pa l.odo tudi prikladnejša stojišča za občinstvo itd. Tri poletja pod Poncami ni bilo miru. Delavci so v stotisočdh delovnih urah ustvarili to, kar bo tri dni meseca marca vzbujalo pozornost vseh ljubiteljeov smučarskih skokov v Evropi. S A H Tekmovanje za mošiveno prvenstvo države Tekmovanje v prvi ligi za moštveno Šahovsko prvenstvo se bodo začela 11. aprila v Valjevu. Sodelovala bodo moštva: Crvena zvezda, Partizan, Slavij a, Šahovski klub Novi Sad, Mladost, Lušk, LSK ln Valjevski šahovski klub. Dvoboj Argentina : SZ Sovjetska šahovska organizacija je pristala na dvoboj, ki ga je predlagala Argentina. Dvoboj bo štirikrožen na osmih deskah in bo marca v Buenos Airesu. Vse stroške potovanja in bivanja sovjetskih igralcev bo krila Argentinska šahovska federacija. Argentinci so določili naslednje moštvo: Najdorf, Bolbochan, E:iis— kazes, Rosseto, Pisnik, Maderna, Gi-mar in Panno, zmagovafei* na šahovskem prvenstvu Argentine, ki se ga nista udeležila edinole Najdorf in Bolbochan. Pričakujejo, da bodo Sovjeti poslali naslednje igral e: Keresa. Bron-steina, Tajmanova, Boleslavskega, ! Averbacha, Toluša, Bondarevskega, Petrosjana, Kotova in Gellerja. Bot-vinnik ln Smislov se tega dvoboja ne bosta udeležila, ker bosta imela dvoboj za svetovno prvenstvo 13. in 14. ! marca v Moskvi. i Priprave na žensko consko prvenstvo Letošnje žensko consko prvenstvo bo, kot je sklenila PIDE, v naši dr ?a7.V ticer v ki ga l»o do- ločila Šahovska zveza Jugoslavije -Turnir bo maja. Sodijo, da bo prišlo v poštev za kraj tekmovanja južn.o Primorje. Število udeleženk še ni znn-I 2°l ^ n' P°tckel rok /a nri.ia v o. | Šahovska zveza Jugoslavijo je jn>_ skusila, da bi imel naš šah polen: Ne-deljkovičeve in Lazareviče ve na tem turnirju še eno zastopnico. Na seji tajništva ŠZJ ho sklonili, da se bo tekmovanje v prvi ligi začelo 11. aprila, polfinalni turnirji za državno prvenstvo pa 1. avgusta. Mira Mihelič: Kako se fc flCch tlaflCek naučil letati Zlatokljuni kos, ki je spomladi vabil Puhka, naj mu pomaga snubit lepo devico kosovko, se je s j svojo izvoljenko že zdavnaj ože-1 nil in imel mladičke. Z ženo sta lepo skrbela za zarod, čuvala in krmila mlade koške in jih naučila leteti. Vsi so se že razkropili po vrtu in gaju in se naselili na visokih drevesih, od koder se je njihova pesem razlegala daleč na vse strani. Samo eden je ostal v domačem gnezdu, tiček Matiček, ki se ni naučil leteti. Zaman sta ga starša prosila, ga spodbujala, zmerjala in mu grozila, da ga bosta zapustila. On ju ni ubogal, očka kos in mamica kosovka pa sta ostala vseeno pri njem, mu nosila črvičkov, jagod in zrelih češenj — skratka, skrbela sta zanj, da ni umrl od lakote, medtem ko so njegovi bratci in sestrice letali na polja in travnike, k rekam in potokom in skrbeli sami zase. Tiček Matiček je prelepo žvižgal — samo to ga je veselilo. Vsako jutro je odprl v gnezdecu polkence iz lubja, pokukal ven in zažvižgal. Oglasili so se mu kosi s sosednjih dreves, toda nobeden ni znal tako lepo kakor on. Nato si je Matiček poveznil na glavo klobuček z zavihanimi kra-jevci, stisnil pod perutničko paličico, kakršno nosijo gizdalini, in odskakljal na konec veje. Zdaj je imel razgled po širnem svetu, se pravi, po tistem, kar se je njemu zdelo svet. To so bila drevesa, vrt, velika hiša, v kateri so stanovali ljudje, cesta, travnik in potoček. Sedel je na zeleni vejici in od sreče so se mu širile prsi, ko je prepeval kitico za kitico svoje jutranje pesmi. Nekega jutra pa je bilo poletno sonce tako bleščeče in Matičkov svet tako lep, da mu ni zadostovalo samo žvižganje. Pričel je poskakovati po koncu vejice, hop, hop, kakor bi plesal razigran ples. Vejica se je krivila in stokala: »Jojme, zlomila se bom!« In res se je zlomila tičku Matičku pod nožicami in veseljaček je štrbunknil z drevesa. Padal je globoko, globoko. Kako prav bi mu prišlo, če bi znal zdaj letati! Spodaj pod drevesom je stala miza. Za mizo sta pili dve stari teti, ki sta prišli k Puhkovim staršem na obisk, sladek bezgov čaj. Ti-1 ček Matiček je priletel naravnost ‘ v ročko s čajem. Reklo je: »Pljusk!« in starki sta se hudo prestrašili. Zdaj se je Matiček spomnil, da ima peruti, in pričel divje prhutati okrog sebe. Čaj se je penil, kakor bi se bila v ročki za čaj dvigala nevihta. Starki stai se seveda še bolj prestrašili, dokler ni mlajša, ki ji je bilo šele' Starki sta vzeli Matička s seboj in ga vtaknili v pozlačeno kletko, misleč, da jima bo zdaj umetno žvrgolel, kakor znajo kanarčki. Matiček pa je bil čisto navaden kos in je znal žvižgati samo svoje preproste pesmice, žvrgoleti pa sploh ne. Kakor vemo, je znal tudi plesati, toda to mu je prineslo samo nesrečo. Zdaj mu seveda ni bilo več do 0 osemdeset let, rekla starejši: »Saj to je samo tiček, tiček z zelene vejice!« Prijela je z dvema prstoma Matička za desno perut in ga postavila na mizo. Ves osramočen je stal pred starkama, s poklapanim klobučkom, in v zadregi povešal oči. »Kako ljubek tiček,« je rekla starejša teta in si nataknila naočnike, da bi ga bolje videla, a njene oči so bile tako stare in slabe, da ga tudi zdaj ni mogla prav razločiti. »Kanarček je!« je vzkliknila, čeprav je bil Matiček čisto črn, kakor se za kose spodobi. »Saj res, kanarček,« je rekla mlajša teta, ki je sicer mislila drugače, a je bila vajena ubogati starejšo sestro. plesa, žalostno je ždel na zglajeni paličici v kletki, še žvižgati se mu ni ljubilo, kamoli žvrgoleti! Sestri sta mu nosili vse mogoče slaščice, toda ni se jih dotaknil. Tožilo se mu je po starših, po zeleni vejici, po zlati svobodi na drevesu, ki je niso zapirale pozlačene rešetke. »Ta je pa lepa — najin kanarček noče peti!« je rekla starejša sestra mlajši. »Najbrž ga ni še nihče učdl?« je menila mlajša. Začeli sta igrati tičku Matičku umetne melodije, starejša na trobento, mlajša na klavir. »Tako moraš peti, ljubi kanarček, tako!« sta mu govorili in trobili'in igrali, da so Matička bolela ušesa. »Hudoben je. Noče žvrgoleti, noče jesti, sploh naju ne uboga!« j p rekla starejša sestra in odloži-1 trobento. »Vrzi ga na cesto!« In mlajša sestra, ki je mogoče mislila drugače, a je bila vajena ubogati starejšo, je odprla kletko, prijela tička Matička in ga postavila pred prag. Na pragu je sedela velika, debela mačka in predla. Leno je dvignila glavo. Ko je zagledala Matička, pa se ji je v očeh prižgala iskra. Planila je kvišku, toda tiček Matiček je v smrtnem strahu zaprhutal in zamahnil s perutničkami, da ga je kar odneslo v zrak. Jezno je gledala mačka za njim, kako je letel na na j višje drevo in sedel na najvišjo zeleno vejico. Bil je doma, toda zdaj ni znal samo peti, ampak tudi letett. ---- ^ ^ : W S---■ . ; • |j sp ■ ■M Ne bom se dolgo več vozil. Sonce me bo prehitelo. Na sliki vidite mojega »Konjiča«, ki mi ra je prinesel Dedek Mraz. Prve dni me kar ni hotel trpeti na hrbtu. Potem pa sva se drug drugega privadila. Postala sva prava prijatelja. Sedaj skočim v sedlo kot izkušen konjenik in znam narediti že celo vrsto akrobacij. Nikar ne mislite, da se hvalim. Tone Črnigoj: TELEFONIST Brr, brr, brr zvoni po ušesih, brr, brr, brr kot veter v drevesih. Brr, brr, brr že zopet zvoni. Sila pa taka! Kdo govori? — Miška soseda, ki v shrambi Pridi. Čaka te skleda tort in peciva! Brr, če ni drugače, naj v prazno zvoni. Lačen sem, lačen. Jest se mudil Rumena štorklja Govore, da je živel nekoč v Fudži reven študent. Ime mu je bilo Mi. Njegova revščina je bila tako velika, da niti čaše čaja ni imel s čim plačati. Gotovo bi umrl od gladu, ko bi ne bilo nekega lastnika čajame, ki ga je hranil, ne da bi za to zahteval plačilo. Nekega dne je prišel študent k svojemu gostitelju ter mu dejal: »Odločil sem se, da grem. Denarja nimam in nikakor ne morem plačati tega, kar sem pri vas popil in pojedel. Kljub temu pa nočem ostati nehvaležen; poglejte!