Oldest Slovene My in Ohio Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUA|LITy NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK IzA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^ — LETO XIX BODOČEGA SEDNIKA S ESOM CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (S^DA) OCTOBER 7, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 237 ^otek. ameriške predsedniške Volilne borbe Dva minnesotska demokrata sta se umaknila iz volilne tekme in Farley prerokuje zmago za Roosevelta in farmersko-delavske kandidate v Minnesoti. ® v nižji zbornici bo ST. PAUL, Minn. — Patrick*-- visela na niti, do- J- Delaney, demokratski kandi- PREMIRJE V MEDITE- v senatu še na- zveznega senatorja in RANU J demokrati v veliki I A RIM. - Iz poučenih krogov I »kandidat za governerja sta kon- .pohaja vest, da so bili storjeni cem preteklega tedna prepustila; diplomatski koraki, da se - 2elja ti-^ ; *1 zele, da bi zvezni zavore na-1 Vu in njegovemu ' iij T najbrž izpolnila, ". Novembra zmaga led ^^iidon. V senatu ^%no ohranili veliko ki imajo zdaj ^Gdežev, poleg tega ^olilni tehtnici letos njihovih se-Qh^^fi- bodo najbrž ve-iUdi Drugačna slika i Ce y. kongresni zbor-1 L izmed pred- j.lJ^'^^idatov zmagal z a kakor je Roose-i 2j ' nedvomno po-dovolj kongres- volilno polje svojim farmarsko- p^ide do premirja in izgladitve delavskim tekmecem Ernestu ^asprotstev v Mediteranu (Sre-Lundeenu in Elmerju A. Benso-, ^ozemsko morje) med Veliko nu ter se prostovoljno umakni- Britanijo in Italijo. K pogajala iz letošnje volilne borbe. Ta ,njem se bo skušalo pritegniti tu-poteza je navdala demokratske- prancijo ga načelnika Farleyja z velikim j _ optimizmom in prerokaval je >10 ^tov, da bi si zagoto- mj" °^tal pod demo-v spodnji Vo ° ^.^Sube sto sedelo temu še kon- . ""^P^blikanska ali ^ konsr,-k.k ^° odločevala, leto razvil si-^ katerih S. -h ^t( ^^oku" mnogo ^ zbor- gj političnih opa-ijbfj ®^ina v tem, da le-1%^ ^0 prišlo do ta-demokrati niti Se računajo nanj. Pote^ ^°žno8t postavi v 'i|l|^'®^ajo demokrati z hodo boljše-izgler^ 2bn^. (lelovno večino ^^cah. 50c„. pa so izgledi slabši. V naj. jova bo a^ka v nižji večino, ki pa "tani. f ^a lasu in ne bo zidati. opniki so bili vseh bilo na primer L / glasovali za :o dočim v ^^^^Grvativnih de je da bodo zdaj Roosevelt in far-marsko - delavski kandidati v Minnesoti sigurno odnesli zmago dne 3. novembra. "To pomeni", je dejal Farley, "da bodo minnesotski demokrati in far-marsko - delavski elementi zdaj lahko složno delovali za Roosevelta in farmarsko - delavska kandidata za senatorja in governerja. To bo vsem trem prineslo zmago." Delaney in Curtis sta podala njuni odločitvi po daljši konferenci z voditelji demokratske stranke v St. Paulu. Delaneyje-va izjava se glasi: "Ker želim storiti vse, kar je v mojih močeh, da se zagotovi ponovno izvolitev predsednika Roosevelta in ker smatram, da bi bilo ralne glasove v državi ter na ta način prispevati k morebitnemu predsednikovemu porazu, se u-mikam kot demokratski kandidat za zveznega senatorja." Curtis pa se je umaknil iz volilne tekme s temi besedami: "Napredek, ki je bil storjen doslej, se bo dalo zagotoviti samo s ponovno izvolitvijo Franklina D. Roosevelta za predsednika Združenih držav in z izvolitvijo Elmerja A. Bensona za governerja Minnesote. Jaz bom nadaljeval v tekoči kampanji s prizadevanjem v tej smeri. Jaz se umikam kot kandidat zato, da (Dalje na 2. str.) Zanimivosti pri Kollandru Zadnji teden se je vrnil v Cleveland Mr. August Kollan-der, ki je bil dobra dva meseca v Jugoslaviji s potniki, ki jih je spremil tja. S seboj je prinesel mnogo zanimivih stvari, katere ima sedaj razstavljene v oknu svojega urada v Sloven-j skem Narodnem Domu. Med' njim so dragocene čipke, staro-krajske pletene košare, ribniška roba, cigarete in paketi od domačinov za svojce tu. Pozornost vzbuja velika rdeča j plošča, o kateri je pojasnil Kol-j lander, da je avtomobilska li-j cenca za mednarodno potovanje, po Evropi. Mr. Kollander je j bil namreč tam z novim Olds-1 mobile avtom in se je peljal, skozi Francijo, Švico, Italijo, t g Društvo "Naprej" brani Cankarjevo ustanovo Članstvo dr. ''Naprej", št. 5 SNPJ je nai^voji redni mesečni seji dnte 4. oktobra sklenilo, da javno protestira proti vsenqf onim, ki perverzno In ziolino obre-kujejo in napadaj Cankarjevo ustanovo t<^r hočejo ljudstvu natveziti, da je ta kulturna ustanova delo nekaterih posameznikov. Cankarjeva us^nova je kolektivna organizacija naših naprednih driištev in posameznikov, ki, se zavedajo važnosti kulturnega udejstvovanja na književnem polju, zato jo branimo in odločno odklanjamo gonjo, ki jo vodi proti nji "A-meriška Domovini" in druge bombastične kreature. Vi, ki žalite CanUtirjevo u-stanovo, si zapomnite, da žalite vsa ona društva, ki so se priključila ^nkarje-vi ustanovi — ves naš napredni živelj v Aifteriki, zato je naša dolžno^ da tega ne pozabimo! Društ\'eni pečat. ' Bo j proti lahkomiselnim avtomobiKstom Za društvo 5 S. N. P. J. 