263. številka. Ljubljana, v torek 17. novembra. XVIII. leto, 1885 I Izhaja vsak dan mvećer, iz.iui.ii nedelj« in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstri j »ko-ogtirs ko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 g\d., za Ćutrt leta 4 gld., jeden mesec 1 zid. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 i»ld. za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše ffld. 10 kr. za meNec, po -0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafta Za oznanila plačuje se od ćetiriBtopne petit-vrste po 6 kr.. če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će ee dvakrat, in po 4 kr., će so trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvoli frankovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravmetvojo v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledaliaka stolba". 1) p r:i \ :.i.-! v i naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. vae atiuiiuirtcrativno stvari. se po Vojna. Začetek vojne za Bolgare nikakor ni ugoden Povsod se morajo umikati pred mnogobrojnojšim in bolje izvežbanim sovražnikom. Zlasti se kaže, da Bolgarom primanjkuje dobrega topništva. Srbi so pa baš za topništvo poslednji čas precej preskrbeli. Dobili so več novih topov po Bange-ovem shtemu iz neke francoske tovarne, nekaj jih pa še dobe. Resnega upora poprej ni pričakovati, kakor v Dragomanski soteski, ki je tako utrjena, da se tam lahko Bolgari branijo proti mnogo močnejšemu sovražniku. Ako se pa Srbom posreči, da prodro skozi sotesko, ali pa da na strani pridejo Bolgarom v hrbet, bode pa v kratkem Sofija v srbskih rokah. Dragomanska soteska je samo 45 kilometrov od Sofije. Srbi so že bili poskusili vzeti to sotesko, ako je verjeti poročilom iz Sofije, pa so je Bolgari zavrnili. Ravno tako se jim je ponesrečil prvi poskus, da bi obšli bolgarske pozicije. Bolgari se hudo branijo, če tudi najbrž zaman Pri Trnu je tudi bil boj. Jeden oddelek srbske vojske je skušal napraviti zvezo mej srbskimi četami, ki prodirajo po Ca-ribrodski in Trn.ski cesti. Bolgari so pa skušali zavreti ta srbski poskus. Se li njim je to posrečilo, se ne poroča, ker so berzojavne zveze v več krajih jako pomanjkljive. Tako nemarno od srbske strani prav nobenih poročil. „Agence Havas" je pa včeraj zjutraj dobila s.edeči telegram iz Sofije, ki baš za Bolgare ni posebno tolažilen: „Današnji dan bode jako vroč, morda odločilen. Včeraj so napale močne srbske čete pri Dragomanu Bolgare, katerih je samo 2000 mož. Bolgari so se ustavljali do noči. H kratu se poroča, da je nek srbski oddelek po levi strani, kodar ga ni moglo doseči bolgarsko streljanje, se dalje pomaknil in bolgarske čete spravil v jako kritičen položaj. Poročila segajo do večera. Nadejajo se, da ob pravem času dobe pomoči." Je li pomoč došla, o tem še ni poročil. Od turško-rumelijske meje so Bolgari odposlali 10.000 vojakov proti srbski meji. Pri Vidinu bolgarski vojaki hitro popravljajo utrdbe. Mnogo topov in vojakov so poslednji čas poslali v Vidin. Streliva vojakom tudi ne manjka, z živežem so pa slabše preskrbljeni. Tudi okrog Sofije popravljajo Bolgari utrdbe. Vse prebivalstvo se udeležuje dela, celo ženske pridno pomagajo. Vsakega bode gotovo zanimalo vedeti, koliko vojakov imajo Srbi in Bolgari. Srbska aktivna vojska in prva reserva broji 5 divizij s skupaj 60 peš bataljoni, 5 kavalerijskimi polki, 40 poljskimi baterijami, ki imajo 240 topov, in 6 gorskimi baterijami, ki imajo 24 topov. Vsa stalna vojska broji 107.000 mož. 2. reserva broji tudi 60 pešbatalijo-nov, 5 divizij konjice, 20 baterij s 120 topovi, vkupe 56.000 mož. Na bojišči se sedaj rabi le redna vojska in prva rezerva. Srbska vojska je pa tudi z vsem preskrbljena, kar je treba moderni vojski. Vojska je dobro oborožena. PeŠtvo ima Mauserjeve ostroguše, topništvo pa Krupove, Bangove in La Hille-topove. V poslednji orijentalski vojni si je srbska vojska pridobila tudi precej skušenj. Bolgarska vojska pa ima samo 24 pešbatalijonov, 2 polka konjikov, vkupe .'16.000 mož. Razen tega se ob vojni skliče še 8 poljskih in 8 nadomestilnih batalijonov. Vzhodnjerumelijska milica ima vkupe 36 batalijonov, toda za resni boj je sposobnih le kakih 12 batalijonov. Pecivo ima različne puške, topništvo pa Kruppove topove. Bolgarska vojska pa tudi ni dosti izurjena, manjka jej skušnje. Razen tega je v vzhodnjerumelijski milici mnogo Grkov, kateri le neradi pojdejo v boj. Vzhodnjerumelijski mohamedanei so pa obljubili knezu, da pojdejo proti Srbom na bojišče. Iz tega se vidi, da imajo Srbi mnogo več upanja na zmago. Knez Aleksander izdal je na narod manifest, v katerem pravi, da je ulada sosednega srbskega naroda objavila iz osobnih in sebičnih ozirov vojno, da bi zavrla združenje Bolgarov. Z veliko žalostjo je zvedel to vest in ni nikdar verjel, da bodo je-dinoplemeniki in jedinovercij v tako resnem trenutku začeli tako bratomorsko vojno. Srbski vladi prepušča odgovornost za vse posledice te vojne mej bratskima narodoma. Začel je pa vojno, da obvaruje čast in svobodo svojega naroda. Koncem izraža se v manifestu upanje, da bode Bog podelil Bolgarom zmago in kliče vse za boj sposobne Bolgare na boj za domovino in svobodo. Na velevlarti je pa poslala bolgarska vlada okrožnico, v katerej zavrača predbacivanja v objavi vojne ter omenja kaka zaupanje je stavila v Srbijo, da na njeno mejo ni postavila skoro nobenih Čet. Za Srbijo javno mnenje v Evropi ne goji ni-kakih simpatij. V poslednji plenarni seji ogerke de • legacije, se je celo več madjarskih delegatov izreklo, da mora Avstrija podpirati zjedinenje Bolgarov. Zadnji dogodki zlasti napoved vojne vzbudili so tudi pri Madjarih simpatije do bolgarskega naroda, katere