Celje - skladišče D-Per glasilo delavcev sozd revirski energetski kombi edvarda kardelja 539/1983 1119830997,10 CORISS e . Pojavljajo se nevarni pojavi pri lokomotivskem prevozu. Le sreči je treba pripisati, da v teh primerih ni prišlo do hujših nesreč. — Nevarni pojavi pri prgvozu z gumi trakovi — dvaki atm osmodi-tev gume v V-77 jama Kotredež, prevoz ljudi Z/ gumi trakovi — V-80/l, V-80/2 — jama Kotredež Tabela: 1 • Nesreče pri delu: jan- —sept. 83 TOZD oz. DS jan.—sept. 1982 jan.—sept. 1983 INDEKS stal. nesr. stal. nesr. stalež nesreče Premog. Hrastnik 384 87 431 79 112 91 Premog. Ojstro 240 50 276 62 115 124 Premog. Trbovlje 504 114 539 100 110 88 Premog. Kotredež 431 39 465 51 108 131 Sep. premoga T.rb. 282 38 299 26 106 68 Sep. prem. Zagor. 85 3 94 4 110 133 RŠC — Zag. delavci ' 53 9 74 8 140 89 RESD Hrastnik 185 27 188 24 102 89 RESD Trbovlje 212 35 226 22 107 63 RESD Zagorje 131 8 140 10 107 125 PJL Trb. 25 4 23 4 92 100 PD Hrastnik 77 12 97 8 126 67 PD Trbovlje 120 2 115 6 96 300 PD Zagorje 98 2 88 1 90 50 DS — SS — ZPT 209 1 172 1 82 100 SKUPNO DO — ZPT: 3036 431 .3227 406 106 94 RIG Trbovlje 518 141 585 123 113 87 ESMD — Trb. 109 12 115 16 105 133 Avtoprevoz Zas. 85 3 84 6 99 200 GR A MAT — Trb. 70 4 74 9 106 225 DS — SS — RGD 52 1 45 0 86 0 SKUPNO DO — RGD: 834 161 903 154 108 96 SIMD Trbovlje 87 9 85 9 98 100 EIMD Trbovlje 46 7 49 3 106 43 DS — SS — IMD Trb. 34 0 32 1 94 / SKUPNO IMD Trb. 167 16 166 13 99 81 DS — ASO 48 0 49 0 102 / DS — TSO 51 0 63 0 123 / SKUPNO DO — ZPT: DO — RGD, DO — IMD: 4136 608 4408 573 106 94 Tabela: 2 jan. sept. jan. sept. Zap. VRSTA NESREČE 1982 1983 INDEKS št. 1 Pri ravnanju in sprav. nesr. fl/o nesr. %> 82/83 predm. iz jekla in Fe 2 Od padca premoga ali 82 13,5 67 11,7 82 jalovine iz stropa 51 8,4 56 9,8 110 3 Pri hoji v obratnem pr. 4 Pri ravn. in prevozu Y 41 6,7 40 7,0 97 ravnini in nagnj. prog. 5 Vbodnine — vrez. — usekan. 5 Udarec od predmetov 6 Pri tesarjenju delovišča 7 Od padca premoga ali jalovine s sten 8 Udarec ob predmet. 9 Pri transportni mah. 10 Od padca ostalih predm. 10 pri ravn. z roč. orodj. 10 Poškodbe z meh. orodjem 11 Nakladanje in razkl. vseh vrst materialov 12 Pri spravilu in ravn. z lesom 13 Ostale poškodbe pri transportu 13 Na poti na in z dela 13 Poškodbe po tovarišu 14 Pri ravn. z ostalimi stroji in napravami 15 Opekline 15 Padec tujka v oko 16 Pri rušenju 17 Padec z višine 18 Pri montaži in demont. cevovod. 18 Poškodbe s kompr. zrakom 19 Pri prevozu Ij. ali mat. SKUPAJ nesreč Vtisi z razstave RUDARSKIH STROJEV IN OPREME — DONJECK — UGOLJ 83 (SSSR) Po razstavah rudarskih strojev in naprav, ki sta bili v Birminghamu ( VB-1977) in Diisseldorfu (ZRN-1980) so tokrat že drugič priredili podobno .razstavo (prva je bila v manjšem obsegu 1. 1975), v središču enega od premogovnih bazenov SZ, v Donjecku. Mesto Donjeck, ki leži okrog 1200 km južno od Moskve v Ukrajini, je središče premogovnega področja, ki je znano pod imenom Don-bass, in ki obsega premogovna nahajališča v Donjecki, Dnjepripetrov-ski Luganski in Rostovski oblasti. V proizvodnji premoga SZ (okoli 750 mio ton/leto) je proizvodnja Donjeckega bazena udeležena z o-koli 15 6/c. Od rezerv premoga v tem bazenu je okrog 20 "/»koksnega 46 7,6 38 6,6 83 21 3,5 36 6,3 171 50 8,2 36 6,3 72 39 6,4- 32 5,6 82 24 3,9 30 5,2 125 16 2.6 28 4,9 1-75 13 2,1 20 3,5 154 23 3,8 19 3,3 83 12 2.0 19 3,3 158 19 3,1 . 19 3,3 100 25 4,1 17 3,0 68 26 4,3 15 2,6 58 19 3,1 14 2,4 74 20 3,3 14 2,4 70 5 0,8 14 2,4 280 18 3,0 13 2,3 72 7 1,2 10 1,8 148 15 2,5 10 1,8 67 9 1,5 8 1,4 89 10 1,6 7 1,2 70 7 1,2 4 0,7 57 4 0,6 4 0,7 100 6 1.0 3 0,5 50 608 100 573 100 94 premoga. Glavna karakteristika tega premogovnega bazena je znatna globina premogovnih rezerv, saj je le tretjina rezerv do globine 600 m, nekaj več kot tretjina med 600 in 1200 m, ostale pa do globine 1800 m. Kot zanimivost naj še o-menim, da v premogovniku Donjeckega bazena odkopavajo okoli 190 premogovnih slojev debeline od 0,4 do 2,5 m, pretežno pa od 0,5 do 0,8 m. Najmanjša debelina, ki jo že odkopavajo, je 0,55 m. V neposredni bližini Donjecka obratuje okrog 40 premogovnikov, kar potrjujejo mnoga jalovišča in jekleni stolpi prevažalnih jaškov v okolici, kar daje sicer ravninski pokrajini tipičen rudarski izgled. Samo mesto Donjeck, z več kot milijon prebivalci (po številu prebivalcev je na 12. mestu v SZ), pa ne daje vtisa rudarskega mesta. Zelene površine (na prebivalca pride 17 m2 zelenih površin), obilica parkov in cvetja, bistra reka, ki teče skozi mesito, dokazujejo, da si je mesto upravičeno priborilo prvo mesto na svetu med rudarskimi mesti v skrbi za okolje po kriterijih UNESCO-a. Mesto pa ni le center rudarstva — premogovništva. Na tem območju je razvita kemična industrija ter železarstvo in strojegradnja V samem mestu je več raziskovalnih in znanstvenih ustanov, tako univerza s sedmimi fakultetami ter 5 ločenih fakultet oziroma visokih šol in še nekaj znanstvenih inštitutov pretežno rudarske stroke. V tem mestu so, kot sem že o-menil, v času od 27. 8. do 10. 9. organizirali drugo razstavo rudarskih strojev in naprav pod nazivom UGOLJ-83. Organizatorji so razstavo pripravili na novem razstavnem prostoru, ki obsega poleg treh pokritih razstavnih dvoran še obsežne odprte razstavne prostore, ki ležijo neposredno ob velikem hotelu z imenom Šahtjor (RUDAR), kjer je večina udeležencev — obiskovalcev in razstavljalcev tudi stanovala. Udeležba razstavljalcev je bila presenetljivo številna (točnega števila ni bilo možno ugotoviti). Prav tako številen pa je bil tudi obisk razstave, ne le domačinov, temveč tudi strokovnjakov, predvsem iz vzhod-no-evropskih ter azijskih držav (L. R. Kitajska, Vietnam, Sev. Koreja, Mongolija, Japonska). Poleg proizvajalcev rudarske opreme vzhodnih držav (SZ, ČSSR, Madžarske, Poljske, Romunije), ki so jih zastopale skoraj izključno razne zunanjetrgovinske organizacije, so na razstavo prispeli praktično vsi pomembni proizvajalci rudarske opreme iz zahodnih držav. Tu so bili proizvajalci iz ZRN (Eickhof, Be-corit, Westfalia, Hemscheidt, Scharf Brieden in mnogi manjši kot npr. Nilos, Korfmann, Neuhaus, Draeger, Montan GmbH), iz Vel. Britanije (Dobson — Gullick, Dowty, An-derssan, Oldham), Avstrije (Voest — Alpine), Finske (Tamrok), med njimi tudi Jugoslavije (ESO Velenje in GOŠA skupaj z Eickhoffom). Od znanih proizvajalcev rudarske opreme iz zahoda so manjkali le proizvajalci iz Francije in Švedske. Razstava, ki je imela neuraden podnaslov — avtomatizacija v rudarstvu, naj bi pokazala napredek na ten^področju, ki ga je nakazala predhodna razstava v Diisseldorfu. Težko je sicer le na osnovi razmeroma kratkega obiska razstave (za Pogled na razstaviščni prostor »ugolj 83« Donjeck SSSR. ogled razstave smo imeli na razpolago le dva dni in pol) objektivno oceniti napredek na področju opreme za rudarstvo in posebno še sedanje stanje pri automatizaciji. Zato sta vsaj dva vzroka, ki otežkočata tako oceno. Na eni strani je tako oceno težko podati pri tako raznovrstni opremi, ki je bila na razstavi prikazana, na drugi strani pa je vprašljivo, če so proizvajalci pokazali vse, kar ta čas predstavlja vrhunski dosežek, ali pa so pokazali /e tisto, kar je za potencialnega kupca, v tem primeru za premogovno industrijo SZ, najbolj zanimivo. Če je razstava v Diisseldorfu (1981) pokazala možnosti, ki jih nudi auto-matizacija transportnih sistemov v rudarstvu, da ne omenim automati-zabije vodenja sistemov prezračevanja in delov separacijskih procesov, je tokrat opazen korak v smeri auto-matizacije, ali bolje rečeno računalniško nadzorovan proces podpiranja in pridobivanja. Take sisteme so na .razstavi pokazali proizvajalci iz Vel. Britanije (Gullick — Dobson, Dow-ty) in f. Westfalia iz ZRN. Tu gre le za prve korake, ki naj bi pripomogli predvsem k večji varnosti in olajšanju fizično napornih operacij. Na področju podpiranja so rastav-1 j alti pokazali izključno tipe pod-l>orja, ki so namenjeni za tzv. horizontalno koncentracijo (brez nad-kopnega pridobivanja). Le proizvajalec iz Madžarske je (skupaj s r. Thyssen) pokazal ščitno podpor j e za nadkopno pridobivanje z uporabo le enega transporterja. Na razstavi prikazano podporje je bilo pretežno ščitnega tipa z izstegljivi-;ni stropnicami in ploščami za varovanje čelne stene, visoke nosilnosti in upravljane z eno ročico, običajno iz prednje sekcije. Vedno več je tudi podporja, ki omogoča zasipavanje — izključno pnevmatsko. Naprava za pnevmatsko zasipavanje pa je pokazala le f. Brieden (ZRN), ki edina tako opremo še izdeluje. Pri tem je treba omeniti različne izboljšave za hitro in varno premontažo zasipnih cevovodov, pretežno s hidravličnim upravljanjem. Na hidravlični pogon so prirejene tudi razne pomožne naprave npr. škripci (Neu-iiaus) in pogoni, kar smo opazili že na razstavi v Diisseldorfu. Na sredstvih za transport ljudi in materiala se uveljavlja upravljanje z infra- rdečimi dajalci (npr. EVP) in razne dodatne varnostne naprave. Vedno širšo uporabo najdejo razna tipala (senzorji), občutljivi za toploto, prisotnost plinov in podobno, ki pri prekoračitvah nastavljivih vredonsti sprožijo alarm, odn. prekinejo dovod energije ali da sprožijo gasilne naprave npr. pri gumi transporterjih. Zanimivo naglavno svetilko sta pokazali tako f. Oldham (VB) in neki proizvajalec iz SZ. Vgrajen senzor (tipalo) v telesu naglavne svetilke reagira na prisotnost metana nad prej naravnano dopustno koncentracijo in sicer z prižiganjem žarnice, ki ugasne po določenem času. Stroje za napredovanje prog so pokazali predvsem proizvajalci iz SZ (tipe PK, odn. GPK-S in GPK -2) in iz Avstrije (Alpine — makete). Pridobivalni stroji (proizvajalci iz ZRN — Eickhoff, SZ in Poljske) so močnejši in sposobnejši in vodeni izključno z zobato letvijo. Tudi pri nas znana ESA je dobila mnogo novih modifikacij in je prilagojena različnim pogojem obratovanja. Precej je bilo tudi strojev in naprav ža površinsko odkopavanje premoga -iz razumljivih razlogov večinoma le makete strojev (bagrov), le velike bagerske žlice ter kamioni za dnevne kope, velikih nosilnosti (več kot 60 t) so bili privlačno razporejeni. Predelava premoga, vplinjevanje ali utekočinjanje tokrat ni našlo prostora (ali pa interesa) v nasprotju s predhodnima razstavama, ko je bila ta tendenca jasno vidna. Razstavo je spremljala tudi razstava strokovne literature založb SZ. Na žalost pa tu niso bile naprodaj sicer zanimive izdaje. Še na eno pomanjkljivost moram opozoriti. Razstavljalo! vzhodnih držav so zastopale skoraj izključno zunanjetrgovinske organizacije. Te pa niso bile v stanju posredovati tehničnih detajlov razstavljenih strojev ali naprav in podatkov o uporabnosti, pa tudi s prospektnim materialom so bile slabo založene. V celoti gledano pa je razstava le nudila zadovoljiv pregled nad sedanjim stanjem in tendencami razvoja rudarske opreme in naprav. Če sodim po razstavljenih tipih podporja in pridobivalnih strojih, gre razvoj v smeri tzv. horizontalne koncentracije pridobivanja z večjimi napredki in z računalniškim vodenjem posameznih del, operacij. Iz različnih vzrokov (rudarsko-tehnič-nih in ekoloških — odstranjevanje odpadnega materiala — zunanjih jalovišč) se uveljavlja zasipavanje, skoraj izključno pnevmatsko, pri tem pa se teži k čim večji automatizaciji tega procesa predvsem pri montaži in demontaži zasipnih cevovodov. 'Pri prevozih ljudi in materiala se automatizirajo že znani sistemi za take prevoze. Na področju varstva pri delu se nadaljuje tendenca, ki je prisotna že nekaj let t.j. izpopolnjujejo se razni indikatorji z automatskim registriranjem odnosno ukrepanjem pri prisotnosti škodljivih snovi. Prav tako je opazen napredek pri individualnih zaščitnih odnosno reševalnih sredstev. Obisk razstave bo lahko koristil pri razvoju naše tehnologije pridobivanja, transporta in predelave premoga in je bil ogled s tega vidika opravičljiv. Naj ob koncu še omenim, da je potovanje in ogled organiziral KOMPAS — Ljubljana, v zadovoljstvo vseh udeležencev. Prosti čas med potovanjem smo udeleženci (skupaj nas je bilo 42) izkoristili za oglede kulturno-zgodovin-skih znamenitosti v Moskvi in Do-njecku ter ob pomoči razgledanega vodiča izvedeli mnogo zanimivih podatkov iz zgodovine in sedanjosti SZ. Rudi Šikovec Raziskave NA OBMOČJU MED ZAGORJEM IN MORAVČAMI Rudarjenje, to je izkop premoga, se na tem območju vrši v Kisovcu že od 18. stoletja, V Semniku pa od 18. stoletja do nekaj let po drugi svetovni vojni. Rudarska sledilna dela, ki pa niso dala večjih uspehov, so bila izvršena na Logu v začetku stoletja, v Moravčah v drugi polovici prejšnjega stoletja, na Izlakah pa šele po drugi svetovni vojni. Z globinskimi raziskovalnimi vrtinami so doslej raziskovali severno krilo zagorske sinkli-nale piri Zavinah, pri Izlakah pa so bila le manjša raziskovalna dela z raziskovalnimi rovi. Z raziskovalnima vrtinama pri Zelencu in gradu. Medija so hoteli ugotoviti dno zagorske sin-klinale. Zaradi tehničnih težav sta bili predčasno ustavljeni in ga nista dosegli. Tudi vrtini v Kostrevnici in Smučidolu std bili preplitvi. Na Logu je bil izdelan sledilni rov. Na območju Moravč je bilo po drugi svetovni vojni izdelanih več deset plitvih raziskovalnih vrtin. Z njimi je bil ugotovljen premogov sloj debeline največ do e-nega metra, zato so bila nada- ljnja raziskovalna, dela ustavljena. Površinsko zavzema območje med Zagorjem in Moravčami 36 km2. Ta površina je razdeljena na naslednja območja: — Severno krilo zagorske sinklinale od Izlak do Spodnjih Izlak; — Dno zagorske sinklinale na območju Kisovca in proti zahodu do Izlak; — Podaljšek prvih dveh slojev med Lokami in Siporeksom; — Zla|to polje; — Kisovška stranska kadu-nja; — Briše, ki predstavljajo dno zagorske in kolovraške sinklinale zahodno od Izlak; — Moravče. Dosedanje raziskave, k) so bile pred! in po drugi svetovni vojni zaradi kompliciranosti geološke zgradbe niso dale želj enih rezultatov, posebno raziskovalni vrtini, ki sta bili zaradi tehničnih težav predčasno ustavljeni. Zaradi tega je bilo v letih 1982-83 izvršeno na celotni površini detajlno geološko kartiranje terena kot podlaga za nadaljnje raziskave. Izdanki premoga so bili doslej najdeni na severnem krilu zagorske sinklinale, pri Siporeksu, na Zlatem polju in v Moravčah. Po dolgoročnem planu raziskovalnih del do leta 2000 so predvidene le indikativne raziskave z raziskovalnimi vrtinami s površne na posameznih območjih. S temi raziskovalnimi vrtinami bi postopno raziskali vsa potencialna območja med Zagorjem in Moravčami. V območjih, kjer bodo dala raziskovalna vrtanja pozitivne rezultate, ki bodo hkrati tudi ekonomsko zanimivi bodo raziskave nadaljevali z dodatnimi vrtinami. Kjer pa pozitivnih rezultatov ne bo, bodo nadaljnje raziskave o-pustili. Za leto 1984 so predvidene raziskovalne vrtine na območju Zlatega polja in kisovške stranske kaduhje, za leto 1985 pa na območju Loke — Siporeks in Briše. Na ostalih območjih je raziskovalno vrtanje predvideno v naslednjem petletnem obdobju, na območju Moravč pa po letu 1990. Rezultati raziskav naj bi dali dokončen odgovor o perspektivnosti nadaljnjega razvoja premogovništva v zagorski regiji, z njimi pa tudi za njeno nadaljnjo dolgoročno usmeritev gospodarskega razvoja in odgovarjajoče prostoorsko planiranje. A. J Raziskave — TROBNI DOL V obdobju od leta 1906 do 1. junija 1935 je blizu kraja Trohni dol obratoval premogovnik z istim imenom. Njegova lokacija je okoli 8 km vzhodno od premogovnika Laško. Premog so odkopavali v od-kopnih poljih »Oto« in »Marija«. Najvišjo letno proizvodnjo so dosegli leta 1930, to je 9.700 ton. Največje število zaposlenih je bilo 120, in to leta 1926, ko je bilo v jami 95 in zunaj'25 zaposlenih. Odkopavali so sloj visokokalorič-nega premoga, ki je bil debel 0,75 do 1,5 m in kurilnostjo okoli 24 MJ/kg. Pad premogovega sloja je bil 30’—40” proti severozahodu. Izkopani premog so odvažali na 15 km oddaljeno železniško postajo Laško. Le okoli 4 km južneje od opuščenega premogovnika Trohni dol je bil premogovnik Blatni vrh — Po-jerje blizu kraja Pojerje. Tu so v obdobju od 1837 do 1940. leta odkopavali višjekalorični rjavi premog in ga odvažali na najbližjo železniško postajo Rimske Toplice. Maksimalna proizvodnja je bila