'Naprej" št. Mike Cvelbar, pressed. Ant. Vehar, pod^edsed. Ludvik Medveshe^, tajnik Steven Lunder, b%g. E. Gorslie, zapisnikar Anton Vapotich, ^ predsednik nadzod odbora. Ogerski premijer umrl da je prav dobro šlo, samo, da ga je malo prešinilo, ko je vozil po ogromnih klancih nad Alpami. Razen enega "flat ta-jerja" ni imel nobene druge nezgode. Gasolin. pravi, je maloj MONAKOVO, Nemčija. — drag, posebno v Italiji, kjer še včeraj je umrl v nekem tukaj-čutijo posledice sankcij. Pota gnjem sanatoriju ogerski mini-so vseskozi prav dobra, posebno j gterski predsednik Julius Gom-po Italiji, kjer se lahko kosajo hoes, star 50 let. Gomboes je bil z ameriškimi. Kollander se je pohvalno izrazil o postrežbi, ki mu jo je j CHICAGO. — National Safe-|ty Council je objavil obširen j pregled boja proti lahkomisel-jnim avtomobilistom, ki ogrožajo življenje drugih ljudi na ameriških cestah. Iz tega pregleda je razvidno, da se oblasti v raznih krajih zatekajo h kaznim, I kakršne so bile običajne v kcdo-jnijalnih časih, dočim se drugod I poslužujejo v tem boju moder-I nih psiholoških pripomočkov, i Tako so v nekem mestu uvedli I rabo posebnih lepakov, ki jih nalepijo na avte lahkomiselnih j voznikov, ki so na ta način za-I znamovani kot nevarni vozniki ! in obenem izpostavljeni javnemu zasmehu. V nekem drugem mestu mora vsak obsojenec odslužiti naloženo globo s sekanjem drv in sicer po 50c na dan. To pomeni, da mora avtomobi-list, ki je obsojen zaradi lahkomiselnega drvenja po ulicah ali vožnje v pijanem stanju na deset dolarjev globe, sekati drva dvajset dni. Zopet v drugih krajih prisilijo krivca, da mora o-biskati svoje žrtve v mrtvašnici ali pa presedeti več ur v razbi-jtem avtomobilu. V več krajih I prisilijo krivca, da mora presedeti nekaj, časa poleg bolniške I postelje svoje žrtve ali žrtev. I Namen teh prisilnih obiskov je, ! odpreti oči lahkomiselnim avto-jmobilistom. Seveda pride to od-iPiranje oči v teh slučajih vedno prepozno. V mnogih mestih pa vržejo avtomobilista takoj v je-sfčo, čim vidijo, da je vinjen. Madrid se pripravlja na obrambo Vladni vojaki in prostovoljni delavci prepre-zajo mestne ulice s strelskimi jarki in bodeče žico in grade betonske zaklone za topove. Fašisti imajo baje pripravljenih 150 tisoč mož za napad na Madrid. MADRID. — Vlada je sinoči i brez dovoljenja, bodo postavi je« aktiven v politiki še za časa dvojne monarhije, po razsulu i-ste pa je postal ena izmed vodil- V 'L bloku, reformam ' Roosevelt 'ii ® kongresom, '^olit bo imel v *iedvomno o-S J**'" ^^^k^atskim . sena- i tie ^ "ižji zborni-'iiiel močne za- ^^*^A2N1LN1C1 . ^ ^ soboto je delavnic o- (O storil tjš rt ^il tnr, drugega poslopja 8e je L N&pa "^amo. Kako je ' znano. !(■ '* kr w Rh- da se je po-'H{ "i'"' Mrs. Apoto- PITTSBURŠKl ŽUPAN RESIGNIRAL PITTSBURGH, Pa. — Pitts-burški župan William N. McNair je včeraj zaključil svojo dokaj bučno župansko kariero ter podal ostavko kot župan tega mesta. McNair je pojasnil, da se je umaknil, da konča finančni kaos v katerem se nahaja Pittsburgh, ker mestni odborniki niso hoteli odobriti novega mestnega blagajnika W. B. Posterja, kateremu je poveril to službo potem, ko je odpustil prejšnjega blagajnika Kirka, načelnika lokalne demokratske mašine. McNair je bil izvoljen na demokratski listi 1. 1932 in se je kmalu nato spri z demokratsko mašino ter imel neprestane praske z demokratskim mestnim odborom. Znan je postal tudi po raznih eskajjadah. Tako je na primer nekoč jahal vola po pittsbur-ških ulicah, nastopal kot igralec na odru, najel orkester, da mu je igral, ko je podpisoval bonde itd. Mestna zbornica je izvolila njegovega bivšega kampanjskega menežerja Corneliusa D. Scully-ja za njegovega naslednika. nudila Francoska linija glede nih političnih osebnosti v okr-potnikov. Vsi njegovi potniki njeni Ogerski. Dasi je bil našo udobno in varno potovali irijydušen nacionalist, je leta 1921 so se že skoro vsi vrnili nazaj. | preprečil bivšemu cesarju Kar-Kollander ima veliko naročil in cesarici Žiti povratek na daril od domačinov za Cleve-landčane in vam rade volje postreže, ako se oglasite v njegovem uradu. I'y ^ se moralo v 8t. ^ jo 1 št. 307. ahko obiščejo. madžarski prestol. Njegova smrt je ponovno oživela upanje monarhistov, da bo prišlo do restavracije Habsburžanov na Ogerskem. Gomboes je bil tudi velik prijatelj Mussolinijeve I-talije. Podlegel je bolezni na ledvicah in mehurju, ki ga je mučila že več mesecev. Ogerski regent Nikolaj Horthv je poA^e-ril začasno vodstvo vladnih poslov Kolomanu Daranyiju, o katerem se smatra, da je skoro brez političnih nasprotnikov in da mu bo najbrž