je bil izjavil v budgetnem odsoku| avstrijske delegacije vodja Čehov doktor Rieger. Angleški listi liberalni in konservativni obsojajo tako postopanje Srbov. „Times" sodijo, da je avstro-ogerska vlada spodbudila Srbe k vojni in mislijo, da utegne vsled tega priti še do resnega konflikta mej Avstrijo in Rusijo. Mi mislimo, da do tega ne bode prišlo, ker na a država ne bode preveč podpirala Srbije, zlasti ker bo javno mnenje na Oger-skem bolj obrača na stran Bolgarov, Ogri pa imajo velik upliv na vnanjo politiko naše države. Najhujše pa ruski listi obsojajo postopanje Srbije. „Novoje Vremja" pravi, da je Srbija še bolj rušila Berolinski dogovor z napovedbo vojne, kakor Bolgari z zjedinjenjem. Ko bi Bolgari prosili proti Srbom ruske pomoči, misli ta list, bi je Rusija ne smela odbiti. „Novosti" in „St. Peterburger Zei-tung" pravijo, da Rusija ne more in sme mirno gledati, da bi se od Rusov osvobojena Bolgarija in sorodna Srbija mej sobo pobijali. Poslednji list pravi, da je ošabna Srbija prelomila obljube svoje, da bode čakala sklepov konference. ,,St. Peterburgskija Vje-domosti" pa mislijo, da je ta vojna delo angleške politike in se nadejajo, tla bodo v Sofiji že spoznali, kak razloček je mej ruskim prijateljstvom in angleškimi platoničnimi simpatijami. Politični razgled. \ hiranj t* aUe.) Kakor navadno bilo je mnogo ljudij pred vratmi, a Rip se niti jednega ni spominal. Vsa nrav narodova bila je kakor predrugačena. Bilo je tukaj posleno, glasno, prepiravo življenje, namesto običajne malomarnosti in zaspane pokojnosti. Zaman ne je oziral po modrem Nikolaji Vedderu širokega obraza, dvojnega podbradka in lepe dolge pipe, iz katere je namesto puhlih besed pihal oblake toba-kovega dima; zaman po učitelji Van-Ban-Bummelu, ki je druge čase dajal na znanje vsebino starega časopisa. Mesto njinu klepetalo je suho, gorjupo človeče, žepe imajoč natlačene z listi, burno o meščanskih pravicah, o volitvah, o članovih kongresa, o Bvobodi, o Bunkershillu, o junakih šestinsedem-desetega leta in o drugih rečeh, in vse to se je zdelo zmešanemu Van-Winklu prava babilonska ko-lobocija. Pojav Ripov, njegova dolga, siva brada, njegova zarjavela puška, njegova čudna obleka in krdelo žensk in otrok, za njegovimi petami: vse to je kmalu vzbudilo pozornost krčemskih politikov. Zbirali so se okolo njega ter ga z veliko radovednostjo gledali od nog do glave. Govornik se prerije do njega, in potegnivši ga malo v stran, vpraša, „za katero stranko on glasuje?" Rip strmi vanj z bedasto priprostostjo. Drug nizek a uren dečak prime ga za ra ramo, in na prstih stoje\ šepne mu v uho: je li on federalec ali demokrat?" Rip je bil ravno tako nezmožen, to vprašanje razumeti. Zdaj si neki premoder, samosvesten star gospod, s špi-častim privihanim klobukom, napravi pot skozi množico, mimo grede na desno in na levo pehaje jih s svojimi komolci. Postavi se pred Van-Winkla, in jedno roko uprši si v bok, a z drugo naslonivši se na palico, in gledajoč, kakor bi s svojimi ostrimi očmi in špičastim klobukom hotel prodreti ga skozi sredo srca, vpraša s strogim glasom, kaj ga je pripeljalo k volitvi s puško na rami in z druhalijo za petami, in če misli v vasi napraviti ustajo? — „Za božjo voljo, gospodje," veli Rip nekoliko preplašen, ,.jaz revež sem miren človek, v tem kraji rojen in zvest podložnik kraljev, Bog ga živi!" Zdaj nastane mej okolo stoječimi hrup. — „Tory: tory! ogleduh! ubežnik! primita ga! proč Ž njim!" Težko je stalo onega samosvestnega gospoda s privihanim klobukom, da je zopet napravil red; in ko je obrazu dal desetkrat večjo strogost, vprašal je še jedenkrat neznanega zločinca, čemu je prišel, in koga išče? Ubogi mož ga je ponižno pogovarjal, da nič hudega ne misli, temveč da je prišel samo nekatere svoje sosede iskat, ki se navadno drže v krčmi. „Dobro, kdo so ti? povej jih!" Rip se pomisli jeden hip ter vpraša: „Kje je Nikolaj Vedder?" Nekaj časa vse molči, slednjič neki starec odgovori s tankim, žvižgajočim glasom: „Nikolaj Ved-der! E, tega ni več, umrl je, temu je že osemnajst let! Na grobu je bil lesen spomenik, ki je vso povedal o njem, a tudi ta je strohnel, dolgo ga že ni." MKje je Brom Dutcher?" „0, ta je šel k vojakom, ko se je vojska pričela; nekateri pravijo, da je bil ubit pri navalu na Stoney Point, — drugi pa mislijo, da je utonil v orkanu pri predgorji Antonijevega Nosu. Meni ni znano, — vrnil se ni nikdar več." „Kje je Van-Bummel, učenik?" „Tudi on je šel v vojsko, postal je velik domobranski general in zdaj sedi v zboru." Poljski listi neso nič kaj zadovoljni z dele-^ii« iJsKim zborovanjem. Pritožujejo se, da je desnica v avstrijski delegaciji preveč pokazala, da ni zložna, in zato ni imponovala skupni vladi. Levičarji so pa baš s svojo spretnostjo dosegli marsi-kak vspeh. Oricijoani in staročeski listi odločno zanlkavajo vest, da bi odstopil »Tski namestnik baron Kraus. ,Politik" pravi, da sedaj tudi ni najmanjšega povoda njega odstopu. V četrtek pride v hrvatskem saboru na vrsto poročilo odsekovo o upravni reformi. Več hrvatskih mest se je že izreklo proti reformi, pa vendar je gotovo, da prodere vladna predloga z veliko večino v saboru, ker se vladni kimovci prav nič ne upajo ugovarjati banovim željam. % itanje države. Kakor „ Voltaire" poroča, se franeoskl ministri ne morejo sporazumeti o pomiloščenji političnih zločincev. Brisson, Allain Targe in večina mi-ni8terstva so za pomiloščenje Krapotkina, Lujize Mihe! in dveh Lvonskih anarhistov. Sarrieu, Goblet, Demole, Grevy in Freycinet pa mislijo, da bi pomiloščenje vseh politiških zločincev le utrdilo slogo mej republikanci, čemur pa drugi ugovarjajo. Govori se že, da bosta Brisson in Allain