« Manica: Doiico oaie... V kmetski krčmi so neke nedelje sedeli fantje in se po svoje zabavali. Naenkrat vstopi sitni Stembur in se hoče prisliniti med fante. A fantje niso kar nič marali zanj. Stembur je bil namreč tiste vrste človek, o katerem govorijo, da zna vse in nič. Mešetaril je pri živinski kupčiji, prekupčeval je rad s čimerkoli in če je nanesla prilika, so je ponudil za posrednika pri vseh mogočih rečeh. Pri tem se je delal silno učenega. Vse druge je imel za bedake in znal je biti tudi strupen. pameti trikrat potlačim v kol,« se ošabno razprši Stembur. »Velja,« pritrdi Peter in s hudomušnim pogledom ošine Stembur jev novi klobuk. »Zdaj pa čuj, Stembur! Zastavil ti bom tri vprašanja. Na vsa tri vprašanja mi moraš odgovoriti na kratko: ,Moj klobuk!* Ce se ti to posreči, ti rad dam prednost v modrosti, ako ne, plačaš stavo!« »Hahaha,« se zareži Stembur, »to pa ni nobena težkoča, ampak takšna otročarija, da, če izgubim stavo, prav rad plačam tri litre vina.« Tinka Poftar VLAK Bttn stole vkup zloitjo, vlak tako sl naredijo, Stol stole, miza peta, strojevodja zdaj bo M sta, za kurjača Jim bo Tin«, kart« pa bo ičlpal Bine, prodajala jih bo Jela, ki bo potnike sprejela. Na postaji prvi, glejte, mnoštvo potnikov se gnete: punčka s slamnikom sred’ zime do blagajne se pririne: »Prosim, prosim, v mesto Celje naj me tale vlak odpeljel« Brunda te za njo medvedek — ta na vlaku gost Je redek —: »Jaz potujem zdaj na Bled, tam me Čaka v loncu med!« Pa vozovnico dobi ln v vagon se preseli. Ko opravil Je medvedek, prihiti še psiček Tedek: »Hov, hov, hov, Jaz pa bi rad odpeljal se v Dravograd!« ... Ima polne roke dela pri blagajni mala Jela. Pride potlej žoga Skoka ■ sabo vodi še otroka. In Dolgin, pajac gosposki, na povodcu vodi goski, petelinček Klkeri malo da ne zamudi, kajti: »Flju, fljujli« vlak odhaja, ie hiti, že lokomotiva piska, bat kolesa le potiska, se le vozi, se le pelje, vlak odhaja v mesto Celje. V Mariboru se ustavi, In potem naprej ob Dravi, tja, kamor bi psiček rad, v lepo mesto Dravograd. Daleč Je od tam na Bled, kjer medvedka čaka med. A naš vlak obide vse, vozi, vozi potnike. In ko vsakega odpelje, kamor vodijo ga želje, vrne, vrne spet se k nam, sprejme ga domači hram. »Kam pa jutri?« ste vprašali. Vem, da to bi radi znali, ali Jutri — red Je tak — morda to ne bo več vlak; štirje stoli, miza peta Jutri morda bo zakleta Jim graščina na samoti kamor ni nobene p6ti, kjer bo Meta cesarična, Jela njena bo spletična, a dvorjana Tine. Bine, hej, ln spet Jim dan premlnel J In potegnil je izpod halje kos rumene krede ter narisal na steno čajame štorkljo. Bila je kakor živa, le rumena je bila. »Ta ptič,« je rekel Mi, »vam bo prinesel desetkrat več denarja, kakor sem vam ga dolžan jaz. Vsakokrat, ko se bodo tukaj zbrali ljudje in trikrat plosknili z dlanmi, bo štorklja stopila s stene ter zaplesala. A nekaj morate pomniti pri tem: Nikoli ne smete pustiti, da bi ptič plesal enemu samemu človeku. Če bi se to zgodilo, vedite, da bo takrat plesal zadnjikrat.« Po teh besedah se je študent Mi poslovil ter odšel. Lastnik čajarne je bil na vso moč začuden in sklenil je, da mora vso stvar takoj preizkusiti. Ko se je drugega dne zbralo pri njem nekaj gostov, jih je poprosil, naj po trikrat tlesknejo z rokami. Tisti trenutek je štorklja stopila s stene in zaplesala nekaj plesov. Nato se je vrnila na svoje mesto. Gostje so se smejali na vse grlo in ne bi verjeli svojim očem, če jim ptič ne bi plesal vsakokrat, ko so se zbrali v ča-jarnl. Glas o čudnem plesalcu se je raznesel daleč po deželi. Ljudje so prihajali od vsepovsod, polnili čajarno in njen lastnik je na mah obogatel. Tako se je izpolnila napoved revnega študenta Mi. Nekega dne pa je zašel v ča-jamo bogat uradnik. Ko je videl, da sedi krog in krog polno kmetov in rokodelcev, se je razsrdil ter ukazal, naj jih poženejo ven. Služabniki so prijeli za palice in ljudje so se razbežali. Bogati uradnik je ostal sam. Vrgel je pred lastnika kup denarj e„0 hteval, naj mu pokaže etu štorkljo. 9b ,t0Sk oozabil »8 zlatnikov ]e lastnik i!a.at je študentovo opozorilo }*1 . ptič zaploskal z dlanmi. Nerad j ^ 1 zlezel s stene ter žalostno Nat0 časi zaplesal en sam P ter se je stopil na svoje rn^0urado» ni več ganil. Zaman J . slu. grozil in zaman so J , ubo-žabniki vihteli palice 4torklja ul gim lastnikom, kajti hotela plesati več. Se iste noči jeRo J* ’ potrkal na vrata čaj j-tu gospodar odprl, je z rekel., dent Mi. Ne da bi kaj ^ zgpi iz žepa potegnil pis&J je vztfe' skal nanjo. Ptič na steni # petal, skočil na tla . 0 nJ izginila Nihčeni veS sl^ SU' ju — ne o študen videi J dežni štorklji; pa (jcitajs^ poslej ni nobeden. SLAB SOSED Živel je nekoč sultan. Da bi zvedel, kaj delajo in kaj mislijo njegovi podložniki, se je večkrat preoblekel v navadnega meščana in hodil po trgu ali drugod po mestu. Nekega dne se zopet preobleče in gre skozi mesto. Hodi tako nekaj časa sem ter tja in se slednjič ustavi ob neki gruči. Prepirali so se. Kmalu je iz prepira nastal pretep. V zmešnjavi ni nihče spraševal, kdo je kriv in kdo ne, tepli so se vse vprek. Tudi sultan jo je izkupil. Skoraj vso mu izpulili- Koma ^ dan, komai %*tof nekdo- sl>l- poklo111 brado so ušel. Naslednji tan vstal, potrka trgovec Abdul m ^ tenu: . Spoznal »Svetli sultan. -j v- , trgu' 1 kdo Je oj) t] P°r.!fza brado č H' pošlji svoje ljudi, iaZ včeraj na Prišel sem tisti, ki te je vlekel ie moj sosed, krpa č Ha ^ jih iem, in ga kaznuj.« Razumljivo, da fantje vsiljivega prišleca niso bili veseli. Ali — kako se ga iznebiti... ? Pa jo pogrunta kolar Peter. Peter je namreč prefrigan, vesel fant in velik šaljivec. In ta si takoj privošči Stembur ja: »Cuješ, Stembur! Ljudje pravijo, da ti nič ne veš. Bo že menda res tako, kaj?« Stembur vzroji: »Molči Peter in obriši si mleko okrog ust! Kaj boš neki ti, mladi norec, ki si tako bedast, da te jaz v spanju trikrat okoli prinesem.« »Takoj tu boš dokazal, kdo Izmed naju je bolj bedast,* se navidezno razhudi Peter. »Ako sem to jaz, bom tiho. Ce si pa to ti, te vržem čez prag, kakor sl dolg in širok!« »Stavim liter vina, da te glede O D M E Nekoč je majhen psiček zašel mišljotin, ne bi bilo nobene raz-visoko v gore. Gole, sive skale so like med nami in njo!