poverjena sestava nove vlade. Zadnje čase se je začelo vedno več mest posluževati sistema jemanja prstnih odtisov avto-mobilistov, ki so povzročili resne avtne nesreče. Zgoraj omenjena organizacija večino teh metod ne odobrava ter smatra, da se bo doseglo varnost na cestah samo s splošnim sistemom javnega poduka, prometnih izboljšav in strogega enforsira-nja prometnih zakonov in predpisov. Ženske piketirale mestno hišo šest žensk, ki so članice Federacije mahh hišnih in zemljiških posestnikov, je včeraj pike-tiralo mestno hišo v Clevelandu v znak protesta proti izgonom iz stanovanj, ki jih odreja mestno sodišče. Tri ženske so nosile napise, izmed katerih se je glasil eden, ki je veljal županu Bur-tonu: "Nehajte zaplenjevati pohištvo!", drugi, ki je bil name- . ^ , njen mestnemu pravnemu direk- Policijski častnik resignira torju Clumu pa se je glasih - , včeraj je podal resignacijo ■Nehajte odobravati izgone!" *TOl«ndsk. policijsk. kapitan Fenton E. Barrett, ki je služil v Zaključek razstave mestnem policijskem depart Clevelandska Velikojezerska mentu 31 let. Varnostni direk-razstava bo zaključena v pon- tor Ness je istočasno podal iz-deljek dne 12. oktobra, torej bo javo, da Barrett ni v nobenem trajala samo še pet dni fn sejoziru zapleten v podkupninski bodo morali vsi, ki jo mislijo še škandal, ki je prišel te dni na obiskati, požuriti. Zadnje dni:dan. Barrett pravi, da je že dalj razstave bodo spuščali v zrak vsak večer umetni ogenj in ra- časa mislil na vpokojitev, do katere je upravičen, ker je služil v Policist zapleten v Črno legijo TOLEDO, O. — Tukajšnji policijski narednik Lyman, ki je i-mel v rokah mestni policijski arzenal, je včeraj priznal, da je bil "brigadni general" v Legiji Amerike (Legion of America), dočim je bil Virgil Effinger, načelnik teroristične organizacije Črne legije v Ohiju, katerega oblasti še vedno iščejo, v tej organizaciji "general". Vprašan, ali je bil tudi član Črne legije, je Dear odgovoril, da je bil samo član organizacije, katera mu je bila znana pod imenom Legion of America, iz katere pa je odstopil lani v decembru. O Effin-gerju je dejal, da ga je večkrat videl, zanika pa, da mu je kaj znanega o Črni legiji. Dear je nato zaprosil za bolniški dopust, ki mu je bil dovoljen. Policijski načelnik Allen pravi, da se ne bo podvzelo nobenih nadaljnih korakov, dokler ne poteče Dearov bolniški dopust in se ne dožene, v kakšnem mentalnem in fizičnem zdravstvenem stanju se nahaja. odredila vse potrebno za slučaj, da bi se fašističnim četam posrečilo prodreti do samega Madrida. Na glavne ceste, ki vodijo v mesto, je bilo poslanih tisoče vojakov in prostovoljnih delavcev, ki kopljejo preko teh cest str^Jske jarke ter jih preprezajo z bodečo žico. Na uličnih križiščih pa grade betonske zaklone za strojnice, dočim se na madridskih trgih gradi betonske zaklone za topove. Vlada se o-čividno hoče pripraviti na vse eventualnosti in gotovo ne izključuje možnosti, da bi se fašističnim četam utegnilo posrečiti prodreti do madridskih ulic. Vlada je tudi podvzela nove korake, da se konsolidira vladne obrambne sile, ki še vedno drže rebelne sile nazaj. Rebelni poskusi, da bi obdali Madrid z "jeklenim obročem" ter ga odrezali od ostalega sveta, se doslej niso posrečili. Vojno ministrstvo poroča, da vladne čete trdno drže svoje pozicije in da so na več krajih porazile fašistične čete ter jih pognale nazaj. Caballerova vlada je dalje podvzela nove korake, da se prepreči zlorabe in ekstremnosti v Madridu. Notranji minister Ga-laiza je izdal odredbo, s katero prepoveduje izvršitev hišnih preiskav osebam in skupinam, ki niso za to pooblaščene. Vsako kršenje te odredbe bo vlada strogo kaznovala. Miličnike, ki bodo izvrševali hišne preiskave ni pred vojno sodišče. Ta odredba je posledica terorja, ki ga izvršujejo skupine neodgovornih ljudi, predvsem anarhistov. (Begunci, ki so pribežali v Hendaye v Franciji, pravijo, da so ti teroristi in madridski 'ljudski tribunal", katerega domini-rajo anarhisti in sindikalisti, pomorili že okrog tri tisoč oseb, pripadnikov bogataških in srednjih slojev. Ta teror, pravijo begunci, je posledica boja za nadvlado med pristaši sedanje vlade in anarhisti in drugimi ekstremisti. Stranke ljudske fronte in delavske unije ta teror ogorčeno obsojajo in Narodna konfederacija dela in druge delavske unije so objavile strogo svarilo, da se bo neusmiljeno kaznovalo vsakogar, ki se ga bo spoznalo za krivega takih zločinov.) BURGOS. — Fašistična komanda pravi, da ima zbranih o-krog Madrida 150 tisoč mož, katere se organizira za končni pohod proti Madridu. SAINT JEAN DE LUZ, Francija. — Včeraj so prispela poročila, da so asturski rudarji, ki oblegajo Oviedo, včeraj vdrli v mesto. Poročila z bojišč ob Biskajskem zalivu pa javljajo, da tudi tam rebelom ne