2(9. Številko. v uman. t moto. 28. oHoki mil xm. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta ....... . 12 — četrt leta ...... . 6*— na mesec....... 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22-— pol leta . • . « . m \\-_ četrt leta ..... 1 " 5*50 na mesec . . .... 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knillova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon it 34. Uhata vsak ian sveeer izvsesUl nedelfe In praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjey. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon ki. SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25 — pol leta.....• • . 13*— četrt leta...... , 650 na mesec ..... • . 2*30 za Nemci ji ■ celo leto....... K 28-- za Ameriko rn vse druge dežele: celo leto ... ... K 30- Vprašanjein glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravništvo: Snaflova ulica it. S (spodaj, dvorišče levo), telefon št. S5 meščani! Dne 31. t. m. Vas kliče volilna dolžnost vnovič na volišče. Ne dvomimo, da boste z odločnostjo in ponosom zopet manifestirali za narodno-napredne ideje, da v četrtič letos dokažete vsem zunanjim in notranjim sovragom narVga naroda, da je v sloveuski prestolici, nasi beli Ljubljani IlelPOdllO* napredna stranka nepremagljiva. Volilci! Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je zaslišavši orgiinizaeije strankinih zaupnikov proglasil, da je kandidat narodno-napredne stranke za volitev v deželni zbor gospod Adolf Hlltnlkar živinozdravnik in tržni nadzornik v Ljubljani. Na volilnem shodu dne 7. t. m. je bila tudi ta kandidatura soglasno sprejeta in odobrena. Someščani! Kakor ste se vselej, kadar Vas je klicala na krov strankina dSoi^nOSf, pokazali, da veste ceniti enotnost in disciplino v stranki, tako boste tudi dne 31. t. m. pokazali z odločnim nastopom svojo zvestobo do slranke. Delujte z vsemi močmi, pa bo naša zmaga tudi to pot častna in sijajna. V Ljnbljailij dne 14. vinotoka 1911. Izvrševala! odbor narodno-naprodos tanko. nadomestna tm\wwt-sKa uoiitev* Leto 1911 je za Ljubljano leto volitev. A' torek stopijo Ljubljančanje v li tošnjem letu petič na volišče in upajmo tudi zadnjič. Gre se za izvolitev novoga dežel-i ga posla ne a mesto odst opi vsega g. Ivana Kneza. Ta volitev ni nič manj važna, kakor so bile vse prejšnje letošnje volitve. Ke.-. je sicer, da so postali klerikalci Vfiled porazov, ki so jih doživeli t)ri vseh dosedanjih volitvah v Ljubljani, dokaj ponižnejši, vendar pa bi "bUn napačno misliti, da so uvideli breznepešnost ovojema boja in da bodo odslej samo markirali svojo nc-utešljivc težnjo po zavzetju deželne prestolnice — naše Ljubljane. Dasi resno ne morejo računati na to, da bi mogli pri torkovi nadomestni deželnozborski volitvi prodreti s svojim kandidatom, vendar gredo v boj s čuvstvom, da ni izključen slučaj, da bi ne prišel njihov kandidat pri obstoječih razmerah vsaj v ožjo vol: te v. Klerikalci so bili vselej >peku-lantje in da so prišli v naši delali sploh na površje in do premoči, je v prvi vrsti pripisovati spretnim njihovim špekulacijam na raspali šenje gotovih faktorjev in veščemu izkoriščan ju tega razpoloženja v strankarske namene. Tudi pri tej volitvi špekulirajo 1 na nediscipliniranost naprednih volilcev, 2. pa na dejansko podporo in pomot- s strani Nemcev. Kalkulirajo tako-le: Ce le majhen del naprednih volilcev ruši strankarsko disciplino, ako ne drugače vsaj s tem, da oddalo prazne glasovnice, potem ni izključena naša zmaga takoj pri prvem glasovanju, ker imamo od Nemcev zagotovilo, da bo določeno število nem-šk*"i volilcev v navideznem nasprotju s sklepom zaupnega škoda v kazini oddalo svoje glasove že pri prvi volitvi našemu kandidatu Antonu Pojini. Ta kalkulacija ni napačna, zakaj čiste gotovo je, da ni zavračati možnosti, da bi klerikalci ob koncu koncev vendarle lahko zmagali, ako bi naprednjak] morda iz malenkostnih osebni]] nesoglasij kršili strankarsko disciplino ter se razcepili v dva tabora. Toda ta premisa, na katero zidajo klerikalci svoje načrte, se ne bo pojavila, o tem smo trdno prepričani. Narodno - napredni volilci bodo tudi to pot kakor vselej nastopili kot strogo disciplinirana enota, '/a-rrsta vi jajoč vse malenkostne ozire in osebne pomisleke, podrejajoč jih strankinim načelom in vzvišenim strankinim ciljem. Priznavamo odkrito, du je bilo v naši stranki malkcntentov, ki prvotno niso bili zadovoljni s kandidaturo tr. tržnega nadzornika Tfcibnikarja. Toda v kateri razvijajoči se stranki ne vladajo različna mnenja zlasti pri osebnih vprašanjih? Povsodi. saj so prav ti različni nazori v osebnih vprašanjih, ki se ni malo ne tičejo strankinih principov, pogoj razvoja in napredka. Ako torej Špekulirajo klerikalci pri volitvi na nedisciplino v naprednih vntali, se hudo motijo in izpričujejo s tem sanjo, da ne poznajo prav nič naprednih volilcev. Napredni volilci so inteligentni in razumni ljudje, ki se zavedajo, da se gre v borbi med napredno in klerikalno stranko za nnčela, katerim je treh:1 podrediti vse drugo. In recimo, da bi bilo v napredni stranki še nekaj malkontentov. ki bi frondirali proti ofieialno proglašeni kandidaturi; dogodki zadnjih dni so jih čisto gotovo spreobrnili, da že danes lahko s polnim pravom trdimo, da ne bo v torek niti enega napred. njaka, ki bi ne oddal pri volitvi glasovnice, srlaseče se na ime narodno- naprednega kandidata Adolfa Ribnika rja. Terorizem in nasilje, ki se ga !*>« služujejo klerikalci proti llibnfkar-jevi kandidaturi, gotovost, da bo dober del Nemcev z vihrajočimi zastavami šel v boj za klerikalnega kandidata, vse to bo stvari primerno učinkovalo in že danes lahko ?-ečemo, na bo iz volilnega boja izšel kot zmagovalec kandidat narodno - napredne stranke Adolf R i h n i k a r. Dunaj. 127. oktobra. Zbornica stoji danes pad vtiskoni tiautschevega govora. V zadnji uri je ministrski predsednik, kateremu priznavajo vse stranke, da je odkrit prijatelj parlamentarizma, povzdignil svareči glas: Ljudski zastopniki — vestra res agitur! Ne gre za vlado, ki jo s svojimi spori lahko spravite v zadrego in težkoče, gre za najdragocenejši zaklad avstrijskega ljudstva, za parlament, katerega usoda je dana v vaše roke. To je tenor Gautsehevega današnjega govora. Bili so državniki pred njim (kdo se ne s]x>miuja BienerthaK ki so dostikrat opominjali k slogi in d«du, toda apeli so bili vodeni, izreče-ni takorekoč v hladnem izvrševanju proklete službene dolžnosti in nikdar se niso upali kabinetni šefi jasno in točno povedati, v čem leži skrivnost avstrijskega parlamenta. Zato se sme dvakrat podčrtati pogumno dejanje baroua Gautseha, ki se je enkrat upal v zbornic* izreči pravi avstrijski program: Vsakemu narodu moramo priznati pravico do so vladanja, udeležbo na državni moči in nemogroče je voditi državo po potu napredka in razvoja, ako ne pridobimo trajnega sodelovanja Cehov! V točne in jasne l>osede je tako formulirano naziranje. da brez Slo-oanov ali celo proti njim v Avstriji non est vita ni živ ljenja, ako gospoduje v državni upravi politična sila ene stranke, enega naroda. Miuistr-ski predsednik je s tem najboljše obsodil sistem svojejra prednika. Toda, kakor lepe so bile njegove besede, kakor živahno so jim pritrjevali Slovani — bile so le besede, katerim morajo slediti dejanja. Težavni položaj, v katerem se nahaja zbornica še vedno, grozi oškodovati parlament. Z obzorja še ni zginil § 14 in absolutističen režim. SSicer so se danes nemški naci- jonalci že iz trezni 1 i in njihov oficijelni govornik dr. »Steiuweuder jo odkrito priznal: »SVOJ Cehov ne center izjavil: »če že ne moramo biti prijatelji, ne sinemo vsaj biti eden proti drugemu neznosni.« In načelnik »Poljskega kluba^' Bilinski jo svetoval: Pogajajmo m*, iščimo naprej, dokler ne dosežemo cilja. Toda treba je dejanja, ki bi pomenilo začetek. In trdi se, da je besede barona Gautseha treba interpreti-rati baš v tem smislu, da bo sam krepko in inicijativno posege! v razvoj situacij«1, prodno jx>stane popolnoma brezupna. Š*d Im> k cesarju in se vrni! z dvema češkima ministroma, začel z novimi predlogi in pOSja janji, dokler ne poka/.«' uspeh sil konee . . . Kakor odobravajo vse resno stranke programat ir-en del Oantsoho vega govora, tako so v naprednih krojrih nemirno dirnute njegove ostre besede proti uradnikom in njegov izzivalni nastop proti socijalnim demokratom. Z grožnjam' in žalit va-mi >c uradniško vprašanje ne r«--< -je in vlada si priptravija trdo I r i ne-prijetno ležišče. So li uradniki krivi draginje, so li oni zločinci, ker je v njih razburjenje nad neznosno esdo že doseglo vrhtmee - in ue marveč oni, ki ne sturc ničesar, da bi se državnim nasla vijencem kakor bitto mogoče odpOTiioglo? Morda je Inu uradniških in zlasti železuiearsmli resolucij res preoster, Isds disciplino mora oblast vzdržati s pametjo hi preudarkom — ne pa z brutalnimi iepresaiijami. Ve M ministrski predsednik o skrbeh malega oficijanta, malega uradnika, delavca | Ne s stališča avtoritete, temveč > razumevanjem psihologije mas je trebA presojati pojave - ki na seM pjotOTO niso razveseljivi. In končno, k;t j u;4 j pomeni izzivanje socijalnih demokratov? Mar misli ministrski pre<' sednik, da bo to obrabljeno atritačnoj sredstvo res ožje spojilo meščanske stranke? Najzarukanejši Aocijalee ali pa klerikalec ho morda socijalnim demokratom napovedano vojsko z zadoščenjem zabeleži), trezne parlamentarne stranke pa >i ne morejo prikriti, da je izzivanje tako moru.« parlamentarne stranke naravno«4 škodljivo, lu to čudno nrotislovje! Proti radnikom — da jih so bolj zažene V naročje prolotnrijatskih idej socijalizma, proti socijalistom, da jim javnost, še bolj zaupa kot edinim, ki. se upajo zoperstaviti tudi najhujšemu pritisku. LISTEK. Vzdramll se je nenadoma in bilo m a je, kakor da mu je bil kdo za-šeoetal v uho neprijetno besedo. Blizu treh ponoči je bilo. Poiskal je vž'ga:'ce in je prižgal svečo. Kako se je glasila tista neprijetna beseda? Kdo jo je izpregovoril? Tiho in počasi se je vzdignil v postelji, vzel je svečo in je posvetil svoji ženi v obraz. Ležala je mirno, skoraj do vratu odeta, roke na odeji. Dolge, temne trepalnice so pod lučjo narahlo v/.trepetale, napol odprte ustnice so se zgenile. Obraz se mu je zdel spremenjen, ves drugačen kakor podnevi. Morda le zato, ker so bile oči zaprte in je bil zagrnjen njih sladki sijaj, morda le zato, ker ni bilo n< hkega, tiho trepetajočega smeh->a na ustnicah. Ves resen je bil -raz: obrvi sta bili strnjeni, med njima se je prikazala guba, kakor znamenje skrite bolesti — znamenje misli, ki je on ni poznal. Nižje se je sklonil nad njo, pridržaval je sapo, da b. j<* z dihom ne predramil. Kje je skrita tista misel, s kakšnimi črkami je napisana na teh be- bu licih, na trepalnicah, na ustnicah? Vprašal je v svojem srcu; njene ustnice ?o se v tistem trenotku zgeni!e, ali glasu ni bilo. Njene sanje so v daljnih krajih, v aaljnih časih. Kje drži pot do njih! Kak« r plot do neba — tam zadaj je č^to drugo življenje, skrivnostno, njemu nepoznano; tuje besede so, ruje misa, tuji obrazi. Tam, za temi trepalnicami, ki narahlo trepecej?, tam je človek, ki ga on ne pozna in ga nikoli ni poznal. Grenko se mu je storilo v srcu. Saj to ni ljubosumnost — odkod ljubosumnost in kaj je? Žena je b:la otrok, ko jo je zasnubil; angelj je bha. Ali tudi otroci imajo skrite misli, ki jih ne razodenejo nikomur. Držiš ga v naročju, smeje se naglas, nenadoma utihne in pogleda sovražno, tuje. Kaj molči za tistim pogledom, kaj se je zgodilo v zakljenjc-nem srcu T človek hodi s človekom roko v roki, hod;. leto dni, vse življenje; in naposled, ob usodni uri spozna! *« Je hodil roko v roki s tujcem. Poznal je komaj tisto roko, kožo na licih, trepalnice na očeh. Vse druco mu je bilo tuje, govorilo je tuj iez;k, mislilo je daljne, skrite misli. Kdo si ti, tako blizu, tako topla ob menil Ali le poznam, ali te ljubim! Tifcročkrat sem poljubljal te bele roke; in so te roke, še one — aH £o go\ orile resnico, kadar so se oklepale mojih? Te ustnice, te rdečo, vroče — ali so govorile resnico, kadar so gorele na mojih? Ne roke, r.e ustnice niso razodele tiste misli, ki je tam daleč, na vekomaj skrita. Globoka žalost ga je obšla, stisnilo mu je grlo kakor ob pritajenem joku. Nagnil se je, da bi jo poljubil; toda s?>rcletelo ga je, kakor da se bliža tujim, neprijaznim ustnicam F pihnil je svečo Napol že v sanjah je težko zavzdihnil in je zaspal. Ob njegovem vzdihu se je vzdra-mila. Srglo ji je v srce kakor nedoločen sirah brez vzroka in brez smisli. S široko odprtimi očmi je strmela v temo; nato ie porskala vžig-alice in je prižgala svečo. Kaj je bilol Kdo je zavzdihnil, kdo jc je poklical? Tiho, počasi se je vzdignila V postelji, vzele- jg svečo in je posvetila možu v obraz Kuo je človek, ki leži poten in težko sopee ob njeni strani, koščene roke sk'enjer.c na prsih? Obraz je ves spremenjeu, ni več tisti, ki ga je nekoč poznala. Suh je in star, v Tica ves siv; mokri, sprijeti lasje vise na čelo; )č: so malo odprte in gledajo belo skozi špranjo; zmršeni brki zakrivajo ustnice. Z vsega obraza govori ribo in nerazločno skrita misel, polna grenkobe. Zazeblo jo je v prsa. Tiste misli ni poznala; nikoli ni bila izgovorjena, nikoh ni zasvetila iz odprtih aSL Tam zadaj, /a petnim čelom, tam je vse drugo življenje, nikomur očito, deveikrat zaklenjeno. S spečega in z mrttega obraza strmi skrivnost — tisto zadi.je, resnično življenje, ki ob belrm dnevu skrito pod suknjo, pod kožo, za besedo, za nnehljajem in poljubom. Kod hodi tisto življenje, kaj je njege vo veselje in njegova žakst, kaj njegova ljubezen? Al> so bile vse tiste lepe besedo le na .?stnik, ie na tej vroči, razpokam kozi, 'c ptazen dih iz pljuč? Koko v *oki je hodila z njim, verno, zaupljivo; s tujcem je hodila. Roka v roki, rama ob rami, ustnice na ustnicah; in vse je bila le senea; roka je segala v zrak, beseda se je izgubila v samo I i In obšel jo je neizmeren sram, kakor da se je bila udala človeka, ^njcu, ki ga je srečala na vesti, ki mu ni poznala ne imena, ne rodu. Upih-nila je svečo, s trepetajočimi prsti se je odela do ust in je skrila gole roke pod odejo. Ko je zaspala, so bila njena lica vsa solzna in še v sanjah js ihtela. Zjutraj sta se spogledala in sta obadva povesila oči. Od tiste ure je bila hladna senca med njima. Ivan Cankar. Lolo Honte;. l^tos je- poteklo pOSdsSOl let, kwe je umrla Lola Moiite/. Malo j*» /■*. ljudi, '.i vedo, kaj pomeni ime Lola. Montez, kdo in kaj je bila nositeljica tegra imena. In vendar je bila to o kateri je pred šestdesetimi leti .m-vorila vsa Evropa. Ženske so lassis vedno \e!ik vpliv na javne zadeve, zlasti ▼ absolutističnih časih. To nam izpričuj zgodovina. Posebno velik je pa hi! vpliv v državah, ki so jih rlndalj možje vroče krvi in dovzetnega srca za ženstvo. Mnogokrat so kraljevske in cesarske met rese imele odločilno besedo v najvažnejših političnih in državmh zadevah. Ministri so trepetali pred kraljevskimi priležnicamh in suženjsko izpolnjevali vse njiho\>> ukaze, samo da so se v^trževuli na krmilu. Francoski kralj Ludo\ i , XIV. je bil na koncu svojega dolge-ga vladanja samo še imenoma volneni kralj«, kajti resnična vladarica Francije je bila gospa de Maitenon, vzgojiteljk*a kraljevih otrok, ki Jt na \sezadnje celo dosegla, da se ^ vdoveli kralj ž njo morgaMatično ]»-rotil. Njegov vnuk in naslednik kralj Lmlovik XV. je sploh sairo imenoma vladal, državne vajeti^imela v rokah njegova met resa markiza de Pompadoar in po njeni smrti njogo- _ Boljše bi bilo, da Gantseh prve •polovice svojih izvajanj ni govoril — pa pravijo, da to ni bil on. Dnh, ki je spregovoril v teb besedah, ne biva v parlamentu. Položaj je danes tak, da je le ena beseda mogoča: Dočakajmo. In že to pomeni izboljšanje. V naslednjem podajamo potek današnje seje ter zlasti govor mini-strskega predsednika radi njegove pomembnosti nekoliko obširneje: Proračunski provizorij. Prvi govornik je bil ministrski predsednik baron Oautsch, ki danes ni svojega govora čitak kakor sicer navadno, marveč je skoro ves čas svobodno govoril ter poudarjal, da je politični položaj jako resen in težaven. Zbornica, ki se je po volitvah v juniju sestala, se je I veseljem lotila ogromnega dela in kratka poletna sesija je vzbujala najboljše nade za bodočnost in v parlamentarnih počitnicah je vlada delovno pripravljala zakonsko gradivo za jesensko zasedanje. Toda kmalu so se pojavili dogodki, ki jih moramo globoko obžalovati. 117. september je pokazal, da zlorabljajo gotove stranke draginjo v štvoje strankarsko politične svrhe. (Odpor pri socijalnih demokratih. — Klici: Vi hujskate!) Vlada se je morala odločiti k energičnemu nastopu (hrup pri socijalnih demokratih) in poznejši dogodki so jo v tem sklepu le Še utrdili. Draginjsko vprašanje se je zavalilo kakor skala na pot, ki jo je hotela vlada kreniti. Povsodi so rasle težkoče. Gospoda, naj Še enkrat poudarjam, da vztrajam na stališču neomajne pogodbene zvestobe napram Ogrski (Posl. Zenker: Tudi tam, kjer pogodbe ni! Smeh.) in nobeden sklep zbornice me od tega odvrnil ne bo. (Posl. Seitz: Potem pa demisijoni-rajte! Hrup.) Toda ne le mesno vprašanje nam dela v draginjski kalamiteti velike skrbi; je še druga zadeva. Uradniško vprašanje je postalo drževno vprašanje. Pojavlja pa se v obliki, ki je najbolj obžalovanja vredna prikazen našega javnega življenja. Vlada groženj uredništva ne sme več trpeti (Posl. Bufival: Sedaj hujska proti uradnikom! Pritrjevanje, odpor) in če zlasti železničarji grozijo, da bodo postopali angleško, potem je to zločin! (Posl. Schuhrneier: Zločince iščite drugod. Prvi plačilni razred je seveda sit. — Klici: Pred Madžari leži na trebuhu, proti uradnikom hujska!) Kako pa pride naša obrt in naša industrija k temu. da jih železničarji smejo brez kazni prožiti z največjo škodo? (Pritrjevanje. Odpor. Klici: Železničarji nočejo škodovati trgovini in industriji, zahtevajo pa to, kar jim gre!) K tem zunanjim težkočam pa se družijo težave v zbornici sami. Parlament danes nima trdne večine, s katere pomočjo bi se naj izvedle velike gospodarske in državne nalog*-. Vlada se je morala torej odloči H. da pridobi velike stranke za skupno plodonosno delo. (Posl. Seitz: Ministrski fraki so na prodaj. Smeh. — Klici: Koliko stane to?) Vlada si je svest a, da se drži pravega avstrijskega programa, ki zahteva, da je vsak avstrijski narod v enaki meri upravičen sodelovati pri upravi in vladanja države. (Živahno pritrjevanje.) S Poljskim klubom jo veže staro prijateljstvo, od Nemcev pričakuje trdno, da hočejo rudi v nadalje f'"a melresa razsipna in bedasta gro-iica Dnbarrv. Velika francoska revolucija je tem rp.zmeram naredila konec. Vladarji se niso dali vsaj v javnih zadevah več tako komandirati od svojiii metres. kakor poprej. Cesar Napoleon IIT. je bil pač časih nekaka igrača v ženskih rokah, a samo v rokah svoje prave žene, Še sedaj živeče cesarice Evgenije. Ena sama kraljevska priležnica si je po veliki rrancoskj revoluciji znala za nekaj časa pridobiti velikanski vpliv na državne posle — to je bila varietehia plesalka Lola Monter. Vladar, ki ga je L«o7n Montez zapredla, da je postal brezvoljno orodje v njenih rokah, je bil bavarski krak* Lndovik T., stari stric rajnke avstrijske cesarice Elizabete. Kralj Lndovik L, ki je v Monakovu sezidal Pinakoteko, Propileje. Walhallo, Lu-dovikovo cerkev, je bil vrl mož, priljubljen pri vsem prebivalstvu in od umetnikov naravnost oboževan. Bil je vzoren vladar, toda imel je eno napako — večno mlado srce. Ko je bil že skoro osemdeset let star, se je večkrat tako zaljubil, da se je hotel s svojo izvoljenko kar poročiti in so imeli sorodniki in ministri največje težave, predno so ga odvrnili od takega namena. Veliki slikar Corne-lius je o tem kralju rekel: Njegovo srce je vedno žejno ljnbezni. a kraj vsega tega početja mi je ljubši, kakor tiseč krepostnih filistrov.« Kralj tudi ni skrival te svoje slabosti in se sam iz nje norčeval. Ko je v zimi 1, 1862. obiskal v Rimu delavnico nekega ravarskega kiparja in je tam izpolnjevati svoje historično nalogo, obrnila pa se je tudi na zastopnike češkega naroda. Izključiti češki narod od sodelovanja, bi se reklo, ravnati proti avstrijskemu programu. (Živahno odobravanje.) Izrecno konstatiram, da as je vlada obrnila na Cehe in ne oni na njo; Šal, da ae je razpredlo o teb pogajanjih toliko napačnih in neresničnih vesti (Klici: Hujskanje »Neue Freie Presne«!) da J4 bilo jako težko doseči uspehov. — Trud vlade je bil za enkrat brezuspešen. Toda moje trdno prepričanje je, da v tej visoki zbornici uspešno parlamentarno delo tako dolgo ni mogoče, dokler se nam ne posreči, pritegniti k sodelovanju tudi zastopnikov češkega naroda. (Živahno odobravanje in ploskanje. — Medklici Vsenemcev. — Posl. Muhlwert (nem. rad.): Plačali pa tega sodelovanja ne bomo! — Posl. Neumann (Čeh): Z enakimi pravicami, pa smo pripravljeni!) Vlada ne stoji na stališču, da bi se smelo kogarkoli radi njegove narodnosti izključiti od ministrskega sedeža, le tedaj pa mora biti izključen, če je pristaš one stranke (kažoč proti socijalnim demokratom), ki si v tej zbornici očividno prisvaja vodilno vlogo. (Socijalni demokrat je: Hvala, hvala, mi nismo stranka ekscelenc.) Da so se tokrat pogajanja ponesrečila, je obžalovati, toda bodočega naravnega razvoja to ne more preprečiti. Naš parlament se bo in se more ojačitl le v smisln avstrijskega programa, ki se ozira na vse narode — ali pa se sploh nikdar ne bo ojačil. (Pritrjevanje.) Škoda, da se zbornica še ni ničesar naučila od dogodkov, ki se odigravajo zunaj nje: da je namreč spojitev vseh strank, ki hočejo v državi mir in red. nujno potrebna. Bnš tega pogled v bodočnost ni preveč prijazen; som prijatelj zbornice in parlamentarizma, zato se bojim. Xe toliko sedanji težavni politični položaj, kakor iskrena želja za razvoj in procvit avstrijskega parlamentarizma pa me vendarle navdaja z upanjem in prisrčno željo, da se vendarle izpolnijo one srčne nade, s katerimi smo pozdravili novi parlament na dan njegovega rojstva! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Drugi govornik je bil dr. Stein-wender, ki je v imenu Na t ion al verbalna tožil, da ministrski predsednik ni našel nobene besede, ki bi poživljala Nationalvcrbnnd, naj zavzame drugo staliSee. To velja tako glede rekonstrukcije kakor glede drugih vprašanj, napram katerim en dol nemškega National v et banda Še ni na jasnem. Ministrski predsednik je rekel, da so se zdaj ponesrečili nosku si, ustvariti večino. Naj bodo Celi i za to odgovorni, ker so ravno sedaj stavili svoje zahteve. Ce ne pride do miru, bodo trpeli Nemci in Čehi, vlada pa bo delala kar bo hotela. Politične razmere uplivajo tudi na proračun, v katerem se nahajajo nepotrebni izdaHv. v katerem pa tudi manjkajo izdatki za gospodarske in kulturne namene. Govornik se strinja v besedami ministrskega predsednika o draginji in o uradniStvn in naznanja, da bodo agrarni odločno nastopali zoper agitacijo zlasti zoper železničarje. Pokojnine so letos narasle cd 60 na 120 milijonov. Danes gre v penzijo kdor hoče; naj bo Še fako zdrav In kr^pik, dobi zdravniško spričevalo, da je nevrastenik (Kedlieh: Potem pa grrrlo uradniki k velikim firmam. Penzijmirani videl, krasno izdelani kip BpoOSga A morja, je zmajeval I glavo in zatrjeval »to ni nič, to ni ni'*«. Prestrašeni kipar je hotel kralja prepričati da je njegovi sodbe krivična, a kralj ga je na pol resno na pol šaljivo prekinil 7 besedami: »Bežite, bežite, ljubi gospodi A mor nikoli ne spi; jaz vem to iz lastne skušnje.