okoli 1.000 ton, ob ukinitvi nadaljnjega odkopavanja leta 1940 pa 552 ton. Ker sta obe nahajališči premoga, posebno zaradi kvalitete interesantni,'je bila v okviru programa raziskav premoga in urana v SR Sloveniji za leto 1982 vključena tudi prva faza raziskav za to območje. V tej fazi naj bi bila izdelana detajlna geološka karta v merilu 1 : 10.000 za širše in ožje območje opuščenega X septembru t.l. so bili učenci Rudarskega šolskega centra angažirani tudi pri obnavljanju objektov in okolice bivšega obrata Dol, kjer bodo imeli v bodoče svoje šolsko delovišče. Foto: B. Klančar premogovnika Trobni dol, v katero naj bi bilo vključeno tudi območje opuščenega premogovnika Pojerje. V tej prvi fazi so bili pregledani in ovrednoteni podatki vseh predhodnih geoloških raziskav za območje 30 km3. V ožjem območju je bilo detajlno izkartiranih 16 km2 terena. Pri izvajanju del kartiranja so našli izdanke premogovega sloja. Njihova debelina znaša od 5—30 cm. Program prve faze raziskav je bil v pogodbenem roku končan. Važna je ugotovitev, da se premog nahaja v talninskih oligocenskih plasteh in v porušeni antiklinalni strukturi, ki je z vzhodne strani odrezana ob sistemu prelomov. V Pojenjih so premogove plasti na južnem krilu terciarne sinklinale v stiku s triado, ki je verjetno delno narinjena proti severu. V programu za leto 1983 je predvideno nadaljevanje raziskovalnih del, in to z raziskovalno strukturnim vrtanjem v neposredni bližini bivših rudarskih del na območju Trobnega dola. Predvidene so dve do tri raziskovalne vrtine, skupne globine cca 550 metrov. Vrtine bodo geološko spremljane in vzorci analizirani. Od raziskovalnega vrtanja pričakujemo podatke o razširjenosti in debelini premogovih plasti na tem območju. V primeru pozitivnih rezultatov bo možno sklepati, da se premog pojavlja tudi v smeri Laškega. O nadaljnjih rezultatih raziskav bodo bralci glasila »Srečno« še obveščeni. A. J- VZROKI IZOSTANKOV Z DELA IN MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE LETEH NA PODROČJU HRASTNIKA Eden od osnovnih problemov, s katerim se srečujemo v letošnjem letu na področju Hrastnika je zelo velika odsotnost z dela poleg nedoseganja proizvodnih in finančnih rezultatov, s katerimi nismo in ne moremo biti zadovoljni. Izostanke z dela ne predstavljajo samo bolani, ampak tudi nezgode, neupravičeni dopusti In še bi lahko našteval razne oblike izostajanja z dela vendar ti ne predstavljajo visokega procenta. kar pa tudi ne bi smeli dopustiti razraščati. Skupni procent izostankov v prvi polovici leta znaša povprečno 28 %, kar je po analizah zadnjih treh let naj večji porast. To povečanje izostalih gre predvsem na račun bolamih in se v določenih terminih giblje celo od 15 — 18 0/°. Izredno kritično' in zaskrbljujoče stanje izostalih pa beležimo v drugi polovici leta 1983 kar presega v-se normative. Ce analiziramo te podatke in razmere, je resnično skra jni čas, da vsi subjekti, ki imamo posreden ali neposreden vpliv na izostanke z dela začnemo razmišljati o ukrepih za spreminjanje in izboljšanje stanja na tem področju. Res je, da imamo na področju Hrastnika zaposleno' različno populacijo delavcev vendar to ne bi smelo vplivati na tako velik procent izostalih če bi imeli urejene odnose In u-krepe za preprečevanje nenormalnega izostajanja z dela. Pri tem pa je le potrebno navesti, da se več kot tretjina delavcev vozi na delo iz bližnje in daljne okolice, in da smo i-meli v zadnjem času veliko fluktuacijo delovne sile, predvsem mlade, ki. še nima takih delovnih navad, kot jih imajo starejši rudarji. Omeniti je treba tudi delovne pogoje, ki včasih pogojujejo odsotnost ž dela. Na povečanje staleža izostalih zaradi bolezni vpliva tudi menjavanje zdravnikov v ambulanti, na drugi strani pa prosta izbira zdravnika, saj naši delavci iščejo zdravniško pomoč v 13 perifernih ambulantah Slovenije. Za izboljšanje stanja oziroma zmanjšanje izostankov z dela kot tudi izboljšanje delovnih pogojev so samoupravni organi že večkrat razpravljali in sprejeli vrsto sklepov ter u-krepov. Že leta 1981 je bil podpisan sporazum med ZZD — TOZD zdravstveni dom in REK EK — TOZD Premogovnik Hrastnik o organiziranju prednostne ambulante z namenom, da se izboljša in zagotovi boljše zdravstveno stanje delavcev. Takoj moramo reči, da nismo dosegli željenih rezultatov kljub velikim naporom služb, ki so bile zadolžene za to. Na bivšem obratu Dol adaptirajo oziroma rekonstruirajo kopalnico za potrebe bodočega praktičnega izučevanja učencev RŠC našega kombinata. Foto: B. Klančar Zaradi stanja in razmer je sindikalna organizacija skupno s samoupravnimi organi ponovno sprožila postopek za ustanovitev obratne ambulante. Zato je bila izvoljena posebna komisija tako na nivoju SOZD REK EK kot tudi na področju Hrastnika, ki ja je imenovala občinska zdravstvena skupnost. Obe komisiji intenzivno delata pri pripravi osnutka novega sporazuma o ustanovitvi o-bratne ambulante In dirugih u-krepih za čimprejšnjo sanacijo stanja izoistalih na področju rudnika. Hrastnik. Na zadnji seji je komisija na nivoju SOZD REK EK sprejela še naslednje sklepe in stališča: Takoj naj se sestane komisija na področju Hrastnika in prouči osnutek sporazuma ter ga predlaga merodajnim organom v sprejem. Obratna ambulanta naj bi pričela z delom s 1. 1. 1984. Za realizacijo teh sklepov smatra komisija, da se vključijo v razreševanje vsi, ki se u-kvarjajo s to problematiko. Za izboljšanje stanja izostajanja moramo zaostriti kriterij pri sprejemu novih delavcev, kot tudi dosledno izvajati notranje akte glede delovne discipline, za kar so odgovorni v kadrovski službi in člani disci-pliniske komisije. Nekateri podatki pa kažejo še to, da upravičujejo izostanke z dela na različne načine, kar predstavlja neodgovornost posemeznikov do tegn problema. Poleg tega bo potrebno posvetiti posebno pozornost analizam posameznikov, kot tudi rednemu sestajanju predstavnikov rudnika z amblantmm zdravnikom in zdravniki medicine dela. Mislim, da je v interesu nas vseh, da se stanje izboljša, zatd pa mora dati vsak svoj maksimalni prispevek. Brane Kušar Samski dom v Trbovljah je zgrajen Lani je TOZD Gradbena operativa Trbovlje kot izvajalec del pričel graditi samski dom za rudarje, zaposlene v TOZD Premogovnik Trbovlje. Zdaj je ta objekt zgrajen in se vanj že lahko vselijo prvi stanovalci. Razen kuhinje so vsi prostori že opremljeni, oprema kuhinje pa bo dobavljena in montirana v mesecu novembru letos. Samski dom je lociran neposredno v bližini sedanjega samskega doma v Šuštarjevi koloniji. Tlorisna velikost objekta je 25 x 14 m, po vertikali pa so prostori razporejeni v šestih etažah. V pritličju so skupni prostori doma, in sicer kuhinjia, jedilnica, pralnica ipd. V štirih nadstropjih je 46 bivalnih enot hotelskega tipa in enosobno stanovanje za hišnika. Vsaka izmed 46 bivalnih enot meri 21 m2 in jo sestavljajo: predprostor 3 m3 kopalnica 3 m2, soba 15 nr. V zadnji etaži, ki je podstrešna, so prostori za družabne dejavnosti — knjižnica, šahiranje ipd. Kot. ločen objekt je v neposredni bližini doma zgrajeno zaklonišče. Objekt je zgrajen sodobno in solidno, zagotavljal bo družbenemu trenutku primeren standard delavcem. Predvidevamo, da bo po izdelavi obračuna znašala končna vrednost del 68,345.391,90 din od tega: — gradbena obrtniška in instalacijska dela .54.935.586,75 din — oprema 8.852.599,40 din — ostalo (prispevki, projekti, odškodnine ipd.) 4.557.195,75 din Poleg samega objekta je urejena tudi okolica, treba pa se bo truditi, da v doglednem času zagotovimo v bližini doma tudi ustrezne rekreativne površine. Srečko Koritnik Spremembe temeljev DRUŽBENEGA PLANA SLOVENIJE Septembra t.I. je bil podpisan dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985. Sprememba je nastala iz različnih vzrokov, predvsem stabilizacijskih, ki so narekovali določene spremembe pri vlaganjih, odločnejše usmeritve v izvoz na konvertibilno področje zaradi izboljšanja denarne likvidnosti ter zaostrenih pogojev gospodarjenja. Sprememba dogovora vsebuje posebej zmanjševanje vseh oblik porabe, ki so jih udeleženci sprejeli z dogovorom o temeljih družbenega plana Slovenije za to petletno obdobje. Med poglavji tega dogovora je med drugim tudi posebno poglavje, ki govori o energiji. Dogovor vsebuje poročilo, da zaradi zmanjšanja energetske odvisnosti od uvoza, intenzivnejšega in racionalnejšega izkoriščanja lastnih virov energije ter varčevanja energije v vseh oblikah porabe podpisniki v skladu z uskladitvami tega dogovora in dogovora o ukrepih in aktivnostih za zagotovitev racionalnega pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije sprejmejo programe varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo z namenom, da jih dosledno tudi izvajajo. V tem noveliranem dogovoru je poseben poudarek na vlaganju za povečanje pridobivanja premoga. Prednost bodo namreč imeli tisti, ki bodo zagotavljali večji učinek naložb. Slovenski premogovniki bodo v tem srednjeročnem petletnem obdobju zagotovili elektrogospodarstvu, industriji in drugim porabnikom v Sloveniji naslednje količine premoga: Da bi zagotovili predvideni obseg proizvodnje premoga v tem obdobju, bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 vloženo v modernizacijo premogovnikov skupno okoli 9,1 milijarde din. Sredstva so namenjena za odpiralna dela, nadomestne objekte, geološke in druge raziskave in za izboljšanje pogojev dela ter v osnovna sredstva rudnikov premoga. Poleg vlaganj v obstoječe rudnike (izgradnja nadomestnih objektov Preloge v Titovem Velenju, odpiranje jam na območju Šoštanja, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, oziroma Kotredeža, Senovega in Kanižarice s sodobno opremo in uvajanjem mehaniziranih odkopov), bo del teh vlaganj v okviru omenjenega zneska namenjenih za ugotavljanje upravičenosti eksploatacije nekaterih doslej opuščenih rudnikov. Z intenzivnimi raziskavami znanih nahajališč premoga naj bi po letu 1985 pripravili eksploatacijo Dola pri Hrastniku, prav tako naj bi tudi ugotovili upravičeno eksploatacijo po letu 1985 premogovnikov Krmelj "(robni dol, Globoko, Lendava, Sečovlje in Ilirska Bistrica. Potrebna sredstva za vlaganja za omenjene premogovnike bodo zagotovljena iz dela sredstev, združenih v okviru samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije v višini okoli 7,8 milijarde din. Predvidena pa so tudi sredstva v višini 1,3 milijarde din kot združena sredstva v okviru Plansko poslovne skupnosti za premog. Predvideno pa je tudi, da bi zaradi pomanjkanja domačega premoga v obdobju 1981—1985 zagotovili iz SR Bosne in Hercegovine, SR Srbije in SAP Kasovo dobavo rjavega premoga in lignita skupno okoli 4 milijone ton ter okoli 250.000 ton iz uvoza. To količino naj bi zagotovila združena elektrogospodarska podjetja Slovenije in v milijonih ton OZD 1981—1985 skupaj od tega za potrebe elektrogospodarstva Rudarsko elektroenergetski kombi nat ) Velenje — lignit 23,5 Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja skupaj z rudniki Senovo, Kanižarica in Laško — rjavi premog ' 9,1 22,3 7,0 Planska posloMna skupnost za premog. Zato bo treba zagotoviti tudi določena sredstva za sovlaganja v premogovnike v drugih republikah in pokrajinah. Računajo, da bi za te potrebe vložili 0,83 milijona din, kar naj bi zagotovila Plansko poslovna skupnost, del sredstev pa bi zagotovili iz usmerjenih sredstev za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in Kosova. V tem petletnem obdobju bo zgrajenih sorazmerno malo novih elektroenergetskih objektov. Skupno naj bi jih zgradili za 513 MW, od tega v drugih republikah in pokrajini 100 MW. V Sloveniji naj bi v tem srednjeročnem obdobju pričeli obratovati naslednji energetski objekti: TE-TO Ljubljana II, s 50 MW, Nuklearna elektrarna Krško s 332 MW (slovenski del), in HE Solkan z 31 MW. Poleg tega bo za potrebe Slovenije zgrajena TE Ugljevik 100 MW z ustreznim delom premogovnika. Poleg tega bo po programu splošne ljudske obrambe iz leta 1981 zgrajenih več malih HE in TE s pripadajočimi elementi elektroenergetskega sistema. V tem obdobju je nekaj teh elektroenergetskih objektov že pričelo obratovati. Prihodnje leto bo rudnik urana Žirovski vrh pričel z redno proizvodnjo in bo proizvedel 70 ton uranove rude in 60 ton koncentrata uranovega oksida. Slovensko elektrogospodarstvo pa bo pričelo v tem obdobju pripravljati in graditi proizvodne objekte z močjo okoli 700 MW za zagotovitev potrebne električne energije po lem 1985. Ti bodo pričeli obratovati v obdobju 1986 do 1990. V ta namen ima po tem dogovoru elektrogospodarstvo Slovenije nalogo, da v prvi polovici leta 1983 pripravi optimizacijo izbora objektov kontinuitete, razen za HE Mavčiče z 38 MW, ki pa je že v gradnji in bo končana do leta 1985. V tem obdobju potekajo tudi priprave za zgraditev druge nuklearne elektrarne, ki naj bi jo sofinancirale Slovenija in druge republike in pokrajine, z močjo 1000 MW, od tega za potrebe Slovenije 332 MW. Izgradnja tega objekta naj bi bila končana po letu 1992. Prav tako bodo v tem obdobju potekale priprave za izgradnjo TE in premogovnika na Kosovu. Za ta program kontinuitete bo porabljenih okoli 10 V« rezerv, razpoložljivih za vlaganja v elektrogospodarstvo. Skupna vlaganja v osnovna sredstva omenjenega programa proizvodnih zmogljivosti za dokončanje objektov iz prejšnjega obdobja, za zgraditev prenosnega o-mrež j a in objektov distribucije ter za naložbe v premogovništvo in Ži-rovski vrh, bodo znašala 29,3 milijarde din. Ta sredstva bodo zago-vljena okvirno iz sredstev na osnovi zakona o združevanju dela sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov v letu 1981 in prenosa iz leta 1980, združenih sredstev TOZD po enotnih virih, osnovah in merilih, deloma pa tudi inozemskih kreditov, lastnih sredstev, prispevkov od odjema in prispevkov za povečano priključno moč ter drugih domačih sredstev. Za oblikovanje teh sredstev se bodo ustrezno povečali prispevki od odjema in za povečano priključno moč ter cene električne energije namensko za razširjeno reprodukcijo v odvisnosti od namensko zbranih sredstev iz prodajnih cen naftnih derivatov in drugih domačih sredstev. Po tem dogovoru so dolžni Splošno združenje energetike, ISE, Zveza stanovanjskih skupnosti ter pristojne občine do konca leta 1983 pripraviti predlog o izgradnji potrebnih stanovanj za jamske delavce. Del tega poglavja o energetiki v omenjenem dogovoru pa se nanaša mili na nafto in plin, geološke raziskave, zgraditev plinovodnega sistema, program prevzema zemeljskega plina iz Alžirije, postavitev skladišč za tekoča goriva in plin, itd. Del programa po tem dogovoru o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1981—1985 je bil že realiziran, večina drugih obveznosti, ki izvirajo iz tega akta, pa je v fazi priprav oziroma izvajanj. Naj poudarimo, da je med podpisniki dogovora, posebej pa še poglavja o energiji, tudi Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja ter vrsta drugih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela ter bank. (tl) REK EK med največjimi v Jugoslaviji Ekonomska politika je septembra t.l. objavila, tako kot vsako leto, podatke o največjih organizacijah združenega dela in bankah v Jugoslaviji v peteklem letu oziroma letu 1982. Iz objavljenih podatkov povzemamo, da je SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja na 264. mestu. Med podatki je navedeno, da je imel v preteklem letu skupnega prihodka 6,908.522.000 din, da je znašal dohodek povečan za amortizacijo 3,835.722.000 din, da so znašala povprečna koriščena osnovna in obratna sredstva 7.633.444.000 din, in da je znašalo povprečno število zaposlenih 5.490. V letu 1981 je bil REK EK na 107. mestu. mestu. Med 164. bankami v Jugoslaviji je Ljubljanska banka — Temeljna banka Zasavje s sedežem v Trbovljah na 98. mestu (v letu 1981 na 90. mestu). Navedeno je, da so znašala v letu 1982 skupnas sredstva 9.001.295.000 din. Pri izvajalcih investicijskih del v inozemstvu je RUDIS od 61 izvajalcev na 8. mestu s skupno vrednostjo izvršenih del v inozemstvu v letu 1981 114,062.300.000 dolarjev. V tem znesku so vključena tudi dela, ki jih izvaja DO RGD -TOZD RIG v ZR Nemčiji, (tl) Zbori delavcev OBRAVNAVALI DEVETMESEČNE REZULTATE Samoupravni organi