gre tako gladko od rok, kakor so pričakovali po padcu Iruna in da so jim vladne čete zadale več občutnih porazov. GRŠKI DIKTATOR POSNEMA HITLERJA, KEMALA ATENE. — Najnovejši evropski diktator, general John Metaxas, namerava vladati Grško po vzorcu dveh diktatorjev — Hitlerja in Kemala Atatur-ka. Njegov ideal je močna vojaška država z močno armado, mornarico in zračno silo, ki se bo lahko primerjala z najboljšimi v Evropi. Njegov namen je organizirati nacionalno vlado e-ne same stranke, kakor jo ima Turčija pod Kemalovo ljudsko stranko in Nemčija pod Hitlerjevo narodno-socijalistič. stranko. Metaxas je postal diktator po uspešnem nekrvavem vojaškem puču 4. avgusta. Za pretvezo je izbral "komunistično nevarnost" in zdaj pravi, da bo komunizem v Grčiji popolnoma zatrt. SOVJETI ZAPRLI KARLA RADEKA MOSKVA. — Sovjetska tajna policija je aretirala Karla Radeka,. svetovno znanega sovjetskega žurnalista in ožjega prijatelja Nikolaja Lenina, ki je bil tekom svoje viharne politične kariere večkrat v ječi in izgnanstvu. Radeka se je imenovalo tekom znanega izdajniške-ga procesa proti Zinovjevu in tovarišem kot Trockijevega pristaša. Sovjetski uradni viri pravijo, da se je dognalo, da je bil Radek zapleten v zaroto proti Stalinu. Bolna na domu Dalj časa se že nahaja bolna na domu Mrs. Lucija Ulle, 16016 Saranac Rd. kete, t. j. ves ta teden in v so- policijskem departmentu nad 25 boto in pondeljek. |let. Jos. Žulič umrl Danes zjutraj malo po polnoči je preminul Joseph Žulič, 893 Sinko dospel Žalostna vest Mr. John Zadnik, 16000 Wa- DELAVSKI ZAKON DELNO ODOBREN RICHMOND, Va. — Zvezno prizivno sodišče četrtega okrožja je včeraj podalo odločitev, da je zvezni zakon za delavske od-noša je ustaven, kolikor se tiče meddržavne trgovine, obenem pa je odločilo, da je neveljaven v nekem slučaju, ki se tiče trgovine v državi. East 75 Street. Bolehal je od Delavan Rd., krepkega sinčka marca meseca. Pogreb bo v oskrbi zavoda A. Grdina in Sinovi. Podrobnosti poročamo jutri. Vile rojenice so prinesle dru-^ terloo Road, je prejel iz rojstne žini Mr. in Mrs. Pižmoht, 17900 vasi Kamnice pri Novem Mestu žalostno vest, da mu je tam Mati in dete se nahajate v Glen- umrla ljubljena mati v visoki ville bolnišnici. Mati je hčerka zakoncev Lenarčič z East 60 St. starosti 77 njega, tam osem hčera. let. Tu pa enega zapušča sina in DEVET RUDARJEV UBITIH MULAN, Idaho. — Včeraj se je utrgal kabelj dvigala v rudniku Morning, nakar je dvigalo treščilo v globino okrog 800 čevljev. Pri tem je bilo ubitih vseh devet rudarjev, ki so se nahajali v dvigalu. Proslava Mr. in Mrs. George Pleše. 1447 East 53 St., obhajata 16. letnico zakonskega življenja v soboto 10. oktobra. Vabita prijatelje, da jih obiščejo. Nesreča v Madisonu Iz Madison, O., se poroča, da je bil tam včeraj dopoldne ubit pri delu na New York Central železnici rojak John Prijatelj. Zaroka Te dni sta se zaročila Miss Olga Arh, hčerka Arhove družine, 387 East 161 St. in John Mihev, Ivan Ave. Račune za plin V našem uradu lahko plačate račune za plin, elektriko in vodo. Za plin je zadnji čas do torka 13. oktobra do 6. ure zvečer. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST r. oktobrar^ "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PXO. A PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550 n 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 (a 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2X)0 Za Zedlnjene države In Kanado za celo leto ......$450 ■a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozems':e države ■a 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. . —— - SVETOZAR PRIBIČEVIČ Dne 15. sept, ponoči je umrl v Pragi vodja bivše Samostojne demokratske stranke in vidni član vodstva nekdanje Seljačko demokratske koalicije, minister v pokoju Svetozar Pribičevič. S smrtjo se je dopolnila tragedija njegovega političnega življenja, tragedija moža, ki je po težkih zablodah, pri-šedši do spoznanja, preokrenil na svoji poti, prelomil s svojo preteklostjo in napisal svoj novi konfiteor, svojo odpoved fašizmu, ki ga je spočel, svojo himno i-deji resnične demokracije, za katero je poslej živel in trpel. To nas ob tej priliki tudi primorava, da se poklonimo njegovim manom, mi, ki nam je bil Svetozar Pribičevič politični nasprotnik. Svetozarja Pribičeviča srečavamo na političnih tleh bivše Avstro-OgTske monarhije kot iniciatorja bloka nacionalne koncepcije, hrvatsko-srbske koalicije, v hrvaškem saboru 1. 1906. Njegovo ime pa je zaslovelo v tkzv. Friedjungovem veleizdajniškem procesu, ki je svojim duševnim očetom nakopal blamažo in sramoto. Po zlomu Avstrije je postal Pribičevič mahoma ena izmed vidnih osebnosti političnega življenja v Jugoslaviji. Bil je minister v številnih vladah od 1. 