« ste Culi,« zakliče visele nad stezico, po kateri se ............................................. je vzpenjal. Postajalo je vedno i pritrjujejo hladneje in počasi se je med ska- J ČAROBNI LIK lovje spuščal mrak. Psičku je bi-! lo čedalje bolj tesno pri srcu »Fantje, Peter. »Culi smo, čuli,« fantje vsi vprek. »Hej, Stembur, izkaži se! Prič-niva!« In sta pričela: Peter: »Stembur, kaj imaš na glavi?« Stembur: »Moj klobuk.« Peter: »Kaj ti je zelo všeč?« Stembur: »Moj klobuk.« Peter: »Kaj pa jaz dobim, če zgubim stavo?« Stembur: »Moj klo-o, tisto pa ne —« Peter: »Hahaha, Stembur! Vidiš, ko nisi odgovoril trikrat. Stavo si zgubil. Daj za vino!« Fantje bušijo v splošen krohot. Stembur se zave, s kakšno lahkoto se je dal speljati na led. S kislim obrazom plača tri litre vina in zapusti krčmo. Spomnil se je svojega gospodarja, kako je pripovedoval o teh strašnih gorah: Koliko ljudi je za vedno ostalo v njih ter našlo svoj grob v globokih prepadih. A vendar se je kuža hotel pokazati hrabrega. Pomahal je z repkom in pogumno zabevskal. In ker je njegov glas odmeval od skal, si je pač mislil, da mu sama gora odgovarja. Bil je zelo ponosen na to, če ne celo ošaben. Uprl je pogled proti vrhu ter na ves glas govoril: »Čeprav je ta gora zelo visoka, močnejšega glasu vendar ne daje, kot pa je moj. Ce bi ne- Vodoravno in navpično: daljše časovno obdobje, pisalna potrebščina; del peroti, 1» ’ t <1 J WV I . [/UUVUOVIllU, umni ljudje ne govorili o njej iz- 3. cvetica; žensko ime. Te prevzetne besede je slišal grom, ki je dremal v oblakih pod vrhom. Močno se je ujezil in zabobnel je preko skalovja: »Fj, ti tam, kaj pa brbljaš?« In gora je to z istim glasom še večkrat ponovila. Ubogi psiček, ki je skoraj povsem oglušil od tega bobnanja, je slabotno zatrepetal: »Ja... j .. jaz... nič...« In zbežal je, tiščeč rep med noge in niti enkrat se ni upal ozreti nazaj. I mi;m’"- Kmalu so Prip^*Uga d°l^o' K« i* -iTpaS- - K°. je v velikem strah lena: +1i sUltan' vaš<> »Milost, svetli . ^liti ste nisem imel del nisetf^ Ce svetlost. Toda v spl°s bj s® to vi. Pretep je W bi Vedeli„beležil ne. «g. s0l to vi. Preuv j” vi tan*. t!< bi vedel, da } ne. sUl- pretepa še ude dep\ »Kar pomiri *’pripelj^L ^ tan. »Nisem. ® gjnpak da te kaznujem^ slabega ^ svarim, da im t0 je Varuj se ga.« . j i.'1 /A t*5 odpustil. (Arabs! ska) danes in jutri Jjjalce krvi “K v'Juclno prosimo ^na), vho^U^ciosp^S DaJONCERTl !]50 • trg. “Uarna l, Plln.ra, (i“?i8trat. ‘el 22.121 y»ovoj; g!“‘3*v»» ui 20-555 eiu'tka aJ.OV tr* 10 2»-554 ktUli 76« ' Tr* 0F- U0ta' te‘" W-S5ala‘ U“»ryko-“‘klQ4l6ev» !• M«*' ^*tatal 8*'>m*kova «• 25KtV““«?T UubLjcMka. ®0r^ar?^»UnaV'^*i up;»- f^SSVj iSt Tt#ba« 4l- 22 ;sn e,A ^'ru' M, ^058 "**.*• QUdiliA?d(i*lei V™ »ro«!- *«» “ tor gU 1/1“V* *I»bire. JO-jJ*-««. a “P>’ttv*. dl rak. St.1, •kl«d2S*»& oddoUli 'Parili 1-15S- ul Uk SO.ljJ ■ MikiUj^Ibn^valnice: Jev, ,'-5T;, ,j.v. Prešernov fva 54^5 M^V„Naz2r b^eria«. t\4« Sl, 1 ‘rie’va ‘v, lovea; »1 20-441 -u,» ta~ fi5>P« JVllA ^ a zor •Okra?«. Co-' *Vrvarna« Ba*tk3* Itv^l/ tr» agon-‘be0i. n<>'«i« ,r uvoz -Zi P Ljnhi 1. 23 «» ^••Sf.tasrar.-ss MVEST 0 NAIIMNM ODRAZU U'djetj Ui ,.P?.rU. mednarodna ZZr**, d 'PUva Titova 83 Ui\>^h,J»«l. ko tel 21 avtnrfi 4 di*tt» , a»?«i 8po,,pnca *• »-2» Karai“ Sre- Omrli ' Llub|i'm' ?fPk°U v febr’ ?asebnlk. Pogreb 110 «5S ®ancjn ' ob 15 3°na ^ar?a’n1,nfe’brUobk?Gene% p°Sreb kotw,b° d, °lenc .« na Zalah. isSU e”05, U.’feto d?lavca- Po-W v16u. • ob 17 na po- »•igr Ji i5ek 3e . »JVIa - uiizu k. ujej ko h* '°P- Na kako mlad obraz imaš S4 be u^ub>i, ki JCm P33 ostali samo tisti dve 4 ižg,^.1 bila tako 1 . od vedno ■ • • Brez njih ii$»' to, ?»>“ •«* v“ maJh“ Eubl“ ” v sta takoj 'IL n,'^en. odioec, dvanajstletni * trenj.v fazgovor^f „4 os.l'u sedla k zakurjeni ; 'lela ' Zunaj brii 3ima m4nili dve uri ko r.^rarr?.a ie tako 3 ..mraz> oče bo prižel pozno Sie 3ati- Ko so ^nftno. tiS5ati se v zapečku na pletiitrtif Prsbi naglo prebirali J Ulici PriI>0VGduie’ oSSrt je,L-iubu razvezal L ? v rne^. f 0 dogodivščinah v šoli, Usir, a{rtih zo b’rtPxn,povedu3e 0 sebi ln o v Vmcah ji ^ bodočnost. Mati ga posluša. v9ti ■ le Liuh . nasnaešek. So!°žilaSe ^čudU^f8'13 prenehal pripovedo-3 žr, .. Wetenie r,r lne™u mlademu obrazu, je « sLi‘P 2amislhaP m 3 roke v naročju in HtT] >he ti d, N,at0 jo vprašala: % grc*°?« 6 g^°^°ki gubi na obrazu ne % e>« i • »ket>a!< °dVrni1 de5ek- »Brez njih ne bi bila % 5ako Og . Jedrni8*0 vidič Ltcmi. drobnimi gubicami, ki »>., a izginiirtv ,1I0j.em .obrazu, pa so sedaj GLEDALIŠČA DRAMA - LJUBLJANA Sreda, 17. febr. ob 20: Hecht-Mac Arthur: »Prva /Stran«. Abonma F. Četrtek, 18. febr, ob 20: Hochw81der: »Javni tožilec«. Abonma red B. Petek, 19. febr.: Zaprto. Sobota, 20. febr. ob 20: Salacrou: »Tak kakor vsi«. Abonma red E. (Raoula igra Demeter Bitenc). OPERA Sreda, 17. febr. ob 19.30: Massenet: »Werther«. Gostovanju R. Francla. Abonma red H. Četrtek, 18. febr. ob 19.30: Baletni večer. Abonma red C. Petek, 19. febr. ob 19.30: Gounod- »Faust«. Zaključena predstava za JLA. Sobota, 20. febr. ob 19.30: Foerster: »Gorenjski slavček«. Gostovanje R. Francla. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 17. febr. ob 20: J. B. Priestley: »Cas ln Conwayevi«. Izven. Četrtek, 18. febr. ob 20: Vilharjeve šaloigre — Večer v čitalnici. Zaključena predstava za TSS I. Petek, 19. febr. ob 20: Mary Chase: »Harwey«. izven. Sobota, 20. febr. ob 20: J. B. Priestley: »Cas iri Conwayevi« — gostovanje v Trstu. Šentjakobsko gledališče Ljubljana; Mestni dom Četrtek, 18. febr. ob 16: Tavčar-Ma-rinc: »Otok in Struga«, romantična igra z godbo. Zaključena predstava Petek, 19. febr. ob 16: Tavčar-Marinc: »Otok in Struga«, romantična igra z godbo. Znižane cene od 35 din navzdol. Po daljšem presledku bo spet uprizorjena v četrtek in petek, obakrat ob 16 romantična igra »Otok in Struga«. Cene so znižane od 35 din navzdol. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 20-923. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek. 19. febr. ob 17: Kuret: »Obuti maček«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Sreda, 17. febr. ob 15: Gostovanje v Smledniku. Četrtek, 18. febr. ob 15: Gostovanje v Stražišču pri Kranju. Prodaja vstopnic za obe gledališči in vse predstave v petek od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ali telefonično na 23-020 in pol ure pred predstavo pr! obeh gledaliških blagajnah. MARIBORSKE VESTI Umetnostna galerija, Btrossmayer-jeva ulica 6. Razstava upodabljajočih umetnikov Slovenije. Razstava odprta v času od 7. do 28. febr. dnevno od 9 do 16. Ustanove, kolektivi, organizirajte skupinske obiske. - Razstavno vodstvo zagotovljeno. Prijave za obiske poslati po telefonu na št. 25-45. Dežurna lekarna Sreda, dne 17. februarja 1954: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. RADIO 8.30—7.25 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7 25—7.40 Narodne pesmi in drugi domači napevi — 7.40—7.45 Za naše gospodinje — 7.45—0.00 Veliki orkestri izvajalo lahko glasbo — 8.00 do 8.10 Poročila in vremenska napoved — 8.10—8.30 Za dobro voljo — 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16.00—16.10 Oddaja za kmetovalce — 16.10—16.30 Slovenske narodne oesmi pojo »Tri Polonce« — 16.30—16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska napoved in točen čas — 16.45—17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Samotna zvezda«. UDARNIK: Ameriški film: »Steklena menažerija«. POBREŽJE: Avstrijski film: »Irena v zadregi«. STUDENCI: Amer. film: »Preobrat«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 17. febr ob 19.30: Massenet: »Werther«. Red LMS-2. CELJSKE VESTI Ljudska univerza v Celju. Jezikovni in stenogr. tečaji se bodo začeli I zopet v ponedeljek, dne 22. februarja I ob 19.30 (pol osmih zvečer) na učitelji-; šču — redno po umiku. Prijavite se | v nov začetni tečaj stenografije in ! strojepisja ter slov. Jezika. Vpisovanje na učiteljišču v Celju. — Vodstvo tečajev LU v Celju MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek. 19. febr ot 15: Peter Ustinov: •Ljubezen štirih polkovnikov«. — Šolski abonma. mit RADIO Dnevni spored za sredo, 17. febr. 1954 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 5.35—5.45 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 5.50—6.00 Jutranja telovadba — 6.30 do 8.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar — 6.50 Objava dnevnega sporeda — 7.00 Odgovori gospodinjam — 7.25 do 7.30 Poročila — 12.00 Opoldanski koncert — 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Z obiskov pri pionirjih — 13.15 Za vsakogar nekaj — lahka, zabavna ln plesna glasba — 14.15 Kulturni pregled: Učiteljski pevski zbor »E. Adamič« — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor »Svobode« Trbovlje II. pod vodstvom Staneta Ponikvarja — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo: Prof. Drago Ulaga: Planica (ponovitev) — 16.00 II. jugoslovanski radijski festival — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Slovenske narodne pesmi bodo izvajali solisti, ansambli in zbori — 17.50 Zdravstveni nasveti — 18.00 V veselem ritmu — 18.30 Zunanjepolitični feljton — 18.45 Stare in nove melodije na klavirju igra Borut Lesjak — 19.00 Radijski dnevnjk in objave — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved — 20.00 Radijska igra: Hugo v Hofmannstahl: »Elektra« — 21.00 Večerni orkestralni spored — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Igra Ferry Souvan s svojim plesnim sekstetom — 22.35—23.00 »Modemi plesni orkestri« Lionel Hampton 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPER Sreda. 17. februarja 11.00 Šolska ura: Povest o treh kapljicah — 14.30 Od Triglava do Jadrana — 14.40 J. Gregorc: Koroški raj — venček koroških narodnih^ Izvaja pionirski zbor III. gimnazije v Ljubljani in orkester Radia Ljubljana p. v. avtorja — 17-00 Revija in opereta — zabaven spored lahke glasbe — 18.15 Za vsakogar nekaj — 21.00 S knjižne police: Prežihov Vorane — samorastnik slovenske Koroške — 21.30 Od melodije do melodije - 22.00 L. van Beethoven; Kreutzer.ieva sonata št. 9 v A-duru — izvajata violinist Jacgues Thibaud in pianist A Cortot — 22.30 Lahko noč s slov. narodno pesmijo. DROBNI OGLASI MESTO ZDRAVNIKA splošne prakse razpisujemo za Sektorsko ambulanto na Bledu. Ponudbe poslati na naslov: Sektorska ambulanta Bled. Rok do 28. februarja 1954. 539 DVA IZUČENA LIVARJA sprejmemo takoj v službo. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na Tovarno »Titan«, Kamnik alt se osebno zglasiti v podjetju. 538 ANGLEŠKO-AMERIŠKO (engllsh-american) se nauči vsakdo, ki zna latinico in Ima osnovno šolo — hitro, lahko, zabavno, zajamčeno z dopisovanjem. Mesečno plačilo minimalno, zmanjšuje se vsak nadaljnji mesec učenja do JO dinarjev dnevno. Plačati je treba‘samo prvj učbenik, vsi nadaljnji učbeniki, knjige, slovarji, fonetiki, časopisi, žumali, ilustracije, revije, specialni žensk; domači — hišni — modni žumali so brezplačno na uslugo brez kavcije. Prvomajske nagrade najpridnejšim, najboljšim. Zahte- 23. februarja 1954 bo žrebanje srečk 51. kola Jugoslovanske loterije v Brčkem. — Pohitite z nakupom in izpolnite anketno polo! vajte takoj popoln informativni prospekt. Pismu priložite 30 din v bankovcih. Odgovor dobite v teku meseca. Prosimo, pohitite! Engljsh-american lessons, Beograd, Dosite-jeva 3. GRADBENEGA TEHNIKA z dolgoletno prakso, ali gradbenega inženir-ja-začetnlka - sprejme Ljudski odbor Mestne občine v Beli Crkvi, AP Vojvodina. Plača po uredbi. Stanovanje zagotovljeno. Prošnje z dokumenti sprejema do 28. febr. 688 Državnim podjetjem, državnim kmetijskim podjetjem In delovnim zadrugam takoj prodamo po ugodni ceni zaradi likvidacije vrtnarije: KONJA, VPREŽNE VOZOVE, RAZNO ORODJE ZA POLJEDELSTVO, OPREME ZA KONJE. Interesenti za nakup naj se javijo v podjetju »SVILA«, Maribor. OBVESTILO Zavod za socialno zavarovanje za mesto in okraj v Celju sporoča da se 20. februarja preseli iz dosedanjih prostorov: Celje, Trg V. kongresa (bivši magistrat) v nove pisarniške prostore v Gregorčičevi ulici (poslopje Mestnega ljudskega odbora Celje — trakt C). Zaradi preselitve v četrtek, petek in soboto, (18., in 20. febr.) strank ne bomo sprejemali, razen že vabljenih. »SCETKARNA« Maribor, Pipuševa 12 sprejme za takojšen nastop ŠČETKARSKEGA MOJSTRA in kvalificiranega LESOSTRUGARJA Plača po dogovoru. NATEČAJ K0LUBARSKI RUDNIKI LIGNITA — VRE0C1 (50 km od Beograda) takoj sprejmejo naslednje delavce in uslužbence: rudarskega inženirja po možnosti s prakso, za upravnika dnevnega kopa v Rudovcdh; finančnega revizorja-inštrukforja s prakso; strojepisca s prakso; avtoelektričarja z najmanj triletno prakso; visokokvalificiranega električarja s prakso, za vzdrževanje električne napeljave rudnika »Kolubare«, Veliki Crljeni; tri kvalificirane električarje s petletno prakso, za električno napeljavo rudnika »Kolubare« v Velikih Crljenih. Plača za upravnika dnevnega kopa po sporazumu, za ostale delavce in uslužbence v tem razpisu pa po tarifnem pravilniku. Stanovanja za samce in poročene zagotovljena. Interesenti naj se javijo na gornji naslov in obenem pošljejo podrobne podatke o dosedanjem delu kakor tudi pogoje, pod katerimi žele biti zaposleni pri podjetju. 882 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »SO C £« Ameriški film ločno opoline Brez tednika Predstave ob 18., 18. ln 20. uri KINO »SISKA«: Amer. film: »Draga Ruth«. Filmske novosti 2-1. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 15 dalje. CELJE: »UNION«: Angl. film: »Ta-jinstvenl profesor«. — »DOM«: Ital. film: »Policaji in tatovi«. BLED: Amer. film: »Cyrano de Ber-gerac«. KAMNIK: Amer. film: »Ob veliki ločnici«. ZADOBROVA: Ameriški film: »Moč orožja«. VEVČE: Amer. film: »Smrt trgovskega potnika«. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Zmaga ali smrt«. — »PLAVŽ«: amer. film: »Tajn, tovor«. PTUJ: Amer. film: »Poštna postaja«. KINO »UNION«: Amer. barvni film: »Ivanhoe«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Film bo na sporedu še do 18. febr. KINO »KOMUNA«: Avstr, film: »Veruj v mene«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikratl KINO »SLOGA«: Amer. film: »Pohlep-neži«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. Ob 10 bo matineja istega filma. Predprodaja vstopnic od 9 dalje. KINO »TRIGLAV«: Amer. barvni film: »Kapitan Horatio«. Tednik: Filmske nov. 1. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Za proizvodnjo, meritve in samostojno montažo ter redno kontrolo visokofrekvenčnih telefonskih naprav za zveze v elektroenergetskih sistemih v FLRJ potrebujemo: tri visokokvalificirane strokovnjake (mojstre) v stroki visokofrekvenčne telefonske tehnike — in inženirja za šibki tok (eventualno tudi absolventa s prakso). Zaposlitev v tovarni v Ljubljani in na terenu. Ponudbe pošljite na poštni predal 376, Ljubljana. GOSPODARSKO PODJETJE V ZAGREBU sprejme s takojšnjim nastopom: šefa oddelka za uvoz In izvoz, z ekonomsko fakulteto, znanjem angleščine in nemščine in nekaj prakse v kovinski stroki; dva referenta za uvoz in izvoz, z ustrezajočo šolsko izobrazbo, znanjem enega do dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina) in najmanj triletno prakso v kovinski stroki; strojepisko za uvozni in izvozni oddelek, z znanjem enega tujega jezika (angleščina, francoščina ali nemščina). Pismene ponudbe pošljite na »Borbo«, Zagreb, pod št. 253. V ZALOŽBI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE je izšel iz tiska IZVEŠTAJ PRETSEDNIKA REPUBLIKE JOSIPA BROZA TITA na zasedanju Ljudske skupščine 29. januarja 1954 v cirilici in latinici. Strani 56. Cena 40 din. Naročila sprejema: Izdavačko preduzeče »Kultura«, Beograd, Dečanska 29/IIL, telefon 25-547. Tekoči račun pri Narodni banki 102-T-77. _____________________________________________________ 883 RAZPISUJEMO SLU2B0 tehničnega vodje podjetja (pohištveno in stavbno mizarstvo) Za reflektante veljajo naslednji pogoji: 1. da so arhitekti notranje arhitekture z večletno prakso, ali 2. da so absolventi tehničnih srednjih šol lesne stroke z najmanj 10-letno prakso, ali 3. da so industrijski obratovodje (mizarski mojstri) z 20-letno prakso. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Prošnje vložite pismeno na naslov: »Oprema«, Maribor, Partizanska cesta 15. MU JOSIP PAVICIC »b te ’ te dela^° grdo?« Uje« je!Ps^raj0 ;•* Hj, al°-. da , m' P3 Prinesi tisto veliko Ljui^ipovedovalSa H4*! Pogledala ti dve veliki te uhnoii 3 b°m, kako sta nastali.« 8 ’ nabo sta pa sedla oba tesno eden k drugemu. Mati je naslonila ogledalo na koleno in se smehljala svojo podobi v steklu. Kratka ovalna guba na levem licu ji daje mil in dober izraz... Toda druga guba na desnem licu je dolga, ravna, ko da bi bila z nožem zarezana. »Poglej, to manjšo na levem licu... To je guba moje mladosti! 2e kot otrok tvojih let sem ostala sirota brez staršev in jela sem se potikati po službah. Redko kje sem slišala dobro besedo, redko kje našla trohico ljubezni, vsi so hoteli samo moje delo. In ko so mi tako minevala leta v osamljenosti, je v meni vse močneje rastla želja po drugačnem, bolj človeškem življenju, želja po človeku, ki bi mi bil blizu, ki bi lahko z njim delila vse dobro in slabo. To hrepenenje mi je dajalo moč, da sem vzdržala. Toda tedaj se je guba vse globlje rezala v lice... Naposled, z osemnajstimi leti, sem srečala tvojega očeta. Tudi z njim je bilo prav tako ko z mano — gojil je enako hrepenenje po boljšem življenju. Vzljubila sva se kmalu in »se poročila. Kmalu si prišel na svet ti... Sedaj mi je že bilo malo laže. Imela sem že s kom deliti skrbi in veselje, imela sem koga ljubiti... Prva guba na mojem licu je ostala za večno. Vrezali sta jo trpljenje in hrepenenje v mladosti. Morda me dela zato lepšo...« »Res je, mama! Zelo lepo te dela!« je odvrnil deček ves prevzet. »Sedaj pa poglej to globoko gubo na desnem licu!« je mati glasneje nadaljevala. »Sin dragi, to gubo so vrezala štiri leta borbe proti fašistom. Moja naloga je bila zbirati po pogoriščih osirotele otroke, izgubljene in zapuščene malčke in voditi jih daleč na varno, v osvobojene kraje. To so bile dolge in utrudljive poti skozi gozdove in grmovje, čez hribe in doline; umikati sem se morala sovražniku, ki je oprezoval od vsepovsod. Tudi ti si bil med temi otroki... Veliko sem ti že pripovedovala o teh dneh, gotovo nisi še pozabil...« »O, vsega se še spominjam!« je vzkliknil Ljubo. »No, vidiš ... Ljubezen do naših otrok, mržnja do sovražnika, hrepenenje po svobodi — vse to mi je dajalo moč, toda vreaalo mi je to globoko gubo. Zato se ne čudim, če mi praviš, da me tudi ta guba dela mlado in lepo. V njej je vsa moja ljubezen, vsa mržnja, in vsa moč.. « »Tudi oče ima podobno gubo!« se je spomnil Ljubo in to šepetaje povedal. Mati je odložila ogledalo in prijela dečka za roko: »Tako, sedaj pa se lahko pogovoriva tudi o tistih drobnih gubicah, ki jih pogosto vidiš na mojem obrazu. Sam si priznal, da sem z njimi stara in gotovo tudi grda. Zato moraš vedeti: to so gubice skrbi in strahu za mojega sina Ljuba... Toda Če bi sin hotel, teh gubic ne bi bilo!« »Mama, mar >z ...« je pričel deček jecljati, toda ona ga je i.. ekinila. »Počakaj, da povem vse do konca . .. Zadnja leta si zelo zrastel, toda tudi spremenil si se. Kadar nisi v šoli. se potepaš po ulicah in vse prepogosto prihajajo k meni govorice o tvojih pobalinščinah. Da si učenje zanemaril, tega ne moreš tajiti. Zame nimaš nikdar časa, odtujil si se mi... Ze davnaj je minilo, kar sva takole preživela urico, dve v prijetnem razgovoru, tako kakor danes. Zato pa mene vsak dan bolj morijo skrbi: kaj se dogaja z mojim Ljubom, na kakšno pot je krenil in kaj bo sploh iz njega! To je moreča skrb, ki mi reže v obraz gubice. Toda če bo to trajalo še dolgo, se bodo gubice zarezale še globlje in ostale za vedno. Toda ni še prepozno... Vidiš, danes, ko sva se tako prisrčno pogovarjala, sem se takoj pomladila. Kaj se tudi ne bi! Ko te poslušam in gledam, mi je tako prijetno. Takole si mislim: Moj Ljubo še ni zašel na kriva pota, le nepremišljen je. Opomniti ga je treba, pa bo spet vse dobro. Tedaj bodo izginile tudi te gubice, ki me delajo grdo ...« Mati je umolknila in znova poprijela pletenje. Deček je ostal brez besedi, prsi so se mu visoko dvigale, po licih pa sta mu zdrknili dve veliki solzi. Nato je naslonil glavo na materino rame in šepnil: »Mama, ne bo več gubic na tvojem obrazu..* Hočem, da ostaneš dolgo mlada in lepa.