in zbori delavcev vseh temeljnih organizacij in delovnih skupnosti našega kombinata so zadnje dni oktobra obravnavali 9 mesečne rezultate gospodarjenja. O teh' rezultatih bomo objavili podat- ke v naslednji številki našega časopisa. Na zborih delavcev pia so predstavniki sindikalne organizacije ob tednu razorožitve, ki je bil od 24. do 31. oktobra 1.1. prebrali posebno pismo, ki se nanaša na nujnost razorožitve. S posameznih zborov delavceV so bile poslane Republiškemu svetu zveze sindikatov Slovenije resolucije oziroma pisma z obsodbami nenehnega oboroževanja ter apelirali, naj vsi prizadeti nadaljujejo aktivnosti v zvezi z razorožitvijo. Teden razorožitve naj po mnenju organizacije združenih narodov razglasijo vse njene članice. Zavedati se je treba u-sodnega pomena nevarnosti, ki jo za mir in varnost na svetu predstavlja oboroževalna tekma. Po letu 1945 je bilo na svetu več kot 146 lokalnih vojn ali vojn nan širšem območju. Vsaka od teh bi lahko zanetila svetovni vojni požar. Vojaški izdatki se na svetu približujejo znesku 800 milijard dolarjev letno in človeštvo danes ogroža nad 50.000 jedrskih oziroma atomskih nabojev. V vseh vojnah po letu 1945 je padlo oziroma izgubilo življenje preko 16 milijonov ljudi. Največ jih je padlo v Korejski in vietnamski vojni. Naša država si v mednarodnih odnosih, skupaj z ostalimi neuvrščenimi državami dosledno prizadeva za mir na svetu, enakopravne mednarodne odnose, za razvoj in splošni napredek v svetu. Aktivna je v prizadevanjih za popuščanje mednarodne napetosti, ohranitev miru in razorožitev. Tudi mi si maramo prizadevati, da s svojo dejavnostjd prispevamo odločilen delež pri ustvarjanju zavesti o nujnosti in potrebi organizirane dejavnosti vseh miroljubnih sil v svetu za preprečitev vojne nevarnosti, splošno razorožitev in svobodo ter enakopraven razvoj vseh narodov v svetu v miru in sožitju. STABILIZACIJA NA VSAKEM KORAKU Dne 7. in S, oktobra je bila v Liubljani S. seja Centralnega komiteja ZK Slovenije. Na tej seji je miel uvodno besedo predsednik CK ZKS Andrej Marinc. Iz njegovega govora objavljamo najpomembnejše poudarke: »Naše delo se ni pričelo v juliju 1983, ko smo s vre jeli dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Frontne sile in ves politični sistem so spodbujali delovne ljudi in občane. Imamo tudi že rezultate, ki ohrabrujejo. Za aktiviranje velikih rezerv, ki jih imamo še na skoraj vseh področjih, ne potrebujemo pomembnejših vlaganj, treba je le odgovorno in prizadeto uporabljati v proizvodnji in šolah pridobljeno znanje. Kdor nima druge možnosti, bo moral spreleti, vsaj začasno, delo kjerkoli v Sloveniji, in delo, ki je na razpolago, in tudA v praksi dokazati, da je odnos do dela ena od naših temeljnih vrednot, iz katere izvirajo tudi pravice in obveznosti. Vztrajati moramo pri usmeritvi, da samoupravno združevanje dela in sredstev pomeni, kljub zastojem in zapletom, edino možnost za to; da bodo delavci v združenem delu lahko prevzeli v roke odločanje o celotni reprodukciji. Pogosto smo dopuščali ohranjanje izkrivljene zavesti in družbene prakse, da socializem zmore vse, da lahko prehitevamo razvoj, da, skratka, lahko živimo nad možnostmi. Podlaga za to sta bila prevelika zadolžitev in inflatorno financiranje. Sedaj prihajajo računi za takšno. ravnanje. Odgovornost moramo uveljaviti le konkretno, sicer je to le vrazno govorjenje, kjer se kaže na druge ■— navadno zunaj tovarniškega, krajevnega, občinskega in republiškega plotu. Ni res, da pri nas nismo uveljavljali odgovornosti in kadrovskih menjav, kot to želijo nekateri prikazovati javnosti. Ni več mogoče izstavljati računov za neorgansk: razvoj in za napačne odločitve drugim — bodisi kolektivom bodisi občinam ali republikam in avtonomnima pokrajinama. Komunisti v sindikatih in gospodarski zbornici so dolžni odločno pomagati kolektivom, da bodo sprejeli takšne sisteme in modele vrednotenja dela in nagrajevanja, ki bodo sprostili ustvarjalno pobudo delavcev in strokovnjakov. Odločno kaže zavrniti pojave in tendence, ki pik je zaznati v nekaterih javnih nastovih in v sredstvih informiranja in ki odkrito zahtevajo spremembo temeljev in ustavne zasnove političnega sistema. Koncept komune pri stabilizacijskih programih podcenjujemo in preveč smo strpni do slabosti neracionalnosti, ki se dogajajo v nekaterih regijah in občinah. Delavec, ki resnično dela, mora biti zaščiten pred vsakršnimi zlorabami, še posebej, kadar opozarja na slabosti in sam prispeva k učinkovitemu razvoju in upravljanju z družbenimi sredstvi. Bolj se moramo poenotiti pri opredelitvi odgovornosti ZK, za kar je po programu in statutu ZKJ in po ustavi odgovorna zveza komunistov, in kako uspešno delovati. Naša 8. seja je skupna priprava na to, da bomo člani CK ZKS, vsi organi, organizacije m predvsem vsi člani ZK delavali med ljudmi in se skupaj z vsemi, ki jim je pn srcu to. kar srno dosegli do sedaj, in ki so Pripravljeni soustvarjati boljše življenje, borili za dosledno in demokratično spoštovanje ter pošteno uresničevanje dogovorjenega.« Po njegovem govoru je imel besedo predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič. Predstavil je načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Sloveniji. Oba referata oziroma govora sta imela velik odziv, saj se je razvila zelo bogata in plodna razprava. Ob zaključku seje so bili sprejeti ustrezni sklepi. Poudarjeno je bilo, da stabilizacija terja od vsakega udeleženca in drugega občana ustvarjalni prispevek v vsakem pogledu. Lidija Šentjurc, Pepca Kardelj in Franc Šetinc v Revirjih Dne 5. oktobra t.l. je obiskala Trbovlje in Čebine Lidija Šentjurc, članica sveta federacije in častna članica kolektiva našega kombinata. V domu Tončke Ceč na Kleku je govorila 85 slušateljem politične šole CK ZKS iz Ljubljane in Maribora. Ti so namreč obiskali Revirski muzej ljudske revolucije, obiskali pa so tudi Čebine, Barličevo domačijo, v kateri je potekal ustanovni kongres KPS. Slušateljem je govorila o razvoju delavskega gibanja in delovanju komunistične partije v revirjih. Dne 11. oktobra t.l. pa je obiskala naš kombinat Pepca Kardelj, članica sveta federacije. V dopoldanskih urah se je udeležila na sedežu sozda pogovora s poslovodnimi in družbeno-političnimi delavci ter predstavniki samoupravnih organov. Seznanili so jo z najaktualnejšo problematiko, s katero se srečuje kolektiv kombinata že vsa leta doslej, posebno pa še v tem trenutku. Nato si je ogledala s spremstvom nekaterih tovarišev odkop premoga na širokem čelu v AB polju jame Premogovnika Trbovlje. Po ogledu se je napotila po savskem rovu do separacije premoga v Trbovljah, nato pa so jo predstavniki Termoelektrarne povabili na ogled TET in kratek razgovor. V popoldanskih urah si je ogledala Čebine. Navzoči predstavniki so ji pojasnili kako poteka gradnja nadomestne zgradbe za kmeta Barliča in kdaj predvidoma bo rekonstruirana obstoječa stavba za muzejske namene. Z obiskom v REK EK je bila zelo zadovoljna. V torek, 18. oktobra 1983 pa, je obiskal Trbovlje in Zagorje Franc Šetinc, predsednik Republiške konference SZDL. Z njim je bil tudi Miloš Prosenc, sekretar RK SZDL. V Trbovljah so se udeležili razgovora predstavniki dmžbeno-poliličnih organizacij, s posebnim ozirom na delo socialistične zveze v krajevnih skupnostih in občinah. Obrav- navali so tudi evidentiranje kandi- skih urah sta se gosta udeležila datov za najodgovornejše funkcije v konference SZDL v Mlinšah pri Za-organizacijah SZDL revirskih občin, gorju. Tu so se pogovarjali s poii-Računajo, da bodo novoizvoljeni so- tičnim aktivom občine in predsed- delavci omogočili razširitev dela niki krajevnih konferenc SZDL o frontne organizacije. V popoldan- najaktualnejših problemih. )'\ i'. v ! Dne 11. oktobra tl. je obiskala kolektiv kombinata tovarišica Pepca Kardelj. O najrazličnejših problemih se je pogovarjala s predstavniki kombinata. Foto: A. Bregant Tovarišica Pepca Kardelj si je skupno z nekaterimi našimi sodelavci ogler dala odkopno čelo AB polja Premogovnika Trbovlje. Nato se je napotila še po savskem rovu do separacije in termoelektrarne. Foto: A. Bregant AKTIVNOST DELEGATOV ZDRUŽENEGA DELA IN SIS V RUDNIKU SENOVO Pri oceni aktivnoisti delegatov rudnika Senovo ne moremo mL mo težav in slabosti s katerimi se srečujemo pri delu delegacij. Ena bistvenih ovir za kvalitetno in prizadevno delo* so še vedno; preobsežni materiali z množico' statističnih podatkov ih balastom, besed, ki zamegljuj ejo bistvo- problemov in predlaganih rešitev, zato ni čudno, dn soi posamezna vprašanja delegatom tuja. Pa ne, da naši delegati ne bi bili sposobni, da ne bi bili zainteresirani, sama povedati, pojasniti je treba. Pa ne tako, da je v OZD potreben štab ljudi ki bo materiale predelal in j iti »prevedel« v razumljivo govorico, jih posredoval delegatom, da jih bodo lažje razumeli! Strinjam se s tistimi, ki trde, da vseh stvari ne moreš poenostavljati, ker bi tako lah-r ko okrnil bistvene elemente vsebine, vendar se ne morem in nočem strinjati s tistimi, ki trde, da drugače ni mogoče celovito prikazati dela. To bi morali zahtevati delegati na vseh področjih in doseči, da bi bil Naš glas, skupne delegatske informacije, ki jih izdaja INDOK center Krško resnično glas de-legeatov. Prav gotovo bi Naš glas objavljal delegatska gradiva za posamezne seje skupščin SIS ali ZZD, pri čemer hi posebej lahko opozarjali delegate .na pomembne zadeve. Sicer je tako obveščanje že uporabil, in kadar ga je, je bilo1 tudi delo delegatov lažje, vendap tega ne dela dosledno (za vsako sejo in za vse skupščine). Poleg te težave pa moramo pokazati tudi na lastne slabosti. Ves material pošiljajo strokovne službe SIS direktno predsednikom delegacij, ki potem delegacije niti ne skličejo, tako da ni koordinacije stališč. Ko smo na to opozorili delegate tako na 00 kolt na OO ZK so navedli dvoje razlogov, in sicer: — pretežna večina delavcev je vozačev, vezanih na delavske prevoze; — delo poteka v izmenah, delegati pa so iz različnih delov delovnega procesa, tako da je težko sklicati delegate izven delovnega časa. Zato ni čudno, da reagiramo šele na odločitve, ki so že sprejete v skupščinah, in ki niso v skladu s stališči in mnenji delavcev, delegati, pa niso izkoristili možnosti pripomb delegatskih vprašanj, skratka možnosti sooblikovanja sklepov. Naslednja težava in slabost so delegatska vprašanja. Kljub temu, da delegatska vprašanja ali spremi-nj evalne predloge sklepov, ki jih žele postaviti, koncepiramo v pisni obliki, da bi jih laže posredovali na skupščini, delegati niso zadovoljni. Zadovoljni pa niso niti z načinom reagiranja na njihova vprašanja niti z odgovori. Vsako pripombo oziroma predlog komentirajo pooblaščeni predstavniki 'interesne skupnosti na tak način, da delegat ne želi več diskutirati, ker se ne zdi sam sebi dovolj poučen in dovolj spreten. Po drugi strani pa je tudi res, da delegati premalo uveljavljajo svojo pravico in dolžnost v zvezi s sprejemanjem smernic za njihovo delo in povezovanjem z organi upravljanja v DO, zlasti v tistem delu vprašanj, ki so posebnega pomena za DO in delavce, posebej pa osnove plana družbenih potreb občine in predlogov za izločanje dela dohodka za skupne in splošne potrebe ter druge odločitve ki posegajo na področje sprejemanja materialnih obveznosti. Kljub vsem naštetim slabostim in težavam, za katere se zdi, da se skoznje vleče kot rdeča nit misel, da je premalo pravočasnega, jedrnatega in jasnega informiranja, moramo vendarle opozoriti na primere dobrega delovanja delegatov ki kažejo na to da se izboljšujejo razmere na tem področju oziroma da jih je mogoče izboljšati. Pri tem je potrebno izpostaviti zlasti delo delegatov ZZD in delegatov SIS za stanovanjsko gospodarstvo. Delegacija ZZD se dokaj redno sestaja, oblikuje stališča, postavlja vprašanja in predloge. Delo delegacije SIS za stanovanjsko gospodarstvo pa je prav vzorno in tudi najbolj uspešno, saj delegati aktivno sooblikujejo sklepe, stališča, smernice In poskrbijo tudi za povratne informacije. Te zapisane ugotovitve in razmišljanja izhajajo iz razprav na OO ZS in OO ZK rudnika ki je terjala od obeh družbenopolitičnih organizacij. da v svoje programe aktivnosti za letošnje leto vnesejo kot prioritetno nalogo skrb za pravočasno pravilno, celovito in dobro obveščanje. Pa smo to nalogo v celoti u-resničili? Pred nami so voililno-pro-gramske konference ZK, torej čas in prostor, kjer moramd spregovoriti tudi o tem. Jasno, konkretno in jedrnato. Jaha Čepin USPEH PROSTOVOLJNEGA DELA V RUDNIKU SENOVO Kolektiv rudnika Senovo je v soboto 22. oktobra t.l. prostovoljno delal tako na proizvodnji premoga, kakor tudi pri drugih delih — na separaciji, v delavnicah in dragod. Odziv je bil zelo velik in akcija je naletela na odobravanje na vseh ravneh. Režijski delavci, med katere sodijo tudi administrativni, finančni, komercialni in drugi delavci, so se udeležili dela bodisi v jami, bodisi pri zunanjih fizičnih opravilih. Akcija je bila dobro organizirana in zelo uspešno izpeljana. Kolektiv je s tem tudi v tej obliki prispeval svoj delež k stabilizacijskim prizadevanjem. Priznanje vsem, ki so k temu pripomogli v kakršnikoli obliki. AKTIVNOST DELEGATOV ZDRUŽENEGA DELA IN SIS V ZAGORJU OZIROMA ZAGORSKIH T C ZLIH TOZD in DS na področju Zagorja imajo v mandatni dobi 1982/86 izvoljene delegacije za zbor združenega dela in za zbor uporabnikov Samoupravnih Interesnih skupnosti. TOZD Pre-mogovnik Kotredež ima samostojne delegacije, to se pravi za vsako intensno skupnost svojo delegacij,oi, dočim imajo manjše TOZD in DS združene delegacije to se pravi eno delegacijo za več SIS. V teh delegacijah skupaj deluje skoraj vsak četrti delavec, zaposlen na področju Zagorja. Če rečemo deluje moramo žal ugotoviti precejšnjo neaktivnost, oziroma vse večje upadanje zanimanja za delo v delegacijah. Tega sicer ne moremo trditi za vse delegate, velja pa za preteženio večino, tako da je sklepčnost delegacij vednd vprašljiva. Ob že starih ugotovitvah, »preobširna gradiva za seje, nerazumljivo sestavljena gradiva in pa mogoče tudi premajhna pomoč delegatom s strani strokovnih služb«, se zadnje čase po javljajo tudi drugi problemi v zvezi z delom delegatov in delegacij. V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja so delegati nemalokrat postavljeni pred odločitve, za katere se zelo težko odločajo in tudi glasujejo. Prav v mesecu septembru smo bili ob sprejemanju stabilizacijskih programov samoupravnih interesnih skupnosti priče precejšnjega nezadovoljstva med delegati, saj so bili le-ti mnenja, da ne morejo veliko alj nič vplivati na predlagane stabilizacijske ukrepe, In da ti ukrepi več ali man j že v naprej veljajo. Prav ta nemoč pa v veliki meri vpliva na aktivnost delegatov v delegacijah samoupravnih Interesnih skupnostih. V delegaciji zbora združenega dela je aktivnoist nekoliko boljša, vendar naši delegati delujejo pod nekakšnim pritiskom glede na izgube v premogovništvu od predstavnikov DPS, prav tako, pa tudi od drugih delegatov v zboru združenega dela. Očitajo jim predvsem premajhno aktivnost pri reševanju teh problemov, čeprav vsi vemo-, da bo za rešitev potrebna širša akcija v našem kombinatu in v vseh DPS v Zasavju. Prav to dejstvo, saj skoraj ne mine skupščina da ne bi razpravljali o premogovništvu in nakopičemih problemih v zvezi z njim, precej vpliva na delo in razpoloženje ter aktivnost delegatov v zboru združenega dela. Vsekakor z delom in učinkom načih delegatov v SIS in ZZD ne moremo biti zadovoljni, tako da bo potrebno še precej naporov predvsem delavcev v' strokovnih službah in predstavnikov DPO in TOZD in DS na področju Zagorja, da bomo poživili njihovo delo. Svato Zupančič Priznanje innvatorjem v Hrastniku Raziskovalna skupnost občine Hrastnik je v začetku oktobra t.l, podelila hrastniškim inovatorjem iz raznih organizacij združenega dela priznanja in nagrade. Prejeli so jih delavci, ki so v preteklosti prispevali k izboljšanju gospodarjenja in produktivnosti ter določenim prihrankom, bodisi v materialu ali stroških. V uvodnem razgovora so navzoči na tem priložnostnem slavju ugotovili, da dajemo inovatorjem, reacionalizatorjem in dajalcem koristnih pobud mnogo premalo priznanj in pohval. Pogosto so na poti razne subjektivne ovire. Nagrade po 5.000,00 din sp prejeli: Mladina iz OO ZSMS premogovnikov Hrastnik, Ojstro in RESD ter PD Hrastnik je 9. 