1918 do 1920, 1921, 1922, 1924, 1925. Poleg srbskih radikalov je b# Pribičevič glavni zagovornik centralizma, razen tega pa tudi pobornik nedeljivega (integralnega) jugoslovanstva. Ko je v Jugoslaviji, po sprejetju Vi-dovdanske ustave, začel naraščati odpor proti tej politiki mehaničnega združevanja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne samo v eno državo, ampak tudi v en narod, je Pribičevič s silo državnega aparata in formiranjem nelegalnih oboroženih fašističnih čet, med njimi zloglasne "Orjune" hotel pokoriti nezadovoljno ljudstvo in ga prisiliti h kapitulaciji. Tudi delavski l azred, ki je v tem času okušal mnoge bridkosti in trpljenje, kot posledico svoje politične nemoči, je postavljajoč v vzduhu do blaznosti raz-paljenih nacionalnih strasti svoje socialno politične zahteve, tirjajoč, da se jim prizna prvenstvo pred vsemi drugimi notranjepolitičnimi problemi, trčil na odpor. Posledice nasilja so rodile vsak dan večje zlo. Najbrž je Pribičevič uvidel, da je zaveden od svojega temperamenta, zagrizen v idejo, šel predaleč, da se je namestu, da bi se približal cilju, od njega vedno bolj oddaljeval. Razočaran, pa tudi izigran, je iskal Pribičevič dotika z Radičem, svojim naj hujšim protivnikom in ga je tudi našel. Na tej njegovi poti so mu brez pridržka sledili vsi njegovi najožji sodelavci, ki so ga pozneje v dneh preizkušnje — z malo izjemo — izdali, zapustili in zatajili. Na seji SDK dne 1. avgusta 1928, ki je sprejela osnovne principe dr žavne ureditve, so bili vsi zaključki storjeni soglasno in kakor ugotavlja Pribičevič, z veliko trpkostjo v pismu svojim političnim prijateljem od avgusta t. 1. "so jih sprejeli tudi naši dezerterji (iz vrst bivše SDS, op. ur.)" Tok dogodkov je med tem krenil v smer, ki jo je v prvih letih postanka Jugoslavije inauguriral Pribičevič sam, s to razliko, da so v ozadju nastopile druge sile. Sledila je katasti-ofa. Po tragičnih dogodkih v parlamentu C Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnilcov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Ilokopisov se ne vrača. -ai-a-a- n • «1 I J J* ± : , j prej omenjeno, eni in isti že dol- Po|asnilo glede Grdinetovega protesta !g„ let, do sedaj « še ni Cleveland, Ohio Ohio. Naj vsi pridejo za njego- slišalo nobenega člana, ki bi se • I vo čast, varovat društveno bla- pritožil, da noče zato priti na Domovine" je prišel odločen protest od Mr. A. Grdineta, člana I gajno. To je prav lepo od našega s^jo, ker se žali njegovo versko Sir Knighta Grdineta, lepo se to prepričanje; vsaj tega se ni ni-sliši, toda naše članstvo in urad- koli na seji slišalo. Torej Sir ŠKRAT organizacije Maccabees, ker je - . drueače nresoditi Knight Grdina mora oprostiti, članstvo društva "Carnio.a k™ M Gr« kerLu moramo naravnost pove- j dati, da se ga ni videlo na seji že Tent" št. 1288 T. M. na svoji redni seji dne 22. septembra t. 1. enoglasno sklenilo, da se podari Cankarjevi ustanovi svoto $50.00. Sir Knight Anton Grdi ce. skoraj odkar je član Makabej-cev, zaradi tega konstatiramo, da njegova izjava ne odgovarja resnici in smatramo, da se po Ker je mož kar naenkrat dobil tako sočutje in ga srce boli, da članstvo težko plačuje svoje a-na protestira v svojem in dru-'sesmente si dovolimo vpra^ti Z—^g^^— hujskanj gib članov imenu, kateri se sma-jSir Kmghta zaka] m bil nikol, uradnikom, kate- trajo za katoličane, ker smatra,|akW^ pri društvu kamor da se dela krivica članstvu, opo-^da? Zakaj ni nikoli prišel na | ^-lavni letni seji minja, da se naj vendar član-jdruštveno sejo in skušal izbolj-i^ ^ stvo zbudi, češ, da se javno iz-,sevati tezlie društvene proMe-|^^^^ korišča društvo. Sir Knight Gr-jme v času težke depresije? Za-: Grdineta, dina skuša nahujskati aktivnojkajmpnselnasejynsvetoval^^^^ članstvo gori imenovanega dru-j ravno tistim uradnikom, katere društva "Carniola Tent" štva, češ, da so uradniki društva j on sedaj imenuje radikake ^ društvenih se- sklenili podariti prej omenjeno j komumste, da naj varujejo dru-| ^^^^^enega vprašalo svoto. Sir Knight Grdina sedaj stveno blagajno, mnajnala^jo J verske zadeve ali pozivi je vse neustrašene može, j denar, katerega je cla^tvo tez- ^ Makabizma da se ž njim vred poženejo in da I ko skupaj znosilo v bolj varne ^ ^ doženejo, ako ima društvo pra-jdenarne ^(^e. Ja, sev^, ko drugega čla- vico podpirati, po njegovem mne- j bi bil nas dobn Sir Kmght bol] bratovščine Maka- m'li nroti-katoliško literaturo odkritosrčen in zvest dan aru-1 . . , nju, piou KatoiibKo iiieiauuiu. . . . , beicev ima popolnoma pravico, ■NT J 1 ■ • ciXT A Istva, bi prišel na sejo m sveto- •> . * . Nadalje navaja: Vem da bo-i . , .5 . , , da ohrani svoje prepričanje za J J . • , II- • val društvu m uradmkom, dai , . . r -. ■ do sedaj zajokali: sklenjeno je . , _ , . i sebe m po istem pošteno zivi, , "Ve -C.