« 10 c IZ NAŠIH KRAJEV SREDA, 17. FEBRUARJA 1911 Lovcem bo ustreženo V Kranju bodo postavili prvo tovarno lovskega in športnega orožja v naši državi — Prostori so v glavnem lii*0Toni CAJn! * 1 v * i* • • 1 • 1 i»i urejeni, sedaj pričakujejo le še investicijski kredit lijonov dinarjev za nakup strojev — dobavila »Prvomajska« v višini 103 milijonov _______ Del strojnega parka bo Lovci in gozdni čuvaji že delj Sasa pogrešajo dobrega novega lovskega orožja. Del lovskih pušk je bil uničen ali odpeljan med vojno, preostalo orožje pa je večinoma odslužilo. Tako je sedaj pri nas kakšnih 20.000 pušk različnih sistemov, ki ne ustrezajo več. Po vojni smo nakupili v tujini malo lovskih pušk, doma pa jih je izdelovala le kranjska puškama. Le-ta je dala vsako Eden prostorov bodoče tovarne lovskega orožja in municije v Kranju leto na trg približno sto dvocevk sistema »Hamerles« in »Grenez« kalibra 16 ali 12. Razen tega pa puškama predeluje vojaško orožje v lovsko in popravlja vse lovsko in športno orožje. Vsa ta proizvodnja je bila le obtrniške-ga značaja in ni mogla zadovoljiti tržišča. Začeli so misliti na gradnjo tovarne lovskega orožja. Zamisel je zadnje čase dobila stvarne oblike. S sporazumom mestne občine in Tovarne čevljev »Planika« bodo prostori nove tovarne v »Planiki«. Le-ta ni imela še vseh prostorov dograjenih; prevzela jih je puškama, ki je strojev, ki ga bodo po vsej verjetnosti dobili. S 103 milijoni dinarjev bodo letos nabavili stroje in začeli delati. Del strojev bo dobavila »Prvomajska« iz Zagreba, specialne pa bodo uvozili iz Nemčije. Z realizacijo tega investicijskega kredita bo omogočena proizvodnja 2500 pušk letno. Izdelovali bodo predvsem »Hamerles« dvocevke, »Boch« puške to tudi puško risanico, ki bo naj-prikladnejša za lovske potrebe. V novi tovarni bo tudi preizkuševalni ca orožja; puške bodo preizkušali na sodoben način, po vzorcu avstrijskih tovarn, ki je najbolj točen in zanesljiv. Po se- v Mn polzli razji si povedati, da se potegujejo za človeka, OLO izrabljal svoj položaj, zato nastopajo z raznimi škodljivimi gesli danjih računih bo stala puška za to porabila 20 milijonov di-1 sistema »Hamerles« približno narjev. Te dni so zaprosili še za 30.000 din. Doslej so stale lovske I po sprejemu novih celo več. investicijski kredit za nabavo' puške po 41,000 din. 8 j Na letnih zborih so osnovne Ne upajo si ki je na Okrajni odbor SZDL Murska Sobota je na zadnji seji, v ponedeljek, razpravljal o poteku letnih občnih zboiov osnovnih organizacij. Skoraj polovica vseh organizacij jih je že imela, druge pa jih bodo končale do konca meseca. Nekatere organizaoije fo čakale na nove legitimacije, da jih bodo razdelile na zboru. Pred zbori in na njih obračunavajo osnovne organizacije z ljudmi, ki nimajo moralne pravice biti člani. Zato je v nekaterih vaseh manj članov, v drugih pa jih je Približno tako so izpolniti družbeni načrt v Mariboru Dokončni podatki o izvršitvi družbenega piana za leto 1953 še aicer niso znani, ker jih bo mogoče zbrati šele potem, ko bodo potrjene bilance posameznih podjetij za leto 1953. Vendar pa je bilo možno približne podatke zbrati na osnovi obračunov dohodka za leto 1953. Po teh podatkih je vsa industrija mesta Maribora izpolnila družbeni plan akumulacije in skladov 92.4%. Pri tem pa je treba in skladih, ki so bili v planu zajeti. Ko so sestavljali družbeni plan za leto 1953, so ga sestavi j alii s predpostavko, da se akumulacija in skladi, ki odpadejo na plačne fonde za izvršena dela izven sedeža podjetja, za dela, ki niso stalnega značaja, vnesejo v družbeni plan tistega LO, kjer ima podjetje sedež. Kasnejši predpisi zveznega Izvršnega sveta urejajo i IklXvJtak°o,radaU> ?rrta\¥umul£ gospo-darstvo v družbenem planu 1953 zadolženo z zneskom akumulacije in skladov za kritje republiških in zveznih potreb, ki odpade na industrijo mesta Maribora, v znesku din 15 milijard 851,479.000. Ta zmesek pa ni realen zaradi tega, ker vsebuje tudi akumulacijo im sklade, ki so jih podjetja leta 1*53 olraSunavala in v planu predvidela od preje, ki so jo proizvajala in sama v svojih tkalnicah predelala. Uredba o zaključnih računih za leto 1953 pa je določila, da je treba interno realizacijo obračunati po lastnih cenah; tako nastane precejšen izpad na akumulaciji BRALCI NAM PIŠEJO Ali imajo pravico do izplačila celih otroških dodatkov? O nepravilnosti v izplačevanju zadeti so na sestankih množičnih or- ofcroSkih dodatkov je bilo- v našem časopisju že precej govora. Take nepravilnosti so tudi pri nas na Kočevskem. Anton Vidmar iz Koblarjev pri Stari cerkvi je popolnoma slep invaflid iz NOB. Ima ženo in dva otroka — enemu od teh otrok pripada otroški dodatek. Nima nika-ke imovine, da bi lahko bil obdavčen in vendar ne prejema v celoti pripadajočega zneska otroških dodatkov. Vidmar je imel leta 1951 v najemu od državnega posestva Stara cerkev 9 arov zemlje; vendar ni plačal davkov. Zato je nerazumljivo, temu so 'mu avgusta lani odtrgali ganizadj iznašali svoje težave, vendar doslej brez uspeh*. -em- Mengeš s 3000 prebivalci nima osnovne šole Osnovna šola v Mengšu nima svojega poslopja. Da bo temu krivi Mengšani sami, je pač jasno. V sosednem Trzinu, v Mostah, v Jaršah, torej v majhnih vaseh imajo lepa prostorna šolska poslopja, v Mengšu pa »vedre« otroci osnovne šole v občinskem poslopju. Le- to je sioer lepo in veliko, vendar so prostori v njem urejeni za pisarne, ne pa za učilnice. Vendar je vsak dan v teh učilnicah dopoldne in popoldne šti. rikrat po 30 otrok. Stranišča v tej del otroških dodatkov, mar je mo- šoli tudi ni. Mengeš je izrazit obrtne temu vzrok njegova invalidni, j na! Drugi je Franc Grebenc iz Stare i če doslej premaknil tega perečega eerkve. Tudi Grebenc je imel lita ! vprašanja z mrtve točke, fte Svet za .______ , I prosveto in kulturo in občinski ljud- v najemu od državnega posestva j £ki ne bosta re9no zagraMla Stara cerkev 12 arov zemlje. Zato je za stvar, se bode mengški otroci l>lačeval 318 din davka, zaradi tega I še dolgo stiskali v pisarnah. Starši, ™ ___;„u ' vaša dolžnost pa je, da zahtevate za so mu avgusta lani znižali otroški • vage Ot,roke zdrave in ustrezne šolske dodatek za otroka od 3000 na 1950 prostore. Čudno, da tudi delovni ko-din. Grebenc nima ničesar, kar bi j Ioktivi podjetij molče. Mengšu je bilo treba obdavčiti, prav tako tudi ££2& njegova žena ne. Družina se preživ- j gola. Za osnovno šolo in gimnazijo 1 ja od njegove mesečne plače. 1 bi bilo treba »graditi novo šolsko poslopje, v le-tem pa naj bi bili vajenska in glasbena šola. Pripom' 'amo, da je podobnih primerov v okolici Kočevja ved. Pri- . i pošlo “ I jOnek B. L. cijo in sklade obračunati s tistimi LO, na katerih področju so bili ustvarjeni. Vendar pa ti predpisi niso popolnoma jasni, oziroma obstoji spor glede tolmačenja. \ Mariboru imamo 2 montažni podjetji in sicer Hidromontažo in Metalno, li dve podjetji izvršujeta izven podT dročja Mestnega LO po vsej državi razna dela, predvsem na hidroelek-trarnah v izgradnji. Akumulacija in skladi izvršenih del za ti dve podjetji izven področja mesta znašajo 659,000-000 din. Po mišljenju mariborskih gospodarstvenikov bo treba republiško zadolžitev mariborskega gospodarstva znižati tudi za ta znesek, kolikor bo odrejeno, da s« taka akumulacija odvede ljudskim odlorom, na katerih področju je bila ustvar-jena. , . Zgoraj navedeni znesek je pristojni republiški organ že upošteval in znižal našo obveznost. Uredba o zaključnih računih za leto 1953 določa, da morajo tekstilna podjetja, kriti negativno razliko pri zalogah preje a dne 81. 