10 t.l. organizirala ekskurzijo. Obiskali so med drugim Kumrovec z rojstno hišo maršala Tita. — Milan Duh iz TOZD RESD Hrastnik, DO ZPT za izboljšavo nosilne stojke pri hidravličnem podporju; — Milan Učakar iz Sijaja; — Branko Alauf, Drago Majcen in Jože Grčar iz Jutranjke na Dolu pri Hrastniku. Iz hras tniške Steklarne so prispevali svoje: Vinko Vintar, Albin Lavrič, Branko Sebasu in Branko Pepeljak. V Tovarni kemičnih izdelkov pa so prejeli nagrade za inovacije dr. France Kaluža, Vojteh Šet-san. Anton Salmič in Mirko Kovač. Prav tako sta prispevala svoj delež Branko Tušek in Božo Škrlec ter Ivan Kranjc in Marko Rafael iz SGD Beton TOZD Operativa Hrastnik. Po 2.000,00 din nagrade je ta Raziskovalna skupnost podelila še Branetu Zupančiču, Francu Podme-niku, Alojzu Aškercu, Vladimim Jutreši, Stanetu Deželaku, Borisu Krežetu, Jožetu Medvešku in Radetu Dorniku. Vsi inovatorji so poleg denarnih nagrad prejeli tudi diplome in značke. Hrastniška raziskovalna skupnost pa sofinancira tudi dve raziskovalni nalogi. V TKI bodo sodelovali s 150.000,00 din pri razvoju novih izdelkov, s 70.000,00 din pa v KOP Hrastnik za pripravo proizvodnje univerzalne tipske hale. Vsem nagrajencem naše čestitke! DELOVNA AKCIJA V KS CENTER TRBOVLJE Vključevanje mladih našega kombinata v delo krajevnih skupnosti je ena izmed osnovnih nalog, ki izhajajo iz akcijskega programa koordinacijske konference OO ZSMS SOZD REK EK. Prav zato smo se udeležili delovne akcije, ki je bila v soboto 24. 9. 1983 v KS Centei Trbovlje in po dogovoru s predstavniki šole in krajevne skupnosti naj bi urejali igrišče za mali nogomet in prostor z igrali pri Osnovni šoli —- pedagoški enoti Alojz Hohkraut. Ti so nam tudi povedali, da so krajani doslej naredili že nekaj sto prostovoljnih ur, da bi lahko igrišče odprli koncem septembra ob dnevu pionirjev. Delovna akcija se je začela ob 8,30 in je trajala do 13,30. Delali smo po skupinah. Tako smo naredili izkop za peskovnik in izdelali opaž, postavili in prebarvali igrala, popravili betonsko ograjo o-krog šole in prebarvali železno ograjo, ter postavili 20 m žičnate ograje. Akcije se je udeležilo 20 mladincev in sicer: Svetomir Mikunovič, Ra-denko Samardžič, Milan Mirinkovič, Bajro Smajič, Marinko Aščerič, Štefan Gorza, Drago Smode, Bojan Škrlep iz TOZD Premogovnika Trbovlje; Anton Janc, Milorad Iverič, Milan Ungar, Isad Židič iz TOZD Premogovnik Ojstro; Majda Majdič-Skrinar, Toni Lisec, Janez Janc, Suzana Čučnik, Matjaž Šintler iz TOZD RŠC; Rado Križnik, Sejm-din Delič iz TOZD Separacije Zagorje. Iz KS in šole pa so sodelovali: Milena Zidar, Dragi Pajič,, Cvetko Kolman in Gusti Čekada. Po akciji je sledil pogovor o nadaljnjem sodelovanju med KS Center Trbovlje, še posebej šole in mla-mimi SOZD REK EK. Božo Marot Nekateri štipendisti našega kombinata so se 3. septembra zbrali na vsakoletni razgovor, nato pa so si ogledali jamo premogovnika Trbovlje. Foto: B. škrlep Ohraniti In gojiti je treba tradicije delavskega gibanja Dne 11. oktobra se je sestala na Medobčinskem svetu zveze sindikatov revirskih občin v Trbovljah komisija za tradicije delavskega gibanja pri Medobčinskem svetu sindikatov revirskih občin. Predsednik komisije je Janez Narad, člani pa so iz vseh treh revirskih občin. Seji je prisostoval tudi predsednik komisije za tradicije delavskega gibanja pri Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije Vinko Trinkaus. Komisija je imela nalogo, da pripravi za začetek minimalni program, ki ga bo treba izvesti preko enakih komisij, ki so ustanovljene pri občinskih sindikalnih svetih. Komisija pri Medobčinskem svetu pa bo koordinator tega dela. Naloga sindikatov je, da ohranijo številne dogodke iz zgodovine delavskega gibanja v posameznih občinah in v republiki zanamcem. CK ZKS je pred nedavnim ugotovil, da sindikati na tem področju doslej niso dovolj storili. Zato je dal Marjan O-rožen, predsednik slovenskih sindikatov pobudo, da se delo teh komisij pri republiškem svetu, prj medobčinskih svetih in občinskih svetih sindikatov oživi in preide h konkretnerml delu. Poudarjeno je blo, da je naloga občinskih komisij u-smerjena predvsem v zbiranje gradiva iz sindikalnega gibanja, bodisi iz stare Avstrije, stare Jugoslavije in za čas poletu 1945. S starejšimi sindikalnimi aktivisti je treba opraviti razgovore in jih posneti oziroma zapisati. Tudi povojna zgodovina sindikatov je zelo pomanjkljivo evidentirana in obdelana. Spomniti, se je treba na prva leta državnega socializma kasneje Informbiroja začetne vloge sindikatov v prvih letih samoupravljanja, njihovo vlogo na področju obnove domovine zviševanja produktivnosti, o-skrbe socialnega varstva, stanovanjskega in ostalega družbenega standarda, kulture in pro- svete, sodelovanja z ostalimi političnimi organizacijami, itd. O-menjeno je bilo da naj bi vsaka OZD vodila kroniko svojega dela, vključno s kronikami oziroma dejavnostjo dela druž-beno^političnih organizacij Prav tako naj bi obvezno vodile kroniko pisno in slikovno posamezne občine oziroma občinske skupščine. Prav na tem področju pa je precej lukenj Seveda pa je za zbiranje dokumentov potreben čas in pa vestnost. Le dokumenti so najpomembnejši vir gradiva za solidno obdelavo. Komisije naj bi se pri svojem delu omejile na določeno obdobje, medtem ko bi podrobno obdelavo prepustili profesionalnim delavcem v muzejih in podobnih poklicnih institucijah. Komisija je sprejela program svojega dela, ki ga bo posredovala občinskim komisijam za ohranjanje tradicij delavskega gibanja, te pa bodo poiskale stik s področnimi občinami in organizacijami združenega dela. Predvsem bo treba popisati in na ustreznem mestu shraniti delo sindikalnih organizacij. Popisati sindikalne aktivste za vsa leta nazaj, intervjuvati bo treba bivše sindikalne delavce, sprožiti njihovo akcijo za zbiranje slikovnega gradiva podrobneje obdelati Bratovsko skladnioo rudarjev in vpliv sindikatov na njeno delo ipd. Na seji je bilo izrečenih precej dobrih predlogov vendar bo treba preiti h konkretnemu delu. O tem je članom komisije ob koncu seje govoril Rado Pergar, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Trbovlje, (tl) Drugi tabor LJUDSKE FRONTE NA MRZLICI USPEL Dne 4. šeptembra 1983 je potekal na Mrzlici drugi tabor ljudske fronte. Letos ga je organiziral Medobčiski svet ŠZDL Celje s sodelovanjem občinskih konferenc SZDL Žalec in Titovo Velenje ter revirskimi občinami oziroma občinskimi konferencami SZDL ter okrožnimi odbori OF iz obeh območij. Tudi letos je bil organiziran v spomin na tradicionalna predvojna srečanja delavcev in mladine iž revirskih občin, Savinjske doline in drugih slovenskih občin na Mrzlici. Proslava je potekala pri Polde tovi koči na Storovem travniku, tako kot vsa predvojna zborovanja delavcev. Tabor se je pričel ob 11. uri. Uvodne besede je spregovoril predsednik Občinske konference SZDL Titovo Velenje, nato pa je sledil slavnostni govor prvoborca Petra Sprajca iz Titovega Velenja. V svojem govoru je kronološko opisal razvoj delavskega gibanja v revirjih in Savinski dolini s posebnim ozi-rcm na Mrzlico kot stičiščem Dne 4. septembra 1983 je potekal na Mrzlici II. Tabor ljudske fronte. Na njem je govoril prvoborec Šprajc iz Titovega Velenja, v programu pa so sodelovali Delavska godba Trbovlje, moški pevski zbor in recitatorji iz Prebolda in Žalca. Foto: M. Cerinšek delavcev obeh področij. Omenil pa je tudi sedanji trenutek in izrazil optimizem, da bomo sedanje gospodarske težave prav tako uspešno prebrodili, kakor smo prebrodili še hujše težave! v času okupacije in v prvih' povojnih letih. Ob zaključku je posebej pozdravil vse delavce irt občane revirjev in Savinjske doline ter naslednico OF in Ljudske fronte SZDL. V kulturnem delu programa je sodelovala Delavska godba Trbovlje pod vodstvom Mihč Gunzka, moški pevski zbor iz1 Prebolda ter recitatorji in zabavni ansambel iz Žalca. Promet je bil dobro urejen in tudi druge organizaci jske zadeve so bile uspešno izpeljane. Tabora se je udeležilo okoli 3.000 občanov iz revirjev in Savinjske doline. Na voljo sd Ob lepem sončnem vremenu se je II. Tabora ljudske fronte na Mrzlici udeležilo več tisoč občanov iz revirjev in Savinjske doline. Foto: M. Cerinšek bile posebne spominske značke, spominski poštni, žig ter drugi spominki in značke. Prehrano je imelo na skrbi gostinstvo iz Žalca ter Planinsko društvo Trbovlje, ki je prav tako sodelovalo pri izvedbi letošnjega tabora, bodisi v organizacijskem delu, pa tudi pri izvedbi. Naslednji, to je III. tabor ljudsko fronte na Mrzlici bo prav tako v začetku septembra leta 1984. Organizacijo tega odbora pa bodo imeli na skrbi družb eno-politični delavci in organizacije revirskih občin in PD Trbovlje.(tl) Jamski reševalec Centralna jamska reševalna služba slovenskih rudnikov s sedežem pri SOZD REK FLL DO Rudnik lignita Velenje v Titovem Velenju izdaja od lanskega leta dalje svoje glasilo Jamski reševalec. Izhaja v nakladi 1000 izvodov, tiskajo pa ga v Titovem Velenju. Namenjen je vsem jamskim reševalcem v slovenskih rudnikih. Domala vse reševalne čete v posameznih rudnikih so s posebnim sporazumom povezane v Centralno jamsko reševalno službo v Titovem Velenju. V začetku oktobra tega leta je izšla že četrta številka tega glasila. Vsebuje poročilo o poteku skupne reševalne vaje slovenskih rudnikov v rudniku živega srebra Idrija, ki je bila 11. 6. 1983. O rezultatih te vaje smo v našem listu že poročali. Objavlja tudi pregled dela te centralne postaje. Postaja je a-prila letos pričela z delom novo ustanovljenega servisa za preglede in popravila reduciranih ventilov za vse reševalne a-parate, letne preglede reševalnih aparatov preglede in popravila interferometrov in zahtevnejša popravila reševalnih aparatov. Servis ima dovolj re- zervnih delov. Glasilo pa vsebuje tudi poročilo o športnih tekmovanjih po končani skupni reševalni vaji. Zanimiv je prispevek na temo ^Demonstracija naprave za radijsko sporazumevanje reševalcev«. Prispevek se navezuje na demostra-cijo sprejemno — oddajne radijske naprave RTS 100, ki jo je francoska firma SILEC D. S. I. dne 6. 1983 prikazala v jami rudnika Velenje. Naprava je sa-movama in je namenjena sporazumevanju v jamah z metanskim režimom. Na koncu je objavljen še krajši prispevek z obiska pri naj starejšem še živečem jamskem reševalcu v RLV Jožetu Blatniku. Glasilo jamskih reševalcev Slovenije bo sčasoma postalo še‘ zanimivejše, ko bodo v njeni objavljali prispevke tudi reševalci iz ostalih slovenskih rudnikov. Uredništvo bo zanesljivo veselo slehernega dobrega pri-speVka.(tl) Preventivno ZDRAVLJENJE JE NUJNO IN OPRAVIČLJIVO Naše delovne organizacije že vrsto let organizirajo preventivno zdravljenje v raznih zdraviliščih. Število članov kolektiva, ki ga lahko koristijo po sprejetem pravilniku pa je največkrat omejeno glede na razpoložljiva sredstva. Tudi čas zdravljenja se je skrajšal od prejšnjih 21 na kasnejših 18 in sedanjih 14 dni Preventivno zdravljenje je pogojeno poleg določil pravilnika tudi z mnenjem pristojnega zdravnika in socialne službe. Del članov kolektiva, ki so prišli letos v izbor za preventivno zdravljenje je bil napoten glede na njihovo zdravstveno stanje in priporočila tudi v zdravilišče Radenci. Z nekaterimi od teh smo se pogovarjali in so v zvezi s preventivnim zdravljenjem povedali svoja mnenja in vzroke zakaj so prišli v zdravilišče. Povedali so naslednje: — Miha Obrez, kopač — rušač v jami TOZD Premogovnik Ojstro, doma s Pleskega, ima 29 let delovne dobe v jami. »V Radence so me poslali, da bi si opomoglo srce in ožilje. Letos spomladi sem imel namreč infarkt, sedaj pa koristim štirinajstdnevno preventivno zdravljenje, ki traja od 19. septembra do 3. oktobra. Zdraviliški zdravnik mi je na podlagi predhodnega pregleda predpisal kopeli z ogljikovim dioksidom v banji, in štiricelične kopeli rok in nog, pa še nekaj drugih vaj. Počutim se mnogo bolje kot sem se počutil doma. Hrana je v redu in sem z njo zadovoljen, lišpav nisem bil nikoli. Mnenja sem, da bi moralo zdravljenje trajati vsaj 21 dni. Brez dvoma je preventivno zdravljenje upravičeno, saj človeka tu tako zrihtajo, da greš kmalu lahko na delo. Tukaj sem prvič, in bi rad, da bi bil še kdaj deležen preventivnega zdravljenja, tipam, da bom kmalu lahko normalno zopet delal, in da me noge ne bodo več tako bolele. Želim, da bi to zdravljenje razširili na večje število članov kolektiva.« — Alojz Kranjc, kopač — gospodar čela v jami TOZD Premogovnik Hrastnik, star 45 let in 24 let delovne dobe v jami. Doma je blizu Laškega. »Tako kot drugi, sem tudi jaz na preventivnem zdravljenju. Že nekaj časa me ,matra, srce in žile Temu pa velja dodati še to, da sem imel pted kratkim zlomljeno nogo, in seveda nekaj časa nisem bil na delu. Zdravnik mi je predpisal kopanje v banji, vaje za razgibavanje, dobivam parafinske obloge, ipd. Počutim se mnogo bolje, predvsem zaradi noge, medtem ko pri srcu in ožilju še ni zaznati večjega uspeha. Brez dvoma se bolje počutim. Najbrž bi se moral zdraviti dalj časa, da bi bil uspeh večji. Hrana je dobra. V prostem času z ostalimi sodelavci hodim na izlete, kolikor le morem. Zaradi hoje s palico sem bil marsikdaj prikrajšan pri izletih razen, kadar je zdravilišče organiziralo avtobusni izlet. Preventivno zdravljenje se splača in ga je treba nujno obdržati tudi v bodoče. Mnenja sem, da bi morali število dni preventivnega zdravljenja povečati in vključiti vanj še večje število članov kolektiva. Vidim, da je tudi drugim to zdravljenje precej koristilo, saj smo vsi pridobili na kondiciji in volja do dela se je brez dvoma povečala.« — Milan Kovač, vrtnarski mojster, vodja rudniške vitnarije v DO DO ZPT — DS Pomožna dejavnost Trbovlje, star 62 let in 40 let delovne dobe. »Dolga leta nisem poznal dopusta. V začetku ne kot rudar v jami, kasneje pa tudi ne kot vrtnar. Zaradi visokega pritiska me je prizadela možganska kap in odpovedala mi je desna stran, noga in roka, pa tudi govor. Kolektiv me je po zdravniškem priporočilu predlagal za preventivno zdravljenje in sem vsem za to zelo hvaležen. Moje vaje so seveda nekaj posebnega, posebna je telovadba, vaje s prsti, razgibavanje, kopanje, in privajanje posameznih prstov na delo. Moram reči, da je to zelo težko, potem ko odpovedo posamezni organi. Tako sem se zadnje dni že lahko s pomočjo leve roke tudi podpisal. V zdravilišču se počutim mnogo bolje, vendar je res škoda, da ni mogoče zdravljenja podaljšati, posebno ko se začnejo kazati prvi znaki izboljšanja. Hrana je odlična. Bivam v Radinu. Skorajda nismo navajeni takega bivanja. V prostem času, to je popoldan se sprehajam po parku, kolikor lahko, včasih grem na izlet tudi z avtobusom. Vem, da bo obnova roke in noge ter govora trajala dalje časa, vendar si predvsem želim, da bi vsaj roko lahko kmalu vnovič uporabljal. Sedaj sem v mnogočem odvisen od svojcev in pomoči. Predvsem se moram zahvaliti ženi za potrpežljivost in pomoč. Vsak član kolektiva naj bi pred u-pokojitvijo kdaj koristil preventivno zdravljenje, če seveda prej ni imel možnosti. Če ne drugega, se tu vsaj dobro spočiješ, z raznimi masažami pa te tako, predelajo, da se včasih počutiš prav mladega. Še enkrat vsem članom kolektiva REK EK zahvala za financiranje preventivnega zdravljenja.