« V Monakovo, kjer je kralj Lndo-vik I. srečno in zadovoljno vladal, je prišla I. 1846 takrat zelo slavna -španska« plesalka Lrola M on tez. Njeno »šnausko« pokoljenje ni bilo pristno. Lola Montez je bila porojena I. 1S20 v škotskem mestu Montro-r.e. Bila je hči nekega angleškega oficirja in neke lahkožive Kreolke. Njena zunanjost pa je bila izrazito španskega značaja. Bila je prožnega tebsn. črnih oči in las, temne polti in čudovito graeiiozna. Vrh tega je bila jako vesela, zabavna in dovtipna in izredno inteligentna. Plesalka pač ni bila posebna, kritiki - strokovnjaki je niso nikoli pripoznali kot umetnico, a nadomeščala je to z ognjevitostjo in s vsakovrstnimi ekstrava-gancami: na odru je žvižgala, pnšila cigarete in tleskala i bičem, kar do tistih časov ni bilo nikdar v navadi. Njene produkcije so bile v obraz vfem policijskim in birokratičnim predpisom tistega časa in so se občinstvu toliko bolj dopadle, ker je bilo obče mišljenje že v veliki meri nagnjeno revoluciji. Lola Montez je bila vzgojena na Škotskem in se je tam poročila s kapitanom Jamesom. Šla je ž njim v Indijo, tam pa ga je zapustila in se vrnila na Angleško. Nastopila je naj- dvornf svetniki dobe 15 do 90 tisoč kron.) Govornik js končal s izjavo, da je stališče Nationalverbanda izraženo v njegovem včerajšnjem sklepu, da ima Nationalverband proste roke in da je pripravljen sodelovati s Cehi, ali ne dovoli enostranskih koncesij. V imenu poljskega kluba je govoril dr. Bilinski, ki je rekel, da bodo delali Poljaki dinastično in velesil sko politiko, podpirali zvezno politiko zunanjega ministrstva, pazili na militarno okrepčan je države iu glasovali za brambne predloge, naj bo vlada kakršnakoli. A zato zahtevajo svoj del pri dajatvah za armado. Dovolili bodo proračun in rekru-te, a kako stališče bodo sicer zavzemali proti vladi, to je odvisno od stališča vlade proti njim Poljakom. Govornik je razpravljal o vodocestnem vprašanju in se potem dotaknil na-cijonalnega problema. Doseči se da, da sr določijo meje prepirljivim vprašanjem. Razen Nemcev in Čehov žive v državi še druge narodnosti in država mora tudi živeti. Spričo velikih nalog je treba, da se orga-niznjejo stranke in zbornica. Ministrski predsednik in zbornični predsednik sta obenem začela akciji v svrho, da se ustanovi večina in naprav' red. Poljaki so pripravljeni to podpirati. Pot do tega so posvetovanja in rešitev prepnrnih vprašanj med Čehi in Nemci. To ne gre potom parlamentarne vlade. Govornik svetuje Nemcem, naj sezidajo Čehom zlat most. vlada pa mora stranke skupa i spraviti in zato naj ministrski predsednik poseže vmes predno bo prepozno za ljudstvo in za parlament. Bazprava je bila na to prekinjena. Koncem seje se je nemški posla nee EEeine opravičil, da z izrazom »Post- und Bahnwenzel« ni hotel žaliti Cehov. Mm Elsner. Mnogi so bili radovedni, kako stališče bodo zavzeli klerikalci napram predrznemu naskoku prvega justičnega uradnika na Kranjskem, možu, ki je poklican, da čuva nad tem, da se izvršuje zakon in deli pravica. Na kruto žalitev naše narodne zavesti je bilo treba odgovora. Prav so imeli tisti, ki so rekli, da bodo klerikalci po stari navadi zopet vso krivdo zavrnili na slovenske naprod-njake. Kadar napravijo ali provzro-čijo kako lumpa r^jo.vpijejo.glejte liberalce, kaj so zopet naredili, kakor bežoč tat na sejmu, ki kriči: držite ga, držite ga! »Slovenec« je več dni molčal ter čakal na direktivo od zgoraj. Gospodje pri uredništvu »STo-venca« so morali biti v zadregi, ?ko imajo še kaj narodnega čuta v sebi. Pišejo pač tako, kakor jim velevajo tisti, ki jih plačajo. Pač grenak kruh! V četrtek je Šele spregovoril ^Slovenec« ter napadel poslanca dr. Ravnikarja, ker je klerikalcem neljubo afero spravil pred državni zbor. Prizadeva si smešiti našega poslanca ter svetuje slovenskim uradnikom, da naj si sami pomagajo, ako jim predsednik prepoveduje govoriti med seboj v matern°m jeziku, kakor Prusi Poljakom na javnih krajih in poljskim otrokom v šoli. Uradnik naj si tedaj sam pomaga ter si nakopajo disciplinarne preiskave, katere vodijo nemški sodniki. prej v Londonu kot plesalka, potem pa v vseh večjih evropskih mestih ter žela povsod velikanske triumfn in imela povsod brez števila česti 1-eev. Ko je prvič nastopila, se je izdala za Spanjolko in si nadela ime Do-lores Montez. Ko je prišla Lola Montez v Monakovo. ji intendant ni dovolil, da bi nastopila na dvornem gledališču, češ, če ji v Vršavi in Poznanju tega niti na privatnem gledališču niso dovolili, potem spada še manj na Kraljevsko dvorno gledališče. Lola Montez pa se intendantu ni uklonila, marvsČ je šla naravnost do kralja in se pritožila proti intendantovi prepovedi Ko jo je kralj zagledal, je bil že tudi omamljen. Amor nikdar no spi! Kralj je razveljavil intendant o-vo nrepoved in Lola Montez ni samo nastopila na dvornem gledališeu, nego je sploh ostala v Monakovn. Kralj ji je daroval malo palačo in cela Bavarska je vedela, da je Lola Montez kraljeva met resa. V visokih krogih je bila nevolja velika in vratoslavski kardinal nadškof Diepenbrock je bil nalašč poslan v Monakovo, naj posreduje, na neha to kraljevo razmerje s tujo plesalko. Toda kralj se ni dal pregovoriti in je odslovil kardinala z zatrdilom, da brez ljubice sploh ne more živeti. Kardinal je potem še enkrat poskusil svojo srečo pri kralju !n mu je prigovarjal, če že nc more živeti brez metrese, naj si vsaj izbere katero iz med dvornih dam ali kako aristokratinjo. ne pa tako pot'vpuško vlačugo, kakor je Lola Montez. A kralj se ni dal prepričati in si Vrana vrani ne izkljnje oči. Parlamentarci pa naj molče. Znano in naravno je, da ima podložni uradnik napram predstojniku vedno težavno stališče, posebno ako vidi, da sme poslednji nekaznovano teptati zakone in pravico z nogami, kakor dela nai dični deželni odbor. Zakaj bi ne poskusil kaj podobnega tudi predsednik Elsnsr, prepričan, da stori Nemcem veliko nslngo, vladajoča stranka na Kranjskem pa mu ne bode zakrivila lasn. Javna tajnost je, kako je postal Elsner sodni predsednik v Ljubljani. Znano je, da je bil bivši notar v Kostanjevici obsojen zaradi vplivanja na priče in da je vsled tega izgubil notarsko mesto. Toda njegovi prijatelji niso mirovali ter opetovano zahtevali obnovo kazenske razprave. Dobili so, kar se večkrat zgodi, razbremenilno pričo, o kateri so tisti, ki jo poznajo, prav slabo, sod ili in. je tudi klerikalci niso upali javno zagovarjati. Obnova kazenskega postopanja se je v Gradcu dovolila, referent je bil slučajno seveda nadsvetnik Elsner. Delegiralo se je okrožno sodišče v Celju, katero je, kakor se zatrjuje, oprostilo Hafnerja z dvema zoper dva glasa. Kreiralo se je v naglici v Ljubljani novo notarsko mesto ter podelilo notarju Hafnerju za njegove zasluge. Da je imel pri sen-začnem imenovanju predsednik Elsner važno, ako ne odločilno besedo, ni dvomiti. Tudi EIsnerjevo imenovanje je vzbudilo splošno ogorčenje med Slovenci. Preskočil je več izvrstno kvalificiranih in starejših tovarišev. Dalj časa se je držal rezervirano, da se javnost nekoliko pomiri. Tnflsj je pokazal zobe, svoj furor teutonieus. Nemški Volksrat, čigar izvršitelj je, je hotel imeti nova dejanja. Elsner je ubogal, prepovedal je slovenskim uradnikom pri sodišču govoriti med seboj v maternem jeziku. Mislil si je pač: poskusimo, ako se poskus posreči, prepovem prihodnjič svojim uradnikom, da ne smejo slovenski govoriti s strankami, katere so zmožne tudi nemškega jezika. Ake» gre tako na Koroškem, zakaj bi ne šlo tudi na Kranjskem ? Liberalce bomo že ukrotili, od klerikalcev, ki barantajo z vero in narodnostjo^e pa itak nimamo ničesar bati. Imeli smo že hude čase pri nasi jostici, o katerih vedo starejši ju-stični uradniki mnogo povedati. A tako predrznega uka-ra, kakor je Els-nerjev. še nismo doživeli. Občevanje uradnikov med seboj, akotudi v uradu, nima z notranjim uradnim jezikom ničesar opraviti ter ni razvidno v nobenih statističnih in drugih izkazih, ki se predlagajo na višja mesta. Kvečjemu se hoee morebiti pri ljudskemu štetju našteli več ljudi z nemškim občevalnim jezikom. Zaman je ves vaš trud, gospod Elsner! Tako ne pojdo! Upamo, da so slovenski uradniki toliko značajni, da se ne bodo da?? ukrasti matemesra jezika. Mi ne kršimo discipline ter priznavamo brez ovinkov, da je potrebna. Mi zahtevamo, da stori vsak uradnik svojo dolžnost v nolni meri. Toda uradnik mora imeti tudi svoje naravne in po zakonu mn zajamčene pravice, katerih mu nihče ne sme kratiti. Vsaka stvar ima svoje meje in te meje je Elsner pisiporsčil s svojim fermanom. S slovenskimi sodniki pod graškom nadsodiščem se že od nekdaj krivično postopa. Vsaj je znano dejstvo, da preko Gradca že 40 let ni prišel noben slovenski sodni dal nič prepovedati. Še več. Podelil je svoji ljubici bavarski indigenat in ji dal plemstvo. Lola Montez je postala grofica Landsfeld, Ministrstvo Abel je proti temu protestiralo a Lola je stopila v zvezo z dijaškim društvom »Allemania« in z opozicije-nalnimi politiki ter provzročila proti ^reakcijonnrnenm« ministrstvu velikansko gonjo. Zgodili so se taki Izpred i, da jo Abel ovo ministrstvo odstopilo in je prišlo na krmilo ministrstvo Otfingen - WrJlerstein, ki je brezpogojno izpolnjevalo vse ukaze kraljeve prflsšttioa. Študentje so Lola kar oboževali in jo proglašali za apo-stofko rvobode. Lola je provzročila pied študenti taka nasprotja, da je morala vlada naposled vseučilišča zapreti. A moč in glorija Lole Montez ni trajala dolgo. Zlorabljala je svoj vpliv na kralja na tako brezobrazen način, da je nastala proti nji silna nevolja in II. marca 1848 je nastala revolucija. Pred ljudsko jezo je morala Lola Montez bežati ne le iz Me-nakova, nego sploh z Bavarskega, kralj pa se je moral nekaj dni pozneje odpovedati kroni, katero je prevzel njegov sin Maksimilijan. Lola Montez je potem nekaj let zopet kot plesalka potovala križem sveta. Prišla je celo v Ameriko in v Avstralijo. Omožila se je še trikrat: Najprej z nekim angleškim gardnim ofieiriem Heraldom, potem z urednikom Hallom in končno z nekim nemškim lekarnarjem, a preživela je taa tri svoie može. TTmrla ^e t zapuečc-nosti in v revščini 1. 1861. nik k najvišjemu sodišču na Dunaj. Na to opozarjamo posebno naše slovenske poslance na Primorskem. Danes gospodujejo pri deželnem sodišču predsednik Elsner, podpredsednik Pajk, nadsvetnik Schneditz in Hauf-fen, potem svetnik Boechek, sodnik Kaiser in državna pravilnika vitez Luschan in Neuberger. Nadzorstvo ima dr. Eger kot zastopnik nemškega Volksrata. Tako se nam godi pod vlado »Slovenske (!!!) ljudske stranke«! Ako ima »S. L. S.« v resnici toliko vpliva na Dunaju, kakor trdi, potem odobmje strastno ponemčevanje sodišč, ako ga pa nima, naj se ne baha z njim. Pokojni višji predsednik Waser, predsednik Gertscher, pl. Zhuber, Ribitseh, Perko in mnogi drugi so bili strastni Nemci ozir. nemškutarji, a tako daleč vendar niso šli, da bi bili slovenskim uradnikom prepovedali med seboj govoriti slovensko. To je bilo pridržano letu 1911 po Kr., ko vodita slovensko politiko pri nas »Slovenca« dr. Jeglič in dr. Šu-^ieršie. Najbolj se je preganjal slovenski jezik pri sodiščih pred HO. leti navzlic ^ 19. drž. osnovnega zakona 1. 1867. Zavračale so se slovenske vloge a li-mine, vse, kar je bilo pisano slovensko, je bilo nično. Sodnik O. v Metliki, slovenski renegat, je zavrnil nemško prošnjo za vknjižbo neke terjatve, ker je bilo dolžno pismo slovensko, ter je zahteval avtentično prestavo slovenske listine! Pri takih razmerah je bil tedanji justični minister P r a ž a k, edini minister ustavne dobe, ki je bil Slovencem pravičen, primoran izdati ministrsko odredbo dne 8. aprila 1882, v kateri so sklicuje na navedeni <> 19., ki odločno priznava ravnopravnost vseh deželnih jezikov pri uradih in v javnem življenju, in na druge zadevne naredbe iz leta 1862. do 1867. Sodišča nimajo pravice se vpirati jeziku, kateri priznava justična uprava kot v deželi navadni jezik Pražak je v dotičnom ukazu 1. 1882., ki je Is danes v veljavi, postopanje tedanjih nemških birokratov, ki so se branili spr-jemati slovenske vloge, označil z bo sedami: »To je sicer priprosto, a nikakor zakonito sredstvo, s katerim se celo vprašanje ravnopravnosti odbija a limine!« Tako sredstvo je tudi Elsner je v ukaz! Slovenju* ^mna3iln v Cellu. V Celju, 23. oktobra. Po neizmernem trudu se je končno leta 1895. ustanovila v Celju za Slovence »c. kr. nižja gimnazija«, v kateri so se štirje predmeti poučevali na podlagi materinega jezika sloven skih učencev, a že leta 1897. je bila vsled krika nemških šovinistov ko* samostojen zavod odpravljena. Toda ker tedaj že obstoječih dveh razredov niso mogli razpustiti, so ju pod ime nom »c. kr. samostojni nemško - slovenski gimnazijski razredi^ oriklo-pili celjski višji gimnaziji, pripuščajoč samo štiri nižje razrede. V +ej od visnosti in nepopolnosti životari Slo vencem namenjena gimnazija Is danes. Tekom 16 let svojega obstoja j* imela ta slovenska gimnazija povprečno vedno nad 170 učencev. V Avstriji imamo lepo število popolnih gimnazij, ki v H razredih nimajo to liko učencev, kakor celjski štirj« razredi. (Na Slovenskem imamo kat tri take »nemške« gimnazije.) To razmeroma visoko število je popolno ma utemeljeno in se naravno razlaga iz obsežnosti in obljudenosti okrajev katerim je zavod namenjen. Saj pri hajajo v Ce^e učenci iz političnib okrajev Celje, Konjice, Slovenjgra dec, Brežice in iz sodnega okraja Ro gatee, koder je po zadnjem ljudskem štetju stanovalo vsega skupaj 223.947 Slovencev. Tudi po letošnjem ljud skem štetju se to število ni znižalo temveč prejkone naraslo. To ogrom no število Slovencev nima nobene slovenske meščanske, strokovne alf kakšne drugo srednje šole, kjer bi m učencem podajala višja izobrazba; vsi ti Slovenci so navezani na ene edino nbogo nižjo srimnaziio v Celju. In vendar imenuje peščica nemških šovinistov in renegatov v Celju slo vensko gimnazijo »windisches Tmtz gvmnasium«. Kakor kažejo izvestjs in kakor se je vlada, oziroma naučna uprava po svojih nadzorovalnih organih sama prepričala, so učni uspehi na tem zavodu zavsem povoljni. Učenci, ki morajo po dovršenem četrtem razredu prestopiti na tuj zavod, izhajajo, kakor uče izkušnje, razmeroma dobro. Kdo pa nasprotuje obstoju in iz-popolnjenju slovenske gimnazije v Celju t V prvi vrsti oni nemški politiki, ki v svoji nestrpnosti načeloma odrekajo Slovencem vsako višjo šolo, katera nima namena, ponemčevati slovenskega naraščaja. Dalje vsi oni. ki vpijejo: Celje je nemško mesto! Slovenska gimnazija bi Škodovala njegovemu nemškemu značaju! Da je pa ta bojni klic neupravičen in neodkritosrčen, se razvidi iz tega, da se ti Nemci prav nič ne spodtikajo nad tem, da je »nemško« Celje sedež raznih e. kr. uradov, ki so v prvi vrsti namenjeni slovenskemu prebivalstvu celjskega sodnega in političnega okraja. Tudi se ne spodtikajo nad sedežem gospodarskih institutov, obrti in trgovine v Celju, ki žive vsi edinole od Slovencev. Edino izjemo bi naj delala gimnazija! Sicer pa znaša po zadnjem ljudskem štetju štev j lo zavednih Slovencev v mestu samem 1450 napram 4940 osebam, katere so izjavile, da govore v vsakdanjem občevanju nemško. Letošnjega resultata ljudskega Štetja si celjski magistrat iz strahu pred revizijo in pa vsled naraslega števila zavednih Slovencev ne upa objaviti. Pomisliti je pa nadalje treba, da pripada pravzaprav k mestu velika okoliška občina; ako bi se število Slovencev v tem »velikem Celju« primerjalo s številom Nemcev, bi bilo nedvomno večje. Končno nasprotujejo popolni slovenski gimnaziji v Celju oni, ki se boje za obstoj »nemške«, če bi jo zapustili slovenski drjaki. In res ta strah ni bil neupravičen. Šele z ustanovitvijo nemškega Studentenheima se je iz vseh mogočih avstrijskih Vronovin nabralo toliko grešnikov in manj vrednega materijala, da bi morebiti mogla sedaj nemška gimnazija soma zase eksistirati. In nekega izveš tja višje gimnazije je razvidno, da je bilo od 339 dijakov le 228 doma na štajerskem; ostalih 111 nemških dijakov jih je bilo n. pr. 35 iz Nižje Avstrijskega. Koliko jih jo bilo iz nemškega Štajerja, ni iz umevnih vzrokov izkazano. Vsem tem krajem pa gimnazija v Celju gotovo ni namenjena. Število nemških dijakov na višji grmnaziji je le umetno, vstvar-vsled reklame in zagotovila, da dobi na tem zavodu nemški dijak brez ovir in temeljitega znanja zrelostno spričevalo. Saj ni docela sigi irno, če vodstvo nemškega Studen-frmhoima v Celju ne podpiše staršem svojih gojencev tozadevnega re-verza! Iz nemškega Celja samega .^e že nekda-i in še sedaj jako malo dijakov. Saj čitamo v »Spominih« ravnokar umrlega dr. .7os. Vošnjaka, da so že 1. 1846 poznali v Celju rek: Cillier Kinder, Tiifferer \Voin. Prassberger Loden. Tveun sie goratem mnss man sie loben! A priliko za tako hvalo je istinito zelo malo. »Slovenska« gimnazija obstoji, kakor se je pred nekaterimi dne-vi na tem mestu že izvajalo, že 16. leto v Celju, ki je naravno in prometna -redišče vseh krajev, katerim jo gimnazija namenjena. Tu so uradi in tu je sedež vsega gospodarskega življe-Bja. spodnje polovice slovenskega štajerja. V Celje prihajajo zato starši neprenehoma po raznih opravkih, ob kater? priliki lahko pogledajo k sinu in se podučijo pri učiteljih, kako napreduje. To so primerna diia-«ka stanovanja in razni dobrotniki, ki omogočajo učenje tudi uhožnejsim lijakom. Zato je razvidno, da bi bila rsaka premestitev iz dvojezičnega mesta Celja kam na deželo ali v kak majhen trg bila docela neumestna in hi zavor! pogubila. Nedostatki sedanje ^slovenske« gimnazije so jako veliki. Zavod je za--no nastanjen v zasebnem postopaj, ki ni bilo nikoli zidano v šolske namene in jim torej tudi niti v -k'-omni meri ne more ustrezati. Po-sebno bodniki 60 tako ozki (1*25 m), da bi pomenili v slučaju kake nezgode resno nevarnost. Manjka pa tudi primernega vrta, kamor bi se dijaki bihko v odmorih podali. Zato je vlada že 1. 1902 postavila v proračun kot prvi obrok za stavbo novega po->lopja te gimnazije 5000 K. Višja gimnazija v Celju je postala zadnji čas popolnoma nemško-naeijonalni zavod, na katerem se slovenski dijaki ne morejo čutiti domačih! Ve le, da je učni jezik v vseh predmetih razun slovenščine nemški, tudi profesorji so zagrizeni in nestrpni Nemci. Kakor hitro je katero profesorsko mesto na tem zavodu izpraznjeno, se v mnogih slučajih kar brez razpisa spopolni z Nemcem, samo da bi slovenski profesorji ne dobili prilike se zanj potegovati! Zato se čutijo tudi pritepeni nemški -lurlentje za gospodarje na tem zavod u,če gar ravnatelj občuje s slovenskimi dijaki in njihovimi starši s pomočjo gimnazijskega sluge kot tolmača! Zato vpijejo nemški profesorji, da so slovenski dijaki le gostje in paraziti« na tej gimnaziji! Saj posnemajo dijaki Nemci svoje »vzgojitelje« in renče nad slovenskimi tovariši, ako jih slišijo govoriti slovenski! Sploh na tem zavodu o kaki kolegijalnosti med dijaštvom ni niti govora, mlada srca se zastrupljajo z narodnostnim sovraštvom. Je le posledica gospodarskih razmer slovenskih dijakov, da posečajo ta zavod in ga na hvalo njihovi nadarjenosti in dobri podlagi iz spodnje gimnazije tudi aljsolvirajo. Trditev znanega grbami ega »peda^o^a« na celjskem magi- stratu, da se absolventi nižje slov. gimnazije v Celju zaradi slabega znanja celjske višje gimnazije iz-ogibljojo, je navadna laž. Letos jo n. pr. vstopilo od 18 absolventov slovenske nižje gimnazije v Celju 14 na višjo. Poleg zgoraj naštetih vzrokov, ki ne govore, temveč kriče po razširjenju ^slovenske« gimnazije v Celju v višjo, so pa tudi še drugi razlogi, ki to zahtevajo. Vzgojne in ukoslovne zadeve na »Slovenski« gimnaziji vodi profesor, ki je obenem vodja, vrhovno vodstvo, posebno pa upravne in osebne zadeve so v rokah ravnatelja nemške višje gimnazije! Takšna delitev uradnih poslov ne more biti nobenemu zavodu uspešna, ker se delokrog obeh predstojnikov ne da strogo odmeriti. Takšno razmerje slabo vpliva na dijaštvo, pa tudi profesorjem ne more biti prijetno, da imajo mesto enega dva predstojnika, ki jim oba pišeta kvalifikacijo. In povrh tega je »vrhovni« ravnatelj trd in hud Nemec, ki še ni nikoli javno pregovoril kake besede v obrambo toli zapostavljane in obrekovane »slovenske« gimnazije, ki mu je v skrb izročena. Učni jezik na »slovenski« gimnaziji je le v štirih predmetih (vero-nauk. latinščina, matematika in slovenščina) slovenski, povsod drugod je že od vsega začetka nemški. To je proti vsem pravilom vzgojeslovja, ki zahteva za vsak uspešen poduk le materinščino kot učni jezik. S podu-čevanjein zemljepisja in naravoslovja v nemškem jeziku že v prvem razredu, se dela učencem, ki seveda nemški ne morejo vedeti, velikansko težave; saj so knjige pisane za učence, ki jim je nemščina materinski jezik. Nemškim učencem zadostuje le znanje enega jrzika, slovenski fant pa bi naj vedel ob vstopu v gimnazijo še oba jezika? Ce se je na Kranjskem uvedel iz istih predmetov že s velikim uspehom slovenski učni jezik, jf to mogoče tudi na Štajerskem. Da bi se diiaki tekom svojih gimnazijskih študij ne naučili nemški, se gotovo ni bati. Imenovana gimnazija obstoji že IG let v Celju, a še vedno ni stalna, temveč visi takorekoč v zraku. V tem oziru je edina izjema v celi Avstriji! Tudi i učiteljskim zborom je prečudna stvar. Kar dodeljeni so srm v službovanje, eden iz Kopra, eden iz Kočevja, drugi od drngod. Ni kdo ne ve, na koliko časa. Tudi ostalih učnih moči pravno stališče je prav nejasno. Škandalozno je tudi, da si naučna naprava skuša na tem zavodu pomagati s čim večjim številom snplentov. Poji se. da bi definitivno nastavila slovenske učne moči. Vlada se pri rešitvi celjskega gin i na zi jskega vprašanja neprestano -klicuje na parlamentarne težkoče, dasi je pravkar upravnim potom ustvarila popolno nemško gimnazijo v LjnM.iani in na isti način iznopol-nila kočevsko gimnazijo. V Ljubljani kakor v Kočevju obstojajo neznatni nemški jezikovni otročiči. Isto velja za »nemstvo« v Celju. Kaka krvava ironija k temu ie postopanje vlad« napram »slovenski« gimnaziji v Celju! Letos je vlada določila ne le v proračunu 150 tisoč za stavbo nove nemške vitle gimnazije v Celju temveč je črtala Še tisto skrom postojan-ko za potrebe slovenske gimnazije v Celja. O postavki za stavbo ali razširjenje slovenske višjo gimnazije v Celju se niti ne govori. Da, naučna uprava hoče našim ieljam po razširjenju na ta n^čin ustreči, d« namerava spremeniti slovenske gimnazijske razrede v navadne paralelk«* na višji gimnaziji. Štajerski državni poslanci naj dobro premislilo, kaj delajo, predno vstopijo Šusteršrču na ljubo v vladno večino. Ako že žele prodati svoje glasove ohoH nemški vladi in Nemcem — - uaj jih prodajo za pooolno slovensko višjo gimnazijo v Celju, ki no nameščena v novem poslopju! Državno pomofno Mm tehnično ojoMe gospodom državnim poslancem. Že več kot 20 let prosi državno pomečno gozdno tehnično osobje za povzdigo materi jelnega in soci jal nega stanja; kar se je dosedaj zboljšalo, sc je drugim stanovskim vrstam že davno dovolilo in tedaj ne more zbuditi občutka dobrodejne enake cenitve. V dosedanji uvrstitvi državnih gozdarjev se ni vpoštevala ne nevarnost in težavnost gozdarskega poklica in tudi ne po poklicu zelo utežko-čene življenske razmere, kakor tudi zahtevani oliki ne odgovarjajoče stanje, ne plača in ne rastoča draginja. Državno tehnično po in očno gozdno osobje se sploh očividno zapostavlja, kar je usvarilo v časih sedanje draginje nevzdržljive razmere, ki potrebujejo nujne odpomoči, katera bi tudi ue povzročila pri skupaj približno 1000 državnih uslužbencih prevelikih stroškov. Želje e, kr. gozdarjev, c. kr. okrajnih gozdarjev in c. kr. gozdnih pomočnikov se dajo sledeče kratko navesti. • 1. Privzetev vsega državno-teb-ničnega gozdno pomoćne ga osohja v služabno pragmatiko pod uvrstitvijo v obris pisarniško manipulacijskih in tehnično pomoćnih uradnikov. 