12. 1952, ki je nastala zaradi spremenjene stopnje akumulacije in skladov, v breme doseženega dohodka za leto 1953. Tako se zmanjša dosežena akumulacija pr> borftki tekstilni tovarni za 845,000.000 din Tako nastane skupni izpad akumulacij« pri mariborskih tekstilnih lih '■ ' *------------- podjetjih zaradi naknadnega spremenjenega načina obračuna interne realizacije in kritja negativnih razlik pri zalogah preje več kakor 1 milijardo din. Gospodarstva mesta Maribora pa je skozi vse leto skušalo z boljšim poslovanjem, z večjo proizvodnostjo dela, ne samo doeečl planirano akumulacijo in sklade, ampak ta znesek tudi preseči. Zaito so podjetja pristala na zvišanje stopenj akumulacije in skladov iznad republiških minimalnih stopenj, da bi na ta način ustvarila dopolnilno akumulacijo. Ta dopolnilna akumulacija bi bila potrebna za vsa mariborska podjetja, saj so potrebna obnove. V Mariloru je pretežno predelovalna industrija, ki ima strojni park že precej izrabljen. Bazen tega bi del dopolnilne akumulaolje prejel Mestni LO, ki bi ta sredstva nujno potreboval za izgradnjo novih stanovanj. Mariborska podjetja in prebivalci Maribora zato upravičeno pričakujejo, da bo pristojni republiški organ planirano obveznost za naše mesto Korigiral in s tem omogočil, da ustvarjeno dopolnilno akumulacijo dobijo^ podjetja in LO. Iarstvu mesta Maribora je uspelo povečati obseg pro- 24 in pol milllraa dinarje? za stroje Zdaj, ko so plačali dolgove, uredili sušilnico in naprave za odvajanje prahu, bi radi uvedli delo na tekoči trak, za to pa bi potrebovali kredite Tovarna lesnih izdelkov Novo mesto je nastalo iz bivše tovarne igrač. Razmere v tovarni so bile zelo slabe, bila je zanemarjena, naročil ni imela in bremenilo jo je okrog 4,500.000 din dolga. Ko jo je prevzelo novo vodstvo in preusmerilo proizvodnjo v lesno galanterijo, prostori niso ustrezali delovnim zahtevam. Sedaj pa prodajajo proizvode v Ameriko, Anglijo, Egipt itd. Prodali bi lahko mnogo več bla- ga, kot ga izdelajo. Uspek) jim je plačati dolg in nabaviti več novih strojev; zanje ©o porabili 24 in pol milijona dinarjev. Razen tega pa so skoraj tri milijone investirali za novo sušilnico za les. V brusilnem oddelku, kjer se je prej tako prašilo, da ni bilo mogoče delati, so montirali naprave za odvajanje prahu. Uredili so pa še marsikaj, da bi izboljšali de-lo\ne pogoje. Sedaj bi potrebovali 250 mi- V HOTELU »EVROPA« V KRANJU JE UVEDENA PRISILNA UPRAVA Predsednik LO mestne občine Kranj je na osnovi poročila komisije, ki je proučevala poslovanje gostinskega podjetja »Evropa« in na predlog Gospodarskega sveta izdal ukrep o prisilni upravi v tem podjetju. Prisilna uprava je bila uvedena še pred potrditvijo plenuma zato, ker je dosedanja uprava med delom komisije z bivšim direktorjem na čelu še dalje neekonomično gospodarila in tako je škoda v podjetju naraščala. Petčlanska komisija, ki je pregledala poslovanje hotela »Evropa« je ugotovila, da je podjetje slabo gospodarilo tako glede posameznih nakupov, nepotreb nih stroškov in zlasti zaradi kopičenja prevelikih zalog, ker ni računalo -z Tealnimi možnostmi prometa. Finančni neuspeh je povzročila tudi nekontrolirana poraba živil, priprava hrane ter stroški s preštevilnim osebjem. Rezultati so bili še slabši, ker so dobili uslužbenci poceni hrano, saj sta stala dva obroka mesečno samo •2000 din. Dalje je podjetje lani protiprav- ip: redit za adaptacijo in nabavo opreme za dva milijona di- no preseglo narjev, čeprav mu ga je bilo odobrenega največ do pet milijonov. Razen tega je potrošilo tudi 646.000 din za drobni inventar, ki jih je naknadno preknjižilo na obratna sredstva. 8 tem je podjetje postavilo MLO v neugoden položaj zaradi kritja teh stroškov. Razsipanje in neodgovorno gospodarjenje so doslej prikrivali z ren. tabilnostjo stranskih obratov, ki so se sedaj osamosvojili. Ob takem delu bi uslužbenci v restavraciji smeli prejemati le 40 % plač po tarifnem pravilniku. Prisilno upravo so morali uvesti takoj tudi zato, ker delavski svet ni hotel več prevzeti odgovornosti za nadaljnje poslovanje. S. Ujonov dinarjev, nove tovamilke da bi sezidali prostore. Le-ti naj bi bili zgrajeni tako, da bodo lahko uvajali delo na tekočem traku. Zamenjali bi radi tudi zastarele stroje z novimi. Toda zaradi šestkratnega faktorja, ki j?a Je treba plačati za uvožene »troje, jih ne morejo nabaviti. V podjetju menijo, da bi jim pristojni organa lahko omogočili vsaj nabavo tistih strojev, ki jih nujno potrebujejo, jih pa pri nas še ne izdelujejo. Če bi lesni obrat modernizirali, bi lahko proizvode pocenili, hkrati jih pa tudi izboljšali. V tovarni imajo precejšnje težave z delavci, ki jim je zaslu-žeik v tovarni le pomoč, ne pa osnova za življenje. Bavijo se razen tega še s poljedelstvom. Iz tega izhaja nedisciplina, zamujanje dela, neupravičeno izostajanje. Nesreče se pojavljajo posebno ob večjih kmetijskih delih, ob žetvi, košnji, trgatvi itd. Graditi nameravajo tudi več stanovanjskih blokov, če bodo v ta namen lahko uporabili fond za samostojno razpolaganje. V. S. Iz Črnomlja V preteklem tednu so umrli .v Črnomlju 3 otroci: Katarina Medic iz Doblič, Tončka Milkovič iz Vel. Lahinje in Boris šprajcer iz Črnomlja. Rojstev ni bilo, poročili pa so se: Polde Vetrih, uslužbenec iz Črnomlja in Manja Perčič, uslužbenka iz Loke- Jože Prhne, rudar iz Kanižarice in Štefka Milkovič, delavka iz Butoraja. izvodnje po »ačasnih podatkih za 13,4% v odnosu na leto 1952. Hkrati se je sicer za nekaj odstotkov povečalo tudi število zaposlenih, vendar pa mnogo manj kot pa se je povečal obseg proizvodnje. Iz tega sledi, da so precej ljivimi gesli organizacije SZDL razpravljale tudi o gospodarskih vprašanjih svojega kraja. Povsod, kjer še nimajo električne luči, so kritizirali pomanjkanje petroleja, ki ga že 3 mesece ni, vtem ko ga je v sosednjih okrajih dovolj. V nekaterih krajih, kjer bodo volili novega poslanca Ljudske skupščine LR Slovenije, so razpravljali tudi o volitvah in o bodočem kandidatu. Vse premalo pa so razpravljali o delu občinskih ljudskih odborov. Okrajni odbor SZDL je razpravljal tudi o političnem in gospodarskem stanju v okraju. V zvezi z novimi volitvami se pojavljajo sovražna gesla, ki naj bi razpihovala staro mržnjo med ljudmi in jih zavajala, da' bi spregledali škodljivo delovanje posameznikov. Med drugim govorijo, da je bivši podpredsednik OLO Benko moral zapustiti svoj položaj, ker so ga. Goričanci izpodrinili kot Marka (»Marko« nazivajo prebivalce ravninskih predelov Prekmurja), ne zaradi Vse premalo je bilo nad delom občinskih !]«^ , borov, saj imajo nekateri v sv sredi ljudske škodlji • ^ ganizacije SZDL niso J bude, so volivci trolo, slabosti nekaterih lju» odborov pa so naraščale. Iz Kanala ob Soči, v kratkem bo z^etwnaiske 0b luč Še v dveh vaseh a in čine Prebivalci vaslTin delali ve! Kamenca so požrtvova prenetateri mesecev ter žrtvovali F ^ s*-dinar, da jim ne .