- V - naj dvignejo društven denar iz ^ i bilo na seji; Cenjeni Sir Kmght ^ , , . . , ^ tega mu ne bo ah pa ne skusa „ J. . , . 1 - • _ zavoda, kateri m bil na trdni fi- ® Grdina naj bo potolazen m prepričan, drugače narediti odbor Maka- , , nancm podlagi, m da se istega , . , . da se uradniki ne bodo , , r i beicev, tudi upamo da naloži v denarni zavod, iz kate-1 •' ne more Sir Knight Grdina narekovati. prav mc zjokali, ker smatrajo, , • , , , . , j on —., J . . 1 • ■ 1 + rega se bi lahko dobilo, kadar i . , ® da se nimajo zakaj jokat, dru- , .== , , | kai članstvo sme ah ne sme mi- , V u- • 1 „i; v,„^ bi se rabilo za . nase članstvo,' •' gace ne, kot da bi se zjokali nad, . ^ , v .... , , . I katero le v resnici težko piace- svojim članom, katerega fana-; , ^ , , , . , . ^.v . v . , , J , • ■ T.T • valo. On dobro ve, da je nekaj ticni možgani tako delujejo. Naj , . v , , . ui J- • lepih tisočakov v denarnem za- pa Sir Kmght Grdina ve resni- co, (ako sploh pozna, kaj je resnica?) da je na omenjeni seji bilo precej čedno število članstva, in je bil dotični sklep soglasno sprejet od članstva in ne samo od štirih radikalnih uradnikov, kot on navaja; čeravno ta sklep ne ugaja Sir Knight Grdinetu. Naj bo povedano, da članstvo "Carniola Tent" sklepa o vseh zadevah, kako se razpolaga z denarjem, in za katere svrhe se kaj daruje, ker se pač čuti kompetentno, da rešuje društvene probleme. Vse take od članstva sprejete sklepe mora društven odbor izvršiti. Naj bo Sir Knightu Grdini povedano, da si uradniki društva Carniola Tent nikoli ne jemljejo pravice, da bi članstvu narekovah ah diktirali, kaj mora sklepati in kakega prepričanja mora biti? To je pač zadeva vsakega posameznika. članstvo ima prosto voljo sklepati in uradniki morajo sklepe izvrševati! Nam sicer ni treba Sir Knight Grdinetu tega pojasnjevati, saj je vendar bil že gotovo društveni ali kake bratske Jednote uradnik, seveda ako je on rabil železno roko in svojemu članstvu diktiral in vsiljeval, kako mora misliti in delati, to je bila pač njegova stvar ako mu je uspelo, naj ve, da se tega pri našem društvu ne dela. Sir Knight Grdina pozivlje članstvo, da se mu pridruži, da bo na čelu on kot neustrašen general. Čudno se nam zdi, skoraj smešno, štejemo si pa vsaj v čast, da nas je gospod Grdina s tem tako visoko dvignil, da kliče nad te uboge uradnike, kateri izvršujejo sklepe, ki jih članstvo naredi; vse članstvo, češ ta sklep so naredili štiri radikalni uradniki," kot jih on nazivlja. sliti. Torej, ker naš Sir Knight odločno in javno protestira proti vodu tako hudo zamrznjenih, da | sklepu, ki j<> bil pri društvu jfh ne odtaja najbolj vroče soln- ^ sprejet da se daruje 'fufcigar' v ce! On prav dobro ve, da bi se j Cankarjevo ustanovo; naj ve, da s temi tisočaki moglo pomagati ^ je naše člansi-vo pred nekaj le-marsikaterjmu članu, do kate-^ ti tudi sklenilo in se je podarilo rih ima on sedaj kar naenkrat cerkvi sv. Vida "fufcigar" in no-toliko usmUjenja. j beden uradnik ni niti besedice Ja seveda, kaj takega ^Sir^ zinil, želja članstva in sklep se Knightu ni nikoli v glavo padlo, i je izvršilo in se ni nikoli predba-niar je njemu bilo makabejsko j civalo češ, zakaj se je dalo. Te-članstvo! On se je malo brigal, j ga sicer ne bi omenih, pa vidimo, kako smo se pri našem društvu j da je potrebno, ker po mnenju borili, da smo prenesli to težko ^ Grdineta se ne bi smelo nič dru-depresijo. Članstvo našega dru- gega podpirati kot le ono, kar je štva pa to dobro ve! On, ki ga ni j njemu po volji in kjer so njego-bilo na nobeni naši seji, ne ve, j vi interesi, kjer se gre za njego-da je bilo precej grenkih kritik. vo čast. od članstva, zaradi onih tisoča- j Ne vemo, zakaj se Sir Knight kov, ki so sedaj zamrznjeni in,Grdina toliko togoti, če društvo uradniki, katere sedaj ta dobri j daruje kaki ustanovi ali institu-mož imenuje radikalce in komu- ciji kak denar? niste, so čutili toliko gentleman-skega duha v sebi, da niso nikoli hujskali članstvo proti no- Saj se ne daruje nič iz njegovega denarja, katerega plačuje ....... v smrtninski sklad pri društvu! benemu, kateri le imel stika z „ , v,. , , . . . . I Ta denar se posije ves v glavni urad The Maccabees za njegov zavarovalni fond, on bi vendar moral vedeti, da je ustavil plačevanje v društveno blagajno že zavodom, kjer je sedaj zamrznjenih nekaj tisočakov društvenega denarja. Naj Sir Knight Grdina ve, da so večina društvenih uradnikov j nekako v času depresije, mogo-člani dolgo vrsto let in celo u- če si je mishl, zakaj bi on indi-stanovitelji društva, so vsi ame-1 rektiio podpiral bolnike, on pa riški državljani, spoštujejo'ame-j bolniške podpore ne misli potre-riške postave in principe, mogo-jbovat . . . Mr. Grdina naj opro-če bolj lojrflno kot pa on, vsledjsti, ker mu pojasnimo zadevo tega odklanjajo tak podli