Targe dala ostavko. Po nekem drugem poročilu je pa minister-ski sovet jednoglasno izrekel se proti splošni amnestiji, privolil pa, da se pomiloste nekateri posamični politični zločinci. — Vlada je izjavila v zbornici, da hoče spoštovati konkordat, nadalje se je izrekla proti izpraznenju Tonkinga in Madagaskara, želi pa pomanjšati državni primanjkljaj z varčnostjo. Pomi-loščenja politiških zločincev in iztiranja prinčev vladna izjava nič ne omenja. Zaradi tega ta izjava ni zadovoljila radikalcev. Anglija misli povekšati vojsko. To je že dulgo bilo pričakovati, a vendar ni nikdo mislil, da ^ode vlada to objavila še pred volitvami. To kaže, da je res velika potreba, pomnožiti število vojakov. Vojna z Birmo, novo gibanje v Sudanu zahteva, da se tja odpošljejo vojaki, ali jih ni kje vzeti. Angleške čete v Egiptu neso dovolj močne, da bi mogle to deželo varovati pred Sudanci, ako se bodo ti dalje pomikali, nikar pa prodirati v Sudan. Polkov pa Anglija neina nobenih za Egipet na razpolaganje. Pa tudi dogodki na Balkanu Angleže opominjajo, da je njim treba povekšati vojsko. Kdo ve, če se bode dala srbsko-bolgarska vojna omejiti, če se ne uuame svetovna vojna, katere se bodo morali udeleževati tudi Angleži, ki so vsaj neposredno prouzročili sedanje nemire na Balkanu. Dopisi. Iz Vipave 14. novembra. [Izv. dop.] Socijalno naše obnebje katero je dovolj megleno, pričelo ga je jasniti. Popolnem nepotrebno društvo „Edinost" je pokopano. 1'okopal ga je pa pokopavanju društev v Vipavi že navajen mož italijanskega mišljenja. Zakaj da je to storil, ve on in vedo njegovi zavezniki najboljše. Sicer ni nikaka škoda, da je »Edinost" pokopal, saj to društvo ni uič dru-zega bilo, kakor nemškutarstvo pod slovensko tvrdko. Zdaj je okrepčanje našega najstarejšega narodnega društvo, naše „Čitalnice", katera za naš trg kot bralno in zabavno društvo popolnem zadostuje, toliko kakor zajamčeno. Upati je vsaj, da se na ljubo jedni sami osebi, — najnovejšemu in najsrboritej-šemu zavezniku grobokopa „Edinosti" na najmero-dajnejšem mestu, ne bode več prepuščala nadalj-nemu biranju. V naši narodni Čitalnici zastavljena je nam vsem narodno čutečim tržanom naša narodna čast! Zakaj jo torej vedoma ponižavati, namesto povišavati ? V ko. tfan t. m. je bila volitev trdi udov v rraš krajni šolski svet. Pri tej priti ki se je jasno pokazalo, kaj združena narodnu sila zmoue, in narj jej tudi kak posamičen odlično naroden mož — sam Bog vedi zakaj ? — momenta imo nasprotuje ter tujstvu v roke sega. Pri tej volitvi pal je namreč dozdajnji načelnik našega krajnega šolskega sveta kakor je ddlg in širok. Ne le, da ni več predstojnik ali načelnik našega krHJnega šolskega sveta; ampak niti v njem vet ni, izbacnen je. In tako je prav, živio! vskliknil je vsak pravo misleči Vipavec, ko je to novico čdl. Čemu neki je trema Italijana na čelu krajnemu svetu čisto slovenske šole? Dne 27. t. m. imeli bodemo pri nas volitve v občinski svet. Našega dozdanjega županafgosp. Karola Dolenca, kateri je kakor župan v teh malih letih, kar nam župani, za našo občino odločno več koristnega izvedel, kakor vsaj deset njegovih prednikov ; tega moža nam hočejo pri tej priliki iz županskega stola vreči. Kako zaslužen da je on za našo občino, ve pri nas sleharni človek, vedel je pa to tudi posebno dobro nnš bivši, obče spoštovani c. kr. okrajni glavar, gospod Anton Globočnik, kateri mu je ravno za občinske zasluge zlati križec na prsi pripel. In kdo je tisti, ki ga hoče sedaj zavreči in se sam na županijski naš stol vspeti? To zopet ni nihče drugi, kakor iz našega krajnega šolskega sveta izbacneni Italijan. Smešno je že videti, kako se z gospodom l1., kateremu Bog ve kaj vse v uba trobi, od vasi do vasi vozari ter agi tu je. Toda šjor Toni! Ne bo nič. Nikar ne mislite, da se Vam bode posrečilo naše domače volilce toliko oslepiti, da bi jasno vidnega ne videli, nevidno pa videli, ter se zato še potezali. Veliko prej, nego se Vam bode Vaša želja izpolnila, se Vam utegne dne 27. t. m. kaj jednacega pripetiti, kakor se Vam je pri volitvi v krajni šolski svet, to po pregovoru, „kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade". Naš trg ima čisto dovolj domačih, razumnih in vsega spoštovanja vrednih mož in ni nikakor potrebno, da bi nam tujec gospodaril. Še najmanj rja tak tujec, kateri le iz golega častihlepja po našem županskem stolu hrepeni. Pri nas in iz nas Bte si lepo premoženje nabrali, Bog Vam ga blagoslovi, I toda čez nas gospodarili pa ne bodete, zato skrbeli bodemo dne 27. t. m. že sami domačini. Iz Celja 14. novembra. [Izv. dop.] Celjski mestni potepuhi) potegnili sov soboto 14. t. m. na VVokaunovem trgu, ki je nekak vrt, čez pot žico. Ob 5. uri zvečer gre star gospod, Sey-\vald, posestnik Forsthofa blizu Celja, po tej poti, in ker v temi ne vidi žice, pade ter si zlomi nogo. Sprijenost Celjskih mestnib potepuhov naklonila je revežu velikanske bolečine, ter ga spravila morebiti celo ob nogo. V nobenem mestu menda ni relativno toliko potepuhov, kakor v Celji. Saj ni dolgo tega, ko so nekoga skoro v sredi mesta zvečer oropali. Celjski mestni sovet bi storil pač bolje, da proti potepuhom potrebne korake stori, nego da visoko politiko tira, ter opatu \Vretschku zaupnice daje. Ad vocem opat Wretschko. Ta gospod je postal je vsled svojega neumrljivega čina, da si je iz božjega groba „nemške" cerkve dal napraviti, ne bodi grdo povedano, stranišče jako slavna oseba, iir neka Celjska posebnost in imenitnoat, tako da celo tujci prišedši v Celje poizvedujejo, kje in kedaj da morejo tega genijalnega nemškega opata in ljubljenca nemških Celjanov videti. Tako je opat vender dosegel, da se sila mnogo o njem govori, in da bode njegovo slavno ime in spomin na njegovo delo živel še, ko bodo že njegove kosti davno počivale v grubu. Stekel si je slavno ime! Hudomušni ljudje pravijo, da bo mestni sovet ki je zadnjič opatu jednoglasno svoje zaupanje vo-tival, imenoval ga sedaj, ko je postal tako slaven, častnim meščanom. Vederemo! — Na podlagi §. 