2. Priznanje službenih priklad, čotrebam mesta Postojne. Gotovo je torej umestno, da izrazimo svoje pomisleke, bodo li stranj-ski in korotanjški izvirki, ki so popolnoma kraškega značaja, zadosto vali v veliki potrebi za celo, tako obširno in obljudeno dolino in ni li mogoče se bati, da se ti izvirki v dogi sdni bodočnosti zmanjšajo ali pa, kar na kraški formaciji ni izključeno, celo poniknejo! davna in popolna j>ojaisnit.ev v tem oziru od strani projektantov bi zelo pomirjevalno vplivala na našega davkoplačevalca. Naj tedaj me-rodajni Takt or ji dobro pretrese jo to zadevo predno jo izvrše in naj pre-udarijo, ne bi li kazalo razbremeniti vodovodni projekt Stranje v toliko, da bi se izločila od njega Zgornja Pivka! Za ta okraj bi se namreč lahko napravil vodovod zase, v kar bi ne uporabljala podtalnica iz poskuše-valnesra vodnjaka pri Zagorju, ki bi bs lahko dvigala z vetemioo, za katero so tudi dani vsi pogoji. Pivčan. IfalilonsKo - fur!Ka volna. S iripolitanskega bojišča. B o j i : # Iz TripoHaa jx>ročajo \ Berolln l dne 27. t. m. fledeče: Pred o M umaknil", za hribovje, kamor so jib Italijani zasledovali. O Istem napadu }>oroča »Agvn-zia Štefani^: Noč je bila mirna. Pred solčnim vzhodcin smo zapazili, da so Turki pri]rravljajo na nov napad, ki ga je podpiral močan kontingent Arabcev. Šlo so je za veliko oboroženo množico, za kakih 0000 mož. Takoj ko je solnce izšlo, so začeli aeroplani rokogiKvscira-ti in opazovati sa^ vražne pozicije, vsled česar je mogla naša artllerija stopiti na desnem krilu z velikim uspehom v akcijo. Boj je bil huu, posebno v središču med pozicij j ml Henni in malimi trdnjavami Mesri in Bumelana, ki jih ie sovražnik posebno ostro napadal in je prišel celo do utrdb, ki so jih branili b^rsaljeri Najprvo je nastopi i sovražnik v eni bojni črti, ki jo je ojačeval rz drveh velikih rezervnih čet. Na to je nastopil sovražnik v strnjenih vrstah in je skušal prodreti našo bojno črto. Bil je pa ob ceh fronti i velikimi izgubami nazaj pognan. Tudi na našem najskrajnejšem kri hi je bil boj jako oster. So-\ražnrk ju hotel nas obkoliti, kar se mu pa ni poerečilo. Napadalci so se morali z velikimi izgubami umakniti. Med umikanjem so streljale ua nje -uri Kruppove baterije, ki so bile oo^tirane na Kamanlij.skih jarkih. Nekateri oddelki 40. pešpolka eo čakali, da so prišli Arabvi prav do utrdb. Na to ^o začeli še le z vso silo na nje streljati, da so m* morali umakniti z velikimi izgubami. Nato so naše pehotne čete zapustile utrdbe in so z nasajenimi bajoneti napadli Arabce. Nekaj časa so jih zasledovali in končno popolnoma razkropili. Ko je napad ob fronti nekoliko ponehal, je nastopilo desno krilo in je z uspehom napadlo eno sovražno or- 'to. 8 stofnija 84. peepolka se je s sijajnim bajonetnim napadom polastila neke zelene zastave Arabcev in je Arabce potisnila do proda. Navzlic streljanja vojne ladje »Sicilia« je skušala turška artilerija stopiti v akcijo, kar se ji pa ni posrečilo. Ena baterija je bila popolnoma razdjana. Izgube sovražnikove so bile zelo velika. Pustili so na bojišču najmanj 1000 mrtvib in veliko Število ranjencev. Na strani Turkov se je najmanj 1500 mož udeležilo boja. Izgub na naši strani ne moremo natančno določiti. Mrtvih in ranjenih smo imeli kakih sto. Naše čete energično na to delajo, da izženejo iz oaz vse sovražnike. Naše čete postre-le vse Arabce, ki jih dobe z orožjem. Hiše, koče in vas Beduincev pred Tri pol i som so bile požgane. S tem se hočemo zagotoviti, da smo v ozadju popolnoma varni. V mestu je mir. Parnik »Serbia« je odplul s 600 Iz gnanimi Arabci proti trinitiškim otokom. Položaj v Komsu je še vedno ugoden. Iz Carigrada poročajo, da Je menda turška vlada dobila zelo ugodna poročila iz Tripolitanije. Boji se vrše pri Tripolisu, v Homsu, Miskadi, Benghasiju in Derni. Italijani so imeli velike izgube. Razpoloženje na porti je zelo dobro. »Ikdam« poroča: Ko so prišle Italijanom nove čete na pomoč, so skušali prodirati v notranjo deželo. Vsled turških utrdb se pa Italijanom to ni posrečilo Italijani so imeli baje velike izgube. Boj je trajal štiri ure. »Jenni Gazetta« poroča, da se je vršil 24. t. m. pri Azie v bližini Tri-polisa boj med enim turškim polkom, kateremu so pomagali Arabci, in bersaljeri. Italijani so imeli o00 mrtvih in so ujeli 60 Turkov. Izgube Turkov so baje majhne. »Agence Havas« poroča iz Tri-polisa: Arabci so se menda umaknili, potem ko so imeli velike izgube. Včerajšnji londonski listi poročajo: Izgube Italijanov v Tripolisu se cenijo na 400 do 700 mož. Poročila o bombardiranju Benghasija niso nič ka.i laskava za Italijane. Pri prvem izkrcavanju v Benghasiju so imeli Italijani 155 mrtvih. Angleški poročevalci izjavljajo, da je bilo bombardiranje evropskega dela mesta popolnoma nepotrebno. V arabskem mestu je bilo le par mož usmrćenih; na drugi strani so pa italijanske granate napravile grozovite učinke med ženami in otroci. Italijanska mornarica. Iz I?ima poročajo, da je del italijanske mornarice, ki je dozdaj križal ob jadranski obali, priplul v pristanišče Civita vecchia, da naloži premoga. Eskadra je dobila ukaz, zasesti različne otoke v Egejske m morju. »Messaggero« poroča, da je prišlo v četrtek pri vhodu v Dardanele med italijansko ladjo »Napoli« in dvema tnrškima ladjama do boja. Ena turška ladja je bila potopljena, dočim je druga srečno ušla v Dardanele. Proti i talijansko gibanje v Egiptu. »Seccolo« poroča iz Kahire, da uarasčn v Egiptu proti i talijansko gibanje. Delavci in kmetje zbirajo denar za sveto vojno. Časopisje hujska proti Italiji. Bojkot italijanskega blaga se vedno bolj širi. Vse kaže, da hočejo Mladoturki povzročiti proti italijanski osvojevalni politiki pan-islamitsko gibanje. Carigraško časopisje poroča, da je dobila turška vlada iz vseh vHa-jetov poročila, da je protiitalijanski bojkot v najboljšem teku. Porta je baje na to odgovorila, da je bojkot popolnoma nepotreben, ker je za uvoz italijanskega blaga itak določena stoodstotna carina. Velevlasti. »Štampa« piše o trozvezi in pravi: Nemčija se trudi, napraviti mir in se omejuje na to, da diplomatično podpira Turčijo. Anglija se pa obnaša vse drugače. Govori se, da prodirajo turški častniki skozi Egipt v Tripolitanijo. Tudi Francija ni zabranila, da so potovali turški častniki skozi Tunis. Anglija slabo špekulira, če misli, da bo Italija izstopila iz trozveze. Anglija noče videti pro-tiitalijanskega gibanja v Egiptu. Tudi je pustila angleške mornariške častnike pri turški mornarici. Av-stro-Ogrska je s parlamentaričnimi izjavami, s katerimi je pred celim svetom pokazala, da ima Italija prav, Turčija pa ne in s tem prisilila druge velevlasti, da so stopile na stran Italije, dokazala, da je prava prijateljica Italije. Oficijalno poročilo o aneksiji. Iz Rima poročajo, da bo italijanska vlada v par dneh sporočila velevlast im aneksijo Tripolitanije in Kvrenejke. V političnih krogih izjavljajo, da bodo velevlasti nedvomno priznale aneksijo in da potem Turčija ne bo imela več vzroka, upirati se. Če bo pa Turčija nadaljevala vojno, tedaj velevlasti pač ne bodo več vplivale na Italijo, naj se v svo- jih operacijah omeji. Italija bo potem s svojo mornarico ofenzivno nastopila proti Turčiji. Zasedla bo le tripolitanska pristanišča,ker se bo sovražnik, ki se je umaknil v notranjo deželo, itak podal, ker mu bo začelo primanjkovati živil in orožja. Politična kronika. Zaradi mesnega vprašanja so se včeraj sestali v ogrskem poljedelskem ministrstvu pod predsedstvom državnega sekretarja Ivana Ottlika obojestranski strokovni referenti k novim konferencam. — Srbsko trgovinsko ministrstvo je dalo 43 srbskim izvoznim podjetjem dovoljenje, da smejo izvoziti v Avstrijo 3144 prašičev. Položaj Turčije. »Times« prinaša članek iz zelo dobro poučenih krogov o turških razmerah. Članek pravi: Osmanska država bo morda v Evropi in Aziji še dolgo obstojala, toda v tem trenutku ne more niti en kompetenten državnik v celi Evropi trditi, da bo Turčija čez leto dni še evropska država. Punctum saliens v tem trenutku ni Tripolitanija, marveč vprašanje, kako rešiti Turčijo pred katastrofo. Vsaka velesila si bo trikrat premislila, predno se zveze s Turčijo, ali sklene z njo kako alijau-co. m Poročila o begu kitajskega dvo. in iz Pekinga zaradi razširjenja revolucije dosedaj še niso potrjena, vendar pa je zelo verjetno, da pobegne dinastija v Mukden, kjer so tudi grobovi cesarske hiše. Potem bi pa dobili Japonci pravico nekakega protektorata nad dinastijo Mandžu, kar bi seveda vznemirilo zlasti Rusija, Angleško in Zedinjene države. Zlasti dejstvo, da so stopili konzuli velesil v zvezo z revolucijonarji, je zelo škodovalo ugledu eentralne vlade. Kako malo ugleda uživa vlada, kaže tudi, da se je morala vdati zahtevam skupščine in odpustiti prometnega ministra Sang - Kung - Pao, na katerega mesto pride prejšnji predsednik prometnega ministrstva Tang-Šao - Yi. Proti ministru bodo vpeljali preiskavo. Tudi je morala vlada odrediti, da izpuste iz ječ predsednika provincijalne skupščine v Sečua-nu in druge voditelje vstaje v Cong-tuju. V bližini Hankava so se vršili zopet boji o katerih poročata obe strani, da so zmagali. V Hankavu je naznanil vodja revolucijonarjev Liu-ang - Kuang, da je izvoljen za predsednika republike. Obenem je Liuang Kuang naznanil, da hoče prevzeti v oskrbo carinski urad v Čang - Caju, čemur pa so ugovarjali poslaniki, ker so carinski uradi v Cang - Caju od tujih velesil zaseženi. Napredno gospodarsko in nrosvetno :: društvo za Krakovo in Irnovo :: vabi na slb-o ĆL društvenikov in volilcev, ki ga priredi ▼ soboto, dne 28. oktobra 1911 ob 8. uri zvečer v gostilni prt .". Soklicu, Pred konjušnico. •". Na shodu poroča kandidat za deželni zbor g. Adolf Ribnikar in drugi govorniki. Štajersko. Obstrukcija v štaj. deželnem zboru. Graška »Tagespost« pravi pišoč o pogajanjih za ustvaritev nove vladne večine v parlamentu: »Tukaj \ Gradcu smo mnenja, da je zmiraj sitna stvar, ako sede Nemci v vladni večini skupaj s Čehi in Slovenci. Le da tukaj nismo tako samoglavi, da bi hoteli onemogočiti redno delo v parlamentu zaradi obstrukcije v štai. deželnem zboru. Nasprotno: mi mislimo, da se bo dalo s premirjem v državnem zboru doseči tudi dela-zmožnost štaj. deželnega zbora. V politiki ne odločujejo simpatije in antipatije, temveč pamet in taktika. Koalicija (s Cehi in Slovenci) nam ni simpatična, ali smatramo jo za rotrebno . . .« Trditev »Slov. Naroda«, da se bodo nemški nacijonaici in slov. klerikalci, ki obstruirajo v štaj. dež. zboru, sprijaznili na Dunaju, se utegne uresničiti. Kolikor nam je znano iz tukajšnjih klerikalnih političnih krogov, računajo ti z vso sigurnostjo na delazmožnost staj. dež. zbora v prihodnjem zasedanju. In zopet e. kr. nemška celjska pošta. Komaj smo sprejeli prvo poročilo o jezikovni ravnopravnosti pri celjskem poštnem uradu, že se nam poroča o drugem nečuveneta postopanju postnega uradnika. Bilo je 21. t. m. ob 11. dopoldne, ko pride neka ženska k denarnemu oddelku m nagovori tam službujočega uradnika slovensko. Ta pa ji mesto odgovora zabrusi v obraz »nichts deutsch?« Ženica pa je na to prav dobro pripomnila, to je pa čudno, da na pošti naenkrat slovensko ne znajo, prej so me vedno razumeli. Ne samo, da je tako postopanje uradnika netaktnost, ki se sama ob sebi obsoja, je to tudi kričeče izzivanje pri c. kr. uradu, ki služi okraju, po ogromni većini slovenskemu. Mi bodemo odslej razmeram na tukajšnji pošti posvečali vso pozornost in vsak slučaj kršenja naših pravic brezobzirno ne ožigosali samo v našem časopisju, ampak na krajih, kjer vspeh pritožbe ne bo izostal. Tako daleč vendar še nismo, da hi nas uradniki, ki so plačani z našim denarjem na naših rodnih tleh znsramovali. Učiteljska imenovanja v ptujskem okraju. Imenovani so za začasne učitelje: Kranj Janko iz Cirkuice za Sv. Lovrenc na Dr. p., Križ Herman od Sv. Andraža v Lesk. za Za-vrč, dalje ahsolvirani kandidatje Zeilhsfer Benedikt k Sv. Marku, Po-ž^r Vinko v Cirkovce in Korenjak Franc k Sv. Andražu v Leskovem Velik nemški konkurz na Sr. Strjt^rju. Tvrdka Ernst Rathauskv, ki je prišla že pred dalje časa v plačilne težkoče, jo napovedala konkurz. Tvrdka je lastnica premogokopa v Ivniku, papirnic v Loncu (D. Lands— berg) in dveh manjših lesnih obrtov v VVildenu in Sebwanbergu. Pasiva znašajo 3'8 milj. kron. Pri tvrrtki ste zelo angažirani štajerska eskomptna in praška Union-banka. Ponarejeni goldinarji krožijo zopet po več krajih na Sp. ztajerskem. Nosijo letnico 1879 in so zliti iz neke mešanice svinca z neko trjo kovino. Falzifikati odsevajo sivkasto-niodro in imajo temno barvo. Ponarejevalci so jih soravili mnogo med kmete. Iz Polzele. Naši nemškutarji so te dni s posebno slavnostjo pri svojem bratcu Jelenu slavili otvoritev 2. razreda na polzelansk i Schulve-reinski šoli. Število otrok je bojda prav povoljno. Da so to samo slovenski otroci, menda ne bo treba posebej dostavljati. Menda se nameni in eifji Sch u Ivere i nov i nikjer lepše ne vidijo ko pri nas. Ta šola bo še za nas velika nesreča v narodnostnem oiim, posebno, ako bi se polzelanska železniška postaja z novo železnico povečala in bi prišlo sem več nemških železniških uslužbencev. Slovenci nimamo dovolj volje in potrebno energije, da bi šolo onemogočili. Take reči so nam »malenkosti«. Iz Šmarja pri Jelšah. K notici priobčeni v »Slov. Narodu« dne 25. oktobra pod naslovom »Roškar« in uradniške plače bodi omenjeno, da je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami imel dr. Korošec tukaj zborovanje in je pri tej priliki svojim kmečkim poslušalcem med drugim rekel: »Uradniki niso gospodje, ampak vi ste gospodje, uradniki so po vaši hlapci.« Kaj bi tedaj zamerili Roškarju, o katerem vender vemo. da je tako malo razumen človek, da še pametnih misli ni zmožen! Ro-škar prežveka samo to, kar sliši od dr. Korošca. Riba pri glavi smrdi. Iz Gornjega grada nam pišejo: V Lnčah in okolici je zastrupil neki zlobnež, najbrže kak divji lovec, več lovskih psov, samih plemenitih živali. Tako je zastrupil trg. Ratmundu Brataniču psa, vrednega 80 K, gozdarju Janezu Steržarju dva psa, vredna 200 K. pos. Pečovniku psa, vrednega 50 K in dr. Iz Celja. »Izobraževalni klub« je poslal g. dr. M. Rostoharju, priv. docentu na češkem vseučilišču v Pragi, sledečo piemo: I. K. v Celju Ti ob priliki Tvojega prvega predavanja v lastnosti priv. docenta na češkem vseučilišču v Pragi iskreno častita k uspehu, katerega si vsled svoje vsrrajnosti s habilitacijo, kot propagator samopomočne akcije za slov. vseučilišče med slovenskim di-jaštvom dosegel. Srčno želimo, da vst rajaš tudi za naprej pri tem težavnem načrtu in Te zagotavljamo vse nam možne podpore ter svojega starega tovarištva. Dr. J os. Pučnik, dr. Draorotin Kod^rman itd. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Naš okraj je dovolil za stavbo oni del proge železnice Purkla - Ptuj, ki teče po ozemlju okraja, 50% donesek. Dasi nas veseli, da se okraj za gradnjo te važne železnice zanima in jo skuša podnirati, nam poročilo o tej visoki, za okraj gotovo previsoki podpori ni nič preveč simpatično. Zakaj delati poprej kake sklepe kakor spregovorita država in dežela t Dolžnost države je gotovo, da to prevažno železnico, ki bo vezala središče države z Dalmacijo in bo v vojaškem ozim ogromne važnosti, gradi na lastne stroške. Cemu pa imamo poslance na Dunaju, da ne bi v tem ozim katere leklit Ii Maribora. K poročilu, da je poljedelsko miniatrstvo dovolilo štaj. dež. odboru vračuniti stroške za že zgrajeno kmetijsko šolo v Št. Jurju ob Juž. žel. med redne deželne Izdatke — stvar je v zvezi z Izplačilom državnega doneska — pripominja »Marb. Zeit.«: »Vprašamo le, s kako pravico se more vzeti tak kredit v redni deželni proračun t Za 20 ad hoc prepariranih slov. kmečkih fantov se izda pol milijona, med tem ko mora na stotine učiteljskih rodbin gladovati, ker jim dežela ne more zvišati dohodkov . . .« Ne vemo, alJ je večja nemška neumnost ali zlobnost. Da danes Štajersko učitelj-stvo gladuje, je kriva baš nemška deželnozborska večina, ki se nikoli ni hotela resno lotiti vprašanja regulacije učiteljskih plač. To ve vsak političen ctrok in to izpoveduje tudi ze javno nemškonacijonalno učite I j-stvo. Iz Poljčan nam pišejo: Skoraj enoletnemu trudu naših renegatov se je posrečilo naloviti za novo nemško Roseggerjevo šolo 145 otrok. Ti otroci bi se naj po besedah novega šulferajnskega nad učitelja v Pekla vzgojili v »zavedne Nemce«. Pisali srno ponovno, s kakimi sredstvi se je nabiralo deco za novo šolo: s podkupovanjem, grožnjami, obljubami, ki se ne bodo nikoli izpolnile. Vse lo kaže, da se gre v prvi vrsti za trd. njavo nemštva ob Južni železnici in ne za kako kulturno potrebo pekel-skega »nemštva«, ki šteje samo morda Lakih 15—20 šoloobveznih otrok, jiosegger se otvoritve prve ponem-čevalnice iz njegovega sklada ni udeležil; pisal je samo iz Gradca pi&-mo: ITei] und Frieden Eurem neuen Schnlhause auf deutseher Heimats-erde! Da. mir! Z nemirom in sovraštvom se je »kulturno« delovanje tega zavoda pričelo in uspehov ne bode rodilo! Roseggerjeva beseda o »nemški« zemlji v trdo slovenski deželi />a je dala povod fanatičnemu našemu sovražniku, notarju Wies-tbalerju iz SI. Bistrice, da je na banketu pri Baumannu zasmehoval trditev Slovencev, da je v naši domovini »naša zemlja«. Nova šola ima obenem slavnostno dvorano, ki se lahko uredi za protestantsko moiil-nico Ureditev takih dvoran si je vzel »Sehulverein« po svojih novih šolah za princip — in vendar molči k temu nemško duhovnistvo. Znamenje, da slavi idejo nemške ekspanzije in brutalnega podjarmljenja sosednih narodov višje, ko verska vprašanja. »Sokol« v Gradcu. Na šestem rednem občnem zboru slov. telovadnega društva »Sokol« v Gradcu izvoljen je bil odbor, ki se je takode konstituiral: Starosta: br. inž. Henrik Mohorčič; podstarosta: br. Rudolf Stegmiiller: tajnik: br. Josip de Gleria: blagajnik: br. Fran Ramovž: načelnik: br. Rudolf Mikuš: gospodar: br. Jože Umek. Odborovi namestniki: br. Leander Mlinar, br. Iv. Vidmar, br. Pran Fmek, br. Milan Stamcar. Pregledovalca računov: br. Metko Miklič in br. Josip Dolničar. Drobne novice. Imenovanje. Namestnik je imenoval kancelista Roša pri celjskem okrajnem glavarstvu za okrajnega tajnika. — Sodniški izpit je napravil z dobrim uspehom dr. J. Požar, avskultant v Mariboru. — Ii Bizeljskega nam poročajo: Zakonska Bmnee v Viti vosi si nista posebno dobra. Te dni sta se zvečer zopet hudo skregala. Ko je mož zaspal, je žena zažgala njegovo postelj in zbežala. Mož se je še pravočasno zbudil, tako da se ni zgodila nobena večja nesreča. — Pri volitvah v šoštanjski okrajni zastop so zmagali v skupini veleposestva in kmečkih občin klerikalci. V trgu Velenje so izvoljeni klerikalci, v Šoštanju in vele-obrtniški skupini pa nemškutarji. Na slovenske - napredni strani se za volitve ni čisto nič storilo, odtod ta klerikalni uspeh. — Iz poštne slnž-b e. Imenovana je Ancrela Mnsar za poštno cficijantinjo v Trbovljah I. — Kmečka dohtarica. Neka Ivanka Vaš, ki živi v konknbinatu s koT-jedcrcem Al. Valenčakom pri Sv. Marku bk Trbovelj, se je ukvarjala z zdravniškimi posli. Za zdravilo sta ji služila pasja mast in voda s prekuhanih raznih trav. Posebno rada je zdravila deco. Pred kratkim pa je otroka Marije Ratej iz Loke s pasio mastjo tako sknrirala, da je umrl. Pristojni zdravnik jo je naznanil oblastim. — Iz Vojnika nam poročajo: Oseher.karioa Jožefa Hude j je pripovedovala okrog o pos. Francu Crešnjarju, da je kradel les. Crešnjar jo je te dni za to ošteval in ker mu z besedo ni bilo dovolj, je Hude je vo še pretepel najprej zunaj in potlej v sobi. Ljudje so Hudejevo komaj rešili iz Crešnjarjevih pesti. — Iz Ljutomera. Na tukajšnjo realko se bodo sprejemali učenci v petek, dne 4. novembra ob 9. uri d opol d n« v šolski sobi na Glavnem trgu. Seboj je treba prinesti zadnje šolsko spričevalo. — V okrajni šolski svet ormoški so bili soglasno izvoljeni sledeči gg. dr. Gvidon Sernec, odvetnik v Ormožu, Jakob Zadravec, lastnik paromlina v Središču, Ivan ŠVer-lec, poštar pri Sv. Tomažu in A. Moško, posestnik v Laboncih. Napred- njak! imajo torej večino. — £a župana v B 1 s. n e i je bil izvoljen veleposestnik g. Hinko Likar, vrl naprednjak. Prejšnjemu županu Robčku tudi fanatična rajhenburška duhovščina ni mogla več pomagati na županski stolček. — Iz Celja. Kakor že \ečkrat, zapoje tudi letos pevski zbor »Slov. de!, podp. društva« na okoliškem pokopališču ob S. popoldne na vseh svetnikov dan nekaj nagrob-nic. — V Šmarju pri Jelšah se otvori dne 3. novembra popoldne obrtno - nadaljevalna šola s trgovskim tečajem. — I z C e l j a. 4. letošnje zasedanje porotne-ga tod I los se prične dne 20. novembra. Imenik izžrebanih porotnikov priobčimo prihodnjič. — U m - 1 je v Celju upokojeni inspektor Juž. InL Emnnnel Piwon. Bil je dalje časa postajenaeelnik v Sp. Dravogradu. — Iz Gradca poročajo, da je I ostavljen za začasnega oskrbnika Voikurzne mase E. Rathauskv v Loncu dr. Tomscbegg, odvetnik Mo> tam. — Iz Z g. Radgone poroča jo, da je bil izvoljen za predsednika »kr. bolniške blagajne Nemec Ko-rath. Nemškutarski odbor ostane navzlic \sem slov. protestom na krmilu. Volile! — SMiSUenlkl! Oddajte pri nadomestni deželno-zborski voiitvi, ki bo v torek 31. t. m., glasovnice, na katerih bo napisano ime narodno-naprednega kandidata : AdolI Ribnikar, tržni nadzornik v Ljubljani. Volitev traja od 8. zjutraj do 2. popoldne. Karoško. »Bubereien.« Pod tem naslovom poročajo »Freie Stimmen«, da so pobili v Pavličevi ulici v Celovcu slovenski fantje iz okolice pri vseh obu Ških hišah šipe po oknih. List se silno zgraža nad tem vandalizmom in pmi-je po svoji umazani navadi Slovence. Oglasil pa se je neki očividec, ki je izpovedal, da so bili razgrajači nemški vojaki 7. pešpolka v Celovcu. Pobili pa so šipe na vseh hišah, brez izjeme, ali je lastnik Slovenec ali Nemec. Razbijati so začeli najprvo pri gostilni VreČnik. S tem so padle i m umazane psovke, namenjene Slovencem, nazaj na Nemce. Živinska kuga na gobcu in park-ljih se po Koroškem vedno bolj raz širja. Vdrla je že v dosedaj še neokuženo Lavantinsko dolino in se pojavila pred par dnevi na novo tudi v ee-lovški okolici. Pri Št. Rupertu je zbolelo pri nekem posestniku, ki ima if> volov in 3 krave, za kugo 5 volov in 2 kravi. To je prvi in dosedaj še edini slučaj v celovški okolici. V po-meznih okrajih Severne Koroške je obolelo dosedaj za kugo nad 600 glav goveje živine. Draga ljubimka. Neki kotlar v Beljaku se je sestal v neki gostilni z 20Ietno Rozo Cene. Ko je prišel zjutraj domov, je pogrešil v denarnici 4 bankovec po 100 K. Cencovo, ki taji tatvino, so prijeli, vendar pa dosedaj še niso dobili denarja. Volilci! Pri deželnozborski voiitvi dne 31. oktobra Je volilna dolžnost Kdor se volitve ne udeleži, zapade kazii! Primoniio. Levi, ki se skrivajo. V Trata živi veliko število italijanskih držav Ijanov, takoimenovanih »regnico-lov«. Kakor vsa Italija, tako so tudi tržaški regnicoli silno navdušeni z;> vojno Italije proti Turčiji in kar vr toglavi postanejo, kadar čitaj* '>Pieeolove« urnebesne tirade o ope retnih junaštvih italijanske armnd«' v Tripolisu. Dunajski humorist Da nijel Spitzer je nekoč pisal: »Krasno je umreti za domovino na bojni po Ijani — pravijo vsi tisti, ki niso šli v vojsko.« Spitzerjcvega mnenja so ui di tržaški regnicoli. Neznansko gore za krvoprelitje in nikoli jim »Pir colo« ne more dovolj popisati itali janskih junaštev, toda v vojsko iw mara nobeden iti. Niti tisti, ki jib italijanska domovina kliče. Tržaški pismonoše so veliko število regnieo-lov iskali in iskali, da bi jim dostavili pozivnice na vojsko, a najti ni-mogli nobenega. Sovražnikov se se veda ti junaki nič ne boje, samo pred pozivnicami so imeli strah in da l»i tem levom ne bilo treba iti pod italijanske vojaške zastave, so kakor zajci oežali pred pismonošami in se jim skrivali. Kadar bo treba proti SI oveneem demonstrirati, bodo pa vsi na nogah. Spokorjen grešnik. Klerikalni listi poročajo, da je Ante Jakie po-tresel pepela na svojo glavo, da se je spokoril, preklical in obžaloval vse, kaT je pisal in delal približno kakih dvajset let ter dobil odpuščenje in postal zopet mašnik. Ante Jakič — zopet mašnik. Življenje teče hitro in marsikdo je že pozabil, kdo je Ante Jakie. Bil je duhovnik v Dalmaciji, a duhovska suknja mu je bila pretesna, duhovski milje mu ni ugajal in iuhovsko obzorje mu je bilo preveč omejeno. Vrgel je kolar od sebe in postal eleganten posvetnjak, zapustil je prižnico in vzel v roke pero. Na svojo zastavo je zapisal velike ideje. V Pulju je izdajal list »II di-ritto creato«, v Trstu velik tednik »La pensee slave«. Toda bilo je v njem preveč fičfiričevskega duha in premalo solidnosti; imel je več talenta za galantnega aventurierja, kakor m resnega politika. Njegovo žurnalistično delovanje ni bilo brezplodno, a gibal se je v ekstremih, na katera mu realni politiki absolutno niso mogli slediti. Tudi naš list je imel z njim konflikte. Katoliški duhovnik Jakić je prestopil k pravo-slavju in si pri Trstu sezidal vilo v bizatinskem slogu — a valovje življenja je vilo odneslo iz njegovih rok in ko mu je zabela zima beliti lase in brke, ko njegova osebnost v ženskih očeh ni več užigala tistih plamenov, kakor nekdaj, tedaj se je spokoril in zdaj se je zopet zatekel v naročje grešnikom vedno odpuščajoče eerk-ve. Naj mu bo lahka duhovska t oazu ra ! Štiridesetletni ca županovanja. Župan v Podgori A. Klančič bo obhajal dne 4. novembra kaj redko slavje, namreč 401etuieo svojega županovanja. Zavednemu možu bodo priredili na ta dan napredni Podgorci veliko slavje. Tretji roparski napad na Komen-ski cesti. Pred nekaj dnevi je peljala prekupčevalka Justina Volčič iz Komna svoj ročni voziček s kramarskim blagom iz Trsta v Komen. Pri I reserskem gozdu je skočil nenadoma k nji neznan človek, jo pograbil za vrat in zahteval od nje denarja. strašena ženica je segla v žep in mu dala v ruto zavit drobiž, okoli II kron. Napadalec je z ropom izginil v in. Napadalec je, kakor ga opisujejo napadeni, vedno eden in isti. Izvršil je sedaj že tretji roparski na-I, v par slučajih pa so ga prepodili. Umestno bi bilo, da bi se oblasti lo bolj pobrigale za varnost pre-sersko - komenske ceste. Umrl je v Cepovanu posestnik in poštar Anton Kofol. Iz sodne službe. Za kance lista sta imenovana Ivan Filipič za Volo-sko in Andrej Hodi za Buzet. \ov most čez Sočo bodo gradili pri Zagraju. Z delom prično v začetku februarja. Stroški za most so proračunjeni na 520.000 K. Grad bo tu bodo prevzele, kakor se čuje, večinoma slovenske domače tvrdke. Cerkveni rop. V Volčah so vlomili neznani tatovi v cerkev. Razbili bo več nabiralnikov, v katerih pa so Ii le malo denarja. Razbili so tudi tabernakelj ter pokvarili več cerkvene posode, katero so razbito pustili na oltarju. Cerkev ima precejšno škodo. O storilcih še nimajo nobenega sledu. Mlad samomorilec. Na klopi v 1 500 Pont ini so našli včeraj zjutraj ga neznanega, okoli 12 let starega dečka, ki se je zastrupil z oetovo kislino. Pri sebi ni imel nobenih listin. Odpeljali so nezavestnega v bolnišnico. Nezgode. Železniški čuvaj Fran Renčilj je skočil v Skednju med vožnjo iz nekega tovornega voza in se je pri padcu nevarno poškodoval na glavi in prsih. — Neki neznan voznik je povozil v ulici Carduzzi v Trstu 5 I letnega Josipa Trobca. Kolo mu je šlo čez glavo in prsi. Dva nova semnja v Križu. Tržaško namestništvo v Trstu je dovolilo v Sv. Križu dva nova živinska in blagovna sejma, in sicer dne 5. februarja in 5. novembra. Ker je letos dne 5. novembra nedelja, se vrši semenj v f>onedeljek, dne 6. novembra. Nova državna obrtna šola v Pulju. V kratkem bodo pričeli graditi v Pulju novo državno obrtno šolo, in sicer na cesti Campomarzio. Proračun zgradbe znaša 280.000 K, in je že krit. V očigled zvišanju delavskih plač in dražjega materijala pa bo d volila občina Pulj še 70.000 K podpore. Kolera. V Taru pri Poreču se še vedno širi kolera. Zdrastvene oblasti odredile najstrožje varnostne odredbe in uvedle stalne bakteriologič-ne preiskave vseh, ki so bili v zvezi z obolelimi in za kolero umrlimi. — Hčerka. 