« — Zlaitko Ban, rudar, strelni mojster v jami TOZD Premogovnik Kotredež, star 47 let in 29 let delovne dobe. »Na preventivno zdravljenje so me poslali predvsem zaradi visokega pritiska in težav, ki jih imam s hrbtenico. Predpisali so mi kopeli v banji, podvodno masažo, te- vadbo v bazenu, nategovanje in podobno. Razumljivo j;, da uspeh ne pride takoj, in da je potrebno daljše zdravljenje. Olajšanje čutim in imam občutek, da takšno zdravljenje preprečuje nadaljnji razvoj bolezni. Pritisk se mi je znižal in se bolje počutim. Hrana je v redu. V prostem času gremo z drugimi tovariši na izlete v bližnjo okolico, predvsem pa v hosto, kjer tu in tam najdemo kakšno gobo. Upam, da bo rezultat zdravljenja uspešen, in da se bodo ugodne posledice čutile tudi potem, ko bom zopet na delu. Menim, da bi kljub stabilizaciji morali namenjati samoupravni in poslovodni organi večja sredstva za preventivno zdravljenje. Predvsem naj bi se tega zdravljenja udeležilo večje število članov kolektiva, in da bi se za kakšen dan zdravljenje podaljšalo. Omogočiti bi morali, da bi Občinske zdravstvene skupnosti plačevale vse z,dravstvene storitve, tako kot so jih pred leti. Večina nas, ki imamo obsežnejšo terapijo moramo namreč iz lastnega žepa doplačevati zdravstvene storitve, poleg tistih, ki jih deloma ,nosi’ kolektiv. Moram poudariti, da sem rad doplačal te storitve, ker upam, da mi bo vse to koristilo. Rad bi šel na podobna zdravljenja tudi naslednja leta in menim, da pri tem ne bi smeli preveč varčevati, ker se mi zdi vsako preventivno zdravljenje, kakor bi namazal dotrajan stroj z novo mastjo. Mnenja sem, kot ostali moji tovariši s katerimi se tukaj zdravimo, da se je treba kolektivu REK EK zahvaliti za organizacijo tega zdravljenja, radi pa bi vsi, da bi bilo tega deležno večje število sodelavcev. Priznanje pa je treba izreči tudi zdravilišču, predvsem pa večini o-sebja, s katerimi smo sodelovali, to je zdravnikom in fizioterapevtom.« (tl) 35 let Strojne tovarne Trbovlje IZ RUDNIŠKE OSREDNJE DELAVNICE JE NASTALA STROJNA TOVARNA TRBOVLJE .Kolektiv Strojne tovarne Trbovlje je v soboto 15. oktobra 1983 proslavil svoj 35-letni obstoj. Letošnjo proslavo so povezali z vsakoletnim dnevom samoupravi]'alcev, ki so ga običajno proslavljali v septembru v svojem počitniškem domu v Lon-tovžu pod Kumom. Proslavo 35-letnice STT so izpeljali v novozgrajeni proizvodni dvorani, namenjeni za proizvodnjo rudarske mehanizacije. Tega dne so organizirali od 9. do 10,30 ure o-gled proizvodnih prostorov, od 10,30 do 10,50 je imela Delavska godba svoj promenadni koncert na prireditvenem prostoru, ob 11. uri pa se je začela osrednja proslava. Predsednik delavskega sveta STT je imel pozdravni nagovor, nato pa je govoril Zvone Filipovič, izvršni sekretar CK ZKS kot slavnostni govornik. V svojem govoru je čestital kolektivu Strojne tovarne Trbovlje ob njegovem jubileju, hkrati pa je povezal svoje čestitke tudi z našimi splošnimi prizadevanji za stabiliziranje gospodarstva. Omenil je prizadevanje za čimvečji izvoz predvsem na zahodna tržišča, zaostajanje nosilcev razvoja strojništva v naši državi, nadalje o nujnosti nadaljnjega razvoja tehnologije, projektiranja, izvajanja investicijskih naložb, organiziranja inženiring poslov itd. ZPS bo morala na tem področju storiti več kot doslej. Predlagal je, da se STT tesneje poveže s poslovnima skupnostima RUDIS in SMELT. Večji poudarek bo treba dati v bodoče razvoju. Podeljena so bila priznanja 48 članom kolektiva STT, ki so zaposleni v tej tovarni od leta 1948, to je od njene ustanovitve. V kulturnem delu programa je sodelovala Delavska godba Trbovlje pod vodstvom Mihe Gunzka ter moški pevski zbor STT pod vodstvom Branka Vrtka. Sodelovali so še recitatorji. Prisotne so pozdravili pionirji iz OŠ PE Alojza Hohkrau-ta, poslano pa je bilo tudi pozdravno pismo predsedstvu SFRJ. Po končanem uradnem delu proslave je sledilo družabno srečanje, katerega so se udeležili člani kolektiva in gostje. Naj na kratko v zvezi z razvojem te tovarne orišemo tudi razvoj rudniških delavnic, ki so bile zgrajene na mestu, kjer stojijo sedaj objekti Strojne tovarne Trbovlje. Leta 1873 je Trboveljska p.remo-gokopna družba pokupila majhne rudnike prejšnjih lastnikov. Vsak od majhnih rudnikov (Maurerjev in Vodenski) sta imela manjše delavnice. Iz Maurer jeve delavnice se je kasneje po združitvi rudnikov razvila centralna rudarska delavnica. Na tem mestu je stala, kakor piše zgodovinar Janko Orožen, Rusova mizarska delavnica ob železnici, in to na mestu, kjer sedaj stoji osrednja stavba STT. Centralne delavnice so bile leta 1878 še nameščene v barakah, leta 1880 so zgradili za delavnico nov krov in se je že delila na večjo kovačnico a štirimi ognjišči, mehom in vrtalnim strojem, v manjšem delu pa je bila mizarska delavnica s/ tremi stružnicami in brusom. Leta 1885 in 1887 so iz stare separacije prestavili v delavnico obe vrtalni strojnici in jih pričeli poganjati s parnim strojem, ki je dobival paro iz zidanega kotla takoj poleg delavnic. Leta 1888 so povečali 'kovačnico in dodali dve novi ognjišči. Leta 1900 so v bližini delavnice zgradili parno žago in napravili od nje dve transmisiji. Na severni strani pa so zgradili večji prizidek za ključavničarski oddelek. Leta 1905 je dobila mizarska delavnica lasten prostor. Leta 1913 so postavili novo kovačnico in v njej namestili lastno transmisijo. Celotna delavnica je zavzemala površino 8.000 m2. V delavnici so popravljali lokomotive, motorje, skoznjo je bil speljan tir, izdelovali pa so razne manj zahtevne izdelke. Že Rus se je lotil izdelovanja lesenih jamskih vozičkov. Ob koncu prve svetovne vojne je bilo v tovarni zaposlenih 220 delavcev — ključavničarjev, elektrikarjev, mizarjev itd. Leta 1919 je bila delavnica izločena iz tedanjega zunanjega obrata in je postala samostojen obrat Rudnika Trbovlje pod imenom Osrednja delavnica. Leta 1922 je bil zgrajen o-srednji del delavnice, leta 1933 pa je bila savska delavnica izločena iz sestava Osrednje delavnice. Med o-bema vojnama so v osrednji delavnici opravljali velika in mala popravila rudarskih strojev in naprav, pričeli so izdelovati enostavne stroje in naprave. Vlada FLRJ je 15. oktobra 1948, v času, ko so bili za- Kolektiv Strojne tovarne Trbovlje, katere predhodnice so bile osrednje rudniške delavnice Rudnika Trbovlje, je v soboto 15, oktobra ,1983 proslavil svoj 35. letni obstoj. V novozgrajeni tovarniški dvorani za rudarsko mehanizacijo so v okviru programa nastopili Delavska godba Trbovlje pod vodstvom M. Gunzka in moški pevski zbor STT pod' vodstvom Branka Vrteka. savski rudniki povezani v generalno direkcijo Zasavskih premogovnikov v Trbovljah, izdala odločbo, s katero je ustanovila somostojno podjetje »Centralne rudarske delavnice« Trbovlje, na kratko CRD. Novo podjetje je bilo zveznega značaja. V začetku je imelo tri oddelke: kovinar skega, mizarskega in finomehanič-nega. L. 1949 se je iz sestava Centralnih rudarskih delavnic izločila delavnica na Gvidi ter elektro obrat. Ti dve delavnici tvorita sedaj DO Industrijske montažne delavnice s tozdoma SIMD in EIMD. Tako »očiščena« osrednja rudniška delavnica oziroma novo podjetje Centralne rudarske delavnice je v začetku zaposlovalo 370 delavcev. Dne 31. 8. 1950 je kolektiv izvolil svoj prvi delavski svet in 9. 9. 1950 prevzel tovarno v upravljanje. Dne 23. 2. 1950 je CRD v fazi decentralizacije gospodarstva prešla v pristojnost LR Slovenije. Dne 1. 1. 1952 se je iz sestava CRD izločila mizarska delavnica in je nastalo Splošno mizarsko podjetje Trbovlje s prostori ob Savinjski cesti, kjer danes stoji tovarna pohištva. Dne 4. 4. 1952 se je podjetje poimenovalo po revir- Foto: D. Amon skem j>f/olucionarju Mihi Marinku in je dobilo naslov Strojna tovarna Mihe Marinka Trbovlje. 2.1 L 1952 je tovarna ustanovila lastno industrijsko kovinarsko šolo v Trbovljah. Dne 31. 12. 1952 se je iz sestava CRD izločila finomehanična delavnica, ki je postala samostojno podjetje Mehanika Trbovlje. Dne 11. 1. 1953 se je tovarna preimenovala v Strojno tovarno Trbovlje. Na priporočilo družbeno-po-liličnih organizacij s namreč podjetja naj ne bi imenovala po še živečih revolucionarjih. Dne 13.8. 1953 je državni sekretariat za gospodarstvo LR Slovenije odobril investicijski program za izgradnjo nove strojne tovarne za proizvodnjo rudarskih strojev in naprav. Nadaljnjega razvoja STT ne bi omenjali, ker nam je v glavnem znan. Vemo le to, da je kasneje tovarna prešla od prejšnjega rudarskega programa tudi na druge programe tako za gradbeništvo, kemično industrijo, črno metalurgijo itd. S tem prispevkom smo želeli posebej poudariti/ da segajo korenine Strojne tovarne Trbovlje več desetletij nazaj, in da se je sedanja STT razvila iz Centralnih rudarskih de- lavnic in z leti postala pomemben dejavnik ne le v gospodarstvu občine Trbovlje, pač pa tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Kolektivu želimo vsestranski razvoj, predvsem seveda tudi na rudarskem področju in mu čestitamo ob jubileju. Lahko bi trdili, da bi STT že letos lahko proslavila 110-letnico svojega obstoja. Njena zgodovina je zelo dolga in pomembna, (tl) OD NOVEMBRA VIŠJE POKOJNINE Delegati Skupščine- skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije-so na svoji seji 20. oktobra t. 1. v Ljubljani sprejeli sklep, da se od 1. januarja 1984 dalje pokojnine akantatrvno*povečajo za 11 0/°, Novembrske pokojnine bodo višje za 1 0/o, s tem, da bodo prejeli ustrezno razliko za nazaj od 1. januarja 1983. Na seji Skupščine so sprejeli tudi nov statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta ureja vsa tista vprašanja, ki jih ni bilo mogoče z zakonom opredeliti. LANSKO LETO MANJ STANOVANJ Slovenski statistični zavod je pred dnevi objavil da je bilo lani zgrajenih v Sloveniji skupaj 13.245 novih stanovanj, kar je za 9 0/0 manj kot je bild zgrajenih leta 1981. Število stanovanj v družbenih zgradbah se je zmanjšalo za 14 0/0, noviti zasebnih stanovanj v zasebnih hišah pa je bilo za40/o manj. Lansko leto je bilo dokončanih 7.105 družbenih in 6.140 zasebnih stanovanj. Nekoliko se je povečal delež manjših stanovanj. V posameznih občinah je bilo zgrajenih oziroma vseljenih stanovanj v letu 1982: naslednje število: Krško 147, Zagorje 132, Trbovlje 115, Črnomelj 114, Hrastnik 87 in Laško 47. Največ novih stanovanj je bilo zgrajenih v občini Ljubljana Šiška in to 850, najmanj pa v občini Maribor — Ruše 26. NOVE STOPNJE DAVKOV IN PRISPEVKOV Republiška uprava za družbene prihodke je objavila v Uradnem listu SRS, št. 33 dne 15. oktobra 1983, spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohod-‘A'ia in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih in družbenih potreb v družbeno-političnili skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983. Iz tega pregleda sprememb in dopolnitev lahko povzamemo, da odpade republiški davek iz OD delavcev po stopnji 1,30 pri vseh občinah v Sloveniji, in to za čas od i. 11. do 31. 12. 1983. Občine, na katerih področjih delujejo naše DO, TOZD in DS bodo imele zadnja dva meseca t.l. naslednje stopnje davkov in prispevkov: <3 .5 >u 2 .5 T, « -p > g o o u ti 04 —z-1 > ljih, o izselitvi Sudetskih Nemcev, o pomanjkanju orodja, živine, semen. Oblast je v vsej državi začela delovati šele poleti. Ko je končal, je obupan zaslutil, da Ernest ne bo hotel popustiti. »Saj nekaj tega drži, hudo je bilo, to razumem«, se je sprenevedavo muzal Ernest. Nato je požugal dletu: »Ampak dopovejte vi, ki ste v vodstvu in hodite na višje sestanke, da mi hudičevo garamo! Tistega, ki v to ne verjame, pripeljite za en dan k meni na odkop. Ce bo en sam dan napravil toliko kot jaz ali moj tovariš, potem obljubim: nikoli več ne bom zahteval, da moram dobiti več. Do takrat pa, če trpimo, potrpimo vsi skupaj. Dovolj smo pretrpeli med vojno, v partizanih. . .« Milan, ki je vse bolj divje in srepo. gledal Ernesta, je ob teh zadnjih besedah^ vstal, odrinil stol, da je močno zaropotalo. Kriknil je, da so se knapje v sobi zdrznili. Nato je uperil kazalec proti Ernestu in začel glasno očitati: »Lahko govoriš o težavah, ampak ne nam, ki jih prav tako dobro poznamo in občutimo kot ti. Nihče od nas za svoje delo ne dobiva več kot ti. Nekako skušamo razumeti, da moramo prav zdaj napraviti več, kot bi napravili v stari Jugoslaviji ali pod Nemci. To delamo za naše dobro v prihodnje. Nekaj ti pa Ernest ' vpričo mene nikoli ne bom dovolil,« je z ostrim, pretečim glasom, ki se je zarezal v kosti, poudaril Milan: »Vpričo mene partizanščine ne o-menjaj. Če še enkrat slišim, da se boš skliceval na svoje partizanstvo, bom na javnem sestanku povedal, da si iz partizanov dezertiral!« V sobi je nastalo glasno mrmranje. Odborniki so se spogledovali, povešali glave, tudi zardevali. Ernest je z napol odprtimi usti kot uročen strmel v Milana. »Bil sem ujet, to se je zgodilo. Lahko mi očitate, da se takrat nisem ustrelil. Tudi drugi se niso. Veliko so jih ujeli.« Milan je živčno stresal z roko, glas mu je užaljeno zadrhtel: »Za tebe vem, da si dezertiral. Najbrž si že pozabil, prav iz moje čete. Ivčeta si nagovoril, da sta skupaj zbežala, ko smo bili res v težkem položaju, Ivče se je premislil. Zabil se je pri kmetu, na obrobju Zagorja. Nato je prišel nazaj. Rekel je, da ga lahko kaznujemo, tudi ustrelimo, ampak da v hudi zimi, ko so nas dva tedna samo preganjali, v raztrganih čevljih, brez plašča, ni mogel vzdržati. Ni pa se predal Nemcem. Ivče je zdaj v Zagorju. Bil je odpuščen iz vojske isti dan kot jaz. Tule pred vsemi povem: lahko ga pokličemo, če boš še trdil, da so te ujeli in nisi dezertiral.. Če se bo izkazalo, da lažem, se bom sam javno obtožil. Izstopil bom iz odbora in iz partije. Tebe, Ernest pa svarim, če si že zaradi strahu razdiral moč naše vojske, ne počni tega tudi zdaj, ko te pustimo v miru in samo prosimo, da bi v težavah nekoUko bolj prijel za delo. Če ne moreš, ne moreš. Ne bom pa dovolil, da bi to svoje malodušje v imenu sindikalnega odbora širil med knape. Potem raje iz takšnega odbora izstopim.« Ernest je obupan in prestrašen gledal odbornike. Upal je, da ga bo kdo podprl, skušal spravljivo posredovati. Vendar so vsi odborniki v zadregi molčali. Ernest je boleče zastokal in obupan kriknil: »Dobro, če nisem primeren za tak odbor, me zbrišite. Vseeno pa mislim, da bi morala nova oblast bolj skrbeti za knape!« Ernest je naglo zapustil sestanek. Saj bo poskrbela, ko si opomore iz naj večjih težav, je premišljal Čile. Zdaj pa se moramo dogovoriti, da bomo dobro opravili, kar od nas pričakujejo. Na koga pa se nova oblast lahko zanese, če ne na knape? (konec) Jože Skrinar IZGUBLJENI KORAK Ob vhodu v rov na hladnem kamnu je slonela brez pogleda, kakor kip. Ko sem šel ob njej, sem jo videl le za hip, kratek, vendar dol dovolj, da sem zaslutil bol, ki jo jev sebe skrila, Ni ust odprla, a je govorila: »Tu notri, v tole jamo hodil je vsak dam, vesel in mlad. Bog, kako zelo imel je to knapovščino rad! Poitem pa neiki dan smo doma čakali ga zaman. Prišlo je do nelsreče — ne vem kako se temu reče — nek plin je eksplodiral, les, želez j e, skale je podiral, požgal je vse, kar se je dalo, nič ni v jami več ostalo. Zdaj smo sami, nas je šest, jaz — žena in otrokov pet. Vse v meni se je strlo, življenje, tisto.. .lepo. . je umrlo. Vsak dan slonim ob tejle! skali, gledam, če v pesku so sledovi še ostali, ki korak njegov jih je spočel, ko tod je mimo zadnjič v jamo šel. Ko vrnem se v naš mrtvi dom, deset oči me brez besed sprašuje, odgovor pričakuje. .. In meni je še huje. ..« Odlepila se je od skale, odšla je v mrak a njene so oči iskale v pesku izgubljen korak. PRPRAVE V ČRNOMLJU Dne 19. februarja 1984 bodo praznovali občani občine Črnomelj, občinski praznik v spomin na prvi dan zasedanja SNOS. Črnomeljčani bodo 40-letnicd tega pomembnega dogodka posebej proslavili. Črnomelj ima pomembno mesto v zgodovini slovenske državnosti, saj je bil Slovenski narodnoosvobodilni svet naj višji predstavniški organ v okviru Demokratične federativne Jugoslavije. Tu so takrat določili sestavo na j višjih slovenskih državnih organov, ki so ostali v bistvu nespremenjeni do izglasovanja prve slovenske ustave 16. januarja 1947. Črnomeljčani bodo obletnico tega nadvse pomembnega dogodka doštojno proslavili. Skupna seja bo v kulturnem domu v istih prolstorih kot pred 40 leti. Po vsej ver j e toasti bodo ob tej slovesnosti odkrili štiri doprsne kipe narodnih herojev. Čaka jih še precej dela v naslednjih mesecih, ki ga bo treba do dneva opraviti. KADROVSKE SPREMEMBE Imenovanja: Dne 10. oktobra t. 1. je delavski svet Strojne tovarne Trbovlje prvič izvolil kolektivni poslovodni organ. Dosedanjemd glavnemu direktorju Janezu Srebotu, dipl. inž., je potekel mandat. V poslovodni odbor STT pa so so bili za naslednjo štiriletno mandatno dobo izvoljeni: Zvone Hribar, dipl ek. predsednik in člani Janko Puci, dipl. inž., za razvojno tehnično področje, Roman Užnik, dipl. inž., za komercialno področje, Franc Suhodolčan, inž., za plansko področje in Jože Drnovšek, ek., za gospodarsko finančno področje. Kulturni utrinki S pričetkom nove kulturne sezone v drugi polovici septembra, se je povečalo tudi število najrazličnejših kulturnih prireditev. Nekaj teh prireditev bomo omenili, saj je na njih sodelovalo med izvajalci precej članov kolektiva kombinata, prav talkoi pa jih je bilo mnogo' tudi med poslušalci. Nekaj kulturnih prireditev o-menjamo tudi za nazaj. Koncerti Mešani pevski zbor Slavček je pod vodstvom Jožeta Skrinar j a konec avguista nastopil s celovečernim koncertom narodnih in partizanskih pesmi v domu upokojencev Slovenije v Izoli. Nalslednji dan so imeli priložnostni oziroma promenadni koncert na trgu pred' hotelom Riviera prav tako v Izoli. Tu so nastopili deloma za u-čence gostinske šole. deloma pa za druge goste. V dneh 7. in 8. oktobra je Mladinski pevski zbor Vesna ii Zagorja pod vodstvom Riharda Beuermana gostoval v Zagrebu. Tu je pripravil dva celovečerna koncerta. Dne 7. oktobra so nastopili v Slovenskem domu z narodnimi in umetnimi pesmimi, naslednji dan, v soboto 8 oktobra, pa so z istim programom nastopili v Svarcovi dvorani za občane občine Maksi-mir. 22. oktobra je gostoval moški pevski zbor Loški glas iz Kisovca skupno z opernim pevcem Ladkom Korošcem v Do-mju pri Trstu, občina Dolina. Nastopili so z narodnimi in u-metnimi ter domoljubnimi pesmimi. 