19 tisk. postave sprejme naj slav. uredništvo „Slov. Naroda" k dopisu Izpod Krima 20. oktobra 1885 št. 241 sledeči Popravek. Naš gospod župnik so prejšnjega organista gosp. Govekarja odstavili, ker ta gospod kot učitelj ni časa imel, tudi posel organista opravljati. Vsak župnik ima pravico, cerkvene služabnike odstavljati in druge nameščati, ne da bi moral v prvi vrsti na učitelja ozir jemati. Zdanji organist in cerkovnik ume prav dobro orglati, kar tudi kaže njegovo spričevalo in zadovoljuost cele fare. Ni res, da je za novega cerkovnika in organista posebna bira napovedana, marveč ostane pri navadni. Tudi gosp. Govekar ni zastonj opravljal službe organista. Gospod župnik ne potrebuje nobene posebne pšenice, tudi lesa za kozolec ne, ker ga ima v farovških borštih zadosti. Črnih bukev pri nas ni, in vrednim ključarjem še ni nobeden ključev odvzel. Pri nas voli vsakdo po svojem prepričanji, povedali bi pa lahko in dokazali, kako se nekateri v dolgih hlačah pri volitvah obnašajo. Ni res, da bi bilo pevkam kedaj prepovedano pet hoditi — zakaj nekatere neso hotele peti, zdaj pa zopet pojejo, naj povedo same. Od strašne osvete pri nas ni nič znanega, ravno tako kakor od polžev, polževih lupin in kur-nikov ne. Vse to obstoji le v možganih nesramnega dopisuna „Slov. Naroda41, kateri je ravno ključar brez ključa, pa bi bil sposoben, da se dene pod ključ. Mežnija, katera župnijo prav malo stane in, je bila neobhodno potrebna, zdaj nema namena, da se v nji štacuna odpre, ako I o to kedaj potreba, ne bodemo vprašali dopisuna nSlov. Naroda" za njegovo dovoljenje. Ni res, da bi bil G. kimovca kakšen škandal na farovškein dvoru. Neki hlapec je bil pijan, potem odpuščen, in ne gospodar hlapca, marveč hlapec je prosil gospodarja, da bi še mogel ostati v službi. Ker je bakrovo krivalo zvonika če dalje sla-beje postajalo, moglo se je vse popraviti in pobarvati. Delala se je nova zakristija in nad njo ora- Itipa je mineval pogum, ko je čul o teh neznanih premembah v svojej domovini in mej svojimi prijatelj', ter videl, da je tako sam na sveti. Vrhu tega ga je zmešal vsak odgovor, ker mu je govo-voril 0 tako velikih dobah in o takih dogodkih, da jih ni mogel umeti: vojska — zbor — Stoney-Point; ni se upal vprašati še o drugih prijateljih, temveč obupno vzklikne: „Torej noben ne pozna Ripa Van-Winkla?" bO, Ripa Van-VVinkla!" veli jih nekaj, „o, se ve da! ta-le je Rip Van-Winkle, ta-le, ki se na drevo naslanja." Rip pogleda tja ter ugleda pravo sliko samega sebe, kakeršen je bil takrat odšel v gore, gotovo isto tako leno in očevidno, isto tako raztrgano. Revež je bil zdaj popolnem zmešan. Dvo-jil je sam o svojem bitji, je li on sam ali kdo drugi. V tej zmešnjavi vpraša ga mož s privihanim klobukom, kdo je in kako se zove? „Bog sam ve!" vsklikne Rip skoro brez pameti. „Jaz nesem jaz sam — jaz sem kdo drugi — ta-le sem jaz — ne — to je nekdo diugi, ki je obul mojo obiital. — Sinoči sem bil še jaz, a zaspal sem na gori in zamenjali so mojo puško, in vse se je izpremenilo, jaz sam sem se izpremenil, ne morem vam povedati, kako se zovem in kdo sem!" Okolo stoječi prično zdaj gledati drug dru-zega, prikimavati si in s prstom kazati na čelo. Začeli so tudi šepetati, da je treba polastiti se puške, ter čuvati starca, da ne napravi nesreče. Ko se je to komaj omenilo, odide samosvestni gospod s privihanim klobukom precej urno. Ta usodni hip prerije se skozi trumo čvrsta, brdka ženska ter pogleda sivobradatega moža. Na rokah je nosila dete polnih lic; preplašeno od podobe starčeve, prične jokati. „Tiho, Rip!" pravi ona, „tiho, neumnež mali; stari mož ti ne stori nič zalega." Ime deteta, obraz matere, njen glas, vse to vzbudi v njegovej pameti celo vrsto spominov. „Kako Vam je ime, ljuba žena?" vpraša jo. „Judita Gardenier." „In ime Vašega očeta?" „Oh, revež! ime mu je bilo Rip Van-Winkle. Dvajset let je že tega, kar je odšel z doma s svojo puško, in od tedaj se nikdar ni čulo o njem. Pes njegov vrnil se je brez njega; a nikdo ne more povedati, se je H ustrelil, ali so ga Indijanci vlekli s sabo. Jaz sem bila takrat še majhna deklica." Rip je imel samo nekaj še vprašati, a to je storil z jecljajočim glasom: „Kje je Vaša mati?" „0h, ni še dolgo, kar jo umrla; počila jej je žila vsled jeze nad nekovim novoangleškim pohiše-valcein." Ta novica bila je vsaj kaplja tolažbe. Mož poštenjak ni se mogel več vzdržati. Pritisne si v naročje svojo hčer in njeno dete. „Jaz sem tvoj oče!' vzklikne; „nekdaj mladi Rip Van-Winkle, zdaj stari Rip VanVVmkle! Ali nikdo več ne pozna ubozega Ripa Van-Winkla?" Vsi so stali osupeli, dokler neka starka, opo-tekaje se stopivši iz množice, roko povzdigne nad oči in izpod nje gledajoč mu v obraz, krikne: „Re-snično res! to je Rip Van-Winkle — to je on sam! Dobrodošel zopet doma, stari sosed! No, kje pa ste bili prav za prav teh dolzih dvajset let? Rip je kmalu povedal svojo povest, kajti teh dvajset let mu ni bilo več nego jedna noč. Sosedje so zijali vanj poslušajoč ga. Nekatere je bilo videti, kako so nasinihavali drug drugemu ter jezike vtikali v čeljusti, in samosvestni mož s previhanim klobukom, kateri se je bil vrnil na bojišče, ko se je polegel nemir, znižal je ustna kota ter zmajeval z glavo, — in na to je nastalo v družbi občno zma-jevauje. (Daljo prih.) torium, potem mežnija. Nesramna laž je, da je