napad , stanja njegove članarine, zara-od člana, ki se sploh ne zaveda,: di tega se mu vseeno ne bi niko-kaj pomeni bratovščina Maka-j h branilo priti na sejo in še celo bcjcev. Naj bo g. Grdinetu po-^če bi se poslužii kakega predlo-vedano, da je društvo Carniola | ga glede vodstva društva same-Tent vršilo že zadnjih 24 let ga, dasiravno ga ne bi bil upra-svojo bratsko nalogo, in tudi objvičen v smislu društvenih in času, ko je bila depresija, ni bil j Jednotinih pravil, društveni od-nobeden član prizadet, kateri je ^ bor ga ne bi ignoriral, torej bi le prišel na društveno sejo ali pa j odbor naravnost kršil pravila k društvenemu tajniku, se mu' glede tega. Tohko naj Mr. Gr-je pomagalo glede asesmenta! j dina ve, da ga je ta odbor spo-Seveda, tega on ne ve, ker se ^ štoval in ne bi bil strupen na-pač ni'zrnimal. Sir Knight Gr- , prani njemu, kakor se on stru-dina izjavlja, da je hodil na se- peno izraža napram društvene- Naš gospod Vitez Anton Gr- je in je videl kako se dela in ka- mu odboru v svojem protestu. dina se čuti slabega in zato kh-če na pomoč vse članstvo, češ zavarujmo društveno blagajno, v katero so člani težko plačevali, zraven joče, koliko je članov, ki ne morejo plačevati svojih a-sesmentov, pa vendar se v takih časih razsiplje z denarjem. Radi bi videli da bi naš gospod Vitez .Grdina tudi povabil člane, katere ima društvo v drugih državah. Mogoče on ne ve, da i-mamo člane v Penni. Oregon u. Utahu, Michiganu, Floridi in tudi v več drugih krajih države ko strupeni so bili uradniki na-1 Povedat bi se dalo%še več, pa pram katoličanom. Ker pa te čutimo, da je bolj gentlemansko besede smatramo, da so podle in stvari prezreti in pustiti člove-hujskajoee - hudobnega pome- ka, naj ima svoje veselje. Vese-na, vprašimo Sir Knighta Gr- li nas, da smo v tej naši novi dineta ako ima kaj odkritosrč- domovini državljani, drugače bi no poštenega duha v sebi, in ako se res znalo zgoditi kaj hudega, čuti da je Knight of the Macca- da nas, bi samopostavljen gene-1 bees, dfi pride na društveno se- ral "pošup",v stari kraj poslal^ jo in javno pokaže ter imenuje ali pa še celo v Abosinijo. j uradnika, kateri so je kedaj kaj Torej Bog živi Sir Knight An-' izrazil napram kateremukoli ton Grdina, želimo mu mnogo u-članu, glede njegovega verske- speha kot generalu na čelu ar-' ga ali pa bodisi političnega pre- made, katero kliče na pomoč, pričanja. Pri društvu so, kot (Dalje na 3. str) Tolažilno pismo Dragi Škrat - Jontez-Bambič-Podgoričan! Vidim; grdo so te vzeli na piko, guncveti nemarni! Lojze in Jaka, kaplani in frančiškani in . še nekaj neprofesijonalnih ig-noramusov za nameček, te obdelujejo s polno paro, da te kmalu ne bi človek več spoznal, tako so te pomazali in prepac-kali! Ja, kdo bi si bil mislil, da boš kdaj postal tako grozna zverina? Saj na oči nisi videti tako napačen in tudi še nisem videl, da bi kdaj kazal zobe ali da bi se ti cedile sline po —bognasvaruj!—človeškem mesu. Toda, če hočem verjeti našim katoliškim stebrom, potem moram na svojo žalost priznati, da je res, da videz človeka nemarno goljufa. Ali pa si se morda tako spremenil, odkar te nisem videl? Prijatelj, vrag jemlje šalo in stvar postaja resna. Oni dan sem slišal neko skrbno mamico, ki je takole svarila svojo okrog 16-letno nadebudno hčerko, ki je zvečer silila ven, menda na ples: "Nikar, Trezka, doma ostani, ponoči te lahko zaloti na samem Jontez! In gorje ti potem!" "Kdo pa je ta Jontez?" je hotela vedeti radovedna Trezika. "Rdeča pošast, ki požre s kostmi in kožo vsakega katoličana, najbolj pja mu teknejo mladi ljudje kot si ti." Ampak mladi ljudje niso tako debelih oči in tako bojazljivi kot mi, ki smo že v letih. "Zanimiva zver," je menila punča-ira. "Rada bi jo poznala." In potem je šla na ples. Si jo morda srečal in pohrustal? Jaz je od tedaj še nisem videl in v duši mi Vstaja strašen sum . . . Neko drugo rojakinjo pa sem slišal, kako je strašila poredne otroke: "Ce ne boste pridni, bom poklicala Bambiča, da vas bo vzel!" "Kdo pa je to?" so jo otroci debelo pogledali. "Nov bogi-men?" "še hujši kot bogi men. Krvave oči ima, kocinast obraz, pasje čeljusti, kremplje kot lint-vern in zobe kot krokodil. O-troke, katere dobi pod svoje strašne zobe, neusmiljeno požre." Vidiš, tako daleč si prišel. Narodno strašilo si postal. Rdeča pošast. Kmalu te niti pes ne bo hotel povohati, če namreč tudi psi čitajo Lojzetov žurnal in ne opravijo z njim po pasje, kar je bolj verjetno. žalostno ? Toda nič ne maraj. ga poštenega človeka narji niso še naslikali svojim backom z nežnimi barvami. Najbolj kričeče, rdeče in temne bar-^ ve rabijo in blato, da bi te ja ne naslikali prikupnega. In namesto H Čopičem te kar z ome-lom napacajo. Ta taktika je j ako uspešna, dokler imajo o-praviti samo z ignoramusi. Ampak tudi oni v njihovem taboru niso vsi budale. Verjemi mi, da se jim svita, da je tudi s tvojo sliko nekaj narobe, da ti ni prav nič podobna, še toliko ne kot kak šimpanz. Zato ti ni treba žalovati, ker so hapa-cali tako pošasten portret. Saj če bi te naslikali lepega, da bi bil videti prikupen, potem bi mi vsi začeli sumiti, da nekaj ni v redu . . . Tako pa . . . eh, kaj, vesel bodi, da te tako na dolgo ^ in široko oglašajo po celi Ameriki in še po starem kraju, da boš kmalu največja zverina med nami! Salem alejkum! Tvoj prijatelj Ibrahim Ali ni to Noben«.