9letna Marija dne 23. oktobra za kolero umrle kmetice Pinečič je začela bolehati na želodcu dva dni po materni smrti. Včeraj se je dovršila bakteriologična preiskava, ki je pokazala pri njej in pri njeni sestri, ki je obolela že preje, pravo azijsko kolero. V Tar so zanesli kolero ita- lijanskl delavci in je neresnična trditev, da bi bila prišla kolera 6ex HrvaŠko is Srbije. Gospodarsko napredao društvo :-: za šentjakobski okraj priredi v nedeljo, 29 oktobra 1911 ob 3 popoludne pri Vidmarju (Mokarju) ••: W na Barju :•: volilni shod z ozirom na deželnozborske volitve v torek 31. t. m. Na shodu govorita gg. dež. odbornik dr. Iran Tavčar ter deželnozborski kandidat Adolf R i b n i k a r. Volilci s Karolinške zemlje, črne vasi, Havptmance in Ilovice, udeležite se shoda polnoštevilno, da čujete zopet enkrat resnico o nečednih name nih, ki jih imajo nasprotniki Ljubljane z našim mestom in njega prebivalstvom 1 Vsi na shod! Vai na ahod! Dnevne vesti. + Seja izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke je v ponedeljek, due 30. t. ni. ob 6. zvečer v tajništvu. -h Kako je prišel koritar Rojiua do dela na magistratu. Včerajšnji »Slovenec« skuša oprati Rojino, ker se mu je dokazalo, da je kot prised-nik gerenta na magistratu deloval le za svojo in svoje stranke korito. Glede oddaje novih klopi v mestni dvorani pravi »Slovenec«, da je dobil Rojina to delo potom razpisa. Stvar je pa bila taka. Več tvrdk je prvotno samostojno oferiralo to delo, Rojina je nasproti temu predlagal, da naj se razpiše. Rojma pa je ta predlog sta vil, ker je natančno vedel kakšne ponudbe so napravile druge tvrdke. Nato pisnih je še on sam z ozirom na »razpis« oferiral in je ofert tako na pravil, da je bil natančno za 2—3 K cenejši kot drugi. Dognano je, da je Rojina v tem slučaju na eklatanten način zlorabi jal javno funkcijo za svoj lasten žep. le tudi so klerikalci slove«no m-klamirali načelo, da kdor je občinsH svetnik ne sme dobiti pri občini dela, bi R< jini tudi tega ne zamerili, da ga je dobil. A, da si ga je pridobil na tak naravnost sleparski način, lo pa presega vse meje. Sedaj ko klerikalci vedo, kako nastopa njihov zaupnik v posvetovalnem svetu na magistratu, je njihova dolžnost, da pokličejo Rojino na odgovor. Stranka, ki bi trpela, da bi taki ljudje še naprej sedeli v j p vnem za stopu, je hrcy čast?, brez ponosa in brez poštenja. MI smo s tem z Roj ino obračunal? in pričakujemo, da bo sam izvajal konsekvenec Ako tega ne bo storil, mu bo treba še v občinskem svetu vžgat i pečat sramote na sredi čela. To smo dam s jasno in točno povedali, da bo Javnost čisto na jasnem kakšnega horitarja priporoča ljubljanskim coMleem S. F*. S. -I- Bomo videli! Klerikalci agitira jo proti naprednemu kandidatu Ribuikarju s »cm, da klerikalna večina deželnega zbora njegove izvolitve ne ho verificirala, kakor tudi no no potrdila izvolitve profesorja Reis-nerja Pripominjamo, da bi nas tako dejanje klerikalne večine čisto r*č ne pr senetilo, ker vemo, da so klerikalci sposobni za vsako nasilstvo in zakonolomstvo. Toda produr bodo posegli po takem sredstvu, si 1 lo še temeljito premislili, ker čisto gotovo je, da W tako nasilstvo izzvalo najskrajnejši odpor od napredne strani, a tudi vlada bi k takim protipostav-nim dejanjem ne mogla molčati. Najmanj, kn? bi se v tem slučaju moglo zgoditi, bi bile. da bi se onemogočilo redno delovanje deželnega zbora. Kakor vse kaže. bi pa klerikalci prav to radi dosegi i. Fmančni polena j dežele je tak. da bo treba že v doglednom času deželne doklsde izdatno izvišafi Tega pa se klerikalci boje, ker vedo, da^bi to povzročilo med prebivalstvom tak vihar, ki bi bil lahko ne varen klerikalni stranki. Ti oziri so bili za klerikalce tudi merodajni, da so se izrekli proti sklicanj« deželnega zbora na jesensko ■a*e4an$e. In ni izključeno, da bodo tudi v januarju poskušali na ta ali oni način preprečiti redno poslovanje deželnega zbora v svrho. da se izognejo po trebi, da bi morali že v tem zaseda -niu davkoplačevalcem natočiti čisto-'*a vina v neizogibnosti izvlšanjn deželnih doklad. Prav lahko je tore i mogoče, da bo Šiistersieeva stranka namenoma prav z neverificiranjem Reisnerjevegn in Ribnikarjevetra mandat* skušala iz prav kar navedenih raz-ogoi izzvati v deželnem zboru krizo. Nam bo to prav, ako se klerikalci odločijo k temu koraku, ker je čisto gotovo, da si bodo pri tem temeljito opekli prste. Naj le poskusijo izvesti svoi načrt. H so ga napovedali že tudi v »Slovencu* mi smo pripravljeni na vse in že da nes lahko povemo, da bodo tisti, ki bedo Mli poraženi In potolčeni ii te-a« boja klerikalci. Klerikalna gospoda se naj le igra z ognjem, bo si vsaj enkrat na šijavici pošteno opalila prste. +' O nemako-klerikalnl iveai. Klerikalci nastopajo silno kričavo in bahato, čim pa se spregovori o in timnih ednošajih, v katerih se nahajajo s Nemci, »e takoj potuhnejo ter skušajo pozorno t javnosti odvrniti od tega vprašanja. NemSko-klerikal na sveza je prava Ahilova peta ua ših klerikalcev. O vsaki drugi stva ri so pripravljeni polemizirati, kakor hitro pa ae vzame v razpravo njihovo razmerje z Nemci, pa postanejo takoj malobesedni in če je le mogoče se zmaaejo iz neljube jim situacije s kako ceneno frazo, ki ne pove ničesar. Včeraj so odpravili poglavje o nemško-klerikalni zvezi s temi-le »duhovitimi« stavki: »Najbolj zabit liberalec ž« ne verjame več o laži o »nemško-klerikalni zvezi .. .« Shod Nemcev v kazini je lihe rahlim žurnalistom posebno krepko zaprl usta, zato si izmišljujejo, da so na shodu nemški voditelji izjavljali, da so si klerikalci pridobili za Nemce največjih zaslug in jim izposlova-li stvari, katerih bi Nemci sami absolutno ne mogli doseči.« Torej v teh stavkih so zapopadeni vsi »argu menti«, ki jih morejo klerikalci na ve?ti proti svoji zvezi z Nemci! Res, smilijo se nam klerikalne reve, ki vkljub silnemu svojemu trudu in nn poru ne morejo najti boljših argu mentov. Toda kje bi naj dobili te ar gumente, ko ima javnost na razpolago nešteto slučajev, ki jasno kakor beli dan dokazujejo, da je bilo >sc dosedanje politično delovanje klerikalne stranke pod neposrednim vplivom ljubljanskih Nemcev in d« je bila vsa klerikalna politika umerjena M to. da koristi nemškemu življu v Ljubljani In na Kranjskem vohče. brez ozira na to, ali to škoduje splošnim slovenskim narodnim interesom aH ne. Ali naj naštejemo vas one slučaje, ko so klerikalci na ljubo svojim nemškim zaveznikom po vzroeili najobčntnejše udarce slovenski narodni stvari? Pričnimo! Vz*»-m'mo najprvo krono vsega klerika! nega izdajalskega početja — ljub liansko občinsko volilno reformo. Brez te volilna reforme bi nikdar in nikoli ne prišel nobeden Nemec vee v ljubljanski občinski svet. To je bilo tako gotovo, da Nemci niti sanjali niso o tem, da bi imeli kdaj svojo zastopnike v mestni hiši ljubljanski, Pa so prišli klerikalci ter prinesli Nemcem na krožniku kar 7 občinskih oflfiuf Iker T Nemci so takrat odkrito izjavljali, da so jim klerrkal-ci rade volje darovali nekaj, kar hi ■ naporom vseh svojih sil in ob noto-r?čni naklonjenosti vlade vsem nem škim feŽTvam nikdar in nikoli ne M-1? dosegli! To je krona vseh klerikr/.-nib izdajalskih činov, izvirajoeib iz neir.slio-klerikanie zveze. Druga Izdajalska dejanja, ki imajo vsa za te meli klerikalno nemško zvezo, so: nopolna samostojna nemška gimnazija v LjoblfefeS, imonovanie poseb nora. ne?r»šk«*gn deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko, imenovanje Nemca za finančnega ravnatelja v LJubljani katero mesto je preje zavzemal Slovenec, imenovanje zagrizenega Nemca K1»*eHs na Tevični-kearo mesto za predsednika deželneen sodišč« lfwb1T»Boiina. imenovanje Nemca Lnsr.hau« za državnega vvmvdvtfka v L»"t^ani, imenovanje Hfamea nrcdseo^iV* okrožnega so-ft|&3> v Vorptn m«stu, katera služba ifi bila fl#»«lei vedno v plim naklk rokah, na^tnvl^nie pe«»»l*Iti uradni" Vov in pil O *unl anr v dekeliil službi na primer g»**b«»fierla oV. Tmini-Vn imendani1 Ffsnif r^*beJ*VHbrcv-in 3^ viš'p**'-* ""fflv***Ha deželne bolnice it-1 IM. V«i ti klerikalni narodni grobi ki iih je logi ion, doka-Tiiieio holi ^"Vnr deset pisanih v»o-9ndb: I« ebstoi pemš^o, klerikalne cze, 2. on neizmerno škodo, ki jo jo in zveza že DOTfTfl^Ill sT^vonski narodni stvari. Vznričo takšnega pogubnega dolovania klerikalne stra.n-e ne more noben pošten Slovence mlati več ravnodušen, marveč bo vsakdo, ki ima v s^bi le iskrico ua-rfnlnega čustva, z gnusom, gnevom n ogorfenjem obrnil hrbet taki i?- r!ajalskl bandi! J_ ltf^olieMA duhovniških plač. f*'o /e vod'a s*oven>jk'b klerikalcev !r. Suskršie govori o uradnikih, da 7ro, žro in žro. kaj si Me misli o duhovnikih, menihih in nunah. So\v !a «i pa svoitga mnenja povedati ne upa Ć.j bi imel pogum, gotovo bi nredlagal v Jržavnem zboru, da sr »ai tudi Tcgnlirajo ploče katoliški duhovščini na takšen način, da bi se na leto prihranilo precej milijonov narodnega premoženja. Predlog bi |t glasil menda tako-le: Imetje katoliške cerkve sc od države konfiscira. Duhovnikov naj je toliko, kolikor je iih v resnici potrebno. Plača duhovnikov nnJ bode takšna, kakršna je '^/avnih urndniVov ter se začenja z XI. činovnin. razredom. Za svojo funkcije, kakor so n. pr. blagoslovi molitve, mase 11 d. ne sme duhovnik pod kaznijo suspenzije zahtevati no benih pristojbin, kakor ne sme sprejeti n. pr. učitelj od svojih posamez nih učence* za trud posebnega plačila. Tudi naj ne sme duhovnik sprejemati darila v kakršnikoli obliki n. pr. mortis causa, inter vivos itd. Razmerje med katoliškem duhovnikom in njegovo kuharico se od države pripoznava kot tako imenovani klerikalni zakon (matrimoniuai cler^cale) in je nerazložljiv in ne-razdružljiv. Samostani z menihi in z nunami so potemtakem nepotrebni in se odpravijo. — Dr. Susteršič je prefrigan človek in more lahko | takšnim predlogom v slučaju, da se realizira, postati svetovno znana hi stoiična oseba. -f- Volilce opozarjamo, da velja tudi za nadomestno deželnozborsko volitev, ki bo v torek 31. t. m. volilna dolžnost. Kdor izmed volilcev še ni dobil glasovnice in volilne legitimacije, naj se nemudoma potrudi ra deželno vlado v predsedstveno pisar no fT. nndsiropie, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice) ter tam zahteva svoje dokumente. Vsak napredni volilce napiši na svojo glasovnico raz ločno ime našega kandidata: »Adolf Itihiiikar, tržni nadzornik v Ljubljani. <: Vsak voltlee naj po glasovanju shrani svojo volilno legitimacijo za slučaj morebitne ožje volitve, ki je po Mlini 1 reprieanju sicer ne bo, ki pa vendar ni izključena. i Popoln poraz klerikalcev v — Rudniku. Kar H se nikomur pred meseci še sanjalo ne, zgodilo se je v Rn Iniku včeraj. Pri občinskih volit vah je namreč v vseh treh razredih propadla kandidatna lista S. L, S. In na celi črti so izvoljeni naprednjak I, možje 1--remenjaki, poštenjaki, ki so H z uspeli < m vprli farovški tlaki. Novemu občinskemu odl>oru v Ru 1-niku jir^e prisrčne čestitke. Druge občine na d<*žel: pa naj «e nad Rud-nicani vzgledrciejo in naj pometejo s klerikalci! -'- Sijajna napredna zmaga v Beli Krajini. V Podzemlju v Bdi Krajini so pr: občinskih volitvah naravnost af$ajno zmagali naprednjaki. Zmaga je tem znamenitejša. ker je ta občina ena največjih v vsi Beli Krajini. Klerikalcem so ni posrečilo niti enega svojih somišljenikov spravifi v občinski zastop V občinskem o:l. boru, k »šteje 2.% mož. so torej sami naprrdnjrfki. Klerikalci so zaostali za naprednimi kandidati za okroglo 300 glasov. Ž»e?i vrli in zavedni v> lile! v Podzemlju in okolici, čast \n slava neustrašnem našim b^lokrani skim sonrnll jen i kom! 4- Kaj vse hi klerikalci na Viču napravili. Če hi prodrli pri volitvah. Za lupana so dolorili gospoda F. J Hud poper za moža, da niti v odbor ni prišel! Takl3 se godi možem, ki vsak dan trikrat spremene svoje prepričanje! Občinska pisarna bi so preselila v iupnišce; za tajnika je bil določen p. Teodor Ceđnttstni. ISfl spomladi jo grozil naš za Vič »pre-zaslužni« učitelj g. Ravnih ar: Počakajte, čez pet mesecev vržemo občinsko pisarno iz staro šole in nuno se naselijo v prostorih staro šole. Da, lopo bi bilo, da bi gg. patri kar n župnišča opazovali nežne deviške obraze nun, ki bi župnišču nasproti ležečo solo porabile v ponemčevalne namene društva »Scbutzcngel« grofice Anerspergove. Pa ste se pošteno nreaali gospod, saj veste, kako vam pravijo ljudje. Kar smo povedali ni mogoče satira na naš^1 »oa-iri.^<'. ampak do pičice resnično. Prihodnjič o nesramnosti in predrznosti našega župnika, p. Campe Av-gaština tik pred vol i t vi jo žuoana. Občanske volitve v Horjulu. Kdor se hoče naučiti, kako se »delajo« volilni imeniki pod kontrolo in patronanco deželnega odhorn, naj vpraša v horjnlski občini — tam se delajo namreč že četrto leto. -f Volilce - somišljenike na Barju in na Dolenjski cesti pozivamo, da se v čim največjem številu udeleže shoda, ki bo jutri v nedeljo popoldne ob 3. pri Mokarju na Rarjn. Na sho d u bosta govorila deželnozborski kandidat Adolf Rihnikar in dež. odbornik dr. Ivan Tavčar. — Čudno poslovanje vojaške i pa so sklenili, da ga iz volijo za Feuerwehrhaupt?nana. Ob eani pa se obračamo na e. kr. deželni šolski svet s prošnjo, da g. Mihelčka poduči, kako se ravna v slučaju poki ara . Pikantnost iz tabora Marijinih devic. Pretečeni teden, v ponedeljek 23. t. ni. doletela je 351etno Marijino devico K. M. iz Goric nad Kranjem zaželjena sreča, da je praznovala svojo poroko. V slovo od svojih to-\oršie - Marijinih devic — podarila je slednjim 30 K z namenom, naj si kupijo veselja! To ni izostalo. Zbere se v sosedni hiši vseh devet goriških Marijinih devic. Za podarjeni denar kupijo — sod piva — 40 1, dva zaboja pokalie, naroče pri gospodinji kmečko večerjo in povabijo na gostijo svoje — fante, goriške devi-čarje. Začelo se je veselo življenje in vrvenje. Piva in pokalie je kmalo zmanjkalo, začeli so s »Štefani« vina. Kaj mda, da jim je pivo, pokalice i u povrhu še vino začelo po glavi rojiti; zato je bilo treba okoli polnoči kuhati kar cele kotle črne kave. Okel i in po polnoči so se veseli parčki razšli in poizgubili. Kam? O tem molči zgodovina. Pripomniti pa je še, da ima znana »Slomškarica« goriška »Reza« vse zgoraj navedene Marijino device in Marijine deviear-jo na »abstinentnem zapisniku«. Obe. volitve v Mošnjah. Ker se mi je v : Slovencu« z dne MS. t. m. in v ^Domoljubu« z dne 19. t. m. v dopisih o občinskih volitvah v Mošnjah očitalo, da sem jaz stavil predlog za naklado na pivo in žganje, izjavljam, da je to nesramna laž, ki ima namen, župana g. Resmana proti ljudstvu nekoliko opravičiti, nasprotno pa mene očrniti. V dokaz navajam tu zapisnik seje pri kateri je bila naklada na pivo in žganje naložena, ki se glasi: »Zapisnik seje 30. novembra 1910. — Točka 2 b: Župan ga razloži in o tem se debatira njegov predlog za 45r<' na direktne dav-: in se sprejme predlog, da se pobirajo samostojne naklade na pivo in žganje.« — Ker so dopisniki gotovo vsi katoliške stranke, iegnani ali nežegnani, bi jim svetoval to ka-I iliško ime tudi takrat v mislih imeli, kadar hočejo na ta način drugim soohčanorn čast in pošteno ime vzeti. Na Brezjah, 26. oktobra 1911. — Florian Pehar. Idila v blejski cerkvi. Bila je lepega popoldne ena, ko sta se sprehajala dva zaostala letoviščarja po Bledu. Pot ju je pripelala mimo cerkve. Stara gospa, pobožna kakor so po navadi ženice, je stopila v cerkev. Ko odpre vrata, ji zastane noga. Samega začudenji« so je pozabila prekrižati, Kajti sredi cerkve je stal duhoven, ki je objemal debelo gosposko žensko v klobuku. Gospa ju ni hotela motiti jn jima skaliti njiju ljubezen!... Z načrtom nove najemne pogod-be med idrijsko občino in društvom »Slovensko Čitaluico«, ki se jo imela skleniti že leta 1908, ko se je pričelo prezidavanjem občinskega poslopja št. 509. še vedno straši Oswald v Sievenčevih« idrijskih novicah. Takrat je imelo pomen razmoirivanje o načrtu, danes pa je o tem govoriti odveč. Če so dan-.- še <» tem razpravlja v javnosti, priča le, da imajo klerikalci v zadevi slabo vest in se hočejo za svoje brezvestno početje v toin vprašanju b kritiziranjem načrta nove pogodb* vsaj nekoliko oprati. Mi smo o tem že izrazili svoje avnenje, a klerikalci uo morejo z drugim odgovarjati, kakor da vlačijo na dan ravno tako obrabljeno kakor neumno frazo o frakariji. Smo jih že « nkrai pozvali, naj povedo, kdo je v Idriji frakar, a so previdno molčali. Danes idrijski klerikalci le lahko previdijo, da *o se jim izjalovil« vsi oni nameni, ki so jih imeli pred očmi, ko so nasprotovali prezidavan.ju obe. poslopja It. 509, raznn mogoče ene-j'. da so pripravili Didiča do tega, da jim je zidal dvorano. Povzročili so občini ogromne stroške, napravili v Idriji neskončno sovraštva in politični ogenj še bolj razvneli, kakega drugega efekta pa vsa ta brezmejna Qswa!dova gonja ni imela. Sprijazniti so so morali brezdvomno že tudi z irJslij . da ne bodo bivši občinski . dborniki, ki so na splošno željo idrijskega prebivalstva sklenili prezidavi občinsko poslopje št. 509, plačali dosedanjih gradbenih treskov. Imeli 80 pač korajžo, dokler so imele zadevo v rokah samo upravne oblasti, pred rednim sodiščem pa jim je !( / Jo srce v hlače. Ne upajo se tožiti! In vendar je to glasom razsodbo upravnega sodišča edina pot, ki bi n ogla zadostiti goreči klerikalni želji, da bi >e troške prezidavanja na-: >i!o na ramena bivših občinskih odbornikov. Toda ta pot je zanje pre-opolzla, ne upajo si jo nastopiti. Damo klerikalcem pameten svet. Prenehajte s svojimi neumnostimi in hudobijami pri prezidavanju hiše štev. 509, saj vidite, da je bitka za vas iz-g ubijen a in dovolj škode ste že občini napravili. »Čitalnica« se odreče vsem pravicam, vi pa dovolite prezi-d a vanje po načrtih Holinskvjevih. Bo to najboljša rešitev na vse strani. Poslopje bo treba prezidati in dokon- čati take ali tako. če se dovrši po prvotnih načrtih, bo stalo občino k večjemu še 20.000 K," če pa se prezida za ekspozituro in uradniška stanovanja bo to veljalo nad 40.000 K. Z gotovostjo pa moremo računati, da Ik> poslopje v prvem slučaju dobička-nosnejše, ko v drugem. Torej storili bodete občini dobro delo. Pokažite, da imate smisel za blagor občine, pri kateri tudi vi danes sodelujete. V poslopju se bo godilo samo to, kar bodete vi v zvezi s socijalnimi demokrati dovolili in zlasti je izključeno, da bi se po prezidanemu poslopju šopirili frakarji. Vidite, kako smo naprednjak i pripravljeni žrtvovati svojo strankarske interese splošnosti. Zgledujte se nad nami. Ublažilo se bo visoko Tazburkano politično valovanje v Idriji. Sami predobro veste, da ste tega tudi vi pred vsem potrebni. Imejte usmiljenje z lastnimi ljudmi, ki sie jih spravli k robu propada. Ne sunite jih iz nizkotnih političnih na-gibov v propad. Na vas idrijski klo-likalci je, da spravite s sveta to večletno preoorno vprašanje. Mesto Idrija pa bo imela namesto dosedanjih razvalin svoj dom, na katerega bo lahko ponosna, in prebivalstvo vam bo hvaležno, da ste mu dali lepo svitle prostore v prosveto in razvedrilo. Glas iz Sodražice. Piše se nam: Bral sem v »Slov. Narodu« poročila o kamniškem dekanu in kako se zavzema za volitve. Pri nas imamo št bolj pridnega agitatorja v osebi g župnika Fronea. Pri zadnjih volitvah za občinski odbor je bil tako marljiv, da ga. je bog posebno kaznoval. Na zadnjem agitaeijskeni peto, vanju se je v temi in brez svetilke tako hitro vozil, da je z največjo silo -adel oh kmečki voz. Kolo se je zdrobilo, župnik pa je odletel precej daleč in tako hudo, da svojih kosti ni mogel pobrati. Vsled tistega padca, ki je bil očitna kazen božja za njegovo mašnika nevredno agitacijo, ima še zdaj neprostovoljni mir. Sa-boj je imel župnik tudi bodočega so-brata v osebi Jože Strrparja, ki je pa še učenec v agitaciji in zato ga bog ni lako lm do kaznoval kakor Sapnika. Zna si pa tako kazen še zaslužiti. Zal, da moramo ob nedeljah me^to bežje besede slišati raz lece pikra sbadanja male Zavbe, ki je menda župniku nevoščljiv, da vživa mir ter si miraj štiriletnem prestanku so bili zopet na odru diletanti idrijskega dramatičnega društva, ki je v prejšnjem rudniškem gledališču in pozneje v občinskem društvenem poslojjju prirejalo redno dramatične predstave z najlepšim uspehom. Da se je vprizorila »Vražja misel«, je zasluga neutrudnih odboru ie ženske podružnice gg. Bajžljove, Peganove in Tavzesove, ki se niso strašile ne truda, ne časa,da je bila vprizoritev čim lepša. Režija igre je bila v spretnih rokah predsednika dramatičnega društva F. Vidi-ca, pri lepotičenju pa je iz prijaznosti pomagal tudi profesor Kuželički. Igra sama je bila skrbno pripravljena in vse glavne vloge v rokah veščih idrijskih diletantov. tako da je bilo občinstvo z vprlzontvijo popolnoma zadovoljno. Bodi vsem, ki so na ta ali oni aa£$n pripomogli k lepemu uspehu igre, izretc-M najiskrenejša zahvala. Vprizoritev »Vražje misli« pa je dokazala, d j je v sili tudi p'varna pri »Ornem orlu* pripravna za prirejanje dramatičnih predstav. Zato pa je splošna že'ja, naj dramatično društvo samo prične s prin^anjem rednih dramatičnih predstav v Idriji. Društveno naznanilu. Važen korak. Na Slovenskem dobimo v kratkem društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov. To je korak, ki ;e ravno za našo rodno grudo prav velikega pomena. Vrtnarstvo je ravno tako potrebno, kakor poljedelstvo. Pri nas je vrtnarstvo precej dobro razvito, ni pa na tisti stopnji, na ka-teii bi moralo biti. Vsi naši prijatelji vrtnarstva delajo posamezno. Posameznik je slab, v slogi je moč. Treba se je združiti. Društvu vrtnarjev in prijateljev vrtov bode naloga posta- viti slovensko vrtnarstvo vsaj na ta« ko stališče, kakor stoji slovensko poljedelstvo. Prijave sprejema do prvega občnega zbora sklicatelj Franc orlohočnik G on k v Kranju in daje t'idi drage volje tozadevna pojasnila. Sokol I. priredi v soboto 4. novembra zvečer svoj koncertni in zabavni večer s telovadnimi in pevskimi točkami. Društveni orkester, ki št* je 14 mož, se pripravlja in bo zadostil vsem glasbenim zahtevam. Ljubljansko občinstvo zna ceniti vsako delo, tem bolj pa spoštuje požrtvovalno delo v prid društveni organizaciji, ki bo mogla tem uspešneje vršiti sokolsko nalogo, čim večje pozornosti in naklonjenosti je deležna od strani občinstva. Prihodnja sobota bo nudila vsem najraznovrstnejšo zabavo. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 1. novembra zjutraj ob 8. v stolni cerkvi sv. maši za svoje umrle člane. Litijski slovenski tarok ki o h jo iz svojih doneskov podaril »Sokolu« sto kron in postal njega ustanovnik. Društva za otroško varstvo i a mladinsko skrb v sodnem okraju Liti.] a se bo vršil dne 16. novembra 1911 ob 2. uri popoldne občni zbor v Litiji in sicer v gostilniških prostorih na »Pošti« z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil drugi občni zbor 14 dni kasneje ob istem času in v istem lokalu. Odbor podpornega društva za «dovenske viaokosolre na Dunaju vabi na ol>čni z4>or, ki se bo vršil dno 10. novembra 1911 ob polu 7. zvečer v odvetniški pisarni dvornega in sodnega odvetnika g. dr. Stanka Lapa jneta na Dunaju, I. Braunerstra-s?e 10. Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se bo vršil uro pozneje ob vsakem številu navzočih udov (§ 22. dr. pr.) A kad. društvo slov. tehnikov na Dunaju. Na I. rednem občnem zboru je bil izvoljen za poslovno dobo 1911/12 sledeči odbor: predsednik: Bevc Ladislav, cand. ing., podpredsednik: Tomšič Dušan, stud. chem., I. tajnik: Ferjančič Srečko, stud. chem., blagajnik: Dimnik Stanislav, it od. ing., II. tajnik in knjižničar: Erjavec Fran, stud. geod., odbornik: Novak Fran, stud. assec., pregledniki: Bricelj Josip, cand. ing., Rohr-msnn Vladimir, cand. ing., Vurnik Iran, cand. arch. Kdor še ni dobil leiidieiDolaiie za deželnozborsko volitev, naj jih nemudoma dvigne sam pri deželni vladi I Prosveto. Is pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto, se poje drugič Smetanova opera »Prodana nevesta« (za nepar-abonente). Ker je dosegla ta opera pri premijeri največji umetniški uspeh, je pričakovati razprodane hiše. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. pri zelo znižanih cenah velika Verdijeva opera »Rigoleto« (za lože nepar): opera se poje bržčas zadnjič v sezoni. Da si jo morejo tudi gostje z dežele ogledati, da se prepričajo o izrednem napredku naše opere in da morejo obenem slišati tudi najnovejšo opereto »Sramežljiva Suzana«, se vprizorita v nedeljo dve glasbeni predstavi. Zvečer za par-abonente. Razsled po slovanskem sveto. Sokolski zlet v Pragi leta 191?. Priprave za vsesokolski zlet 1912. 1. so v polnem tiru in v kratkem začnejo 1 zgradbo telovadišča na Letni. Velikanska arena sestoji iz telovadišča, ki je obdano s tribunami in drugimi prostori za gledalce, dalj-iz garderob in prostora za zbirali>r< telovadcev. Telovadišče samo je pripravljeno za 10.112 telovadcev (leta 1907 pri 5. zletu 8064). Za vsakega telovadca je določeno 3*42 m*. Na zr.-padni in vzhodni strani je določen 20 ni Širok in na južni in severni strani 10 m širok prostor za orodje. Na vseh štirih vogalih je določen prostor za sokolske jezdece. Cela plošča telovadišča in prostora za orodje zavzema 46.947 m2 (leta 1907 36.428 m2). Tribune bodo 4. Zapadna tribuna ima prostora na stopnicah zn 2270 oseb, na plošči za 6748 oseb, na sodiščih za 4208, v 104 ložah, 9 reprezentančnih in 1 za žurnal iste »GO oseb) za 868 oseb, v celem torej za 14.094 lindi. Severna in južna tribuna imajc prostora za 15.514 oseb in vzhodna tribuna za 12.452 oseb. Pri tej tribuni je tudi paviljon za godbo. V tribunah je torej prostora z<< 52 760 gledalcev. Raz ven tega je do- Ali imate bolečine ?od zrna, od pr lu? A' Fellcrjevim fluidom z znamko »Elzafluid". To ni samo refcuujia, Tucat pojoknSnje si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim 00 poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg stev. 238 na Hrvaškem. ločenih 128 stranišč, več prostorov za umivanje, garderoba za ženske telo-vadke m za telovadce. — Na vzhodni strani arene bode 20 m široka ulica tako imenovana »Slavnostna ulica«, kjer bodo gostilne, kavarne in buffe-ji. Stroški za stavbo so proračunjeni na 260.000 K, vsi izdatki za 6. zlet i: *oli 400.000 K. — Turneja ruskega gledališča no slovanskih zemljah. Začetkoma prihod njega leta priredi ruska gledališka družba Basmanov v Odesi umetniško turnejo po zapadnih slovanskih zemljah. Družba Basmanov >pada med najboljše ruske gledališke družbe. Najprvo bo družba gostovala v Pragi. Iz Prage se napoti v Plzen, i/5 Plzna v Ljubljano, iz Ljubljane v /jagreb od tu pa v Bel grad in Sofijo. Po gostovanju v Sofiji se družba vrne domov v Odesu. Na repertoarju bo imela družba grofa Leva Nikola jeviča Tolstega dramo »Živi mrt-> ec«, Aleksandra grofa Tolstega dramo »Car Fedor«, Maksima Gorke- »Malomeščanke« in druge moder-* umotvore ruske literature. — O svojem potovanju po slovanskem jugu bo v soboto 28. t. m. v 'Iziii predaval znani češki književnik Klostermann. Vstopnina se porabi za podporo narodnega gibanja ::a Slovanskem. Za predavanje vlada povsodi veliko zanimanje. — Nemški nasilnik! pred sodiščem. V ponedeljek se je pričela v 'ndjejovicah sodna razprava proti :M Nemcem, ki so jeseni 1. 1910 v Če-:kem Bernšlakn ob priliki zborovanja »Narodne jednote pošumavske« padli Čehe in jih več težko ranili. V sodnem senatu sede sami Nemci, kar daje češkemu časopisju povod, da poziva češke poslance, naj o tej stvari spregovore v parlamentu. Kmeclio pisarna narodno-irapredne sfranhe. Vodstvo narodno - napredne -tranke ju ustanovilo v svojem tajništvo posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu napred-i! mu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, □pravnih, davčnih, pristojbinskih le vojaških zadevah. Izključene pa go zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pisme, no in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismonn kateremn je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmctsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, \Volfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago todi naprednim kmetskim županstvom. nima v rokah niti resortnih ministrov, niti državne uprave sploh. V teh razmerah je seveda kakršnokoli pogajanje s takim ministrskim predsednikom, ki ne more uveljaviti prava niti napram podrejenim uradnikom, sploh nepotrebno in 11 uzorno.»c mm stvari * Smrt aviatika. Aviatik De- sparment je predvčerajšnjim ponesrečil s svojim aeroplanom ter se ubil. * Beda ogrskih učiteljev. V neki rasi blizu Szatmara živi vpokojeni itelj Florijan Korstal s svojo mnogoštevilno družino v največji bedi. Ker se je bal, da ne umre družina lake,fe, se je odločil, da postane — evnuh in da se izseli v Turčijo. Nje-gova žen h ga je sama operirala. Posledica tega je bila, da so odnesli ino ci umirajočega v bolnišnico, ženo na v zapor. * Goljufije Nemcev na Ruskem. F'redsednik in trije upravni člani ien:škega kluba v Petrogradu so obtoženi, da so poneverili 45.000 rub- ! jev. * Nesreča na morju. Ko se je ored včerajšnji m zvečer hotela v Kie-lu vkrcati mala križarka »Miinchen«, e je ponesrečilo pri spuščanju čolna tem mornarjev, ki so utonili. * Roparski umor v Hodominu. i ec Toman se je obrnil baje proti i Dognali so, da je umorjeni bil i krojač. ': Nove konstitucije za franci-tskj red. Papežev »Motu proprio« M*jujc nove konstitucije franči-Jcanskeg^ reda. * Smrtna nezgoda profesorja. V vhneezbanvji na Ogrskem se je udri -trop ter pokopal profesorja na on- ni rnontanistični visoki šoli Julija !arbatyja. Profesor se je zadušil. Po ečnrneiu delu so izkopali njegovo ruplo. * Afera Elsnerjeva in češka javnost, »reske slovo« piše: »Predsed- k KJsner je bil pred enim letom po-vljen na čelo deželnega sodišča jubijanskega kot kandidat nemške-n >ATolksrata« sporazumno s sloven-imi klerikalci. — Meov zm posebne namene, kateri davki so prava absurditeta v finančni politiki. Ministrski predsednik bo moral spoznati, da ga čaka usoda njegovih prednikov, in da se je že preživel. Zapustiti bo moral svoje stališče, ne takoj, ker je treba rešiti še nekaj nujnih državnih potreb. Toda tako nekako okrog novega leta se bo morala v kabinetu izvršiti nova izpre-memba. Gautsch bo moral odstopiti in pred kabinet stopi novo ministrstvo s Bilinskim na čelu. Vesti e rekonstrukciji kabineta. Dunaj, 28. oktobra. »Neue frele Presae« prinaša članek, v katerem pravi, da bo ministrski predsednik Gautsch jutri ali v ponedeljek podal svojo demisijo. Cesar bo demisijo sprejel ter obenem poveril Gautsch u nalogo, da sestavi novi kabinet. Gautsch bo sestavil kabinet tako, da ostanejo izmed do sedanjih ministrov samo min. Hochenburger, Sturgkh, Georgi in Zaleskv. Za vsa druga ministrska mesta bodo imenovani fiovi možje. List poroča tudi, da češki kandidati ne bodo državni uradniki, marveč ali vseučiliški profesorji ali funkcijonarji važnih gospodarskih ali znanstvenih organizacij. Kot naj-resnejše kandidate od češko strani imenujejo tajnika praške trgovske zbornice Chotoveca, vseučiliškega profesorja Gruberja in ravnatelja držav, železnic v Pragi, Mareka. V političnih krogih so mnenja, da so ta domnevanja brez podlage. Nemški »Nationalverband« — »Enot. ni češki klub«. Dunaj, 28. oktobra. Danes popoldne ima sejo nemški »Nationalverband« ter bo dal svojim članom direktivo, kako stališče naj zavzamejo volilei nasproti rekonstrukciji kabineta. V »Enotnem češkem klubu« so se pojavila nesoglasja, zlati ker radi-kalci in agrarci zastopajo stališče, da Cehi ne smejo v parlamentarno večino, če vlada brezpogojno ne ugodi zahtevam. Vodilni krogi imajo zelo težavno stališče, ker krši to nastopa nje disciplino kluba. Bosenskc železnice. Dunaj, 28. oktobra. Danes se vrše v zunanjem ministrstvu skupne ministrske konference. Od ogrske strani so navzoči ministrski predsednik, finančni in trgovski minister. Konferenca se bavi zlasti q vprašanjem bosanskih železnic. Srbija okupira sandžak Novi pazar. Turška nasilstva. Budimpešta, 28. oktobra. »Buda-pesti HiTlap« prinaša vesti, da namerava Srbija okupirati sandžak Novi pazar. Po sandžaku vlada velikansko ^azbuTJenje Muzlimani se oborožujc-jo in mestoma je prišlo že do krvavih spopadov. Zlasti vznemirja vest, da pošilja Avstro - Ogrska na progi Sarajevo - ViŠegrad vojaštvo na mejo. Mohamedanci so na več krajih izgnali ali pa umorili srbske prebivalce Tako so pomorili vse Srbe v va«i Brovnica in izgnali prebivalstvo iz vasi Kosovo polje, Vojsali in Sopotnica. V bitolj-^kem vilajetu so napadli vasi Poreč in Topolnica ter oropali prebivalce. Turške oblasti so popolnoma brez vsake avtoritete. Po atentatu na Stolvpina. Petrograd, 28. oktobra. V Kijevu so aretirali več sokrivcev atentatorja Bagrowa, ki so imeli baje nalogo stopiti na njegovo mesto, če se mu atentat ponesreči. Hmelj. Norimberg, 28. oktobra. 250. 200. Kupčija zelo mirna in neizpreme- rjena 280/335. Revolucija na Kitajskem. Peking, 28. oktobra. Na prometnega ministra je bil izvršen atentat ter se je minister rešil samo na ta način, da s je skril v palači ameriškega poslaništva. Italijansko-turška vojna. Afriško bojišče. fthn, 28 oktobra. V bojih 20. t. m se jo posrečilo Italijanom obkoliti 6000 mož tnršMh vojakov. Italijani so zmagali in je bilo 1500 mož turških vojakov usmrčenih. V Rimu vlada nad zmago veliko veselje. Carigrad, 28. oktobra. Turški listi poročajo, da so fe&H v bojih med Italijani in Tnrki pri Tripolisu in Bengasiju Italijani poraženi. Med prebivalstvom vlada navdušenje. Pojemanjc navdušenja v Italiji. Rim, 23. oktobra. Razpoloženje po celi Italiji Važe da se je navdnše-nie za novo eksredicijo v Tripolita-niio /e zelo ohlnd?1^. Za drugo etapo se xv priglasijo dovolj prostovoljcev, zato i o vi t da odre1 :la srečka nje. Li- °ecolo« poročata da med italijnn--ra. Zlasti vzne-dn vla^a ne • moreči 1. kni «e jc bersaglierijev. sta y A.vanti« :n I j. Tr*oelian« da m**"- HniMvn fl nv*r- ;zdn*' nrl urod:bi 11 po'1 Cospodantud — Nova semnja v Sv. Križa na Vipavskem. Namestništvo v Trstu je dovolilo dva nova semnja in sicer dne 5. februarja in 5. novembra vsakega leta. — Prvi novi semenj — za živino in kramo — bi imel biti 5. novembra t. 1. Ker pa je ta dan nedelja, bode novi semenj v ponedeljek, dne 6. novembra 1.1. Darila. Upravništvu naših listov so poslali za: Oiril-Metodovo družbo: Janez Puš, Krška vas, 60 v, mesto vstopnine pri igri »Desetega brata« na Muljavi dne 8. septembra, Fina Jerma-nova, Krško, 16 K, koje sta nabrala Korle in Fina pri krompirju, dr. Karel Zakrajšek v Skofji Loki 20 . darujejo družbi kranjsko-Ioški rodoljubi, zbrani v gostilni Urške v Skofji Loki, mesto venca na krsto dr. Voš-njaku, in tobačne delavke v Ljubljani 3 K, nabrale ob slovesu opokojene vrle sodelovalke Podlipec. Skupaj 39 K 60 vin. Živeli nabiralci in darovatelji! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. oktobra: Frančiška Čer-nagoj, bivša delavka, 59 let, Radecke-ga cesta 11. Dne 25. oktobra: Ivana Piškur, posestni kova žena, 69 let, Sv. Florijan a ulica 19. — Jera Fink, bivša delavka, 78 let, Radeckega cesta 11. — Frančiška Spolar, hči pekovskega mojstra, 1 dan, Sv. Martina cesta 19. — Ivana Gregorc, žena železniškega uradnika, 33 let, Ilirska ulica 19. V dežela: ' ' 'oir Dne 23. oktobra: Frančiška Pe-ternel, služkinja., 18 let. Dne 24. oktobra: Hedvika Dobrota, tiskarniška vlagateljica, 26 let. Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utesujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko tganfe ln sol* katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici B 1B—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MCLL, c. in kr. dvomi zalagatelj na Dunafu, Tuch-lanben S. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 7 18 Dober tek! Zdrave želodce imamo in nič nas ne tišče, nobenih bolečin ne občutimo, odkar rabimo Fellerje-ve odvajalne kroglice z znamko »El-zine kroglice«. Povemo vam iz izkušnje, poizkusite tudi te, ker uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic franko 4 K. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubi ti, Elzin trg št. 238 na Hrvaškem. Brez motečih postranskih učinkov neopazno lahko delujoče odvajalno sredstvo, ki je vsled te lastnosti v stanu, prebavo urejati in pospeševati, je že več nego 40 let kot ljudsko in domače zdravilo povsod predobro znani dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. Zakaj, moj U imaš tak nahod ? IMen: se kaj takega ne more primeriti. Prvič imam izvrstno odvračalno sredstvo, drugič si pa tudi hitro vem po- Imahati, ako se me hoče lotiti prehljaj: uživam vselej Faveve pristne soden-ske mineralne pastilje. V kolikor je od ■nahoda prizadet vrat in bronhije, v toliko bodo moje sodenice tudi kmalu opravile. Zatorej poslušaj moj svet. IKupi si v lekarni ali drogeriji škatljo sodenic za K 1*25, pa pazi, da ne dobiš ponaredeb. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1. Grosse Neugasse 17. Priznano močna, lahko tekoča solidna ia neprekosljiva so KINTA kolesa. fcjrtSirnej!? nest* Intrmi entii fcrtzjdini K. Čamernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. SvtdaL funtu i kolesliB mm. iti lzposoj«v«nje koles. Po zdravniških poročilih se pri revmatizmu, protinu in nevralgijab izborno obnaša kot izborno bolečin* tolažeče, na oplahnenje oteklin ter obnovo premičnosti členkov delujočo sredatvo Contrhenman. Nihče več ne godrnji Čez slabosti in težave. Ako spozna, Ki drži želodce zdrave! Najboljše krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! i Ljudski kakovost Kabinetna kakofost liter K 2-40. . - 4-80. Naslov za naročila: ..FLORIAN". LJubljana. Postavno varovano. Žitne oene v Dne 28. oktobra 1911. Termin« Pšenica za oktober 1911. Rž za oktober 1911 . . Koruza za maj 1912 . . Oves za oktuber 1911 za 50 kg 11-^0 za 50 kg 1034 za 50 kg 8-54 za 50 kg 9 50 rlsteorolotftno poročilo. Visiaa sad morjem 306*: Sredaji vatai tlak 30.7* mm S čas !SwU»Jel 2* vanja I S £ o t mm t-- Nebo 4» 27 2. pop. 729 8 . j 9. zv. ; 729 1 28.! 7. zj. I 7254 14 2 lp. m. zah. pol oblač. 114 sr. i zah. oblačno 9 51 si. svzh. pol oblač. norm Srednja včerajšnja temperatura 12*2U, n. 8'5' Padavina v 24 urah 03 mm. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš prel j ubijeni soprog, oziroma oče in stari oče, gospod 3689 Luka Mikolič bivši trgovec in posestnik dne 27. oktobra t. I ob 1. popoldne v dobi 72 let, previden s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v nedeljo, 29. oktobra t. 1. ob polu 5. popoldne v Sodražici. Bodi mu blag spomin ! Sodrailca, 27. oktobra 1911. Žalujoči oatali. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob smrti na5e soproge, oziroma matere, stare matere, sestre in tete, gospe 3693 Ivane Piškur posestnik ove tane podali izraz sočutja in tolažbe, bodi na tem mestu izrečena najprisrč-nejša zahvala. Hvala darovateljem vencev, pre-častiti duhovščini in vsem onim, ki so nepozabno rajnico spremili k zadnjemu počitku. Ljubljana, 27. oktobra 1911. talnjota rodbina. Mesečna som se takoj odda 3692 Igriška ulica S, desno. Ravnotam se tudi sprejme gospodična na stanovanje. prodam 2 hišici eno s kovačaico, drugo enooadstropno, tik ceste pri PodroŠčici, obe z vrtom in m kaj polja Poizve se pri g. J, Jaso« tlta ¥ Mah, pošta It Jakob v ttti RJX Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd. X BI X Ljubljana. X S X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. X E X Modni salon JUH-HAKHK6 b£3 ŽDO priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih pariških in dunaiskib modelov kakor najnoveilih Mik klokokov. ceno. 2306 Cene brez konkurence! Žalni klobuki vedno v zalogi. [=□111=] 11 KAMNOSEŠKA OBRT 3295 Priporočam slavnemu občinstva v Ljubljani io okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih NAGROBNIH SPOMENIKOV enostavne do najfinejše izvršitve, dalje GROBNIH OKVIRJEV. PLOŠČ in raznih dragih v kamnoseško obrt spadijočih predmetov. KER BOM RADI SMRTI MOJEGA SOPROGA VSO ZALOGO NAGROBNIH SPOMENIKOV RAZPRODALA. JIH ODDAJAM ZA LASTNO CENO. Obenem se priporočam preč. cerkv. predstojiištvom ter cenj. občinstvu za izvršitev vseh v to stroko spaiajočih del. IGNACIJ ČAMERNIK-ToJS.ST** u OPOHO! n L m El m fš! FjjJ m m fnj M nllr KONFEKCIJSKA TRGOVINA V* OMP. FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3 r. SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. :: STROGO REELNA POSTREŽBA. NAJNIŽJE CENE. SI IS ob M 151 SI El m m Ešl El 13 SI SI SI Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoieca eksportna tvrđka. Čuden urar y Ljubljani, Prešernova nI. 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :-: oa tare] iabko pe originalno tnmittil tnal :•: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .-. regulatorju regulirane, svetovno znane .'. Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, niklju in jeklu :-: prodaja. Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilni* carje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana ■arije Tenzije testa 11 (Kollzej). Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2*—. 271 Noj bolje za zobe J arar m trgevec z zlatnloo in srebraiĐO 1954 zapriseženi cenilec Ljubljana, Jurčičev trg 3. lalitevajte moj ratnoKar izšli cenik. Dijakom io popust! ovina 0. Jezerce na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic p perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov itd. :: po znano nizkih čanak. Kepujte v sl0YeDxKi trgo¥ini! 99 Nar. tiskarna" v Ljubljani PAT T vseh dežela izposluje inženir 35 U9i. oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Maplahilfferstrasse it. 97. Manufakturna trgovina = Ciuha = " Sion trg štev. t Z ro Jesenske in 31'mske = novosti. = Šolske akvarelne barve Vzorci za slikarje vedno najnovejši Oljnate firneževe barve za pleskarje, stavbne in iinitrne eilzarje. Hišoe posntnite ter ra domačo porabo Dusseldorfske oljnate barve za umetnike Firneil, olja In retnši za umetniško slikanje Oljnate študijske barve Kranjsko laneno olje in firnež Emajlne glazure Lake za vrtno pohištvo Štedilno voščilo za pode priznano najboljše Jantarjeva glazura za tla Vse vrste čopičev Olje za stroje Suhe kemične, prstene in rudnin, barve Prašno olje za pode 1» m *• m * Adolf Hauptmann mm ft prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klel. Zahtevajte cenikel Zahtevajte cenike I Brzojavke: Prometbanka Ljubljana« • W^ 1 Telefon št 4L Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Itanajn. — Ustanovijo« 1864. - 29 podružnic. Stritarjeva ollca St 6. Belnišld kapital in reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje d M m I k vlog ns hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-s'ovaniem — Denar se lahko dviga v. ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje *l*OOOemlk papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Najkulantnejse izvrševanje eeiuHli naredil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l:stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja, hplešlia la aakamlla v Ameriko ia im Amerike. 1660 evetl o veefa v bančno otroke apadeješlh troeeakoljok vitMar breaplaeoo. ■ 607^55 6246 7006 Slovenski dijaki! ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni. DijfliKi vestnlb. Nove naloge na rod no-nap rednih akademikov. Praktično je — z izjemo narodno-kulturneg-a dela pri soroja-Jdh na Dunaju in v Gradcu, kakor to dobro povdarja letošnji počitniški oklic akad. tehn. društva »Triglav« — popolno izvenštudijbko delovanje našega »iijaštva mogroče le na rodnih tleh na,šc domovine. Tukaj pa se mora nanašati zanimanje in aktivno sodelovanje dijaka na vse javne narodne in kulturne ter politične zadeve, ki potrebujejo delavcev. 2e večkrat smo v »Dijaškem Vrstniku« govorili o tem in povdarjali neprimernost in nesmiselnost izogibanja političnega delovanja, ki moro biti za nas edino v narodno-naprednem zmislu, vendar moramo to iz nova povdarjati, posebno ob času, ko nas politieno-orya-nizaeijski razvoj postavlja pred nove naloge praktičnega dela. O tem, sedaj aktualni temi, je govoril 12. t. m. v akad. tehn. društvu »Triglavu < v G rađen predsednik »Organ i/.ac i je ^vohomiselnega narodno^naprednega dijaštva«, g. Milko Naglic, in po i m, splošno odobravanom govoru ix>-vzaniemo naslednje poročilo, v kolikor se iz taktičnih vzrokov za sedaj še ne odteguje javnemu razpravljanju. V interesu idej, katere politično zastopamo, je, e in navodila skupno z vsemi somišljeniki svojega okraja. Pri teh političuili organizacijah za deželo seveda ni nikakor prezirati ltrrarnoga značaja teh okrajev in zato je važno,da tvorijo podežolske orga_ nizacije nekako kmetsko zvezo, ki bi varovala svoje stanovske interese še bej in ki bi v okviru stranke do-i>ila vso primerno zaslombo. Zato bi se v Ljubljani iz izobraženih, vpoko-jenih uradnikov, od finančne in politič, uprave, sodnije in vojaštva napravilo centralno mesto, kjer bi dobivalo te organizacije in pred vsem kmetska zveza vseh potrebnih informacij, ki spadajo v vse stroke, katere pridejo v poštev pri najrazličnejših razmerjih, v katere lahko pride naš človek. Proti divjaštvu klerikalnih napadov na naše somišljenike v cerkvi in v nasprotnem časopisja, pa bo delovalo z vso energijo brezplačno naše obrambno društvo. — Našemu di-jaštvu v tem okviru pripada lepa in /na naloga. Pch'g učite]jstva so edini napredni stan, ki je tako lepo ;>orazde!jen po vsej domovini in tu bo že praksa sama pokazala vso raz-oovrstnost dela, ki ga najlažje opravlja dijaštvo pri vodstvu in upravi organizacij. Sedaj se ne bomo spuščali v podrobni rti, ampak opozarjamo samo na aktualnost stvari o kateri bomo o priliki še govorili. Vsa poročila za »Dijaški Vest-nik« je pošiljati g. Milku Nagličn na Punaj VITI., Kernalser Gurtel 4/IIT. vrata 28. Pevski zbor »Zvezde« ali akad. pevski odsek na Dunaju. Nesrečno dejstvo je, da se na Dunaju, v tem \ «likanskem, več ko dvamilijonskem mestu, dijaško družabno in društveno življenje ne more tako zares idealno lepo razviti, kakor n. pr. v graškem -Trigiavu«. Velikanske razdalje onemogočajo namreč redno sh a janje v društvu, ki leži lahko ugodnejše za one na vseučilišča ali na tehniki, za oboje skupaj, ali pa se celo za člane drugih visokih šol pa eelo absolutno ne. Vsled tega čutimo na Dunaju pomanjkanje duševnega razvedrila v domačem, društvenem krogu in to vpliva zelo deprimujoee na vse dija-štvo. Ni brez pomena to pri psihološkem dejstvu, da se počasi vseli v dunajske študente neko razpoloženje za samostojnost, omalovaževanje skupnosti, čut nezadovoljstva, kar vse pripravlja dispozicijo za nezdrave ali vsaj ne najboljše razmere ined dijaštvom. Da se na naj hol j slovenski način poživi veselo razpoloženje, da izgine mračno samotarje nje in ae poglohi čut za narodno skupnost, je ustanovilo slov. društvo »Zvezda« na Du-uaju svoj pevski zbor, v katerega imajo razumljivo dostop tudi akademski. Vendar je zaradi prevelike razdalje od slov. dijaškega okraja ne morejo akademiki po večini odločiti hoditi k pevskim vajam, ker za tako dolgo pot, ki je daljša, kakor vsa pevska skušnja, v resnici primanjkuj? časa. Zato bi svetovali oziroma bi izrazili svoje mnenje, da bi bilo zelo umestno, ne samo za akademike, ampak sploh za Slovence na Dunaju, če bi se dobil lokal za pevske skušnje »Zvezde« v VIII. ali v VII. okraju, da bi imeli vseučiliščniki in tehniki vsaj nekoliko prenesljivo pot k lokalu. Oe hi bilo pa to nemogote mij bi se pa ustanovil poseben akad. pevski odsek »Zvezde«, ki bi sam gojil petje in seveda sodeloval pri vseh primernih prireditvah dunajskih Rloveneev. Razdelitev pevskega zbora »Zvezde« v akademski in neakademski del bi bil pa ne samo vsled lažjega obiska pevskih vaj važen tudi za i o. ker akademikom ne bi bil namen. gojiti h' priprosto, narodno in navduševalno slovensko pesem, kar naj bi bilo za rojake izven svoj? demovine glavno, ampak bi se ozirali \ prvi vrsti na umetno, moderno slov. pesem. To bi bilo priporočati iz praktičnih ozirov, ker imamo v sedanjih slov. akademikih izboren, deloma konservatorijsko, solistovsko in :natiearsko izobražen pevski materijal, ki bi z večjim zanimanjem gojil pesem, ki stoji na višini njegove izobrazbe. Dalje bi se tako pripravili hitreje za večje koncertne nastope, če imamo homogenski pevski mati rijal in hi se na drugi strani pri neakademskih pevcih ne zanemarjala naša narodna pesem, ki pri akademikih ne rabi več vaje. Taka delitev pevskega zbora »Zvezde«, ki bi se tako znatno povečal kvantitativno in kvalitativno, bi biio zclo, zelo priporočati in bi bili tu ugovori gh de separatizma iz prej omenjenih vzrokov brezpomembni. Će bi pa društvi. : Zvezda« iz kateregakoli vzroka ne upoštevalo našecra nasveta, naj bi se pa, — če je statutarično to u Mireče — ustanovil v akademski podmžniei Ciril - Metodove družbe na Dunaju pevski odsek, ki bo v na-j-boljsem razmerju do »Zvezde« skupno deloval za narodno ojaeetje dunajskih Slovencev in sploh Jugoslovanov. Tak pevski odsek, ki bi tako obstajal iz Snvanav in Slovenijanov bi moral imeti svoje skušnje v kakem češkem pevskem društvu, najboljša v I. a-i VII. okraju, ali pa v slov. akad. društvu »Slovenija«. Naj bi slov. akademiki resno razmišljali o stvari, ki ima tako lep etičen in estetičen pomen, kajti, kjer Slovenec, tam petje. Uspehi cvetličnega dneva sedaj praktično kažejo v najlepši luči »Iladogoj« je iz dohodkov te prireditve podprl okrog 10 dijakov in jih rešil zanesljivega gmotnega ruina in nevarnosti, da bi drugače bili prisiljeni opustiti studiranje na univerzi, ki je tehnikom, medieineem, filozofom in veterinareem, ter agronomom neobhodno potreben. IG eksistenc! Ca številka sama ne imponuje dovolj, naj se umisli v položaj mladega človeka, ki pri vsem stradanju in pomanjkanju vidi, da se mora ustaviti v sredi, da so vsi njegovi upi, nedosegljivi iz edinega vzroka, ker brez lastne krivde nima niti toliko, da bi plačal kolegnino ali takse, knjige in svojo prehranitev. Izgubiti se mora talent, estati mora neporabljen, med tem, ko srednjezmožni vsled boljših razmer večkrat dosežejo to, kar najboljši iz tako vulgarnega, pa vendar tako vitalnega vzroka niso mogli. Kdor ima vpogled u take dijaške razmere, kdor vidi, kako dijak - revež od doma popolnoma zapuščen — vzroki zato so najraznovrstnejši — iz same ljubezni do duševnega napredka plačuje komaj najbornejši kabinet, teman, mrzel in nezdrav, kako si samo opoldne privošči v »men-si akad.