kdo k tem zgradbam kaj plačati moral — nesramna laž tudi, da je sv. Janez v gozdu na plan postavljen in da naš gospod župnik tu jemlje lesa po potrebi za svoje koristi in nesramna laž je, da bi prejšnji naš gospod župnik prihranili 1600 gld. za nove orgije Vse zgradbe in popravila in mnoge druge neobhodne poprave pod zdajnim našim ča3titim gospodom župnikom so se izvršile « omenjenimi 1600 gld., katere so resnično prihranili za mn«*g pa blagovoljno dovolilo porabiti v napravo novega križavega pota v farni cerkvi. Kar je farna cerkev potrebovala lesa iz gozda svoje poddružnice sv. Janeza, to je za 5 do 6 gld., plačala ga je kakor vsaki drugi kupec. Konečno omenimo, da je v dopisu „izpod Krima" št. 241 Slovenskega Naroda, ime dopisuna ravno tako zlagano, kakor vse drugo. Sapienti sat. Dr. K aro 1 A h a z h i /. h pooblaSoettoc £. topnika P« Dolenca in taninov. Predstoječi popravek bi bili prav lahko zavrnili, ker ne ugaja pogojem §. 19. tisk. zakon n in ker smo si v svesti, da bi bili s svojim mnenjem prodrli tudi pred sodnijo. A dali smo mu prostora, ker se s tem ognemo nepotrebnim potoni, ker dokažemo, kako nekateri gospodje zlorabijo §. 19 in ker nam je ob jednem prilika, dostaviti svoje opombe, po katerih je očividno, da nesmo pisali nič neosnovanega. - Najprej nam je konstatovati, da „farani" pri tem nemaj o nobene besede. Ako jih jo pa g. župnik Dolenec pooblastil, izkazati bi se morali vsi farani s pooblastili, česar pa neso storili. V bodoče naj se to vzame „ad notam" — Kar se tiče g. organista Govekarja, priznava g. župnik sam, da ga je odstavil, da pa pravih niigibov povedal ne bode, umeje se samo po sebi. V tem smo mi še vedno nasprotnega mnenja. Neumesten je stavek o pravicah župnikovih, ker jih nikdar zanikali nesmo, smešna pa opazka, da zdanji cerkovnik dobro orglati zna, ko ni orgel, ampak mora le na hshar-moniko „čmrlje dražiti". Kar se govori o našem dopisniku, jasno kaže, kakšna taktika se je udomačila zadnji čas na Igu-Ne da bi dopisnika poznal, drzne se gosp. župnik Dolenc trditi, da bi bil naš dopisnik sposoben, »da se d e u e p o d k 1 j u č". P oz i v 1 j a m o V as j a v no, g. župnik, da to svojo trditev dokažete, sicer jo z m a t r a m o z a nesramno «»l»r<-lto-vaii.je. In obrekovanje, g. Dolenc, je greh ter kažnjivo po našem kazenskem zakonu. Škandal na farovškem dvoru dokažemo, če treba s pričami, isto tako, da se v sv. Janeza gozdu neso sekale zgolj debele hoje, ampak" tudi male in celo vejevje. Jemali so jih farovški posli. Radi verujemo, da g. župnik lesa ni jemal v svoje koristi, a v bodoče naj svoje ljudi bolj nadzoruje, ker je na vse zadnje vender le on zanje odgovoren. Da je prejšnji g. župnik prihranil 1600 gld., ni nesramna laž, ampak polna resnica. 1g00 gld. izročil Vam je g. prednik za cerkvene potrebe. Mej potrebami bile so gotovo tudi orgle, kajti orgle neso za nobeno rabo več. A za orgle se nihče ni zmenil, za druge potrebe pa ste po Svojem lastnem računu v par letih potrošili nad 5300 gld Lepa vsota v sedanjih slabih časih ! Da ne bodemo preobširni, na kratko samo še to: Kar se tiče „osvete", polžev, polževih lupin in kurnikov, so to deloma osobni nazori, deloma pa britka resnica in dokazati moremo, da so se besede „meine Rache ist furehtbar" res govorile. Sploh bi dokazali še marsikaj, ko bi se nam potrebno zdelo, ali pa, ko bi stali pred porotniki. Tako pa: basta! Sapienti sat! Uredništvo. Občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic". Preteklo nedeljo popoludne ob 3. uri sešli so se v preddvorani Čitalnice Ljubljanske zastopniki 8 posojilnic. Zastopali so: Posojilnico v Šoštanji g. Ivan Vošnjak; Vrhniško gg. Lenarčič in Gruden; Konjiško g. Š e p e c; Mariborsko g. Simon; Žalsko g. H a v z e n b i h 1 e r, Celjsko g. Vošnjak, posojilnico v Podbrezjah g-.f Parvlin, posojilnico okolice Ljubljanske gg. J. Knez, A- Knez, Alojzij Jenko, dr. Vošnjak, I. K n e z in J. G o g o 1 a. Načelnik g. M. Vošnjak pozdravi navzočne ter pripoveduje, koliko nasprotstev je imela „Zveza" in da se je moralo dolgo čakati, predno so se pravila potrdila. Potem poroča o stanji posojilnic, katerih so je 1. 1884 na novo osnovalo 5 (Konjice, Makole, Pišece, Slatina, Koper), 1. 1885 pa v Krškem, Podbrezjah, Črnomlji. Vrhu sta še dve Že registrovani, ki pa še ne poslujeta. Stanje „Zveze" objavljeno je bilo v Zadruge" 5. štev. Kar se tiče posojilnic, mora se priznavati, da jim še vedno gotovine primanjkuje. Le Mariborska in Celjska imata vedno dovolj denarja. Mariborska je podpornica mnogim manjšim posojilnicam, za kar se jej izreče zahvala. Celjska posojilnica dala je že 26 000 gld. drugim posojilnicam po 5Va°/o na posodo. Mestni zbor Ljubljanski dal je pos. Celjski 10.000 gld. kot hranilno j ulogo, društvo ,,Narodni dom1- pa 2000 gld. Obema i izreka se jednoglasna zahvala, s prošnjo, da še na-i dalje pomagata našim denarnim zavodom. Račun „Zvezeli, objavljen v „Zadrugi" se brez I debate odobri ter na predlog g. A. Kneza g. naČel-J niku M. Vošnjaku in tajniku M. Veršecu iz-i reče zahvala za izvrstno delovanje. Gospod načelnik omenja potem dopisa dežel-j nega cdbora kranjskega za vodilo o ustanavljanji ! posojilnic, naznanja, da so priprave za posojilnici v j Slov. Plajberku in v Bekštajnu že gotove in da se ! snuje nova posojilnica v Krku, za katero se posebno i zanima podanec dr. Vitezie" ter sproži potem debato i o društvenem glasilu. Po daljšem razgovoru, pri katerem so se oglašali gg. dr. Vošnjak, Simon, Veršec in Knez, obvelja ; naposled dr. Vošnjaka predlog, da bode „Zadruga" j odslej izhajala vsak 2. mesec. Pri točki o premembi pravil, predlagal je načelnik M. Vošnjak, da naj bi se, ker on kot poslanec