15. oktobra je moški pevski zbor Strojne tovarne Trbovlje pod vodstvom Branka Vrtka nastopil na proslavi 35-letnice STT. Dne 22. oktobra je ob 17. uri nastopil mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt na osrednji proslavi ob dnevu upokojencev Trbovlje V Delavskem domu. Dne 8. oktobra je pričela z delom zborovodska šola, ki jo organizira Zasavska pevska skupnost. 14 kandidatov se je zbralo v Glasbeni šoli Trbovlje z namenom, da dokončajo tretji letnik te šole. Solo obiskujejd kandidati od Litije pa do Radeč, pa tudi iz drugih krajev. Likovne razstave V petek 14. oktobra ob 18. uri je bila odprta v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu prva likovna razstava v tej kulturni sezoni. Galerijski svet pri ZKO in Likovna sekcija KIidK Trbovlje, sta pripravila omenjeno razstavo, ki je bila odprta do 24. oktobra vsak dan od 16. do 19. ure. Ob otvoritvi je ne- kaj uvodnih besed spregovoril Janez Zavolovšek, član RELIK-a, otvoritveni govor pa je imel Slavko Stošicki, dipl. inž. v i-menu druzbeno-političnih organizacij občine Trbovlje. Moški pevski zbor Zarja pa je zapel tri pesmi pod vodstvom Alberta Ivančiča. Viseh razstavljenih del je bilo 40 v raznih tehnikah in to od preko 26. slikarjev. Gledališke predstave Zveze kulturnih organizacij Hrastnik, Trbovlje in Zagorje so tudi letos razpisale gledališke in koncertne abonmaje. Prijavilo se je precejšnje število ljubiteljev gledališča in koncertov. Prve predstave bodo v novembru t. 1. V Trbovljah so objavili sedem del od katerih bodo pet del predvajali v abonmaju. Zodobno je tudi v drugih krajih. Glasila Obnovna šola Trbovlje je izdala posebno številko šolskega glasila Črno zlato. Posvečena j Š v celoti umrlemu rojaku in revolucionarju Mihu Marinku. Objavljeni so izvlečki iz Marinkovih spominov in prispevki u-čencev s svojimi razmišljanji o umrlem rojaku. Številka vsebuje 20 strani, izšla pa je v nakladi 250 izvodov v ciklostilni tehniki. V številki so tud štiri grafične priloge, (tl) ZAGORSKA GODBA V CANKARJEVEM DOMU Dne 19. oktobra 1.1. je Delavski pihalni orkester Zagorje gostoval v Cankarjevem dbmu v Ljubljani kot prvi amaterski glasbeni ansambel s tega področja. V srednji dvorani tega doma je nastopil 78 članski orkester pod vodstvom Edvarda Eberla. Predstavil se je z deli domačih in tujih avtorjev. Kot solisti so nastopili Tomaž Grin-tal in Emi! Krečan (trobenta in rog) ter basist Franc Javornik in sopranistka Dragica Čarman. Celovečerni koncert je v celoti uispel. IZPOSOJENI TRENUTKI RESNICE Po hiši, v kateri živi človek trdega srca, vedno piha mrzel veter. Wilde Ženski značaj se vedno giblje med dvema tečajema — ljubeznijo in maščevanjem. Lope de Vega Umetnost je človeška dejavnost, katere namen je prenašati na druge najvišja in najboljša občutja, do katerih se je mogel povzpeti človek. Tolstoj Neznanje se vedno rado občuduje. Boileau Najboljši zdravniki so doktor Dieta, doktor Mir in doktor Veseli. Sivift Ne verjemite ničesar, le tega ne morete preveriti. Kipling ŽAveti kakorkoli, vendar živeti. Dostojevski Lažje je napredovati, če prikrivaš svoje napake, kakor če poudarjaš svoje kreposti. Cocteau Rudarstvo in energetika doma in po svetu ' HRVAŠKI ENERGETIKI O ENERGIJSKI BILANCI Pred nekaj dnevi je izvršni odbor Splošnega združenja e-nergetike Hrvatske razpravljal o energetski bilanci Jugoslavije za prihodnje leto. Načrt naj bi upošteval naše energetske možnosti m realno podlago gospodarjenja drugim dejavnostim. Resolucija o ekonomski politiki naj bi vsebovala jasen in nedvoumen odgovor, tako gospodarstvu, kakor tudi široki porabi, s tem da bodo vsi seznanjeni, kakšne so stvarne možnosti za naslednje leto. Vse energetske vire naj bi uskladili naravni federacije in jih enako obravnavali v skladu z enotno e-nergetsko politiko. Člani tega odbora so bili tudi mnenja, da je predvidena količina nafte 9,6 milijona ton skupno z domačo nafto premajhna za zadovoljitev potreb porabnikov. Že same potrebe v SR Hrvatski so precej večje kakor so predvidevali v prvem osnutku energetske bilance. IN A pa je zahtevala, da se v načrt za prihodnje leto vnese in zagotovi potreba po deviznih sredstvih za raziskave nafte in plina doma in na tujem. Hkrati so na tej seji o-pozorili, da je treba v energetsko bilanco države uvrstiti tudi nuklearno gorivo. REZERVE PREMOGA V VELIKI BRITANIJI Rezerve premoga v Veliki Britaniji znašajo okoli 45 milijard ton črnega premoga, sicer znašajo trenutne rezerve vseh vršt premoga v . tej državi od 100 do 165 milijard ton. Glede na sedanjo stopnjo eksploatacije bi njihove rezerve premoga lahko izkoriščali še nadaljnjih 360 let. Njihova nacionalna u-prava za premog skrbi Za to, da vsako leto odkrijejo nove rezerve premoga. Povpraševanje na svetovnem tržišču se je nekoliko zmanjšalo, zato so se zaloge premoga v preteklem letu povečale na 25 milijonov ton. Zavoljo tega se britanski premogovniki srečujejo tudi z izgubo kljub vladnim subvencijam. V preteklem gospodarskem letu so bili britanski premogovniki deležni državne pomoči v višini 375 milijonov funtov. Proizvodnja je znašala v preteklem letu 121,5 milijonov, poraba pa le 116,3 milijonov ton, kar kaže. da bodo zaloge premoga naraščale tudi v prihodnjih letih, enako pa tudi izgube. Večina 200 angleških premogovnikov z jamsko eksploatacijo je starih od 80 dolOO let in so v glavnem pri koncu svojih življenjskih moči. Zavoljo tega se drže dolgoročne politike v tem smislu, da bodo eksploa-tirali v bodoče le rentabilne premogovnike, tako da se bo število premogovnikov zmanjšalo na 120. Sicer pa veliko vlagajo v nove zmogljivosti. V letu 1987/88 naj bi dokončali odpiranje novega premogovnika Sel-bi, ki bo predstavljal največ ji kompleks s podzemeljsko eksploatacijo premoga na svetu z zmogljivostjo 10 milijonov ton letno in z rezervami okoli 600 milijonov ton. V pristojnosti njihove nacionalne uprave za premog pa je tudi 60 premogovnikov s površinsko eksploatacijo, s katerimi, dobijo okoli 15 milijonov ton premoga letno. DRŽAVE V RAZVOJU PRED ENERGETSKO KRIZO Po ocenah strokovnjakov, ki so jih podali na svetovni konferenci o energije v New Delhiju — Indija, je malo izgledov, da bi v naslednjih 10. letih zadovoljili energetske potrebe držav v razvoju. Pomanjkanje e-nergije bo zavrlo gospodarstvo vseh držav napram preteklima dvema desetletjema. Najbolj bodo prizadete države, ki so v največji meri odvisne od uvožene nafte, same razpolagajo le z zelo majhnimi lastnimi energetskimi viri. Dve največji državi v razvoju, Indija in Kitajska, bosta v nekoliko povoljnej-Ši situaciji, ker imata zadostne količine nafte in sta zavoljo tega manj odvisni od uvoza in bančnih kreditov. Afriške države v razvoju so zelo prizadete zaradi padca cen surovin, zato bodo še toliko bolj ogrožene zaradi pomanjkanja energije. Države v Aziji in Latinski Ameriki se nahajajo nekje v sredini. Svetovna banka predvideva, da bi države v razvoju v naslednjih letih potrebovale 130 milijard dolarjev letno, kar pa je po drugi strani jasno, da razpoložljivi skladi še zdaleč niso zadostni, da bi pokrili te potrebe. KOSTOLAC — PROIZVODNJA NARAŠČA V prvih osmih mesecih t. 1. so rudarji industrijskega energetskega kombinata Kostolac izkopali 1,939 milijonov ton lignita in talko ustvarili rekordno proizvodnjo. Na površinskem kopu Čirikovac so izkopali 1,650 milijona ton premoga. Da bi izpolnili letni načrt je potrebno, da nakopljejo še 870.000 ton premoga. Zato so podvzeli posebne ukrepe, da bi tudi v slabših klimatskih pogojih nakopali več premoga. Ocenjujejo, da bodo plan proizvodnje v višini 2,8 milijona ton izpolnili pred koncem leta. ELEKTROGOSPODARSTVU ZMANJKUJE MOČI Izvršni odbor Skupščine skup-nostj jugoslovanskega elektrogospodarstva je v začetku oktobra lani obravnaval vprašanje izjemno težke elektroener- getiske situacije v državi, ki se bo, kakor kaže, čedalje bolj zaostroval s prihodom jeseni in zime. Obstaja možnost, da bi težko zadostili potrebam gospodarstva. Kljub temu, so v prvih devetih mestecih dosegli proizvodnjo v višini 44,2 mili j ara kWh električne energije ah 98,4 °/o bd plana za to obdobje, je uporaba energije v tem obdobju utrpela precejšnje redukcije, predvsem v Makedoniji, Črni gori ter Bosni [n Hercegovini. Večkrat se je pokazala visoka stopnja razumevanja mea elektrogospodarstvi posameznih republik in pokrajin, s tem da so druga drugi dobavljale energijo, kjerkoli je obstajala ta možnost. Sredi oktobra pa so nastopile težave skoraj v vseh republikah in pokrajinah. Dotoki vode v rekah so zelo nizki-saj omogočajo le 20 do 30 milijonov kWh dnevno, kar pomen ] le 20 % skupne porabe v državi. TE delajo z vso močjo medtem ko so zaloge premoga pol manjše od potrebnih. Težave nastopijo zaradi obnovljenega števila železniških vagonov, zato je transport premoga otežkočen Po drugi strani pa jugoslovansko elektrogospodarstvo tišči tudi milijarda kWh električne e-nergije, iki jo dolgujemo inozemskim dobaviteljem. V TE na mazut stoji preko 1000 mM zmogljivosti, ki zaradi pomanjkanja nafte ne morejo, obratovati. Podčrtali so, da se bo e-lektroenergetska situacija izboljšala, čim bosta pričeli obratovati novi, TE to je predvsem Kosovo B in Nikola Tesla B. Poleg skrajnega varčevanja z energijo so bili udeleženci na tej seji mnenja, da je ceneje zagotoviti tekoče gorivo za TE, kakor pa povečati uvoz električne energije iz inozemstva. OLJNI ŠKRIUAVCi — ENERGIJA BODOČNOST. Od 30. septembra do 2. oktobra letos je potekalo v Boru letošnje 15. posvetovanje rudarjev, tehnologov, metalurgov Posnetek iz dela pri odbiranju premoga oziroma jalovine na stari separaciji premoga v Trbovljah pred tremi desetletji Foto: M. Cerinšek m strojnikov nase aržave. Glavna tema posvetovanja je bila posvečena oljnim škriljavcem. Tema je bila toliko zanimivejša, ker je naša država zelo bogata z oljnimi škriljavci, saj znašajo rezerve 8,5 milijard ton. Od tega je 2,5 milijard ton v okolici Aleksinca. Letno bi lahko dobili, ob ustrezni tehnologiji, več milijonov ton olja, ki bi bil po kvaliteti enak mazutu. POLJA NA OPUŠČENIH POVRŠINSKIH KOPU REIK Kolubara ima že dolga leta velike površinske kope. Potem, ko premog odkopljejo, o-staja največkrat neplodno opuščeno zemljišče. Kombinat Kolubara v Lazarevcu je zadhja leta pristopil k intenzivnemu vnovičnemu usposabljanju opuščenih površin. Površine so re-kultiviraii, deloma z nasadi drevja, v glavnem pa z ureditvijo polj. Pogozdili so več kot 500 ha površin, kjer so prej kopali premog, ali odlagali jalovino s površinskih kopov. Letos pa so tudi prvikrat poželi pšenico na o-koli 50 ha prej opuščenih površin. Po rekultiviranju zemljišča odstopa ta polja kmetijskim organizacijam brez nadomestila. Gre za povečanje pridelave živil oziroma prehrane, po drugi strani pa tudi za možnost zaposlovanja novih delovnih moči. 10 % ENERGIJE IZ JEDRSKIH ELEKTRARN V preteklem letu je na svetu začelo obratovati 21 novih jedrskih elektrarn. Tako je znašalo koncem preteklega leta skupno število jedrskih reaktorjev za proizvodnjo električne energije 297. Moči teh jedrskih elektrarn dajejo okoli 10 0/° celotne proizvedene električne energije v svetu. V KOČEVJU UREDITEV JEZERA V Kočevju je po opustitvi premogovnika pred leti nastald jezero. O tem smo že poročali. Sedaj pa so nosilci turističnega razvoja v občini pristopili k izdelavi načrta za razvoj turizma okoli jezera. Seveda je šepreu-ranjeno govoriti o tem, kdaj bo to jezero turistično zaživelo, vendar prve korake v tej smeri so že naredili. Zadevo je vzela v roke kočevska Oprema. Moti jih le to, da globina jezera ni stalna. Zato bodo od- večno vodo odvajali v požarne bazene. Predvidevajo tudi ureditev avtokampa. Le-ta naj bi odprl vrata turističnemu razvoju celotnega Kočevja. MOŽNOST NOVE > ENERGETSKE KRIZE Pred mesecem dni so se sestali v Atenah na informativnem sestanku predstavniki držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Sestali so se ministri., odgovorni za energetiko. Opozorili so na možnost nove energetske krize in nujnost pravočasnih priprav, da bi eventualno; krizo čakali pripravljeni. Čeprav se zmanjšuje poraba nafte, se zavoljo tega energetska problematika ni izboljšala. Udeleženci so ise zedinili, da bodo njihove države oblikovale skupni energetski program, ki bi omogočil zmanjšanje odvisnosti od nafte. Istočasno pa naj bi dali poudarek alternativnim virom energije. Poudarek je na premogu, vključno s šoto in lignitom. Zato bodo največ sredstev namenili za to področje. Uradni sestanek ministrov za energetiko EGS pa bo 4. novembra v Bruslju, na katerem bodo oblikovali energetski program EGS za naslednjih pet let. ENERGIJA — PREDVIDEVANJA NISO ROŽNATA Septembra t. 1. je potekal v glavnem mestu Indije New Delhiju 12. svetovni kongres o e-nergiji. Na tem kongresu so strokovnjaki ugotovili, da človeštvo še ne razpolaga z ustreznim odgovorom na vprašanje kako z energija potem, ko bo-« do presahnili viri nafte. Znanstveniki še niso prišli daleč v iskanju za rentabilnimi vin' nekonvencionalne in obnovljene energije. Svetovnega kongresa se je udeležilo okoli 2500 znanstvenikov iz 70 držav. 