« juho in prikuho in zvečer razven kruha ničesar ter ob tej revščini in nezadostni hrani mora inten- j zivno študirati in misliti tudi na svo- j jo obleko, tedaj šele praktično vidimo, kaj pomenja taka dobrodelna prireditev, kakor je cvetlični dan, dijaštvn. Dasi se dobe podpore tudi pri splošnem podpornem društvu za visokoŠolee, pri podpornih društvih za slov. visokošolce hi pri juridičuih, medieiniških in filozofskih podpornih društvih, vendar je »Radogoje-va« podpora fundament, brez katere si pri najboljši volji ne more riskirati študirati, kdor je popolnoma navezan na tujo podporo. Blagotvorni uspehi tega cvetličnega dne naj se konstatujejo na čast dam, ki so omogočile cvetlični dan, najkulturnejšo in najbolj humansko prireditev. Kakor čujemo, namerava O. s. n. n. d. za prvo nedeljo v juniju prihodnega leta pripraviti vse za II. cvetlični dan v Ljubljani, da hi tako iz vsakoletnih dohodkov takih priredb nastale stalne dijaške podporne akcije, ki bodo delovale potom »Radogoja« in »Domovine«. Slovenski dijaki! ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni. Zobna krema vsnopivce za mešanje s t rt ni m sokom! Jfajfinejče vseh znamK Proti 168 ili zob izborao delate dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is nst. 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Realfeva cesta stav. 1 poleg Franc Joželovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melusins-nstna in sobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1906. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melneine-ostne sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveienje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar. ... naravna aSkalicna kislina nevtralizira vinsko kislica prijetno rezoćega okusa. Ne barva vina. . Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah :f\ hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. i zlatar v Ljubljani nasproti glavne pošte priporoča svojo trgovino vsakovrstne zlatnine ter prajffl žepnih ur. lastna delavnica. ji Cene zmerne. Solidna in reelna postrežba. Lst2iov! «no Parno oarvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. OS. REICH i Poljanski m • Ozka ulita št. 4. ■ Sprejemališče Selenburgova ulica It. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ] Ljubljana, Dunajska c. 13 Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste po nizkih cenah P J L J t Važno! za Važno I oospGdinie, trgovce inzivinorejce. Nolbollšo In najcenelia postrežbo |f za drogve, kemikalije, zelišča cve- £ tja, korenine Itd. tudi po Knelppa, '* ustne rode ln sobni prašek, ribje ol|e, redUne ln poalpalne moke ta otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograflčne aparate in potrebščine kirurgi£na obrazila vsake vrste, sredstva za desinlekcijo, voaek ln paste za tla Itd. — Velika zaloga najfiaefiega rama in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol dvojna eol, aoUter, ecojan, kolmoi, apno se izvršujejo točno in solidno. Drogerija ANTON KANCI Ljubljana. Židovska ulica št. 1. ■vpe|e po najvišji ceni razna zelišči ^rsžc). cvetje ksreaiae. aentas, aksrje ItaV ^ Vnanja naročila SflLVftTOR1 iti n nedasegljivo trpežni. Svetovna * znamka. Glavna zaloga: Anton Hrisper. Ljobljana. s Dobiva se povsod, s. piatnine in pavolnine 2883 I kupile naravnost pri izdelovalcu najceneje. Novosti finih flanel in barhentnv. Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko. Tkalnica Bratje Krajcar, DiMi 305. Češko. s ■nam ati ti l7-12. d* ia ti 2." -5. m- BSSSb! i ■■——■ -irmir--- ----~*— ■ ■ vssBaaasssapK^^H iHsAta PlAZZA det I »JZVSSh. POftTEROSSO 3 Osrednja banka toakfh hranilnic VLOGE iUKUlZKE PREMIM VLOGE 414 /o a 5 /4 /0 VLOGE V TEKOČEM -Htm in VLOGE FIKSNE UODHEJSE. Bn POSLOVANJE VSEH VRST. - mm Oddelek za vadije in kavcije. l'rsdne ore mI §.—12. osp. ia ti 2.—S. ptp. Zajamčen vspeh sicer denar nazaj. 3&3 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku. Med. dr. A. Rixa krema za prsi. KeškoAjivo pontboo na zbbaj, trajfu smiaciooalen ispeo. Bajne prsi. polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem času. Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K. Zoperne kocine v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniško oblastveno preizkušena lepotila. Kosmet. laboratorij dr. A. Risa Duna* IX., Berggasse 17 E. Razpošiljanje diskretno po povzetju ali :: franko če se vsota naprej pošlje. :: Ohranitev zdravega želodca carici poglavitno t ohranitvi, po«peaavai\ju in uravnavanja prebavljaaia ter odatranitvi loprnega telesnega zaprtja- PreiKkuieno, ix ubrano naj-l.oljiih in najbolj učinkujoči h rdrarilaih zeli*, skrbno pripravljeno, tek zbujujooe, prebavo po-8['t»*ujo<"e in voljno odvajajoča domaće a"lr&vilo, ki zmanlaaie tn odstranil xnan. naala^k. ne-■■■■■■■II aUk. di«ta, nr^niajeaoea in topi naga aal.aai.f. aaprtta, n. pr. g.reoioo, nape-n]an|a. preaHno tvoHt.v kiailna str krte. bolečine, j. DB. BOSE BAL kAM ZA. ZLuODLC . "S. Fragntr v Prag L varilo! ' nI ne noal]o oblaatv.no aavarovano S Glavna naloga i lekarna B. FRAGNER, l a kr. totm Murittlj ,Pri črnoan orlu1, Praga ■aLi stran 213. Oni Hirudev; ahte. -......_ 1 L Ako poiljeta po poati uaprei K fiO, dnbita 1 malo atekle-moo, ako K SOS ano veliko atakle-aioo, aa K 4*T0 dva veliki ateklenui, «» K S*— 4 velik, atekl , aa K. ST— pa C velikih aiaklenic poitaina proat^ aa va. postaje Avstro-ofrr. nooirhiie likala«: kteat M. StF. #. (L IV 8Z 7884 07 Haififl9iie siilnate gumaste specialitete „V p 1 ga ■»*_ *, + 3 vzorci K V—, 6 vzorcev K1 80, 12 » » 3 40, tndi v pismenih znamkah. — Po-učna ilustrovana brošura gratis in franko. 2986 Higienski Maofiktui J. Sloger. Dunaj L. ftiesingerstrasse 8 F. Jako zanimiv, zabaven io poučen list s slikami STOCI [I 3587 l parne destilerije camis a SIKI Barkovlje v sradoo ptambirauifc steklen. ca!i. Dobiva se povsod! jI Hosner i C° : veiežgaiolta sadoega Ha: v Ljubljani priporoča v lastni /sanjami kuhano 2544 Slivovko Tropinovec Brinfevec Hnušovec Vinsko žganje zanesljivih kakovosti, j 5 Lastniki tovarn za opeko in cement zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke iptdjalH tovarne strojev za keramiko in livarna Praga-Visočany Opreme za krožne peci, transmisije, posode za impregnovanje lepenke L t. 9. Na vpogled mnogo priporočil. 3820 Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinare v, naj zahteva izključno v ^ Ottoman cigaretni papir. Sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se 94 vplačili. 66 •9 - ••• vzajemno zavarovalna banka v Pragi. •-• -Heaervni fondi K 93,758.285-24. — izplačane oaakodjUee in kapitmlife » 115,390.003-61. Po velikosti druga vzajemni zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila dajat — S&PSS&ff«' V OOSOOSKl Ulit! M 12. Generalne lastonstvo i Unnliani Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, 1 Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokonstne namene. ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 1-80 K. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in roserirajte v njem ! Naslov: Ilustrovani tednik, Ljubljana. 763 parna opekarna v Srednjih Gameejnih pisarna v Ljubljani na Reseljevi cesti št. 2 priporoča svojo izborno zarezano strešno (ialc) in zidno r fEavaH na stroj v vsaki množini Bruselj in Bnenos Aires 3 grand prix. i 1 MašSt najmanj 14 let star, poštenih staršev, se sprejme takoj pri Alojziju Korsika, umetnem in trgovskem vrtnarju v Ljubljani, Bleivreisova cesta I ali Vrtača štev 1. 360? Devin« Bučka Podružnica s Dunaj III, Am Heumarkt 21. Patentne 3680 vročepflrne lohomoDil B«r: brez ventila. drva • 10 800 ps. Originalni Vfolfov gradbeni način . . . • . Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti za industrijo in poljedelstvo. V celem izdelanih nad 750.1 Za Vsesvete! Za Vsesvete! Največjo zalogo • I I 0 0 m minil i musi (komad od 2 K do 60 K) ima fr. lilil uiiiml Mestni trs štev. 11-12. Cene brez konkurence! Zunanja naročila hitro in ceno! . ***** £/*r s ;• zrezana na 60 cm dolga polena in zlo žena v seženjske skladarnice, dalj# drobro razcepljena jelova in bukova drva 20 cm dolžine in zvezan? v okrgle bntarice 50 cm v pre meni dobavi najceneje v poljubn" količini prosto postavljena do hiše v Ljubljani: Leva grofa Auerspergp gozdarski in upravni urad v Ha mr&ljn, poštd Studenec - Ig pr Ljubljani« — Blago se lahko narocV po pošti, ali pa pri hišniku v Gosposlc* ulici št 15. 332P Varstvena znamka: Sidro. 3329 tiniment. Capsici corap. Nadomestilo za ni priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehiajenju itd. po 80 h, K 140 in 2 — se dobiva v vseh ekarnah Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne stekle-i niče v škatljicah z naso varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo [j prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Bichterjeva lekarna pri »Zlatem levu" v Pragi. Eiitana L 5 nova. I mm bljanska kreditna banka v Ljubljani. Oelnlaka glavnica K 8,000.000. irjeva ulica štev. 2. Rezervni fond 800.00 o kroi Podružnice v Spljetu, Celovca, Trsta, Sarajeva in Gorici. I Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestnje od hnz vloge po astih 41 • ©j priporoča proraese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje |2 \0z. novembra t. L Slavni dobitek X 300.000. Cena X 18. Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tor-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga-Vysočany. 2377 Vodne tarbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna9 cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za iiutallranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in * jeklaren. (Za vele- in malo obrt.) 3Z 92 66 67 Borba zoper trebuh. Ni še dolgo tega, kar je »Sloveii-slri Narod« poročal o znani knjigi danske pisateljice Karin Miehaelis, ki je »kritično starost« ženskega spola osvetlila na tak način, da je ves ženski svet proti temu protestiral. Marsikdo se je takrat vprašal, če nimajo morda tudi moški svoje kritične dobe. Meni se vidi, da 00 pač samo ženske poklicane, dati na to vprašanje verodostojen odgovor in zatega-del se nečem spuščati v razmotriva-nje tega psihologiene^a problema. Gctovo pa je, da pride malone 7a vsakega moškega dan, ko si z £n-1 ostjo prizna, da je stopil v nov in nevaren stadij svojega življenja. To pa ni tisti dan, ko se moški oficijelno poslove od svoje mladosti, saj hodi po sveto jako mnogo moških, ki sploh niso bili nikdar mladi. Kriti-čem dan v moškem življenju je, kadar opozori brivec z ljubeznivo škodoželjnostjo svojega gosta, da so se pokazali na njegovih sencah prvi sivi lasje, ali kadar ga prvie prikupna dama naprej pozdravi, kar je zanesljiv dokaz, da spada po njeni sodni med staro šaro, ali kadar slučajno spozna, da velja v očeh svojih otrok aH nctjakov in netjakinj za starcu tepca. Zlasti pa je to pri mestnih 'jndeh tisti dan, ko spozna človek, da se je njegovo nekdaj tako vit k » telo sumljivo zaokrožilo ali ko mu Juidomuški krojač pri namerjanju nove obleke čestita, da si je priredil prav lep trebušček. Od tega dne ima vsak moški eno skrb več, kakor jih je imel poprej in življenski boj je pomnožen za t no nijanso, za borbo zoper trebnh. Ta in oni vpraša kakega zdravnika za svet. Sodim da bolj zaradi fpga, ker misli, da je to njegova dolžnost, kakor pa iz pričakovanja, da :nn zna zdravnik kaj pametnega svetovati ali pa mu celo pomagati. Takt • pameten je vsak človek, da že naprej ve. kaj mu bo zdravnik nasvr-toval. Zdravnik si najprej ogleda človeka in njegov trebuh, poleni dene roke v žep in pravi: Fj, moj dragi, gibati se morate, gibati; hodit: morate, telovaditi, prosto vaje — 'ako -—. Zdravnik bo parkrat sunil := h si jo od sebe in odprl roko in konsultacija bo pri kraju. Da, ljubi moj doktore, tvoje besede >o prav lepe in resnične, ampak vendar je tvoj svet — od muh. Za moža. ki ima blagajno polno hran i 1-ničnili knjižic in vrednostnih papirjev i dobro službo in mnogo pro-- -m časa, je tak nasvet zlata vreden. A kdor mora od jutra do večera delati, v svojem poklicu, res delati, ta nima časa se toliko pregiba t i na svežem zraku, da bi se v njegovem telesu ne nabirala mast in da bi bil zavarovan pred boleznijo modernega časa, zaapucnjem artorij. Jakob Rothsehild, tisti iz Fran-kobroda. ki ga je Henrik TTeine tako neusmiljeno zasmehoval, je bil nekoč vprašan, zakaj da se vedno vozi. ^L.uiba dnšacr, je odgovoril vprasal-cii, >>jaz nisem tako bogat, da bi ;no-gel pes hoditi.« Rothschild je hotel s tem povedati ravno to. kar izražajo Angleži s svoj"m klasičnim pregovo-- i r-Timr. is monev« — »čas je de-nnr«. V Ljubljani nimamo Roth-schildov, ampak dolgo peš hoditi —-to ima tudi v Ljubljani pravzaprav le malokdo čas. Najbolj se to vir]i zjutraj iti zveeer. Koliko je že ljudi. i jiL je razvoj Ljubljane pregnal v predmesl/ia in ki se zjutraj in zvečer vozijo z doma m domov z električno železnico. Tn če bi imela ta železnica več prog, bi bii promet še vse večji. A kaj to! Veliki večina ljudi tudi ee >tanuje v mestu, sploh ne utegne iti na daljši — po nro in dve uri trajajoč sprehod na sveži zrak, nego kolovrati kvečjemu pol ure po mestu. Ca s je pač denar! Razumni ljudje so iznašli mnogo sredstev in metod za odpravo trebuha. A ni je metode, ki bi se obnesla in 7ii gn sredstva, ki bi imel u^p.;h, ker vsaka teh metod in vsaka teh -redstev zahteva nekaj nemogočega, namreč popolno premembo naših navad. Tn ravno naših najljubših navad. Najbolj preprosto sredstvo j.» n sf kako vsakdanji dveurni sprehod po svežem zraku. A ravno za to sprehajanje je treba največ eneržlje. Ljudje so se sprehajanja že večin o-ina odvadili. To je zabava samo še za penzijoniste, ki si drugače ne zna ;o časa preganjati. Svoje dni je bilo x obče navada, da so se ljudje vsaj po kako uro sprehajali, a dandanes v drevoredih videti malone same otroke, pestunje in matere. Tivolski £ozd je gotovo krasen, a tudi ob najlepših poletnih dnevih je v pravem pomenu besede zapuščen. Sprehajanje ne bo prišlo nikoli • ■<• v navado, a nova generacija bc na boljem od tiste, ki se zdaj bori zoper svoje trebuhe. Nova generacija goji teh vadbo in goji sporte. Kar je bilo pred tridesetimi leti odličen do-kaa molopridnosti in pokvarjenosti, tu se zriaj oblastveno pospešuje in podpira. Telovadba in šport. To je neprecenljiv napredek. Toda človek mora od mladih nog telovaditi in sicer sistematično, kakor se to godi v sokolskih telovadnicah, če hoče imeti vse življenje korist od tega. V horbi zoper trebuh pa telovadba in Šport ne pomagati dosti. Komaj je trebuh premagan in ae uda človek veseli nadi, da ga je pregnal za vedno, pa ti zopet zrase. Vsa sredstva in vse me tode ee izkažejo kot nič vredne. Zoper trebuh ni leka. Kdor si je priredil trebuh, se ga nikoli več ne iznebi. Kaj je že vse storil škofjeloški faj-mošter Šinkovec, da bi svoj velikanski vamp vsaj zmanjšal, če že ne popolnoma odpravil! Ogromno denarja so tercnalke že položile na žrtvenik, da bi nečloveški vamp njihovega faj« moštra zadobil bolj krščansko obliko, a nobena r.tvar ni pomagala. Ko bi fajmoštra Šinkovca njegov vamp tako ne jezil, bi bil gotovo bolj prijazen in razumen človek, kakor je takr>. ali zaman je vsako upanje, da bi se svojega nečloveškega vampa iznebil Niti on niti kdo drugi ni tega ".e dosegel. Čim dobi človek trebuh, je zanj v resnici nastala nova doba v življenju. Vsaka borba proti trebuhu je brezupna. Era sama pomoč je proti trebuhu. Kar svetujejo ljudje takim, ki jih zobje bole, to svetujem jta vsakemu posestniku velikega trebuha: ne misli nanj. _IjpaacU VampdL Optični zavod M h Gottin LJubljana, Pod trančo 1 priporoča sveto bogato zalogo naočnikov ščipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893 A. KUNST UaU|i Židovska ulica štev. 4. ! Velika zaloga obuval I "J"*«'** Borovnik ja izdelka za ~» wv^w_« tt. te otroke |e vedno mm likera. g Vaakrtaa zaratila se iirrtijejo točna iz £ po nizki ceni. Vse aere so shraajajoje in a> zaznamujejo. — Pri zaaaajih uroči lih naj j* se blagovoli vzorec poslati. 40 S #aaee*»veev»eee*e»e»eeeee*e L F. puškar v Borovljah (Fer-Inch) na Koroškem. se nrlporoča v izdelovanje vzafcevrztnib paanz za lovce in strelce po najnovejših tistemib pod popolnim jamstvom Tudi predelalo stare sam o kresnice sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vfvrsuje Vse puške so na c. kr. p resku še-zalnici in od mene preizkušene. — lluatro-75 vanl oenlkl roatanj. fcjBRBljivejs^^ IZOLIRNI način prah vodnim škodam vseh vrst l6RtFCRl*C£ Avstr. parent PROSUKTl /A1TTOJ Avsfr. ceresitna družba i aDunaj. XVIHA Martin* 5rra5se H. Telefon 2Z28& i so inmi i prvi ia edini alovoaakl aglazevalec la trgovac glaaovirjev Ljubljana, Poljanska c. 13.1. Prodajam in po-sojuiem glaso-virje, planine in harmonija izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu Solidne cena! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglasevanje izvršujem specijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglasuje edino le iionirana hrib \mi± Hote dvostranske slovenske plošče! o Gena K 4-- la pO K 2-90. L iz prve roke se dobe le v ateljeju za gramofone Sodna ulica št. 5. Velika froraiika zaloga. Ste imeli večkrat priložnost občudovati čvrstost mornarjev in ribičev. Oni'žive na morju med viharji in valovi in tako jih vi-dit^^rjnn z razora I ienhat. *>r.C;^toda nihče oa njih ne trpi ne na revmatizmu, ne na bronkitih ali katarju. Redkokdaj se sliši koga kašljati in med njimi r.3 bo^t? naš!i nikdar nikogar tuberkuloznega ali jetičnega. In to zakaj? Vzrok je znan iz najstarejših časov. Zdravniki so vedno nanašali to na dejstvo, da mornarji dihajo vedno katran, ki je jako razširjen na ladjah. Sedaj vsak ve koliko pomaga katran za bronkite in za prsi. Najmanjši zanemarjeni revmatizem lahko povzroči bronkite in nič ni težjega kot oprostiti se zastarelih bronkitov. Nikdar ne moremo zadosti priporočiti bolnim, nai si pomagajo takoj v začetku; in (ttjrtavaanejse, najgotovejše, najbolj priprosto in najceneje sredstvo je, pili vodo iz katrana med jedjo. Toda ona, ki se navadno izdeluje je malo uspešna, ker se navaden katran ne razstopi v vodi. Danes hvala gospodu Guvotu, lekarnarju v Parizu, ki je iznašet sredstvo, potom katerega, se lahko katran razstopi. V vseh Gramofon za gostilničarje z magnetni m vmetom. popolnoma sam deinjot, začne in jenja sam K 8(r — Enoletno pismeno jam-Mvo. Pišite po cenik, igle K 1-50 za 1000 Velika zaloga grarao-.*. tonskih plosc. .*. Pazite natančno " na naslov. - afaizfttaai^m-araraf^^rTirri • a» Ceno češko posteljno perje. Gramofoni od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. ZiRttrcite takoj bmnlaEii ctmle imstmor it rinili piitf FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 9. Mlad mornar. lekarnah se lahko dobi pod imenom »Gou-dron-Guyot« katranovo zdravilo, ki je zgoščeno v najvišji meri, ki dovoli vod zred-čiti in ki je jako uspešna. Zaporedno uživanje zdravila »G^udron-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavine žlice na vsak kozarec vode ali kakorSne si bodi pijače, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronkite. Večkrat se namerava usta-vit napredek jcoke in ozdraviti jo. ker katran ustavi razdelitev tuberkelnov v pljučah uničujoč bacile, ki so vzrok te razdelitve. Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronkite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Gou-dron-Guyot«. Ako bi se Vam hotelo prodajati ta aH oni produkt namesto pravega »Goudron-Gu-vot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronkitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov in jetike, da zahteva pravi »Goudron Guyot«. Dela se iz katrana, neke posebne vrste obredne smreke, ki rase na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »Goudron-Guyot« ima ime Guyot natiskano v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rudeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi. P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrana, lahko nadomestijo »Goudron-Guvot« s »Krogijicami Guyot« iz norveškega katrama obrežne smreke, vzemši po dve ali tri krogljice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje Zavzete pred jedjo in tudi vmes, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »Krogljice Gu-vot« so bele in podpis Guyot je črno natiskan na vsaki krogljici. Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. pl. Trn-koczy in v vseh boljših lekarnah. Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svoj« bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno ▼ zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljeno vozova in konjake nprave. □loiDloininia □ □ i Ktlo sivega puljeneca K 1 — boljšega K 240, polbelega K 3 60, belega K4*20, prima kakor puh mehkega K 6—, velepnma K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6'—, bel K 12—, najfinejši prsni puh K 1440. Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180x116 cm a K 10-, 12—, 15—, 18— 21 —, 200x140 cm a K 13—, 15—, 18—, 21—, zglavnica 80 x 58 cm a K 3-, 3 50, 4—, 90x70 cm a K 450. 