sedaj mnogo časa biva na Dunaj i, torej ne more vse svoje skrbi posvečevati „Zvezi", kdo drugi izbral načelnikom, sedež pa prestavil v Ljubljano ali pa v Maribor. G. Lenarčič pa opomni, da bi bilo obžalovati, ko bi g. M. Vošnjak ne bil več načelnik, naj toraj blagovoljno še prevzame vodstvo. Ta predlog vsprejme se z živahnim odobravanjem, pravila ostanejo neizpremenjena, sedež ,,Zveze" pa v Celji. Pri volitvi načelnika in odbornikov, nasvetuje g. Lenarčič, da se načelnikom zopet voli g. M. Vošnjak. Vsprejeto z jednoglasiiimi dobroklici. Odborniki se izvolijo gg.: ivao Ha v z e n b i h 1 e r v Žalci, dr. Josip Semec v Celji. I\ Simon v Mariboru, župnik l.endovšek v Makolah, dr. J. Vošnjak in A. K no* v Ljubljani, Lenarčič na Vrhniki. Potem sklenilo se, je, da „Zadrugau preide odslej „Zvezi" v last in vsprejel «e je tudi g. Simona predlog, naj posojilnice gledajo na to, da se pomnože deleži in reservni fondi, ker bi bilo želeti, da bi deleži znašali vsaj 10 °/0 razposojenih vsot. Naposled sklenila se je resolucija zastran avatro-ogerske banke, katera naj bi posojilnicam na lastne nienjice dajala posojila. Domače stvari. -- (II a v u a t e 1 j e m p o d gimnazije v K r a-n j i) imenovan je g. Fran VV i e s t h a 1 e r, profesor na gimnaziji > Ljubljani. — (Iz Metlike) se nam poroča, da je ondu imenik volilcev že na ogled razprostrt, a k (»ravno dolenjska volitev še ni oficijalno razpisana. Gosp. okrajni glavar Jagrič čutil je menda zasobno posebno nujnost. Dalje čujemo, da se bode po starem volilo, to je, da bodo mej drugim mnogokrat imenovane vasi pri Metliki zopet z mestom volile. Ta „j ustame n t" kaže, da se v gotovih krogih trdovratnost zmatra za največo čednost in politiško modrost. Zares, škoda za čas in denar, škoda pa tudi, da ni prišlo do verifikacije, ker bi dolenjska volitev potem vsaj v tej zadevi bila „res judicata". — (Slovensko gledališče.) Jutri sredo 18. t. m. v predvečer imendana presvetle cesarice Elizabete bo v krasno razsvitljenem gledališči slovenska dramatična predstava. Igrali se boste igri: „Moja zvezda" (prvikrat) in „V spanji." — (Z Bleda) se nam piše: 15. dne t. m. ustanovila se je poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Bled. Osnovalni shod, ki je bil prav dobro obiskan in v katerem so bile vse srenje zastopane po svojih najboljših možeh, izvolil je za predsednika gospoda dekana Josipa Razboršeka, podpredsednik je g. Štef. Gnjezda, župnik na Boh. Beli, denarničar g. Iv. T roj ar in tajnik g. Žarko-ljub Šraj. Za namestnika zadnjih dveh pa je na občno zahtevanje postavljen g. Janko Žiro v ni k, nadučitelj v Gorjah, čegar delovanje na narodnogospodarskem polji je sploh znano. Navdušenost velika. Vspeh gotov. — (Volitve) za Tržaški mestni zbor, oziroma deželni zbor odložene so za nedoločen čas, ker mesto neče vsprejeti v imenik volilcev onih 380 „eonsorti", katerim je sodišče na Dunaji priznalo volilno pravico. ('„Dolenjskih Novic") izšla je 22. št. Vsebina: Družba sv. Cirila in Metoda. -- Slabe okrajne ceste v novomeški okolici. — Kako se spremeni premokra zemlja v rodovitno? — Vinoreja na Dolenjskem in nevarnost po titni uši. — O kletarstvu. — Kaj je novega. Gospodarske stvari. — Domače vesti. — Razne vesti. - Smešnice itd. — (Šišenska čitalnica) je s sporedom besede na Martinovo nedeljo privabila toliko občinstva, da so bili prostori v Koslerjevi zimski pivarni mnogo pretesni; in vzvrševanje sporeda ni le zadostilo društvenikom in Ljubljanskim gostom, marveč pričalo je n vztrajnem veselem napredku narodnega društva. Prvi del zabave „beseda" trajala je od Va8. do Val2. ure, a drugi „ples" do Va4. v jutro, dohodki ustopnine in tombole zadostovali bodo, hvala došlim, za veselične stroške, in preostalo bo nekaj celo za krepilo oslabljeni društveni blagajnici. — Ako velja glasno odobravanje, plosk in smeh kot merilo za sodbo o posamičnih točkah, potem gre venec večera pesni „Jesenska" od Memlelsohna za ženske glase s spremljevalnem na glasovirji, mešanemu zboru „Bledi mesec" od F. S. Vilharja, in veseli igri »Zamujeni vlak" od A. Keržiča. Trinajst res zalih Šiščank obkolilo je glasovir in svojega pe-vovodjo g. A. Sohor-ja, ter so umetno in lepo pesen „Jesensko" dvakrat tako lepo zapele, da so tudi uavzočni strogi kritiki se zjedinili v splošni naj-živejši pohvali pevk in mojstrov, katera hvala se je v jednaki meri ponovila pri mešanem zboru „Bledi mesec". - Veselo igra „Zamujeni vlak" v 5. dejanjih, ki so vsa skupaj le dobre pol ure trajala, bila je konfekt Martinove besede. Igio pisalo je * pero moža, ki je srečen lastnik nravnega dobrodej-nega humora. Predstavljala se je igra gladko in dobro. G Gutnik je bogatega, bahaškega Petra z Loškim jargonom tako dovršno igral, da mu je donelo živo odobravanje. Z jednakim vspehoni predstavljal je gosp. Pelan občinskega slugo „Martina", gosp. Bonač župana v Leševji, in tudi vsi drugi pripomogli so k pohvaljenemu zvršetku igre. Jako lepa točka programa bil je Rode-jev VII. violiu-koncert in „Euriante"-ouvertura, pri kojih je gosp. j Sohor se skazal umetnika tudi na goslih, g. Pribil i pa odličnega igralca na glasovirji. Obema izrazilo je občinstvo priznanje in glasno pohvalo. „Slava j Slovencem" od A. Forsterja in „Pobratimija" od F. S. Vilharja, peli sta se od ne ravno številnega možkega zbora pravilno in zato tudi pohvalno. — ! Odlomek dra. Vošnjakovega spisa n „Mističnih pri- I kaznih" bral je g. Fr. Dren i k in sklenil, z ozirom na »Martinovo" nedeljo, z mnenjem, da pravi ro- i titelj, ki duhove kliče in budi, je — vino.bilo in še ostalo. — Udeležba pri tomboli bila je jako živahna. Dobitki: 4 ambe, 4 terne, 4 quaterne, 4 čin-kvine in 2 tombole so se