*wstrojfcj elektri titi s petrolejkami- Str , nem krij fikacije; ki jih 3®,? * iJ sv««! občinski ljudski «^.orokoli nul«011 proračuna, so znašali okou dinarjev. . „«5rtu eloktrii1" Letos imajo .▼ naoyk“v, ui V kacijo 13 manjših. naf. Pre £er ne more a ^ p. akumulacije. T. L. J izrabljajo SVOj položaj. I pevovodjo. Trbovlje dobe vzgojno posvetovalnic0 Društvo pa bo r^' šolam, otroškim vrtcem^ ^ nim domovom. P . pa namerava ustreznim zabaviščem. icii in drugim prostoren. ^ primanjkuje. slFbeifladina ^ knjižnice, kjer h° tvoHi Pte' pod strokovnim vodste v s -birala primemo literatu^^izdelovanju z drugim po- jami pa bo skušala v ^ 3» žitnicah poslati Sun. letovanje in taborjenj • 0 s Tako bo društvo starši in drugimi org našlo najboljše oblike p vzgojnega dela. Pred dnevi so se zbrali ljubitelji mladine, da vendarle ustanove Društvo prijateljev mladine za Trbovlje-center. Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse obiskovalke in obiskovalce; posebno matere so prišle v polnem številu. Tovarna ivernatih plošč v Loški dolini bo prva te vrste na Balkanu V Starem trgu v Loški dolini bodo začeli letos zidati novo tovarno ivernatih plošč, ki bo prva te vrste na Balkanu. Ivernate plošče bodo izdelovali iz odpadkov smrek, jelk in bukev. Nova tovarna jih bo dobavljala pohištveni industriji, predvsem Tovarni pohištva v Cerknici. Ivernate plošče bodo uporabljali za obloge v dvoranah, za pohištvi), salone, v radioindustriji itd. V tovarni bo zaposleno približno 80 ljudi, precej jih bo pa lahko nabiralo gozdne odpadke za predelavo. Talko bodo dokaj omilili Najlepša, a tudi zelo nujna naloga, ki si jo je društvo zadalo, je ustanovitev vzgojne posvetovalnice. V njej bodo starši lahko iskali pomoči za domačo vzgojo svojih otrok. Posvetovalnica pa ne bo dajala nasvetov le tistim, ki bodo sami prihajali, morala bo tudi sama poiskati kričeče primere vzgoje potrebne mladine ter se s starši o njej pogovoriti. Skrbela bo tudi za iz-venšolsko mladino, ki jo prene-katero zastruplja alkohol. V posvetovalnici bodo razen pedagoških delavcev tudi zdravstveni in pravosodni ter razni drugi poklici, tako da bo njeno delovanje kar najbolj uspešno. Ribniški krošnjarji žele v Krošnjarji iz Ribniške doline so že večkrat izrazili željo, da bi dobili potrebna dovoljenja za krošnjarjenje po Avstriji. Vs-ak krošnjar je pripravljen z vsem svojim premoženjem jamčiti, da ne bo izkoriščal krošnjar-jenja v slabe namene; na primer za pobeg v drugo državo, malverzacijo s tujo valuto itd. Denarno obračuna- brezposelnost v Loški dolini. Upa- j vanje $ tujo valuto in nadzorstvo jo, da bo tovarna že 1956. leta | P,®1?„ 5a-> «pra^- „ t t i3ala Slovenska zveza kmetijskih za- v pogonu. L. I. i drug v Celovcu. * S Hibniški trgovali s suho robo ,6j©lah s« nama po avstrijskih deže^ ^ njem Xemskem«- M ? s8j 6® jul si gospodarsko °^m$dni »» ničani znani vAf? It°°' ljudje. Za krošnjarje^6 bivžib L,li zavzema priliizno ve6ino®®.;re* njarjev. Med njimi so ve^ n»J > kmetje in kočarji, ki it J 1 ha zemlje Kazumbi^«, košček slabe da se pri* ljati. Zaželeno bi bilo. * nimajo £ ribniških krošnjarjev -*»• stojni ljudje. Grofje, M so z lendavskega gradu gospodovali bližnji okolici, so dali zgraditi veliko skladišče v bližini gradu pod hribom. V skladišču so shranjevali žitarice; leta 1873 pa so v njem uredili tudi vinsko klet. V Lendavskih goricah so že takrat pridelovali dobro vino. Pred leti so skladišče izročili Kmetijskemu gospodarstvu v Lendavi za shrambo pridelkov. V vinski kleti pa je še vedno žlahtna vinska kapljica iz nekdanjih grofovskih vinogradov, ki jih Kmetijsko gospodarstvo obnavlja. .Dobro delo in lepi načrti Letos bodo rezervni oficirji v Kranju s pomočjo garnizije JLA zgradili strelišče in uredili klubske prostore Občni zbor kranjskega združenja rezervnih oficirjev je pokazal, da se z živo dejavnostjo ta naša pomembna organizacija uvršča med najboljše v Sloveniji. Ze lani je združenje zbralo v svojih vrstah dobršen del rezervnih oficirjev in jim nudilo dovolj možnosti za izpopolnitev in utrditev vojnih ved. Izredno koristno je bilo tudi sodelovanje z garnizijo JLA. Združenje upa, da bodo tovariško sodelovanje vajah enot garnizije, kjer jim bodo oficirji podrobno pojasnili elemente teh vaj. Važna naloga je tudi oživitev strelskih družin v Kranju, kjer je delo .skoraj zamrlo kljub velikemu zanimanju Kranjčanov. Rezervni oficirji so sklenili prevzeti pobudo za reorganizacijo strelskih družin in delavnim družinam tudi mate- VCeraj Je umrl v ^ S0rt tržaški rojak ,lT.° *a“,j v <*> je doletela pri del“> boleIen »‘i,dr B2-letnem žl-vljenju 1jQ_ v ®. Ji gla prikovati na P ved® Artr sti je študiral £f £LefllJske.e‘ bil po svoji stroki k vijenJ° kovnjaka vse povezan ne *am0 * ijudst^01® „ več tudi s hrvatsklm . S»» Do leta 1303 .^H^ljske .%»!' vlekel ljudi .'^ notranJ^V*.! cialne zaostalosti -i.upaj 5 ,k. f. macije in se boril j«rfk» ,s za priznanje brvi* NadalJ1! ,jpu: daimaSlnskih mestih^ IiajbolJ , (iiU let je Prebil »Pft ^ečkiBil" j 1«‘ ščenimi hrvaškimi v Severni Iatrl. jjrVatov jll tudi deželni P“*k,m ljude® zetsfci okraj. Is;r.sdruiništvu. prvi učitelj v * jjjneta lec istrskega male|e8rugke SM\ ljev italijanske oderu ^ d Med d«w^V> službi kot pr širjeBJe 1,stf» , družbe skrbel ** m metod v J* za razvoj zadružništva. ? .cHSkiml ^ Pr z vsemi organizacij* tl80Čem ml Je pomagal d,^ a pria, nancev iz Slovenskega « Ivo Sancin «.« $?eraf > javne delavce mln^ sTCto' gio^. katerih ata šli boj| „o in prvi osvobodilni ^ igt skem Kor°^kenl. buo tre*1 (1 godkl, ki J»> J® D „ s*«% premagati. 1 J4l “.opor« t- fSfist.Sna Imperializma, J® P0 f,r rtalno pomagati. Ko bo letos do-1 "^ooRvobodiin^^^ rro^j^^ grajeno v sodelovanju z JLA in ^kjer ne « “ mestnim ter okrajnim odborom cin dai svojega delu kak .. . .. . .. moderno strelišče, bodo v Kranju v kakršnemkodokn»dltl- ir nadaljevali tud z novo garnizijo. vse možnosti da se bo strelst^0 hotel nekaj "«« je Letos so sklenili nekoliko spre- 1 zboljšalo. Razen dograditve stre- M'?* f&jfe meniti slstem strokovnih preda- j mča so rezervni oficirji sklenili ^«šeno tržaško, 1[t>rf vanj in ta predavanja hkrati po- tudi, da bodo čimprej uredili Jovl tržaški Gre« *0Trs‘o J vezati s praktičnim delom. Tako klubske prostore. Skušali bodo; in njegovi roj«wr pIe(l J v bodq, kadar bo le mogoče, orga- tudi zboljšati sodelovanje z Zve- spet g°£o slovensko n • ^ nizirali opazovanja pri vojaških zo borcev. D. za nostl. List Izdaja časopisno založniško podjetje »Borba« » Beogradu, Kardeljeva ul. 81, telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva uL S'lll., tel 23-261 do 23-264 - Odgovorni ure“ ^ pravica - Borbe* Ivan Šinkovec — Uprava Ljubljana, Kopitarjeva uL 2, telefon 23-261 do 23-264 — Telefon za naročnino In oglase 21-030 — Mesečna naročnina zs oašo državo 250 600 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 - Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana t gotovini