550, 0*—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10 — naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko. Artur Woliner, Lobea 35 pri Plznii (Češko.) V Ameriko in Kanado pripravna, ceaa tn asMva ve*n}a Cunard Line. Ultonia iz Trsta, dne 31. oktobra 1911. Franconia iz Reke, dne 9. novembra 1911. Pannonia iz Trsta, dne 14. novembra 1911. Carpathia iz Trsta,dne 28. novembra 1911. Iz Llvarpoola: 274 Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania, 28. oktobra, 18. novembra 16. decembra 1911. Mauretania, dne 21. oktobra, II. novembra 9., 30. decembra 1911. Pojasnila in vozne liste pri v Llnblfanl, Slosr^ova nllca stev. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York in. razred K 160 za odras'o osebo i davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred. finih ročnih del IONI JAGER v LJobljanl, Židovska uKca Stev. 5. Predtiskarija I Tamburiranj e Montiranje rplisiranje :-: x Revmatizem, protin, nevralgije in ozebline večlerat 7>TovTTOČajo neznosne >>olrčine. Za ajih kitro pomirjenje in potolaiet.je, » op'.timjetije •teklia in obnovo premičnoeti členkov ter odstranjenje občutka ri.rgolenja učinkuje presenetljivo ---zanesljivo--.— X X naaaaa naaaaa (meatoiosaUsi* Uztran kostanjev izvleček). X X pri vteranju, masiranju ter v obklaJLih. i lonček 1 K. ▲kopoiljete naprej K 1*50 dobite 1 lonček \ K » 5 lončkov I i g. » » • K 9'— » 10 » j - Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni, c. in kr. dvorni dobavitelji, Pr.iga-IIL, ztv. 203. Paztte mlI trne tzaeika tn I zalapa w tzdetovaua* | lokarnah V LJubljani: lekarne Jo S. afajr, ar. e. Piccoli, Joa. 6lzanaf. Odda se zaradi bolezni in družinskih razmer takoj v najem pod ugodnimi 3628 pogoji stara, dobro idoča gostilna v ugodnem kraju na Kranjskem. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Naznanilo. Naznanjam tem potom slavnemu občinstvu ustanovitev .1556 Prvega obl. konc. podjetja za •v« m m dum Pokončavajo se podgane, miši, ščurki stenice, molji, mravljinci itd. z novoiznajek-nimi popolnoma zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom. — Postrežba hitra, cene zmerne, diskrecija zajamčena. — V tozadevna blagohotna naročila se priporoča z velespoštovanjem M. Zor, Sv. Petra cesta 38. Važno za vinske trgovce !5 N O S J več sto komadov, prav močni j in zdravi iz hrastovega lesa, ! od 400— 800 I j se dobivajo po prav nizki ceni ■ 2545 pri tvrdki ! JI Kosner S 62 v Ljubljani. :: Valno za vinske trgovce. 3 i* jr 0) tn o < l?l Vinko jtiajdič iitni in v (Kranjfko). Največja proizvajanja pTiznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V Ljubljani: Podgradn, Trnovem, Kočevja, Trat u Gorici, Celovca, Belfakn, Bolcann, tnomoctn, Tri-tleatn, ladrn, Spljetn, Ercognovem, Kotom, Sarajeva ia PuIJu. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. 1 Uoe kite naffineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — lasuljey brade in druge potrebščine za maskiranje vse po zmernib oenab priporoča S. Strmoli, brivec in lasnicar tjobljana, pod Jrančo št. 1, (zraven čevljarskega mosta). Izdeluje vsa lasnićarzka dala solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788 3 -o C o "O A G o -a o Specijalna mehanična pletilna indnstrija in trgovina za površne in spodnje jopice, modereke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal itd. na drobno in debelo. Šivalni stroji od 70 K naprej; pletilni stroj patent .Wedermann" je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se nc poslužujem agentur. so cene veliko niije. '2A2 Ljubljani, Sodna ulica it. 3. 73 o* M e» o n o tj o CL -o_ nT C o' 64 ^62488 6 0256 Franc Vlsjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo 55 novih la to raM|oalb vozov. Il.tra 40 Skrbić, Zagreb Z oloktrlčnlm pogonom nrojoaa tvornica ia-InzlJ, železnih la lesenih rolot za okna la trgovine, vseh vrst platnenih la lesenih tka-alta rolet, Iz platna, damasta, gradla, satina, ripsa Itd. — Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. i Telefon *te%r. 492 . 2426 Telafon stav. 492. Šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov. Singer Go. delu. dr. šivalnih strojev. 1414 Ijnbljana Sv. Petra cesta 4. Kranj Glavni trg 53. Kočevje Glavni trg 79. j^ovo mesto Velki irg 88. Julija Stor Prešernovih ulicah štev. S. IlaiHjča zaloga moških, tmm in otroškio bilki, čevljev ia lawo-teoais ia pri&rnia GOlsssFSklii gorskiti čevljev. Elegantna in jako skrbna &*S08tt. 1 izvršitev po 9 vseh cenah. S271 Kaj pripoveduje neki upravitelj. Upravitelja pokrajine Poitiers, je napadla težka bolezen na želodcu. Izvrgel je vsako brano. Imel sem tudi (pravi) veliko kostipacijo ter se nekaterikrat 8 do 10 dni nisem mogel rešiti telesnega zaprtja. Bil sem bled in prepadel. Med tem, ko sem zdrav, imam lepo barvo ter sem vedno dobro razpoložen Ta moj položaj me je napravil žalostnega ter me je najmanjša reč vznemirjala. Izgubljal sem vsak dan bolj potrpljenje in hladnokrvnost ter bil sem vedno bolj razburjen. Imel sem priliko izvedeti, kako učinkuje uporaba prašnega oglja Belloc, Sel sem nekega dne v Poitiers ter kupil steklenico tega zdravila. Po preteku nekaj ur po uporabi sem takoj čutil neko zboljšanje, kar se mi je zdelo nadnaravno. Bolezen, ki sem jo imel, je bila huda. Vzel sem oglje Belloc v večji množini od 3—4 žlic zjutraj in zvečer. Použil sem ga s slastjo. Po prvih žlicah končalo je bljuvanje in po štirih dneh popolnoma prenehalo. Od tistega časa sem lahko prenavljal, spanje je bilo lahko, lahko sem čital ter se pripravljal za nadaljne pridige. Nadaljeval sem s tem zdravljenjem mesec dni ter uporabil štiri steklenice oglia Beljoc. Odsihmal uživam to, kar mi ugaja, ter sem Veleč, župnik Adrian si popolnoma rešil zdravje, ne da bi bil še kdaj bolan po treh letih. Dubois. Adriano Dubois, dne 9. grudna 1888. V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosiln po 2-3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želočne bolezni, da, celo zastarele in take, ki se zoper-btavljajo vsakemu drugemu zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in nd stranjuje telesno zaprtje, Oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves. Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat aH v presledkih spije. Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množin -a rabimo Dobiva se po vseh lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in m ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki ste enici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš. Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A. Bohinc Angleško skladišče oblek O. Jjernatovič JLjubljana, Mustru trg štev. 5 priooroča svojo ogromno zalogo oblek, ulstrov, ra-glanov, zimskih sukenj in kratkih sako (mikado) Z ra^no kožno podlago za gosoode. Velika izbira kostumov, dolgih doubie plaščev, kril, bluz tn ko-iuhovinastih jooic ter paietotov. — Vse v najmodernejšem kroju in barvi. Solidna postrežba j Priznano mrfe cene/ Oeno coiko posteljno perle! , 5 kg novega aknbljenega I K 960, boljega K 12 , belega, jiko mehkega iktib-Ifeaega K 18—, K 34'—v anetno bale«, mehkega, akubljenega K 30-—, K 36*—. Pošilja ae franko proti povzetju. Tudi te zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi pottnlb stroškov. Benedikt Sachsel, Lobea 35. pri Pluti na Češke«. 2047 Suhe sobe 3589 (lep« bela lnr|.) :: kupuje in dobro plačuje :: CF.SdiiM ^iLladitolz Gradec, Murplatz 10-12. Kupujte samo najpopolnejše! Stroji Remington piAejo, seštevajo In odštevalo! =3 .^L i f af ■i •o s 2T SJ ti Glogovski & Co. c. in kr. dvorni dobavitelji Gradec, Joanneumsring št. I. Telefon 384. Pojasnila brezobvezno. 3507 Globus I *istllnž izvleček •4... ' *- v Ljubljani priporoča naslednja de la: hal, 1 40, - 80 2 40 - 30 1*40. - 60 1-50, —•50 1*60, 1 50, - 80 Ađrejev Levstik Rdeči smeh . Aškerc. Izlet v Carigrad . . . » Prešernov album Beg Ustoličenje koroških vojvod » Slovensko nemška meja na Koroškem . . . . ■ Narodni kataster Koroške . Beue* Šumnvsktf. Brodkovski odvetnik....... Bojan Doktor Holman . . . Burnett Mali lord..... Cankar Aleš iz Razora . . . #% Časnikarstvo in naši časniki Cedt Sratoptuk Med knjigami in ljudmi . . ...» — hrtai^ec-Satovtc. V naravi . » 1 Iialrty Dnevnik . . . » — Jurčič Zbrani spisi 1.—XI. . . » 1 Jehnek Ukrajinske dume . . » — Lah Vaška kronika . ...» 1 Ltptč. Strahov alci dveh kroni. II. a A Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka . . . Mumtk Najhujši sovražniki oblak Stara devica .... **+ Razne pripovesti .... Remec Ljnbezea Končanove Klare » Premaganci . ... » V študentotskih ulicah » Zadnji rodovine Benalja Rušic Mina..... • Senčar Čez trnje do sreče. . Sepetaoec Zaljubljeni kapucin . *** Štiri ruske slike .... Theuriet Undina..... Trstenjak Slovensko gledališče Vesel Libera nos a malo . . » 1 40, Zamik Zbrani spisi ....»■'— l«go : KAREL KOHN, Naehod SOI. ■nT Vaoro« a.allh la4alko. UTltkK. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premotjokopne dražbe ¥ Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-ccmont v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise <;lede tlakovne in podorne trdote daleč nađkriljnjoć! dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2438 raznih uradov in na j si ovitej ših tvrdk so na razpolago Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9. Velike apnenice in kamnolomi na Moravskem a iščej o akordanta = ki prevzame nakladanje, skladanje in premikanje (z živino) na tirih. Imeti mora dokazano za taka dela zadostno izkušnjo in najboljše reference ter pripeljati seboj okoli 50 ljudi; za stanovanje je skrbijeno. Ponudbe rod J* II. 1759" odpošilja aaončna ekspedicija L Ra-Iael, Dunaj, Graben 28. 3675 v vsaki množini kupuje po •% solidnih cenah tvrdka .\ I A H rtmann nosi. A. Tomožič 3 v Ljubljani, Marije Terezije cesta. E Tvrdka oddaja najboljše vrste 3 zdrav in brezhiben v vsaki množini tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni. .\ krompir □ D □ D D S D D □ a D Naznanilo. 3e"' ..... Naznanjam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici___ da bo gostilna Dolničar v Šmartnem ob Savi čez zimo zaprta. D D D D D D □ D □ □ □ 1 □□□OD D D I Brata Crkesltkaria. lakirana, stavbna EBERL ja:.:. 243 Prodajalnica s i jnk|j Miklošičeva ulica št. 6. LjlllJIl nasproti hotela ..Union". Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. V AVTOMOBILI I \LAURIN & KLEMENT > \ I / Novi KiodoU 1912\ I /v najboljši izvršitvi. Ruska taktna za carska Petrograd-Sebistap«! III. kategoriji prva darila II. katajanja prvo darilo 4^a!iIo mashvsKsga avloklttba ia ll.teaB-ćariM ces. rusnai avtakluba Gorska vožnja u Gaiiloou V. kategorij ^a« prvo darilo LflUftlh i KlEldlT. Lb.Mi Bolesiava. * Ceno posteljno porte I Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; bolji« 2*40 K; Drima polbe.ega 2 80 £ belega 4 K; belega J[XiJag> • tTT, ai»ega6K,7K.belega, finega 10 K; naifiaeiaV praai pok la K. NartelU i^5kj; isprsi fraika, 2682 - — zgotovljene postelje T&jzz . Polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim pnkaatim periem 16 K- Loo\ ouh 20 K; puh U K; poaameme pernice 10 K, 1« K, 14 K U K Jlaaaiea ? K 350, 4 K. fernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70 17 K *80^2lTc ifflav-mca, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K Vapodniatjerah^ U Sečne« od 12 K naprej franko. Lahko ae franko xamen a >a neugajaioče me »rne denar -Natančni cenovniki gratis in franko. 8 Benlsch, DeaenlcV et. 767, vaUo. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it 8. Raiohova hiša. Hrastove sode v vseh velikostih, nove in že rabljene razpošilja najceneje tovarna sodov* Emil Plck, Praga-Mlchle. 3612 :: Komisijske zaloge se oddajo n B^Odlllllll 0|JVlJlSČe vestnim zastopnikom pod najugodnejšimi pogoji. Izvrstno la solidne delo. Cone zmerne. Popravila ae i i točno izvršujejo. • i £s3 EJ GD SSElSlslEIsigigiaiioitsiig Edina zaloga 3142 0 [5J 0 Avstr.-Ameriška zaloga čevljev . Prešernova ia 150. GD EDOIlEiDESnDESnSEDEiDISIšIla] DajiKIi mi« laraoil ia ulfiitiiil otroških vozičkov la navadna de najfinejše e. M. Pakle v ll.bll.nl. Imunim nntaikt. u ftiilji i pranju. Josip Kojtna krojač prve vrste se nahaja sedaj v lastni hiši Frana Meto usta). i konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tvomiška zaloga oalfinejl angl. in fraoL specijalitet blaga. : Zavod za uoiformiranie.: m Nc i 168/11-1 3623 Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani odd. I. je po prošnji lastnika g. Franca Pavlovčiča, kontrolorja prisilne delavnice v Ljubljani, na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer zemljišče vlož. štev. 88 kat. obč. St. Petersko predmestje I. del, :-: obstoječe iz hiše štev. 13. sv. Petra cesta in vrta :-: za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 80 00O K. Dražba se bo vrnila dne 30. oktobra 1911 dopoludne ob 9. uri v pisarni e. kr. notarja g. Matije Halner, Ljubljana, Dunajska cesta. Ponudbe pod uklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je po odbitku vknjiž. dolga i/.ročiti v roke prodajalcu. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr notarju Matiji Hafner, kot sodnem komisarju v Ljubljani. G. kr. okrajno sodišče Ljubljana, oddelek I., dne 17 oktobra 1911. iipvii i mm Mf Peter Majdič, Celje. Podružnica v Kranju. Velika izbira vsakovrstnih enostavnih do najfinejših modernih pločevinastih in litožeieznih trajno gorečih peci, gospodarskih Štedilnikov, prekucljivih kotlov in parilnikov za pičo, bakrenih kotlov za kuhanje žganja, dobrih slamoreznic in drugih gospodarskih strojev, nagrobnih križev, Kristusovih teles in nagrobnih svetilk v vsaki izpeljavi. Cene nizke! 3491 Postrežba točna! avirjev 11? in harmonijev dvornih tvrd k: Bosendorfer, CzapKa, ffeitzmann, Stelzbsmmer In Mm\ nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izključno edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk. svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18'—) najboljši inštrument. Najcenejša izposojevalnica. Točna postrežba. Violine od 5 K naprej. — Vse glazbeno orodje in muzi kalj je v velikanski zalogi. — Ugla še van j a in popravila vseh glazbll. 08 e a> *a Alfonz ir iniit l kr. izvedenec in učitelj Jasken Kalite" LJubljano, Kongresni \n 15 Najboljši kosmetiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: ^niMo po 80 h, s cream po ^•.1 Lientnol » ustna voda po —=~< t K; zobni prasak po 60h; za ohranitev in rast las: lasna voda po t K; lasna pomada 1 K. Ti izdelki „Ada«, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev i i □iDPlnin □ 11®!!] S® > Edini domači zavi-- rovalni zavod. : Ustanovljen : leta 1884. : □laiDiniDinininiD k Ph. Air. Josip Cižrnar v Ljubljani. Kupajte zaupno te domaće izdelke: > 5 Edini dotnati uft-z rovalni zavod. : Ustanovljen : leta 1884. : zavarovalna zadruga v Zagrebu. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Ma-rovske in Preradovićeve ulice. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek. :: Reka, Sarajevo. :: Podružnica: v Trstu, Via de! Lavatoio št. 1. II. nadstr. (Telefon 25-94). Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: jn 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. Ju 2) Zavarovanje dote liju 3) Zavarovanje življenske rente. I- 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren.) 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga gospodarskih strojev, blaga itd 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) Proti škod g po požar [al Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih zi Od tega temeljna glavnica..... Letni dohodek premije s pristojbinami Izplačane škode........ iasa K 2,31ft.0SS-21 E 800.000-X 1,111.748-41 K 4,323.2*8*4* Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. natančneje informacije daje Podružnica „Croatiat" Trst. Via del Laiatiii it. 1. II. uiitr. in glavno zastopstvo »Croatiae« v Ljubljani tvrdka KMET in SLIVAR. H □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Odlikovana Prva kranjska tvornica klavirjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antwerpen v tiew-York }€ proga ed Star Line deča zvezda Na naših parnikih rini and, Kroonland, Vaderland. Zeeland, Lapland in Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnosi, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ijnbljane vsak crek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat cei Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem TiŠlerju". opiDPininininiDinininiDinininppin Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavlrj« Jn harmonijo tudi samoigralno u getov dtiir, aa delaa odplačila aH aa^osodo. Poprave in uglasevanja se izvršujejo točno in račun i jo najceneje. Majveoja Fr. Ševčlk Židovska ol. /. puškar priporoča svojo veliko Zalogo raznovrstnih pušk in samokresov 56 in čeških strogo lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih VHW4HM.M preiSkaŠeaik paŠk, za katere jmmSm za dober strel. ^Po^ebno i n M ročam lahke treeOVke in polke Boek s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin mjnjr po najnižjih cenah. ^Hi Popravila la aarošbe M izvršuieio točno ia zanesljivo. Cenovniki na aahtavanje zastonj in poštnina prosto. D02D LB FU 712^2200703^61 62 Gozdni biser brez alkohola, daje z ohlajeno soda vi co ali neralno vodo najkrasnejčo osveievalno pijačo MOBIC LftW, izdolevalnice .bisera Brno-Haeovice. Ustanovljeno 1862. 3080 Rudolf & Geburth c. kr. dvorni »trojni* Dunaj VII., Kaiserstrasse št 71, ogel Burggasse, Zaloga sledilnih, kuhalnih in strojnih ognjišč za vsako porabo Vseh vrst gorilne in trajnegorilne peči Železne peči s pečnicatni za kurjenje dveh ali treh sob. Kopalne peči. Patentni vstavki za glinaste peči. Sušilni aparatia Pasta za snaženje peči „Helios" brezhibnega posteljnega blaga, oksforda, ceflrja, barhenta, belega blaga, modnega blaga, flanele, i. t. d. po 6—20 m dolgo veieprisna 20*— S 2 posteljni odeji, l namizni prt, volnen in seces. K 8*50, finejše S 12*E 16*— itd* Damastni namizni prt, čisto platno in 6 servet 60x60 cm h 5*50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150 x 200 cm H 2*30, finonito K 2-50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150x225 K 2-70, finonito K 2-90. Komad Kochbergove specialne tUanine 82 cm široko, 23 m za najboljše perilo K 15-50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44x100 cm K 3-80. Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm K 9"—. Tucat batistnih rutic z atlasatimi pasicami, bel'h 44x44 cm K 1*20. :: Fini ostanki tkanine, beljeni 82 cm široki, 6—20 m dolgi meter 53 vinarjev. :: Baxpoit!uMi|e po pCTCetfn. KeurjeJaJoSe se vwunn asia) in se povrne denar. Vcorci ta cenOTniL nazaj. Vzorci ae moralo, ako se nič se narool, poalat! Iranko nazaj. — Tkalnica plačilne EOSTELSC CERVEVT 12 s: ČFŠSO :: krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča stojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke! jopic in plašČev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo BERTHOLD HOCHBERG LiiHiau. stan trg Slavno občinstvo opozarjam, kot prvi edini slovenski opravčenec do izvrševanja te obrti, oblastveno izprašani optik in strokovnjak na svoj urejen po najnovejšem sistemu, z električnim obratom, kjer se izdelujejo vsi v to stroko spadajoči predmeti, pod strogim nadzorstvom in natančno po zdravniških predpisih. V zalogi imam vedno sakovrst ne najnovejše šči- palnike. očala, tudi ..Roten-stockove". toplomere, zrako-mere, hvgrometre, daljnoglede vseh vrst od najcenejše do najfinejše vrste, kakor „Zeis*\ „Goerz", „5usch'\ raznovrstne tehtnice za žganje :: mleko itd. itd. :: Blagovolite se torej o istinitosti sami prepričati in ne ozirajte se na *ake tvrdke, ki nimajo nikake pravice in zmožnosti to :: obrt izvrševati. :: f^ggggy w;_ popravila Vsa izvršajeTi v svoji zelo dobra urejen* delavnici :: točno in solidno. :: Peka i*i j a, in kavarna Stari trg štev. 21. Filšalei Slavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. K :«c K * X XXX . Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Ur banče ve manof. trgovine priporoča m posojilnica uipne rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadreL doma v Ljubljani oa Duajslri cesti 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa . K 100t 0 0 0.0 00 upravnega premoženja..........K 20J 50 0.0 00 obrestuje hranilne vloge po 4*|2°j0 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad....... .K 20,000.000 Posojiije oa zemljišča po 5 V," v, z IVi% na amortizacijo aii pa po S V, % brez amortizacije; na menice po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak .ruti načrt glede anortizovaaja dolga. URADNE UREi vsak dao od 8.-12. in od 3.-4. izveo s nedelj in praznikov. Združeni čevljarji V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14. priporočalo svojo bogato *alogo obuval za poletno aezijo. Vse vrste moških, dam-akta ta otroških čevljev ia«tne?a in tujega izdelka thuai za pete, vrvice, zaponke, čistila Itd. vedno v največji izberi. Specialisti za prave gorske In lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežbi točna, cene solidne. — Znntnja naročila proti povz :tju. Zahtevajte cenike. Prodaja. Dne 30. oktobra 1911 ob 10. dopoldne bo pri okrajnem sodišča ljubljanskom, soba št. 16, prisilna dražba gospe Faval lastnega zemljišča v Spodnji Šiški, hiša št. 111 z gospodarskimi poslopji! vrtom in travniki. 3654 Hiša z gospodar-kimi pos'opji je cenjena na 69.772 K, zemljiške parcele pa na 4872 K Najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaja, znaša 38.134 K. I I as^r Pišite po vzorce. Kopališče MBtidi (tete) ^ J. 10 M3I ftHJiftWto Izvozna trgovina modnega in platnenega blaga 2423 priporoča v najboljših kvalitetah: Modno blago — sukno. emirje — ICavličkovc tkanine barhenie — flanele. Jesen 1911. Oprave za neveste. Wzorcl Iranko. SOobite aaaa * ■*>«»* j*V 1 zavoj 40 nt pralnih ostankov, okusno izbranih za IS kron — franko po povzetju. Od teh se ne pošiljajo vzorci. Samo pri nas dobile prave. XXXXXK1 XXXXXX XXf XXI XX! XXI Najniije cene. > o e aj xxxxxx ixxgxxx| XX i XX SSS Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 XX, XX! XX] XX«_- xxxxxx X J6 aKSS2?|X- za spalne In Jedilne sobe, salone ln gosposke sebe. Preproge, zastorji, modrocl na vzmet žlmnati modrocl, otroški vozički Itd. R5Č aHiSC. NaJsoUdnejše blago. |5C iXI X 5C 54 JC* !5CXX XX najinega in nainm ražnja v Ameriko s paniki ..SeveroBeioskega Llojia' Iz 2911 Bremna NewYork WQHELM", ..KBOlfPRUfZ d. OROSSE". s cesarskimi brzopat niki „ WIlVHEL2tt"v „KAISER VIL Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni. • Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega Tv* parobrodnega društva kakor Judi listke za vse proge ameriških železnic dobite • v L|sM|aju edino le pri E0MI uro m. i nasproti občemani gostilni „pri starem Tišlerju". Odhod Iz LJubljane Je vsak torek, četrtek In soboto. — Vsa M oetasalla. U se tikajo potovanja, točne In brezplačno. — Postrežba poštena, reelna In solidna. trn Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Cofoma. Meksiko, Kalifornijo O Arizona. Utaa, Viominj. Netada. Oreron ia Waahiartoa nudi nas* društvo posebno H| usodno in izredno ceno čez ealvastsn. Odhod na tej proai iz Bremna šfh enkrat mesečno. j*^ n se dobivajo pa tudi listki preko Baltisorain na vse ostale d*i* sveta kakor Pl Brazilijo, Kako. Bnenos-Aires. Colonoo, Singiporc v Avstralije itd. » 71 66 18759133 06^562 24 Krasne Borom a jesenu «dib in po te sum najnl-lih debite v modni trgovini peter Sterk LJubljana, Start trg št 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših .-. moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. .*. Lastniki vrednostnih papirjev, kapitalisti in borzni interesenti sitnio ,Wiener Stimmungs-Berlchf (izhaja tedensko). Vsebina: Tržna tendenca. Financialni tedenski pregled. Zunanje borze. Informacijska rubrika. Posebej omenjeno: Alpinska montanska družba. Skodove tvornice. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarnice Manuschek. Pivovarnica Poschach. Union, družba za stavbno blago. BuStČhradska železnica. Gosska pivovarnica. Anglo-Av-strijska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Llovd Dunajski Bankverein. Delnice drž. železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska hi-potečna banka. Nižjeavstrijska esKomptna družba. Mednarodna družba za zavarovanje proti nezgodam. Tržaške plinove delnice. Podunavska paroplovna družba. Tvornica za Železo in pločevino Union. Bakrene tvornice avstrijske. Unionska banka Leykam-Vevče. Landerbanka. Fonciere, peštanska delniška zavarovalna družba. Živnostenska banka. Južna železnica. Splošna prometna banka. Liesinška pivovarnica. Phonix, zavarovalna družba. Zahodnočeška rudniška družba. Nadra-ške delnice. Kreditni zavod. Gebr. Enderlin d. d. Dunajska stavbna družba. Bmska tvornica sveč. Praška železoindustrijska družba. Werndlove delnice. Trbovljska premogokopna družba. Gelsenkirschenski rudnik. Rudnik Phonix. Deutsch-Luxen-burški rudnik. — Kurzna poročila in premijski postavki za vodilne spekn-lacijske papirje dunajske, berlinske in londonske borze. Dobiva se gratis in franko pri bančni tvrdki 3465 « rvin «&: € o., Dsmssanf «... Tneblanben S nili 11« ■IH iiejM i si um Telefon štev. 237, Ljubljana, Dunajska Avgust Repič aoinr v fcfaMiaai 40 ; mvm nm a.