komaj oddali vsem lastnikom, že se je vrtila plesaželjna mladina, iu ne-utrudljivi godec k plesu videl je pred seboj neutrud-ljivejših plesalcev polno dvorano — do jutra. — („Zatirano nemštvo" na Kranjskem.) Prav veseli nas to, da naši Nemci postajajo tako odkritosrčni! Morebiti ustreženie tudi naši ve-leslavni vladi, ako jo seznanimo z zaupnico, katero jej naši „zatirani" Nemci pošiljajo iz — Bcroliua. Nahaja se namreč v „National-Zeitungi" ta-le izviren dopis iz Ljubljane: „Od početka novega šolskega leta so kranjski Nemci polni dobrih nadoj; uvidevajo, da ravno v sedanjih razmerah nemštvu cvete bodočnost. V naš nemški otročji vrt se je priglasilo 117 (1) otrok. Napraviti moram j novega. V nemško šulfcrajusko šolo se je priglasilo 8o učencev. Za prvo leto jo to dober začetek. Mesto je moralo založiti jedno nemško šolo za dečke in jedno za deklice. S tem uničen je kvaronosni (aha!) utrakvizeni in ni neopravičena trditev, da je s čisto : nemškimi šolami storjen konec Slovunstvu na Kranj- litem. Kakor v Ljubljani bodo se drugo leto tudi drugod uravnale šole. Tako pojde to dalje — morda z velikimi žrtvami, a Nemcev to ne plaši. Polovičarstvo gine, a na njega mesto DttOpU zavest nemško-narodna. Proti temu ne pomaga nobeno upiranje. Jeden član „Šulferajnov" je bil pokorjen z 20 gld. globe, ker je v svojem govoru rekel, da bode čez čas Slovane s cesarjem zvezala nemška trobojnica; drugim se hoče do živega priti, ker so peli „Die VVacht am Rhein", katera pesem je tukaj prepovedana po mnenji policijskega uradnika, ki jih je bil zasačil; a še druge čaka kazen za prestopek javnega reda, ker so v zaprti sobi jedne kavarne sežgali slovenske novine. Vlada nema nobenega dobitka od tega. da kontiskuje liste za cele vozove in da v novejšem času svojo pozornost obrača celo koledarjem.". — Nemcem se sedaj jako dobro godi na Kranjskem, njih zdravje je krepko, kakor kaže ta dopis. Ni čuda! Oni ne sejejo, pa vender žanjejo; oni niti ne marajo od mesta nemških šol, a vender je mesto prisiljeno od vlade, da more plačevati prazno nemško šolo. Da se bode jednaka germanizacija raztegnila tudi na kmete, prav pravi dopis. Tistih šeststo goldinarjev ima tale pomen in namen. Nemške šole, nemške nagrade so pripravljene, le ni jih slučajno, ki bi tako pogoltni bili, da bi jih marali. A časi se spreminjajo. Mameluki pa naj le naprej prikimujejo ! — (Včerajšnji sv. Elizabete somenj) se ni kai dobro obnesel. Živine prignalo se je nad 1000 glav in sicer: 298 konj, 340 volov, 325 krav, in 44 telet. Goveje živine se je veliko prodalo v Trst, pa tudi Ljubljanski mesarji so precej lepih volov nakupili. Prašičev so okoli 150 na somenj pripeljali; 54 prodalo se jih je na Tirolsko, druge kupili so domači klavci. Cena prašičem bila je 16—18 novcev stari funt. — (Za Kranjce, Korošce in Tirolce,) katere so unesrečile letošnje povodnji, priredi društvo „Kosmoš" na Dunaj i dobrotni večer z zanimivim programom. Določen je za to 19. november t. 1. ter se bode svečanost vršila v Sofijini dvorani na Dunaji. — (Za stenografe.) Za prihodnje zborovanje deželnega zbora kranjskega vsprejel bi se dobro izurjen slovensk stenograf. Natančneje o tej stvari se izve pri pomočni pisarni deželnega odbore. — (Iz Kamnika pri Prese rji) se nam piše, da je ondotna vas, katera je pred nekaj leti skoraj do tal pogorela, dne 13. t. m. zopet obiskal ogenj. 4 letni deček, igravši se z žveplenicami, za-žgal je pod streho svojega očeta kup slame, katera je — seveda — takoj začela s plamenom goreti, mej tem je pa paglavec — tebi nič, meni nič, odnesel pete. Pogorelec, kateri ni bil zavarovan, ima 300 gld škode. Vrli Preserski gasilci, pod vodstvom nadučitelja g. J. Marna, kateri je z velikim trudom io požrtovalnostjo še le pred dobrim tednom dnij gasilno društvo v življenje sklical, gre največ zahvale, da se je ogenj omejil. S tem činom so pa menda tudi vsem nasprotnikom, katerih se ni manjkalo, zlasti pa svojeglavnim Podpečanom, katerim bo brizgalno banke „Slavije" rija snedla in se je branijo temu društvu izročiti, najbolje jezike zavezali. Živeli vrli gasilci in njih načelnik gosp. Marn! Tudi gasilno društvo iz Borovnice je bilo takoj na nogah; mej potjo pa je zvedelo, da je ogenj omejen in da ni več nevarnosti ter se je vrnilo domov. — (Razpisana) je služba tretjega učitelja na trorazrednici v Ratečah pri Zidanem mostu. Plača 400 gld. Prošnje do 9. decembra t. I. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 17. novembra. S cesarskim patentom sklicujejo se deželni zbori v 25. dan novembra. Policijski predsednik Krticzka umrl. Dunaj 17. novembra. Avstrijska delegacija rešila je, ko je minister Kallav dal pojasnila o kolonizaciji in ljudskem šolstvu v Bosni in obljubil podpore izvrstnemu frančiškanskemu redu — izredno potrebščino za vojsko v okupacijskem ozemlji in konečni račun za 1883. KoneČno je poročevalec Matuš konstatoval, da so ukrepi obeh delegacij popolnem soglasni. Sofija 17. novembra. Brzojavka vna-njega ministra na Porto pravi: Sovražniki, ki v vazalskih odnosajih Bolgarske iščejo svoje koristi, prodrli so skoro do vrat Sofije. Knez šel je sovražniku nasproti in meni naročil, da prosim odgovora na brzojavke odposlane sul- tanu in velikemu vezirju, ker po Berolinski pogodbi bolgarska vlada nikakor ne sme neposredno s sovražnikom pogajati se. Sofija 16. novembra. Agence Havas: Današnji dan bode jako vroč, morebiti odločilen. Bolgarske čete pri Dragomanu, katerih ni več nego 2000 mož, morale so včeraj vzdržati naskok mnogo večje sovražne sile. Branile so se do noči. Baš sedaj se je zvedelo, da so Srbi obšli naše levo krilo in da je vsled tega položaj Bolgarov zelo kritičen. Upa se, da se