-reakcio- Nova mednarodna Dogodki na Španskem so ^ uekaterili državah močno va: ugodna tla za ])vopagivauje kr j)roti Rusiji, 'j''ako z\ aua P'"'"" ", jff. fvoula, ki se zanjo deluje na ves ^ lina, se morda po krivici sklicuje na? š})anske državljanske vojne. jjjj lik na Pirenejskem polotoku, moramo prvi vrsti ]jrišteti namuno, namreč ne ))i-ipisuje]0 ^ IcaKor dogodkih toliko komunizmu. no španskim notranjim in'ilik'i®- volitvA '11 da španski komunisti pri men t niso dosegli nobenih ^ to njihova skupina državnem ^ neznatna in bi ez ])oniena. Iz tega se ]jati, da komunizem na Španskem % ni bil bogve kako razširjen. P'' namuno veliko opasnost v skem anarhizmu, ki je zelo ... . ... 1 inf)Ov" v svojih organizacijah uau Španci so namreč edini narod, pi " vso viti zgodovinar, ki so se z cem ojirijeli dli narodov odločili samo ^ anarhističnega i* Kro])otkina, dočim so se levicaiW^ ^ ZA Malenkostna .skupina ruskih P'^"jg]jiljJ jiotkiiiovega anarhističnega trta in iztrebi jena že v ])rveni e ške oblasti na Ruskem. trdi' Nihče seveda ne misli in . j,., bili komunisti ]jopolnoma nedo rokG njih španskih dogodkih. Enako ^ gotovo, da imajo %jri njih one države, ki so najdlje od ko® gpjii^' vsak način za sedaj kominiis ,ti Še niso odločujoča sila, težko P^^^ ne bodo morda, i' primeru vladne^ šli iz sedanjega kaotičnega ,ost.^ t. jaeeni, da bi po.stali resna se grozodejstev samih tiče, W A vorni uporniki menda v enab v^yiji^ madridska vlada. Revolucije iii ^ ie vojne so bile doslej še vedno m bolj krvave in najbolj %)obesiie ske strasti na Španskem pa posebno razpaljene in zastvup J stanj". .1'' Pri takem dejaii.skein j# verjeti \- iskrenost Cjuih ilrža^ , španske dogodke za ]jovod n*-rodne politične niobiliz^icije I' Težko je tudi nmeti, kakšen jjio' akcija imela. Kajti kakor ni P"\ zano. da bi l)ili š])au.ski do,^*^ tako govore mnogi Zli ala je, ian.u VI L- nem za to, da je koniunistK'ii'J f Rusije danes manjša, kakor teklih letih. Seveda tej ali oni ali celo ' voOt , tem 111 1 ^1,1 ill mnogi" bilo domače komunistične ko je marsikje prav resna, toy' pusif ......■ jim komunistom ne more, ali ski dqgodki pričajo, da )odp»i'^- t a« ravno \' sedaiijeii^ loVii'-' i' Če nuditi učinkoviti ramo, da se skem odi g] a vajo strahoti"-'^ skrajnih levičarskih elementom' in ubijajo ravno ljudi ouega^^^^ krila, ki je ])ri])ovodovHlo eijo. Tako stojimo in ed P;*'i-j-Šu'' radna Rusija % brutalnostjo, svet ni več pričakoval, zal>i"| ' sel, |)roti kateri hoče stopiti i stvarjajoča se protiboljševi^k.i ^ takih in sličnih paradoksov • '/jI' '* dobi splošne nervoznosti m /W " krajil' iKl volj na vseh koncih in k presenečajo več, i%podbuja,|0 , iz])odbujati k razmišljanju, k«'-'. skriva za raznimi velikimi 11':/ (Dalje prihodnp ) (Dalje iz 1- in smrti obeh Radičev čevič predstavnik SDK zloglasnim 6. januarjem _ P? mačil zahteve SDK koali^^J® ^ jem mestu. ,dšelviendablene3S of the RoOatpr is the basis of saving in bodi food tod n^yigeratioo. RoOater ruat^ Norfpa oyng# in #ay» to |U ■ month. X (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič 'Avtor 'The Native's Hetunl,' 'Laughing in the Jungle' in 'Uynamits' % To je p(A'est treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je TUJE II0LLAT9P... Svfffih »»Uinf ^»ictr fr»in4*t mfr« nld—'Wm W imvi'tmt. «ul * $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO * When yoa txqr a mew # 7 ^ # 6a. voznino. passe se sprejemaj« . fnr tn*? se veland Society foi" i 2275 East — dobite vse nadalje® macije. Kako lahko pl»č@ za shrambo "va* nje iz kožuh"'"" Mrzla jutra vas jobi*' da boste morali km vaše suknje iz je načrt kako labKO ^ za shrambo. Vozite gtlfl sto na karah in ^ o# tedne in prihrani e ^ gasolinu in I«""" kanje toliko, da o imeli vašo pl'^ kakor tudi, da popi*^' za shrambo in m® * la na nji. Kare ^ m dopeljejo varno, u konomično skoio j^tno kraja Clevelanda (K"' trgovskih in gleda ; trov. - 0 ^ . dni> ^ Samo se pe obiščete ra2» Skušnje drugih ^ Jo, da več d*'"' stavo zadnje dni. ^ so podaljšava od do 12. in večje ^elU^ zadnjih dni ljudi, ki še niso v^^ ve in drugih, ki enkrat ogledati P"" j)#»? Vse proge Clevel®" ^ družbe vodijo ® ^ ' Public Squara, s« .g plnj od glavnega X stave. East vas pelje direktno sredi razstave.