« dimee:. sealije, »spravlja bi sftssja vsskenstae sode Blož Jesenko LJubljana, Stari trg U priporoča klobuke cilindre, čepice itd. ■■ najnovejšo fasone == po najnižji ceni. llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. Beton in železo-beton Fundamenti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit, nmetnl Kamen: okraski za Sasače, obhalline nnize, ftainsfraSe. domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. S S ■o n O Pripor 'čam se za izdelovanje kozunov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, koieine raulov. — V zalogi imam vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemam popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. — Izdelujem vse po najnižjih cenah. J. WANEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21. ve Sli vccncsl/izH*potovali ricz/ obrnyh samt v rsfrui (Pv/asnda . f Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica In svettollhalnlca z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-:: litino izdelano perilo po nizkih cenah. :: Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta :: :: poskušnja vsakega zadovoljila. :: :: W Z « K «C M m Jm\ HAZPOliAO €»• ■ J. li. Kaiscr ****** v Ličili SeleMove ulice it6 ~ri poroča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov isTskib 98tre&aiB. vseli del koles (aitiklov) kakor tudi ametalnl ogenj po najnižjih cenah. Pesraiila^.niikmoili mtiun hm io solimo. a UeDho m za 18 tisoč K. Prisilna dražba Hrenove hiše v Litiji, v kateri je nastanjeno okrajno glavarstvo, vrši se t. novembra t L ob 10. ari dopoldne pri eodnlji v Litiji. 17 sob, 4 kamre, 1 kopalna soba, 2 jedilni shrambi, 5 stranišč, 2 kuhinji, 4 obokane kleti, drvarnice in vodovod. Zemljeknjižni zaznamek vL Št. 306 k. o. Hotiče, pare. Št. 1352/1 in 1591. Štiri metre od železnice, 40 metrov od kolodvora. — Najnižji ponudek 18000 kron. Popis objekta se vpogleda pri okrajni sodniji v Litiji in v pisarni konkurzne mase upravitelja 3419 Dr. F. Papeža v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 4. JV(pdna in konfekcijska trgovina M' J%rišfofič-jjučar se je preselila v lastno hišo na Stan trg 9. Priporoča y&lo pomnoženo damsho in otročjo 3tmsh° konfekcijo po jnano najnoji ceni, tudi po meri. posebno krasne kostume, plašče, pelerine, razne jopiče, krilo:, domače halje ter : blu^e in otroške oblekice. : Uclika odira perila in higijeničnih potrebščin za novorojenčke* — .*. Vsako modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po pošti. .*. .*. 3192 Cene nizke. Postrežba točna. illUUIII JUIUII v Ljubljani Stari trg štev. 21 Velika zaloga damskih klobukov. amr Ogled klobukov brez obveznosti nakupa, -mm Sprejemajo se popravita. Pošilja se tudi na izbiro. Sni klobuki vedno v zalogi. Prva naj a eksportna Ma ur. zlatnine io Anine . SUTTNER L Ubijana, Mestni trg (nasproti rolovža) in Sv. Petra testa 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ w „ „ „ 9-70 „ 14 kar. zlata „ „ . . . „ „44*— „ Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8-50 Prava srebrna „ „ „ „ „ „ 9*50 „ 14 kar. zlata „ M . . • „ „20*— „ Uhani zlato na srebro ...„,, 1-80 » 1 0 14 kar. zlati uhani. 4*50 Lastna tovarna ur v Švici« Tovarniška znamka „Iko". Teleton št 273. Telefon št 237. II 11 19 Tem potom javljamo, da je vkljub temu, da smo imeli hudo konkurenco, dne 20. oktobra naroČila kraljeva srbska vlada in nekaj dni poprej deželna vlada za Bosno in Hercegovino 3670 Iv. Jox«sin, Ljubljana ket zastopnik tovarne Adler. 66 31 023^8275 Blodna trgovina v Ljubljani co o Stritarjeva ulica št 7. Solidno blago. Nizke cene. f zorel pottolne prosto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci. Sričar <§ Sflejac na, Prešernova ulica št. 9 priporočata so o jo velikansko zalogo orhnih sakenj za jesen in zimo o poljubnem kroja po najnižjih cenah. 0 naših instrumentih dospela izpričevala iz gostilničarskih krogov :-: poudarjajo soglasno: :-: j Muni velik dohodek — promet izdatno večji — mnogo novih gostov — večji konsnm piva — izborno poln zvok — naložena glavnica se hitro amortizira — instrumenti so v rabi nepokončljlvi!" Nihče naj ne zamudi takoj zahtevati: izpričevala in brošura o ipfeldovih instrumentiti F Ludvik Hupfeld d. d. Dunaj VL, Marlahllierstrasse 3. Najstarejša in najpomemb. tvornica v Evropi za klavirske igral, instrumente. 56 prvih daril. 1590 Drsdalkov in delavcev. 100 patentov itd. Lit lil (k(k mlir. trpin i mu ti ajriirteii ndiipki nulet. 236 Ijubljana, Voljove ulice št. 3. Velika zaloga jnvelov, zlatnine in srebrnim, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. Blaso m vrst«. Solidna postrežba. Cene na jnižje. StČoSfpi oalon Dolžnost vsakega zavednega Slovenca in Slovenke le da rabi izključno le (krema) za čevlje In usnje katero je priznano najboljša. Skatljlea slane 24 vinarjev. Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne. Sfl. Sefiej-Strnafi pztpcrcoca cenjenim Satnatn f&aini t%lo$uk* vedno v zalogu cJieSeznova ulica. — c/atača tneotne &ianitnice. NAJODLICNEJSA ZNAMKA r.g.COGNAC LE V IZVIRNI POLNITVI. Edino le Čistilo v tej obliki in z zamko 4306 se prodaja v pni dražbi sv. Cirila io ta glavna zaloga in kemična tvornica Ivan Keber iaua. Polianska cesta it. 15. obiska f Sne 26jufijia I&OJ Jife/i fbrcfce MOETc CHANDON ustanovljene ^ JŠpernajfi* Cin 6r. Svorna m komorna cfoBavifefjjcb' Ifra// an^fSvorna cfoBavifeJja- ^VZaj/fnejši šampanjec* francoski izdefefi. Senerafci revmenfanf £)■ COeiSman ■ Dunaj m- I spričo mnogih svojih prednosti pridobila svetovni sloves in so to cenah I ALFRED FRANKEL, komanditna družba. Prodajalisce n LJ H flr«tl. Im rM^ko. I BLJANA, Stritarjeva ulica št. O, ISO t«Utrnile m 'stnina in tlak »Narodne tiskarne«. 8579 ^156 relefonlronle kot umetnost O ljubljanskem kanoniku gospodu Kajdižu je nekoč krožila po Ljubljani smešna anekdota. Ko je bil vpeljan telefon, so ga njegovi prijatelji postavili pred aparat in mu razložili njegovo skrivnost. Gospod Kajdrž je poslušal, verjel pa ni noben* besede. Prijatelji so potem poklicali teletoiiično nekeg-a znanca in ^- ne po^hno lahko — pripravili po-spoda kanonika do te#a. da je telefoni eno poslušal in provoril. Vse je šlo jflarlko in točno. Gospod kanonik je 7. resnim obrazom odložil slušali in potem nekoliko užaljen rekel svodim prijateljem: Ali mislite, da sem res rma prišel na zakone te umetnosti, dasi sem se z gospodičnami telefori istkami vedno dobro razumel, čeprav sem jih poznal in razločeval samo po glasu in še danes sa nobeno ne vem, kako izgleda. A reči moram: i se bo bile prijazne in postrezl.iive. Navadno se ljudje silno jeze na telefon in zabavljajo kar se da. Počasi se bo razvila ie posebna vrsta Ti veni t bolezni: telefonska nervoe-nost. To pa le zaradi tega, ker ljudje ne u videvajo, da je telefoniranje i motnost. Vsak stroj, naj bo še tako fino in Natančno izdelan, stoče in ropooe, če se vanj ne vlije nekaj kapljic olja. Tudi telefonski apaarai je stroj, kompliciran srroj. ki ima še to posebnost, da spada k njemu tudi živo bitje, gospodična e. kr. telefonistka. Kadar hoče človek telefonirati, je najprej potrebno, da vlije v aparat kapljico olja. To olje sta besedici »Prosim, gospodična .. Kajprej je treba re-fi: Prosim, srospodiena« in potom je šele imenovati številko, s katero hoče biti KI "vitel j zvezan. Kdor tako dela, bo hitro zvezan Z zahtevano številko in zmoi< se bodo le redkokdaj zgodil«1. Pa nikar misliti, da je to samo posledica klieateljeve vljudnosti. Sicer je stara stvar, da vsak na vljudno zahtevan je veliko raje in hitreje postreže, kakor na odurno povelje, ali *tvnr ima tudi svoje tehniško ozadje. Človek se mora le zamisliti v l^oložaj kake *eJc fonistke. Ves dan sliši vse ogoče glasove, mlade in stare, moške in ženske, razločne in nerazločne, ki govore vse mogoče dijalekte in k* navadno ne znajo praktično rav- B telefonom, tako da se jih slabo razume. Kako naj telefonistka izba- ce bi pa ljudje naprej mirno in razločno izpregovorili nekaj besed, n. pr. »Prosim, gospodična« bi se poslujoče uto© telefonistke takorekoe navadilo na glas in bi potem gosi>o-dična jasno razločila zahtevano šte-vilko. Ljudje večinoma sploh ne znajo govoriti Navadno kriče v kratkih, hitrih stavkih, kakor bi jih zlodej že. za vrat držal, ali pa govore tako tiho in nerazločno, da jih ni razumeti. Telefonski aparat je pa tako fin, da funkeijonira navadno izvrstno samo oe se vanj govori mimo in nič drugače, kakor govori človek navadno z drugim človekom, ki stoji polepr njedra. Preglasno frovorjenje se najslabše razume. So marsikaj l»i se dalo povedati, a zadostuje naj to. Zapisal sem te vrsto ker me že jezi, kako krivico delajo ljudje telefonistkam samo vsled tega, ker ne znajo telefonirati. X. Dnuež, strah Kranjske dežele. Ljudska igra s petjem v šestih slikah spisal A. C. Danilo. Cena 80 vinarjev. — Zgodovinske drame, aH bolje rečeno dramatizacija biografije zgodovinskih oseb, nastopajo pri vseh narodih, tudi pri tistih, ki zavzemajo na dramatskem Olimpu odlična mesta, razmeroma zelo pozno. Slovenska dramatika, katere resni :n uvaževanja vredni originalni produkti ne datirajo ravno preveč deeenijev od današnjega dne, ima v krogu svojih inozemskih kolecrinj nekakšno ekscepcijonalno stališče: Zgodovinske drame nastajajo pri nas vse prej kot rrri drugih sieer bolj kulturnih n- - dih. V tem pogledu tedaj nam je Danilovo delo dobrodošlo. Pimež, znani roparski glavar iz druge polovice devetnajstem stoletja, je našel svojega Homerja v it. Danila, sedaj že dobro r»momiranem dramat izatorju domačih, skoro izključno zarodovinskih snovi i. — Broširana izdaja »THmeža« ohsecra >^4 strani in je razdeljena v šest slik. ki tvorijo skupno harmonično in dobro zaokroženo celoto. Zadnja clika bi r°s da r»o mojem mnenju lahko odpadla, ker je celotnemu viiskn skoro v kvar in ker nas tragični konec simpatično slikanega Di-meža T:ar nekam disg-ustira, ampak na drugi strani treba zopet pohvalno priznati, da prre *r. Danilu olv**»ktiv-ns dejanska resnica nad vse. Po Vol* fa i reje vem receptu torej Danilova drama ni pisana, ampak za Volta i-rojev dramatski reerlement se še dandanes tako rad navdušuje mob in snob . . . Sto potov je in tisoč načinov, kako bi se mogla Pimoževa '-" SUŠO, tn*e!a» v pristno aevoainco Ir , v 14 karakufto clato K O*—. v pristno srebro K t"Si, v po- ■laeema K faa). !- doMdaj aaj-boljae nadotneerilo sa pristne brilsatne pntiM Kot mera mm-dostuje kovček paprrja Raapo iilja po po vse t; u ali £e «• disiT naprej polije c ii b dvorni d«- b*vrteli Jan imH mM M. U40. 1 aJko. Bogato U—u u i mM glaviit katalog s oko!i slikami na aahtnro (ratis franko. - •je H • g • a • i V ponedeljek 23. oktobra se je priče! v dvo- llrilfOIfll nlnrni nnill/ "ri h0!cU »UrUOM" poaabnl plašni pouk rllnfnllll |I|U\|II lliiiSK za gospodične in gospode iz boljših krogov. I lllUllil UILJlli Ulllllla P^sne vaje. katerih udeležiti se morejo samo ™ ■ oni. ki so se preje vpisali pri spodaj ozna- čenem, vrsiie se bodO vsak ponedeljek in četrtek, začenši točno ob 8. zvečer. — Vpisnje in vsa potrebna pojasnila daje se vsaki daa od 11—12. dopoldne In od 2—5. popoldan. 3685 Z odličnim spoštovanjem GIULIO MORTERRA, Hotel pri Slonu it. 73. 11 Dvorski trg štev. 3. Najnižje cene! Strogo solidna postrežba! Po meti Baročni reviji se izdelujejo t lastni delavnici. mm mm UOBUANrt K2N6RESNI TRG 6. Velika zaloga razpis ceresnagrad k 30.000- Da tudi tam vpeljemo jedilno mast »Ceres«, kjer se ista vsled stare navade in neutetneljeriih presodlmv še ne uporablja, obrnemo se s proSnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkuSenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja: 1. Kaj je povzročilo, dm ste pričeli uporabljati jedilno mast „Ceres"? 2« Katare vrlina poseduje ta mast napram drugim jedilnim masten? S. Vsled kakih koristi Vam je ta mast nenadomestljiva? 4. S čim prepričate Vase znance o teh koristih? Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera se bodo izžrebala: 1 darilo od K 1000 10 daril po K 200 Skupaj . . K 1000 1 20 daril po K 100 ~ K 2000 K 2000 I 1000 daril po K 20 — K 20000 Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki In vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile: 1 nagrada od K 1000 m K 1000 I 5 nagrad po K 200 K 1000 2 nagradi po K 500 - K 1000 | 20 nagrad po K 100 = K 2000 K 3000 Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisja objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepaste k izžrebanjn daril v skupnem zneska K 25.000 In med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v zneska od K 5000. K 30.000.— uporabljajo našo j< dobrih odgovorov Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10 uri predpoldne, v § 8» notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. Ii. Kopetza, v njegovi pisarni v Ustju. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in te na zahtevo dopoštje. JURIJ SCHICHT, d. d.. »Tekma mm nagrade", Uetje, Ceftko. 6568 F7 Dobro obranien klavir se takoj proda. 3688 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. V obljudenem kraju ljnblj. «1101106 dobro vpeliiiia trgovina. Vprašanja pod „itev. 100", poitno leiečei LJubljana, glavna posta. 3687 Redka prilika! pianino ali kako drago primarno mesto. Prijazne ponudbe pod vlTraJlkatfl na upravništvo »Slov. Naroda«. 3653 Velike prednosti nudi pri nakupu porabnih in darilnih predmetov vsake vrste tvrdka Jan Konrad, c in kr. d?oral dona-▼iteli, Most it. I17S, Coako, ki razpošilja svoj glavni katalog s ca 4000 slikami na zahtevo gratis in franko. 2923 Zelo dober skoro nov se po ceni proda na voglu Sv. Petra eeste, vhod Radeckega c it 2, L nadstropje. 3690 PoroČenca brez otrok iščeta boljše stoROvonie za novembarski termin 2 sobi s kuhinjo, event. s kabinetom in s pritiklinami. — Blagohotni dopisi pod „Ppi - Idria". 3671 Mm potnika najraje papirne stroke, proti proviziji. Ponudbe pod: ..Potnik L S. 1SW na upravništvo »Slov. Naroda«. 3639 (Wertheimerico) 3678 i A. loiifti Si. Peter na Ban. se lakoj sprejme v kfuju Mizo Ljiij.De. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 36S4 Ipu ubraia mahi dobra knjigovodka in kontoristka, ki :-: zna pisati tudi na stroj :-: želi primerne službe v trgovini ali odvetniški pisarni. Prijazne ponudbe pod „knjifjo-VOdkinja S." na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3685 z veliko prakso in najboljšimi izpričevali iz večletnih služb, želi premeniti mesto kot Hniioovodja. lnimpitait š poslovodja. Rellektanti naj b:agovolijo nazna niti svoj naslov v upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3675 Išče se 3661 Elegantno 3681 • v IS z nekoliko travnika in sadnega vrta. najraje kje na Dolenjskem v bližini železnice in ne predaleč od Ljubljane. Cena okoli 60C0 K, za slučaj tudi nekaj več Dopisi (v nemškem jeziku) se prosijo pod „Landluft" na uprav. »Slov. Naroda«. s 4 sobami, kopalno sobo in pritiklinami !W sa odda -^H s 1. novembrom letos even. s 1. februarjem 1912 na Bleiweisovi cesti štev. 16 v drugem nadstropju. Več se poizre v pisarni Filipa Supančiea v aubičevi ul. 5. suha, trda in mehka, odpadki od stavbnega lesa se dobe v tovarni V. Seagnetiija, cesta na Rudolfovo železnico številka 16; za državnim kolodvorom. 3543 z eno in dvema sobama se Odd&jO takoj oziroma tudi za pozneje na Poljanski cesti šte*, 60. 3680 Istotako se odda več .'.obavijam franko na vsako Dostajoza reklamo nove vrste iiiisirojsjapr eleg. •:i se gonijo z nog<> z omarico in 10 letno garancijo Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste Šivalnih strojev po cenah na debelo raznovrstnih stanovanj• s. WGissenberg. taj u. mm mmm n. Ceniki gratis in franko. 3669 Si na Predovičevem selu v Mostah. Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska G. Flux Poljanska cesta št. 6, pritličje 2 minuti od tržnega prostora (preje Gosposka ulica štev. 6), m-irtravsi/^a v°č spretnih, ličnih, urnih I pripUkUta plačilnih natakaric, dobre, zanesljive računarice, nekaj dobrih starejših in mlajših kuharic, snažnih, samostojnih in ličnih, za Ljubljano in zunaj. 3672 Pn vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor. j Tigraste spalne odeje dobre stanovitne kakovosti. Št. 2051. Okazijske tigraste flanelaste odeje, debele, temelj meliran, s pa-sasto bordaro 175 x 103 cm velikosti K 2*20. St. 2051; . Ista. 124 K 209 cm velika K 2*60. St. 2050. Uredno cena spalna odeja, svetlo- siva s pisano bordnro 175 100 cinvelika K 1*70. St. 2050! . Ista boljše, kakovosti 190x 130 cm K 2*40. Največja izbira v mojem glavnem katalogu. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja naravnost privatnim po povzetju ali denar naprej priznano jako zmožna svetovna firma e. in kr. dvorai dobavitelj jan Konrad, razposilfalnioa v Mostu ste v. 1156, Četko. — Glavni katalog z okoli 4000 slikami :-: na zahtevo gratis in franko. 2923 Ženitna ponudba! j 27 letni samec, vesele nravi, bivajoč v večjem mestu pri morju, se želi potom dopisovanja spoznati z gospodično ali vdovo do 30 let staro. Svrha: ženitev. Imetek se želi, vendar pa ne zahteva. Popolna diskrecija zajamčena. Cenjene liste je nasloviti na upravništvo »Slov. Naroda« pod naslovom „ADRIJA". 3682 Hm irillitio hCEB davka prosto, v predmestju Ljubljane predam 9* MM K a tU pa oddam u stanovanje, a Pri hiši je 300 sežnjev sveta. Ponudbe je poslati pod 3655 ,Vlatgar< poštno letečo, Ljubljana. Stampilije vseh vrst sa društva, itd. Anton Cerne graver ta Uaelovattl| kavčukovih Stamatllf UnW!ono, Stori trg ZO. Geelkl lraako. 235 Primarij 3609 dr. Dersonc lo ordinirati 2. mm Iz hrastovega lesa, prav močne M. :-: in nekatere skoraj nove >: M. od 56 - 100 litrov S „ 200 — 400 . I 3177 600 — 1000 « u proda po nizki ceni ssi prane Cascio, vinski trgovec, t Cingerjeva ulica štev. 1, za škofijo. !• Smirenske stenske preproge. St. 2097, Ia kakovost, na obeh straneh popolnoma enaka različnih vzorcev, n. pr. srne, tiger, lisica, labod, gnom, lev, pes 2 papigi, v iepih barvah, okoli 100 cm širok, 200 cm dolg, komad samo K 5*60. — St. 2098. Isti z vzorci n. pr. srna, jelen, lev, ležeč pes, 90 cm širok, okoli 180 cm dolg, samo K 4'80. Največja izbira namiznih in posteljnih garnitur, flanelastih posteljnih odej, koltrov itd. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju aH denar naprej. Razpošiljata ca JAN KONRAD, c. in kr. dvorni j dobavitelj Most št. 1155 (Češko). Glavni ka-j talog z okoli4000 slikami na zahtevanje gratis in franko. 2923 VSA*" VW W>/ VSA* ^A/ etni in in vrtnar £jnbljana, Kolezijske nI. 16 izvršuje za razne prilike. [P m Delo umetniško okusno ia po solidnih cenah. Prodaja tvetlice. raznovrstne sike cvetlic ifl zelenjavo. Naročilo aa oeielo hitro in Mlad mož veič špecerijske stroke ao sprejme ta veliko — dobro hišo kot potnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško proti dobri proviziji. — Ponudbe z natančno navedbo pod „Dobra provizija" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3o52 Dobro Idoča in staroznana restavracija v sredini mesta Ljubljane 3658 se takoj odda v najem« Poiasniln daje Ivan Da*, Marije Terezije cesta it 16 v Ljubljani. Dva dobro izurjena 3643 stolarska pomočnika za izdelovanje nevpognjenih stolov ter v Sf Trgovec, ki žeU prevzeti večjo trgovino proti visokim obrestim. — Ponudbe do 31. t m. pod „Trgovina 1912" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3679 v Ljubljani, ležečo ob električni cestni železnici. 3646 Ponudbe pod „majhna" na npravn. „SI. Naroda" is>a podobna vili, ki se dobro obrestuje se radi rodbinskih razmer takoj proda« Kje, pove 3635 pisarna P. Matelič, Školja nI. 10. sprejme proti dobri plači stolaraa v Soflražici, (Dolenjsko). Večja češka tvornica sprejme eventuelno brez prakse. Splošna in trgovska naobrazba ter popolno znanje slovenščine in nemščine pogoj. Nastop takoj ali pozneie, ponudbe s prepisi spričeval pod „Mlad uradnik11 na upravništvo »Slov. Naroda« do 10. listopada 1. 1. 3649 Švonadstr. hiša se proda na prometnem kraju, v sredini mesia Ilirije. V njej se nahaja že nad 30 let gostilna, pripravna pa je za vsako obrt. Lepi prostori za manufakturno trgovino, prostori za skladišče, prostorna vinska klet, pripravno za vinsko trgovino na debelo. Cena K 25 000 — Naslov se izve v upravn. »Slov. Naroda«. 3676 samostojna tudi v gospodinjstvu, 30 — 40 let stara, z dobrimi izpričevali se sprejme z novim letom. 3576 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda« Upokojen uradnik samostojen delavec tudi v administracijskih, :: sodniiskih in zemljiškoknjižnih stvareh :: pri kakem podjetju ali trgovini v Ljubljani ozir. predmestju. Ponudbe pod „Poraben" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3658 Hiša z gostilno v bližini Ljubljane 3472 se odda s 1. novembrom v najem ali se proda. Pri hiši so prostorne, zračne kleti za v najem. — Kdo, pove upravništvo :: »Slovenskega Naroda«. :: so sprejme pri e. kr. okr. glavarstvu v Brežicah z dnevno plačo po 2 K 50 v. Dotičnik mora biti slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešč. — Za prestavljanj nemških konceptov v slovenščino mesečno 20 K. — Lastnoročno pisanim prošnjam se ima priložiti krstni list, nravnostno spričevalo in spričevalo o eventualnem dosedanjem službovanju. Prošnje se morajo poslati na 3674 c. kr. okrajn, glavarstvo v Brežice do 10. listopada 1911 v Lučah v Savinski dolini sprejme tvrdka Norbert Zanier & sin, Sv. Peter v Savinski dolini. Biti mora popolnoma vešč trgovine z mešanim blagom in vsaj 24 let star. Ozira se le na dobre reference. 3575 ■ v %r 1 s c e m 359o 3 leta pismene garancije. si: 5 kron stane moja pristna švicarska patentna rc-moatoarka na sidro it. 4060 z masivnim, solidnim, antimag. kolesjem na sidro, prist. cmajlnim kazalnikom (ni papir) z varstveno plombo in pristnim nikljastim okrovjem. šarnimi pokrov nad kolesjem, 36 urno, (ne 12 urno) »a vijanje , okrašeni in pozlačeni kazalci, natančno regulirana ura a triletnim garocij-skim listom K 5'—. St. 4062 s sekundn. kazalcem K 5*50. št. 4098 v prittaem sretnem okvirja brez sekundnega kazalca 1(11*59. Št. 4101 s sekundnim kazalcem K 12*50. Šr, 407 i ista v jeklenem okvirju K —. Najbogatejša izbira vseh vrst ar v mojem glavnem kataloga. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj Razpošilja pq povzetju ali denar naptej Prva tvornica ur JAN KONRAd, c. kr. dvorni dobavitelj Most sL 1142 (Češko). Olavai katalog z Okoli 4000 slinami a« zahtevanje zastonj ta poštnine prostu. al*i» prve. vrste Svoj izdelek ostro igane strojne zidne in zarezane strešne prve vrste š * priporoča 442 J. KNEZ V LJUBLJANI. Sprejme tudi zastopnike za razprodalo zarezanih strešnikov. izvežbanega v vseh notarskili opravilih, samostojno moč. Prednost ima oni, ki ima tudi vsaj eno leto sodne prakse. Plača po dogovoru, nastop čimnajpreje. Notar Anton Carli v Žužemberku. Kolonijalna, veletrgovina išče perleklnega za nemški, ilovenski in po mogočnosti italijanski jezik. Prednost imajo te stroke vešči. Ponudbe pod „Veletrgovina" Trst, poste restante. 3650 vajene kuhinje, gostilne trgovine in z gotovino 12000 K, ki se lahko vkni*ijo na vse posestvo, ker sam premorem 24000 K in ne bo na posestvu vknjižen nobeden drug Nastop lahko takoj. — Dopisi pod „gospodinja11 na uprav. »Slov. Naroda*:. 3633 rvrt*7* Hajctmejsl varnostni krilni aparat št. 8710 zelo pripravni ki se raki brez nevar-Httti. fini aonikljaa. z dvorezno kim o. jaka pripmUji. a nizkt-Snc. ker jt vsaka ra-■itw izključena, ime ravna taki kirre kot kliltv. klali" 1 2 28. hjct-Mjii. puikljtti krilni aparati z dobro *NvtzM klajt K t'33 i. 17111 ..Isti aparat z 3 Ivortzmjai klujiai ^6 1 2*80. Dvorane rezervne klisje komad 30 h. racat I 370. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju prtznano zmožna svetovna tvrdka Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostu it. 11S0. telko. Zahtevajte po itipiiaiti noj bogato iltrstrovaa o'avni kafa-tof s ca 4000 slikami, ki ii pošiljal gratis ii frak. 2923 3576 9563 MLF 1995 05 10 80 53 664183 80 59 5228 SL6 0690 .HS 75