bodo podkrepljenja pravočasno tjakaj odposlala. Knez odšel je v Slivnico. Nadejati se je, da se bota Breznik in Pernik hudo branila. Današnji boj bodo 40—50 kilometrov od Sofije. Iz Rumelije dojde v jedni uri 4000 mož. Sofija 16. novembra. Po hudem boji prodrli so Srbi mimo Trna čez Rapco in stoje sedaj na progi Trn-Breznik. Na drugi strani so naši po pogumni obrambi ostavili Dragoman. Bolgari koncentrujejo se v Slivnici, katero bodo Srbi danes napali. Srbi prodirajo v veliki množini. Bitko, ki se danes pričakuje, odloČila bode osodo Sofije. Od meje pri Vidinu se čuje, da se je Bolgarom posrečilo, da so z jednim vo-jem udrli na srbsko ozemlje v okraj zajčarski. Carigrad 17. novembra. Včeraj peta konferenčna seja. Po dobljenih utisih prišla je razprava v povoljni tir in upati je spravljivega konca. Prihodnja seja v četrtek. Celje 17. novembra. Opat kolibo iz bo/jega groba, na Nikolajevem bregu postavljeno, odstranil. „Sokoli" vabijo se v torek 17. t. m. zvečer od 8. do 9. ure v čitalniški stekleni salon na skupni razgovor o zadevi osobnega udeleževanja društvenikov pri društvu „rudečega križa". ODB0R_ [Za prebolele.] Po prestanih nalezljivih in kožnih boleznih drže naviidno otroke po pet do šest tednov v sobi. Tu je potrebna poraba pristnega Bittnerjevega konifernega sprita, ker ta v nekej meri nadomešča sveži zrak, čisti zrak in prinaša v sobo tvorni kislec. Kje se dobiva, naznanjeno je v denašnjem inseratnem oddelu. ,537) Zahvala. Prebagorodni gospod državni poslanec Adolf O b reza razdelil je tukaj 10. t. m. 1000 gld , katere je izposloval za posestnike po nevihti 29. avgusta t. 1. poškodovane. Podpisanega županstva sveta dolžnost jo, zahvaliti so iskreno preblagorodnemu gospodu v imenu županstva in dotičnih obdarjencev. Bog mu plačaj stotero! Župunt)tyo Šent Vid, dne 12. novembra 1H85. A. U rši č, župan. Meteorologično poročilo. 3 <>» 01». LS& Te-, jj I zovanja™0^1 mirata Ve- peratura I tro vi { Mo-Nobo kri na v > 7. zjutraj 736-74 mm. o 2. pop. 73927mm. «o |9. zvečer 4'S" C |sl. svz. 4 6" C rs" c 742 L'J mm Srednja temperatura 3-7u, za 01° nad nonnalom z. svz. B, SVZ. ohl. Dol. obl. 000 mm. ZD-uLZ^aoslESc borza dnć 17. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........81 gld. 30 kr. Srebrna renta..........81 „ 80 „ Zlata renta...........108 „ 45 „ f>°/u marčna renta.........99 „ 25 „ Akcije narodne banke....... 858 „ — „ Kreditne akcije.........2r0 „ 25 „ London............125 „ 85 „ Srebro........... — „ — „ Napol............10 „ - C. kr. cekini.......... 5 „ 97 ,. Nemške marke.........61 , 80 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega nepozabljivega soproga, oziroma očeta in sina, gospoda FRANA KOVAČIČ-a, c. kr. substitujočega davkarskega nadzornika v Sevnici, kakor tudi za mnogobrojno udeležitev mrtvaškega sprevoda tor za poklonjene krasno vence, izrekamo tem potom najiakrenejšo zahvalo. (683) Žalujoča udova, sin in stariši. Tužnim srcem oznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je iskreno ljubljeni soprog, oče, oziroma brat, gospod VEKOSLAV KOBLAR, župan in zemljiseni posestnik, danes v dan 15. novembra v jutro ob 4 uri, v 64. letu svoje starosti, izdihnil svojo dušo. Truplo predrazega pokojnika bode jutri, dnć 16. t. m. popoludne, ub 2. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu prepeljane* na južni kolodvor iu od todi v Litijo ter ondi pokopano v torek, dne 17. t ni., ob 9. uri dopoludne na občinskem pokopališki. Zadušue sv. maše služile se bodo v mnozib cerkv ah. Litija, v dan 15. novembra 1885. Marija Koblar, soproga. Marija. Jenko, r sestra. Alojz* J a Koblar, hči. Koblar, (684) (680—2) Vsega zdravilstva DRi V. GREG0R1Č, Zdravnik ženskih in otroštin bolezni. Ordinira od 2.—1. ure. Dunajske ulice št. 3, I. nadstropje. Kri čistilne togljice so bo vselej sijajno osvedočilo pri zabasnnjl <-lo< ► ► 4 reškega telena, ulavbolu, navalu krvi, b> a ol rnneiiili udih, sknieueni le.'udcl, po- w S manjkanju Mlt&Nti du i« kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne raz- w pošilja. — Prodaja (650—3) F i „LEKARNA TRNKOCZT' ► * iPV- zraven rotovia v i lubJIanl. r 1 Hi Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ p Tekoče zlato in srebro za zlačenje in zboljšanje okvirjev; lesenih, kovinskih, porcelanastih in steklenih stvarij; za posrebren je kovinskih stvarij. Vsakdo jako lahko 8 tem pozlati ali posrebri vsako stvar. Cena Bleklenici 1 gld. Proti gotovemu plačilu (tudi v pismenih /.mtmkah) ali proti povzetju se dobiva pri L. Feith-u ml. v Brnn (Moravsko). (681—2) .-.■---■-■■■-■-»-■-v-ssv. CHAMPAGN S9 AYALA L Ca (■lavna zaloga, v Izubijani pri g. PETEK EASSNIK-u. Varstvena znamka. 6 ifther'8i C0IFEM-SPRTE ne smel bi manjkati v nobenej bolniške) in otroejej sobi: on je desin-fekcijako sredstvo veličastnega pristnega duha po gozdu in prinaša v Bobo ozoni-zovan kislec in je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v sobah otročnic in pri epidemijah. — Ker ima Bittnerjev co-niferni sprit v sebi kot zdravilno znano balzamično-amolnate in eterično-oljnato snovi, priporoča Be pri plučnih in vratnih Hi boleznih, kakor tudi pri boleznih živino £SJ »i-tenio. BUtner-Jev comferni .prit se Sggjgal Jul. Bittner-ji, lekarji v Iieiclicnau, Sp. Av in v spodaj navedenej zalogi. Cena steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani raaspršilni aparat 1 gld. 80 kr. (535—2) Zaloga za Kranjsko pri TJ. pl. Trnkoczy-jl, lekarji. Phicton camn z varstveno znamko I Pa-rilo LOM Odi MU tentovani razpršllni aparat ima ulito firmo: „Bittner, Reiohenau, N.-Oe." izMatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z ni k ar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'