26 mednarodnih organizacij in navzoči so ugotovili, da se jetre-b3 vrniti k oremogi' deloma pa tudi zemeljskemu plinu in nuklearni energiji. Najbolj zaskrbljujoče je stanje držav v razvoju, ker jim manjka za nadaljnji razvoj kapital, tehnologija in vse oistalo, kar je spremljajočega značaja. Predvideno je u-padanje procenitualnega deleža nafte medtem ko bo porasla! eksploatacija premoga in nuklearna energija. Večje število držav bo moralo v naslednjih desetletjih dati glavni poudarek razvoju premogovništva in njegovemu modernejšemu in ren-tabilnejšlemu pridobivanju. Ta svetovni zbor najpomembnejših strokovnjakov s tega področjsf je pokazal, da še vse doslej niso našli tehničnega ali tehnološkega postopka, ki bi našel racionalno in rentabilno izkoriščanje drugih nekonvencionalnih virov energije. Ugotovili so, da! bi lahko v skupni svetovni porabi energije porasli le-ti v naslednjem obdobju le za okoli 4 do 5 0/0. Podčrtali pa so potrebe po novih raziskavah in vlaganjih intenzivnih naporov v Iskanju energije! bodočnosti. TE OSLOMEJ OBRATUJE Te Osliomej v Makedoniji se je septembra 1.1. vključila v e-lektroenergietski sistem te republike. Dnevno dobavlja nad 2 milijona kWh električne energije. Remont so pričeli izvajati 1. maja. vendar so šele 12. septembra odstranili okvaro na turboagregatu in generatorju. Dela v premogovniku potekajo normalno in so zagotovljene potrebne količine za nemoteno delo termoelektrarne. POMANJKANJE VAGONOV ZA PREVOZ PREMOGA Železniških vagonov za prevoz premoga je že doslej zelo primanjkovalo, posebno na področju Bosne in Hercegovine. To pomanjkanje ogroža normalno proizvodnjo v nekaterih premogovnikih, predvsem Tuzlanske- ga bazena. Obstaja nevarnost, da bodo mnogi kupci oziroma porabniki premoga ostali brez njega. V rudniku Dobmja — Lu-kavac so na primer od 1. do 7. septembra 1.1. rudarji zaradi pomanjkanja vagonov stali 48 ur oziroma dva polna delovna dneva. Prizadete so elektroenergetske organizacije, predvsem TE Tuzla, pa tudi druga industrija in široka poraba na širšem območju. PROIZVODNJA PREMOGA V PRVIH DEVETIH MESECIH Od januarja do konca septembra 1.1. so rudarji jugoslovanskih premogovnikov nakopali skupno 42,838.000 ton premoga, kar je za 3,278.000 ton več kot v enakem obdobju lani. Rudarji so- tudi v septembru letos nakopali več kot 5 milijonov ton premoga, zato lahko TE, pa tudi dingi kupci in porabniki računajo na pravočasne dobave. Kljub temu pa najbrž letošnjega proizvodnega načrta jugoslovanski premogovniki ne bodo dosegli. Nakopali naj bi skupno 60,7 mili j tonov ton vseh vrst premoga. Po napovedih, ki jih je slišati v Splošnem združenju premogovnikov Jugoslavije, bo možno nakopati le 58 milijonov ton. V ZR NEMČIJI MANJ PREMOGA V ZR Nemčiji prevladuje v vladi mišljenje da bo potrebno prilagoditi proizvodnjo premoga slabši porabi oziroma manjšemu povpraševanju. Po besedah njihovega ministra za gospodarstvo to pomeni, da bodo morali najverjetneje zapreti nekaj premogovnikov. Kljub temu pa bo vlada še nadalje subvencionirala premogovno industrijo, kakor jo je v preteklih letih ob hkratnem opomrilu, da bo morala biti politika na tem področju usklajena s trenutno slab- šo finančno situacijo. Težave nastopajo predvsem zaradi cenejšega ameriškega premoga na nemškem tržišču. Pri tem se pojavlja kot cenejši oziroma konkurenčnejši tudi premog iz Avstralije. Največji nemški proizvajalec premoga družba »Ruhr-kohle« predvideva zmanjšanje proizvodnje od lanskih 63 milijonov na letošnjih 57 milijonov ton. Sredi leta so namreč njihove zalogei premoga narasle na 17 milijonov ton. PLINIFIKACIJA V SRBI,I Za izgradnjo sekundarne plinovodne mreže v SR Srbiji, brez pokrajin, bi potrebovali okoli 70 milijard dinarjev. Govor je o prednostnem vlaganju. Problem nastopa zavoljo tega, ker kasni jo dela na priključkih irt notranjih preureditvah porabnikov plina. Zaradi tega mnoge delovne organizacije ne bode mogle koristiti pred kratkim zgrajenega magistralnega plinovoda pa relaciji Batajnica — Pa-račin. S tem bi nadomestili mazut z zemelj skim plinom in tako prihranili 150 milijonov dolarjev. Gospodarska zbornica Srbije je sklenila, da je treba dela pri izgotovitvi sekundarnega plinovodnega omrežja v delovnih organizacijah pospešiti tako, da bi se lahko vsi porabniki priključili v ta sistem najkasneje do konca letošnjega leta. REZERVE PLINA NA SVETU Po ocenah ameriških strokovnjakov. ki so jo posredovali na svetovnem kongresu o nafti, znašajo neodkrite rezerve plina nasvetu, brez socialističnih držav, mnogo več kot pa je trenutno dokazanih rezerv. Pd teh ocenah znašajo dokazane rezerve plina na svetu okoli 2000 bilijonov m3, medtem ko znašajo neodkrite okoli 2900 bilijonov m3. Na Bližnjem vzhodu se nahaja okoli 900 bilijo- nov m3 potrjenih svetovnih rezerv plina, okoli 600 bilijonov m3 pa je potencialnih rezerv v ZDA. Sedanja svetovna poraba zemeljskega plina znaša 1,55 bilijonov m3, medtem ko naj bi koncem tega stoletja znašala letna poraba okoli 2,79 bilijonov m3. V letu 1980 sta severna Amerika in Evropa sodelovali z okoli 55 0/° v svetovni proizvodnji zemeljskega plina, do leta 2.000 pa naj bi se njun delež zmanjšal na 34 0/0. TE KOSOVO B OBRATUJE S 1. oktobrom tl. je pričela obratovati nova TE Kosovo B z močjo 339 MW. Zadnje dhi takoimenovano sinhronizacijo oziroma vključevanje v elektroenergetski sistem. Na temelju ugotovljenih rezultatov so o-pravili revizijo ležajev, turbine in generatorja. Turbina je dosegla moč 210 MW pri nominalni temperaturi. Težava pa je nastala v transformatorju, ki oskrbuje novi blok z električno energijo. PRED NAMI JE ZIMA Neobičajno toplo in dolgo poletje je povzročilo, da o pomanjkanju energije razpravljajo v glavnem na ustrezni ravni. Pozornost javnosti in odgovornih organov sta povzročila le električna energija in nafta, in to v glavnem zavoljo boja okoli novih cen. Premog je bil nekako ob strani, vendar s prvimi hladnejšimi dnevi so se začele vrste občanov pred prodajalnami goriva večati, nakar seveda vpliva nižja temperatura. Zaradj_ pomanjkanja kurilnega olja, pa tudi električne e-nergije, so občani seveda v večji meri pričeli iskati in nabavljati premog. V letošnji zimi bo najbrž za premog vsaj v neka-terihpredelih Jugoslavije težko ker proizvodnja ne narašča skladno s potrebami, tu pa sd zopet srečujemo z vzroki, pred- vsem pomanjkanjem sredstev za vlaganja v premogovnike. Zavoljo manjših vlaganj od predvidenih premogovniki ne morejo le povečati proizvodnje, pač pa je ne uspejo niti obdržati na doseženi ravni. Poleg tega pa pri vsaki večji nesreči, ki prizadene posamezni rudnik traja vnovična oživitev delovnega procesa in usposobitev premogovnika za proizvodnjo tudi po leto dni ali več. Na področju ožje Srbije so imeli v prvem polletju letos premogovniki pri jamski eksploataciji 236 milijonov dinarjev izgub. Prvikrat pa se je dogodilo, da premogovniki nimajo dovolj obratnih sredstev za normalno in tekočo proizvodnjo. Posledica večletnega ponavljanja takšnega stanja jd pomankanje delovnih moči, strokovne in nestrokovne, slabo pa tudi napreduje mehanizacija in modemizacija premogovnikov. Na področ ju Srbije so težave nastale tudi zavoljo odhoda večjega števila jamskih delavcev in nadzornikov v pokoj. Pojavljajo pa se tudi primeri slabe discipline, precej je izostankov zaradi bolezni, pa tudi neopravičenih izostankov kar je posebno značilno za jesenske mesecd predvsem na -kmetijskih področjih. TITOVI RUDNIKI —DELEŽ PORABNIKOV V IZGRADNJI RUDNIKOV Pred nedavnim je Ališa Isa-kovič, predlsednik poslovodnega odbora SOZD Titovi rudniki seznanil javnost, da primanjkuje sredstev za nadaljnjo modernizacijo njihovih premogovnikov. V tej sestavljeni organizaciji so praktično združeni vsi aktivni premogovniki v BiH. Po srednjeročnem načrtu naj bi se povečala proizvodnja premoga od' 13,3 milijona ton v letu 1980, na 17,3 milijona ton koncem leta 1985. Predvideno je bilo, da bodo odprli za 9 milijonov ton novih zmogljivosti, ter da bi modernizirali tiste jame, iki imajo boljšo perspektivo. Za izvedbo teh del so predvideli vlaganja v višini 24,3 milijarde dim. Od tega zneska je bilo predvidenih 80 0/0 vlaganj za opremo. Zaradi podražitve1 opreme in podražitve inozemskih kreditov ter rastoče inflacije se je predvidena vsota povečala za 50 milijard din. Ker premogovniki nimajo dovolj sredstev, so podpisali 680 samoupravnih sporazumov s kupci iz vse Jugoslavije o njihovi soudeležbi pri vlaganju v razvoj premogovnikov. S temi sporazumi so se premogovniki obvezali dobavljati premog, kupci — porabniki oziroma podpisniki sporazuma pa so se obvezati, da bodo prispevali za njihov razvoj 7,3 milijarde din. To sc podpisniki tudi storili. Zaradi težjih pogojev pri najemanje? domačih in tujih kreditov, pa so zahtevali od porabnikov, da povečajo svoj delež še za tolikšen znesek. V, tem primeru bi delež rudarjev znašal 22 0/° oziroma 11,20 milijard dan, združena sredstva 15 milijard domači in inozemski krediti 17, o-stali viri pa naj bi dali 6,8 milijard din. Premogovniki še vedno izpolnjuj ejo svoje obveznosti na-pram potrošnikom, obstaja pa bojazen, da se bo zaradi raznih kaisnitev proizvodnja že letos zmanjšala za 1,6 milijonov ton kakor je bilo predvideno. Titovi rudniki omenjajo možnost koriščenja sredstev v republikah in pokrajinah iz skladov, ki se natakajo iz davka na tekoča goriva, in, ki se lahko u-porabljajo za razvoj premogovnikov. V te sklade se namreč letno nateče okoli 10 milijard din. (tl). GEOSTATISTIKA Pri Rudarskem inštitutu iz Beograda je izšla knjiga »Primenjena geo-statistika«, ovtorja prof. dr. Mirka Perišiča. Ob izidu te knjige je bilo na Rudarsko — geološki fakulteti v Beogradu organizirano predvaja- nje, na katerem je avtor predstavil svoje delo. »Primenjena geostatistika« je prva knjiga s tega področja pri nas. Geostatistika je namreč nova veda, ki se je začela razvijati v začetku sedemdesetih let v Franciji na osnovi klasične statistike. Knjiga je namenjena predvsem inženirjem geologije in rudarstva. Geostatistika se začenja z vzorčevanjem v ležišču. Na osnovi vzorcev odkriva lastnosti ležišča s strukturnega in verjetnostnega aspekta. Omogoča nam odkrivanje lastnosti ležišča kot so ani-zotropija, obseg vpliva, trend in drugo. S svojimi metodami nam geostatistika omogoči da lahko vnaprej izračunamo spremembe, ki nastanejo na regionalizirani variabli ob spremembi volumna vzorca. Najvažnejše sredstvo geostatistike je variogram. Z njegovo uporabo je mogoče rešiti različne praktične probleme v oceni rudnih zalog kot na primer: — program raziskovalnih del, — optimalni plan raziskovanja, — kvalitetnejšo kategorizacijo rudnih zalog, — oceno pričakovane povprečne kvalitete, — količino in vsebnost rude za določeno mejno vrednost idr. Poleg tega lahko rešujemo probleme dnevnih variacij v tekoči proizvodnji kot tudi ostale praktične naloge projektiranja, planiranja in realizacije proizvodnega plana. V uvodu svoje knjige prof. Peri-šič piše: »Ta knjiga je napisana za vse moje prijatelje rudarje in geologe pri nas in moje zadovoljstvo bo popolno, če sem jih uspel uvesti v »misterije« geostatistike in jim dati sredstvo za praktično delo v reševanju problemov, ki so vezani na rudna ležišča pri nas. Moj cilj bo popolnoma izpolnjen, če iz vsega tega izidejo novi entuziasti geostatistike«. Jože Uhan OSVETLJENOST NA DELOVNEM MESTU Eden od pogojev za dobro opravljeno delo, še posebno, če je to delo natančno, je dobra osvetlitev delovnega mesta. Pravzaprav potrebujemo več podatkov, če hočemo vedeti kako človek vidi na delovnem mestu. Potrebujemo podaltke o osvetlitvi, bleščanju, kontrastu, velikosti vidnega polja, velikosti predmeta, ki ga obUkuje in o hitrosti gibanja tega predmeta. Čeravno niso dovolj samo podatki, ki jih zahteva jugoslovanski' standard oziroma JUS, bomo tokrat nekoliko več prostora namenili sami osveditvi delovnega mesta. Poznamo le eno delovno mesto, kjer imamo preveč svetlobe, to je delovno mesto varilca. Res pa je, da ima poleg prevelike osvetlitve to delovno mesto še mnoge druge škodljive vphve. Vendar naj na kratko omenim, da mora varilec vedno in povsod nositi osebna zaščitna sredstva, oziroma zaščitna o-čala, da se ne bo kesal in ne bo imel poškodb. Mnogo več je delovnih mest, ki so premalo osvetljena. Kljub skromnim zahtevam naših standardov moramo ugotoviti, da je le-teh primerov kar precej. Standard zahteva različno razsvetljitev na različno zahtevnih delovnih mestih. Tako so zahteve zelo majhne, srednje, velike, zelo velike in izredno velike. Delavec je bolj utrujen pri slabi osvetlitvi, kjer je tudi kvaliteta slabša in količina manjša. Zgodi se lahko, da se vid slabša, mnogo večja je nevarnost nesreč, lahko nastanejo tudi bolezni. Posebej moramo poudariti, da je veliko ljudi, ki delajo na delovnih mestih, kjer je nevarnost poškodb izredno velika in morajo obvezno nositi osebna zaščitna sredstva. Tisti pa, ki jim je okulist predpisal očala zaradi njihovega slabšega vida pa morajo tudi na delovnem mestu vedno nositi očala. Kljub današnji energetski krizi pa ni virčevanje, če imamo delovno mesto slabo osvetljeno, temveč je to zapravljanje, kajti delovna storilnost je manjša, število bolezni večje in nevarnost bolezni mnogo večja. Pa si, dragi delavci in delavke, oglejte vaše delovno mesto ali je dovolj osvetljeno. Ali ni morda kriva malomarnost nekaterih, da ni dovolj osvetljeno? Drago Jamnik V nekaj vrstah DELOZA DOBILA NOVE OBRATNE PROSTORE Tovarna konfekcije DELOZA v Zagorju je v prvi polovici oktobra zgradila nov proizvodno-skladiščni objekt s koristno površino 2.160 nv. Kolektiv je za to investicijo prispeval 43 milijonov din, poleg tega pa ,so za o-premo namenili še 2,4 milijona din. S tem so omogočili pričetek redne proizvodnje v novozgrajenih prostorih. Od skupne investicije je bilo 18 milijonov din kreditov, vsa ostala sredstva pa je kolektiv zagotovil sam. Na slavju, ki so ga pripravili ob tej priliki je govoril Emil Stem, izvršni sekretar CK ZKS. Kolektivu in gostom, ki so se ude-ležili slavja je govoril o pomanjkanju surovin in energije, o pridnih delavcih v Delozi, produktivnosti, delitvi dela boljši organiziranosti, delu sindikatov in drugih diružbeno-političnih organizacij, govoril pa je tudi o inovacijski dejavnosti. Ob tej priliki so v DELOZI podelili priznanja najzaslužnejšim delavcem. DELOZA je imela svoje obrate in skladiščne prostore dosle j na šestih krajih. Z novimi prostori bo dana možnost za povečanje proizvodnje, povečanje pmdhktivnosti in zmanjšanje stroškov. Kolektiv, ki šteje 376 članov bo zagotovo u-spel bistveno povečati tudi izvoz na zahodno tržišče. RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA NA DOLU Na Dolu pri Hrastniku je pokopališče postalo pretesno. Zato je Komunalno obrtno podjetje Hraistnik naročilo izdelave načrta za razširitev pokopališča. Načrt je izdelal IBT —TOZD Projaktiva Trbovlje In predvideva pokope na novem področju za nadaljnjih 30 let. Načrti so predloženi občini Hrastnik s tem, da razpiše predlokacijsko In lokacijsko razpravo. Novo pokopališče naj bi obsegalo 5500 im, na njem pa naj bi bilo urejenih 890 grobnih parcel, od tega 60 žarnih. Predvidena je razširitev nizvodno proti vrtnariji oziroma v smeri proti Hrastniku. Parkirišče pa naj bi bilo na območju sedanje vrtnarije. OBNOVA TRGOVINE NA TRGU REVOLUCIJE ABC Pomurka — Trgovsko podjetje 1. junij Trbovlje je v začetku oktobra začasno zaprla svojo trgovsko poslovalnico na Trgu revolucije, kjer prodajajo živila. Po domače imenujemo to poslovalnico tudi »bunker«. Prodajalno živil so začasno u-redJli v neposredni soseščini v bivši prodajalni Šport istega podjetja. Medtem pa intenzivno obnavljajo in modernizirajo poslovalnico za živila. Cim bodo dela gotova, se bo samopostrežna trgovina zopet preselila v svoje prostore. TRG FRANCA FAKINA ASFALTIRAN V septembru in oktobru t. 1. sp komunalno uredili in asfaltirali Trg Franca Fakina v Trbovljah. Krajani tega območja so si dolgo prizadevali za Izvedbo ureditvenih del, vendar so dela opravili šele sedaj po naročilu Komunalne skupnosti Trbovlje. Ob tej priliki so ojačali tudi spodnji del mostu čez Trbovelj ščico. MARJAN OROŽEN V LAŠKEM Predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen je ime] 13. oktobra t. 1. delovni pogovor s političnim vodstvom občine Laško, in to o gospodarskih razmerah in uresničevanju ciljev ekonomske stabilizacije. Gospodarstvo Laške občine pe-. stijo namreč hude težave. Le nekaj jih je, ki dobro poslujejo, in ki so lahko tudi v bodo- če nosilke razvoja, to so predvsem Papirnica Radeče, TIM Laško in Pivovarna, vse ostala organizacije združenega. dela pa se spopadajo s težavami bodisi zaradi nihanja proizvodnje, nepravočasnega usklajevanja cen kadrovskih težav, dotrajane o-preme, neustreznimi razvojnimi programi ali naložbeno politiko, ipd. S pojsebnimi težavami se ubadajo v lesni industriji Bor in v Cementarni v Zidanem mostu. Tu so namreč 1. oktob-« ra prenehali proizvajati cement, medtem ko nadomestnega programa še nimajo. VEC pitne VODE V ZAGORJU Pred nedavnim so našli na območju Kotredeža v Zagorju nov izvir pitne vode. Ta daje 5 m3 vode na minuto. Cim bodo vodo zajeli, se obeta boljša osikrba tega dela Zagorja s pitno vodo. GASILCI V RAVENSKI VASI DOBILI AVTO Koncem avgusta so pripravili v Ravenski vasi nad Zagorjem gasilsko slavje. Prevzeli so namreč nov gasilski avto. Zanj so zbrali sredstva deloma sami, deloma pa jim je priskočila na pomoč požarna skupnost Zagorje. Pokrovitelj slavja je bila Cementarna Trbovlje, na proslavi pa so bili navzoči tudi predstavniki družbeno-političnib organizacij. Poseben pozdrav je veljal botrom novega avtomobila, Stanetu Kobtišku, Stanku Cencelnu, Francu Zakrajšku Francu Bučevcu, Milanu Kovaču Dragu Vajdiču, Francu Drnovšku, Jančetu Grošlu Angeli Juvan in Martini Pregl. Ob tej priliki so podelili tudi državna odlikovanju tako društvu, kakor tudi posameznim gasilcem tega društva. Zelo zanimiv je bil oris razvoja gasilske organizacije v tej krajevni skupnosti pred 25 leti. Gasilci pa seveda niso samo gajsilci, pač pa tudi kreatorji kulturnega in zabavnega življenja v Ravenski vasi. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trbovlje nadaljuje z gradnjo stanovanj na Leninovem trgu oziroma ob ulici Sallaumines. Dela izvaja SGD Beton — TOZD Opera dva Zasavje Trbovlje, projekt pa so pripravili v IBT TOZD Projektiva. Foto: B. Klančar Znano je, da so prav ti s svojim delom in gasilsko vnemo o-mogočili med drugim tudi redno oskrbo krajanov na tem območju s pitno vodo v času, ko jo je primanjkovalo. Tudi vsem tem velja posebno priznanje za opravljeno delo. Državna odlikovanja so prejeli: Gasilsko društvo Ravenska vas in člani: Franc Bučevec Ivan Bučevec, Viktor Zupan, Jože Kos. Jože Macrl in Alojz Kmetič, čeistitamio! DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE V Zaisavju deluje 150 osnovnih organizacij ZSMS. Največ jih je v organizacijah združenega dela deloma pa tudi v krajevnih skupnostih. Pri delu teh osnovnih organizacij se pojavljajo pogosto razne težave. Nekateri mladinci in mladinke se izogibajo delu v mladinskih organizacijah, zato bi jih radi na privlačen način pridobili za udejstvovanje. Nastopa tudi vprašanje zakaj so nedavni marksistični krožki. Razpravljajo pa tudi o drugih možnih oblikah dela. STT BO ODPRLA OBRAT V VALANDOVEM Dne 5. novembra t. 1. bo trboveljska Strojna tovarna odprla svoj nov obrat—tovarno investicijske opreme Valando-vo, SR Makedonija. V njej bodo izdelovali predvsem rudarsko opremo, v njej pa bo zaposle-niv v začetku okoli 100 delavcev. V ta namen se je v Strojni tovarni Trbovlje od 25. junija pa do začetka' oktobra priučeva-lo 44 makedonskih delavcev. Računajo, da bodo rudarsko o-premo, ki jo bodo izdelovali v VaJandovem prodajali v Makedoniji. Črni gori, Kosovu in Srbiji. Občini Trbovlje in Va-landovo sta pobrateni. Delavci iz Makedonije so se izobraževali predvsem za dela in naloge tehnologov, konstrukt tor jev, komercialistov, ključav- ničarjev, varilcev, strugarjev in vzdrževalcev. Izobraževanje v matični organizaciji v Trbovljah je potekalo zato*, ker tovarna v Valandovem še ni povsem zgrajena. Delavci iz Valanti ova so se dobro počutili tako v tovarni, kakor tudi v prostem času. ČRNOMELJ — ŠIRJENJE VODOVODA IN TELEFONSKEGA OMREŽJA Občani občine Črnomelj so decembra 1982 izglasovali samoprispevek za razna javna dela. Do srede septembra t. 1. se je zbralo v sklad krajevnega samoprispevka že 2/3 denarja predvidenega za letošnje leto kar je zneslo 13 milijonov din. Polovico tega zneska so namenili za plačilo anuitete za najeta posojila Iz prejšnjih let ter za plačilo dolga za urejanje ceste proti Staremu trgu. Črnomaljci so pričeli z deli pri kopanju jarkov za telefonski kabel od pošte do križišča s cesto protj Strežnemu vrhu. S tem bo povezan tudi južni del občine. V Gribljah so dali prednost širjenju vodovoda. Tudi v bližnjih Adlešičih so se odločili za razširitev vodovodnega omrežja, medtem ko so v Vinici s pomočjo mladinskih delovnih brigad napeljevali vodovod in položili kilometer električnega podzemeljskega kabla. V 1 krajevni skupnosti Semič pa so rekonstruirali cesto, pri čemer so jim pomagali tudi vojaki, sami pa so prispevali blizu 3 milijone diin. ISKRA — TOVARNA POLPREVODNIKOV POVEČUJE ZMOGLJIVOST ISKRA — tovarna polprevodnikov Trbovlje, je pričela pred nedavnim s pripravljalnimi deli za zgraditev prizidka k obstoječemu objektu tovarne. Dinarska sredstva imajo zagotovljena, zdaj pa čakajo še na posojilo Mednarodne banke — IFC — Washington. Novi objekt bo imel štiri nad-tropja s skupno površino 3.350 nu. V spodnjih prostorih bo zaklonišče in jedilnica, v nadstrojih pa bo procesna tehnologija. V sedanji proizvodni dvorani bodo po preselitvah pridobili tudi večje montažne prostore. Največja pridobitev bodo novi, sodobnejši stroji, Kupiti jih nameravajo v ZR Nemčiji in v ZDA, deloma tudi v vzhodnih državah, nekaj pa je bodo izdelali sami v sodelovanju z domačimi kooperanti. Celotna investicija bo veljala milijardo dinarjev. Od tega bo del lastnih sredstev, del združenih sredstev SOZD ISKRA, del posojila pa bodo najeli pri Ljubljanski banki. Računajo tudi na komercialna posojila izvajalcev in dobaviteljev opreme. Pričetek del in nabav pa je v tem trenutku odvisen od Mednarodne banke Predstavniki banke so že obiskali tovarno v Trbovljah in u-gotovili, da je investicija nujna in upravičena. Pripravljalna dela pa kljub temu tečejo naprej. Začetek gradnjeso predvideli za september tega leta. V novem objektu naj bi pričeli obratovati koncem leta 1985. Po končani investiciji nameravajo povečati število zaposlenih za 140 novih delavcev. Od skupne investicijske naložbe bo namenjenih 80 0/° sredstev za nakup strojev, le 20 0/0 pa bo namenjenih za zidove. Preteklo leto je trboveljska ISKRA prodala za 381 milijonov din svojih izdelkov, po končanj investiciji pa se bo ta znesek podvojil. Izvoz se bo povečal od sedanjih 2 milijonov dolarjev na bodočih 7,5 milijona dolarjev. Ugodni pa bodo tudi drugi rezultati. Po končani investiciji bodo trboveljski Polprevodniki med največjimi proizvajalci polprevodnikov v Evropi. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA Občinska zveza prijateljev mladine Trbovlje je preko svojega odbora za pripravo novoletnih prireditev naslovila vsem poslovodnim in * samoupravnim organom organizacij združenega dela v Trbovljah predlog za združevanje sredstev ja izvedbo letošnje obdaritve otrok ob praznovanju novega leta. Predlagali so, da OZD združijo na zaposlenega po 150,00 din za nakup raznih novoletnih daril za dedka Mraza. Obdaritev bo namreč enotna za vse otroke občine Trbovlje. Individualno bodo obdarjeni otroci od 2. db 10. teta starosti, ostali, to je otroci oziroma učenci od 5. do 8. razreda pa bodo prejeli kolektivna darila. Sredstva za člane kolektivov ki stanujejo v Hrastniku in Zagorju, bodo OZD nakazovale na tamkaj čn j e Društvo prijateljev mladine. Organizatorji pripravljajo bogat program kulturnih in drugih prireditev ob novem letu. (1) Športne igre mladih SOZD REK EK OB DNEVU REPUBLIKE Koordinacijska konferenca OO ZSMS SOZD REK EK je pripravila ob dnevu republike in 40-letnici rojstva naše domovine športne igre mladih. Na teh igrah se bomo mladi iz našega kombinata prvič skupno srečali, se spoznali, izmenjali izkušnje. Pomen in značaj iger torej presegata zgolj športne okvire. Iger se bo udeležilo približno 400 mladih. Tekmovanja, ki se bodo odvijala v oktobru in novembm, bodo potekala v štirih panogah. Razpored je sledeč: — mali nogomet, v nedeljo, 23. 10. 1983 ob 9. uri igrišču NK Rudar Trbovlje, prijavljenih je 18 ekip; —• $ah v nedeljo, 30. 10. 1983 ob 9. uri v šahovski sobi ŠD RUDAR, prijavljenih je 15 ekip; — Namizni tenis, v nedeljo, 13. 11. 1983 ob 9. uri v dvorani TVD Partizan Trbovlje, prijavljenih je 17 ekip; — Streljanje z zračno pulko, - i r v nedeljo, 20. 11. 1983 ob 9. uti na Strelišču SD Rudnik v Hrastniku —• na Nasipih, prijavljenih je 15 ekip. Ekipe bodo za dosežena prva mesta prejele pokale, za druga diplome in za tretja mesta prizianja. Božo Marot Izlet na Triglav Poletni melseci so tudi meseci ljubiteljev gora in planin. Beseda je dala besedo In mladi o-snovnne organizacije iz DS ASO, TSO in DO ZPT smo s$ odločili, da organiziramo izlet na Triglav. Prijavil so se tudi mladi iz drugih TOZD in ljubitelji planin, ki na mladostna leta že nekaj časa obujajo spomine, a so po srcu še vedno mladi, tako da se nas je zbralo štirinajst. Osem med njimi jih še ni bilo na najvišji gori se dan lovi zjutraj, pred nami pa je bila dokaj naporna pot, smo odrinili na pot v soboto 27. 8. 1983 ob pol treh zjutraj. Z malim avtobusom smo se odpeljali do Pokljuke. Začelo se je daniti, ko smo krenili Triglavu naproti. Kazalo je na čudovit sončen dan. In re, ko smo prišli do Vodnikove koče, je bil Triglav že obsijan s soncem. Dobro razpoloženje se je nadaljevalo, ko smo nadaljevali pot proti Planiki, kljub temu, da se je začelo oblačiti. Na Planiki j d bil vrvež kar precejšen. Eni so se odpravljali na vrh, drugi so se vračali s Triglava. Po daljšem odmoru sta naša vodnika Jani in Stane dala znak za odhod. Prj tistih, ki smo se prvič zagrizli v skalovje, je utrip nekoliko narasel, ni pa upadla volja. Tako je bil iz minute v minuto vrh vse bližji, spoznanje, da bomo vsi zmogli na vrh, pa vse trdnejše. In res, točno ob pol treh popoldan smo se pridružili mnogim, ki so se veselili ob Aljaževem stolpu kjer so Dne 27. avgusta t.l. je osnovna organizacija ZSMS DS ASO in DS TSO in DS SS DO ZPT organizirala izlet za svoje člane na Triglav. Vodila sta jih dva planinska vodnika iz PD Trbovlje. Foto: B. Škrlep lu naše narave. Ko smo prišli do koče pri sedmerih jezerih, je bil tam že precejšen živ-žav. Malo smo se okrepili in odžejali, potem pa nas je pot preko Komande vodila v Bohinj, kjer nas je čakal avtobus. »Se pridemo«, je sklenila večina nas. ko je avtobus odpeljal proti domu. Božo Marot Naši športniki uspešni V ostalih disciplinah pa so naši tekmovalci iz ZPT in TET dosegli naslednje rezultate: a) streljanje ekipno (16 ekip) .1 mesto Zasavski premogovniki Trbovlje 702 kroga 3. mesto Termoelektrarna Trbovlje 675 krogov b) kegljanje moški (18 ekip) 7. mesto Zasavski premogovniki Trbovlje 449 kegljev 14. mesto Termoelektrarna Trbovlje 413 kegljev Jani, Stane, Darko, Bojan in oba Jožeta stali že večkrat, Joži, Tone, Mojca, Jože Saša, Niko, Julija in Božo pa prvič. Slednji nismo ušli tudi krstu. Zadovoljni z doseženim ciljem smo se vrnili do Planike, si nadeli nahrbtnike in se odpravili do doma na Doliču, kjer smo prenočili. V nedeljo smo krenili preko Hriberc v dolina sedmerih jezer tem čudovitem de- Elektrogospodarstvo Slovenije je tudi letos organiziralo športno srečanje svojih delavcev. Bilo je že 27. po vrsti, potekalo pa je pod naslovom Elektra Ljubljana 1983. Športnega srečanja delavcev Elektrogospodarstva Slovenije se je udeležilo skupno 816 tekmovalcev in tekmovalk. Od tega jih je bilo Iz DO TET 44 in iz DO ZPT 50. Ekipe le-teh niso nastopile v vseh disciplinah. Tako niso nastopili moški in ženske v ekipnem teku v krosu, ženske v kegljanju, ženske v odbojki, ženske v namiznem tenisu tet moški in ženske v vlečenju vrvi. c) ribolov, ekipno (14 ekip) 4. mesto Termoelektrarna Trbovlje 61 točk 7. mesto Zasavski premogovniki Trbovlje 24 točk č) mali nogomet (19 ekip) 2. mesto Zasavski premogovniki Trbovlje 12. mesto Termoelektrarna Trbovlje d) odbojka moški (12 ekip) S. mesto Termoelektrarna Trbovlje e) šah (11 ekip) 1. mesto Termoelektrarna Trbovlje 35,5 točk 7. mesto Zasavski premogovniki Trbovlje 17,5 točk f) namizni tenis (17 ekip) 1. mesto Termoelektrarna Trbovlje 2. piesto Zasavski premogovniki Trbovlje Vsem nastopajočim športnikom iz ZPT in TET, posebno pa tistim, ki so dosegli najboljša mesta, naše čestitke! Zlata selekcija v Hrastniku V petek 14. oktobra je nastopita ekipa športnikov pod naslovom Zllata selekcija na hra-stniškem stadionu na Logu. Gostovala je prvikrat v Zasavju. Ob 15,30 uri so se z manjšo zakasnitvijo predstavili v tekmi nekdaj slavni športniki Danev, Cerar, Oblak in ostali. Od domačinov pa so nastopili: Skaza, Urbanc, Senica, Vecko, Urh, Pirš in dtugi. Med odmori je nastopila aerobična skupina KRIK iz Ljubljane. Izkupiček tega nastopa je šelv celoti V korist društva paraplegikov1 Slovenije. Imenitno prireditev sta organizirala Zveza teleSno-kultumih organizacij Hrastnik in Kulturno rekreacijski center Hrastnik. Planinske novice Planinska društva v revirjih — Trbovlje, Kum — Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Dol pri Hrastniku so organizirala v zadnjem času precej izletov v domači planinski svet. Izletov se je udeležilo mnogo udeležencev, med temi tudi številni člani našega kolektiva. V dneh 17. in 18. septembra t.l. je potekalo na Kosovem na pobočjih Šar planine letošnje državno prvenstvo v planinski orientaciji. Iz vsake republike in pokrajine so se ga udeležile po tri ekipe. Slovenijo so zastopale ekipe planinskih društev Idrija, Ruše in Trbovlje. 5-članska ekipa PD Trbovlje je dosegla 15. mesto. Tekmovanje za mladince pa je odpadlo. Štirinajst dni kasneje sta se udeležila mladinca Stane Rožanc in Jože Veingartner iz PD Trbovlje podob- nega tekmovanja v planinski orientaciji. Prav tako na Kosovem. Dosegla sta prvo mesto. Dne 26. septembra se je pričela pri PD Trbovlje šola za orientaciste. Vanjo je vključenih 20 mladincev in pionirjev. Poteka vsak ponedeljek in sredo v popoldanskih in večernih urah v prostorih PD Trbovlje. Šola bo trajala do konca leta. Deloma tudi na iterenu. Dne 27. oktobra se začenja alpinistična šola v organizaciji PD Trbovlje — alpinističnega odseka. V to šolo se lahko vpišejo vsi kandidati, ki so stari najmanj 16 let. Teoretični del bo potekal v prostorih PD Trbovlje vsak četrtek zvečer, praktične vaje pa v Bobnu v Hrastniku. Dne 24. septembra 1983 je bila v Zagorju seja Meddruštvenega odbora Zasavskih planinskih društev. Na tej seji je bil izvoljen nov odbor za naslednjo mandatno dobo. Dosedanji štiriletni mandat predsedniku Tonetu Sterniši in ostalim odbornikom je potekel. Za naslednje obdobje so bili izvoljeni: za predsednika Alojz Anzelc in za podpredsednika Lojze Motore iz Sevnice. Odslej je sedež Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev v Sevnici pri PD Lisca. Tu odslej vodijo evidenco ter izdajajo ligitimaci-jc in značke za prehojeno Zasavsko planinsko pot. Sedež Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev, ki povezuje društva od Litije do Brežic in Rimskih toplic, je bil do ustanovitve pa do leta 1960 pri PD Trbovlje, od leta 1960 pa do 1983 pa v Zagorju. Odslej bo nekaj časa v Sevnici. V dneh 22. in 23. oktobra je bila v planinskem domu na Mrzlici šola oziroma seminar za vodje planinskih šol pri posameznih društvih. Seminar je organizirala komisija za vzgojo in izobraževanje in mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Udeležilo pa se ga je 40 udeležencev. (tl) Krvodajalska akcija V času od 2. do 30. septembra 1983 so darovali kri naslednji naši sodelavci: Dne 2. septembra 1983 TRBOVLJE Bregar Anton, Belak Franc, Lesar Srečko, Sladič Jože Dne 9. septembra 1983 TRBOVLJE Karba Mirko, Kraševec Boris, Mud-rinič Obrad, Bobonja Anto, Frajle Franc, Bučar Jože, Plahuta Jože, Dmgovič Ivo, Ocepek Viktor, Hodžič Irfan, Markelj Srečo, Tancer Drago, Čemerika Drago, Kmetič Drago, Gorjup Valentin, Kobal Ignac, Klemen Florjan, Drnovšek Emil, Ilič Ilija, Centrih Otmar, Ovnik Jože, Simčič Marko, Mlinar Sandi, Senčar Ivan, Kobal Jože, Tomšič Jakob, Planinc Zvone, Kepa Karel, Piki Jurij, Mesojedec Zoran, Kolander Jože ZAGORJE Trentelj Ignac, Gracar Cveto, Le-beničnik Istok, Lebeničnik Ivan, Cilenšek Iztok, Rebernak Zdravko, Bukovščak Josip, Juvan Oto, Gro-bin Ivan, Guzej Srečko, Krhlikar Marko HRASTNIK Matek Karel Dne 16. septembra 1983 TRBOVLJE Milanovič Zoran, Ibralič Abdulah, Planinc Ivan, Avsec Martin, Bočko Ivan, Glamočič Ramiz, Jelan Gorazd, Šmergut Niko, Mujagič Ismet, Paspalj Ljubomir, Mavrič Marjan, Vidovič Bojan, Čehovin Bogo, Žil-nik Danilo, Lenart Martin, Murko Ivan, Kešelov Aljoša, Kolar Albert, Pavelšek Milan, Tomše Zoran, Božič Niko, Bosnič Drvad, Kerič Sand, Dernovšek Viktor, Fijačko Jurij, Gerčar Franc, Jang Bogomir, Raj- bar Radoš, Mlinar Jože, Lavrinšek Dušan, Kreže Jernej, Mljač Sando, 1'o.rdan Marjan, Selšek Zvone HRASTNIK Kadrovske vesti za čas od 1. 9. db 30. 9. 1983 Drnovšek Vili, Jesenšek Franc, Oplotnik Damjan, Povhe Martin, Bratec Andrej ZAGORJE Perko Jože, Rozman Jože, Knez Marjan, Mljač Vlado, Pavlovič Mileta, Zukič Sečer, Sotenšek Vili, Hamidovič Šalih, Janežič Anton, Dobnik Ervin, Mešič Hasan Dne 23. septembra 1983 TRBOVLJE Drnovšek Ivan, Gruber Franc, Željko Martin, Zakšek Ivan, Gradišek Ladislav, Ahac Gvidu, Kuder Franc. Frajle Jože, La:>onder Anton, Hrstič Esad, Polšak Vinko, Oberčkal Ka-milo, Černivec Milan, Gunzek Boris, Ocvirk Ervin, Zidanšek Franc, Mlinar Silvo, Ramšak Ivan, Strok Žel-ko, Brečko Andrej, Resman Marjan, Dežman Stane ZAGORJE Zmajšek Borut, Korimšek Valentin, Pavlič Branko, Kotar Jože, Janez Jože, Heveševič Musto Dne 30. septembra 1983 TRBOVLJE Rozman Peter, Teržan Mirko, Arh Branko, Čosič Sejdalija, Štrovs Martin, Rožič Božo, Poznič Boris, Blaznik Ferdo, Sotlar Milan, Božjak Mitja, Pšunder Roman, Sulejmano-vič Rašid, Gantar Marjan, Ostanek Ana, Grah Fani, Jovanovič Miodrag ZAGORJE Magdič Feliks, Klopčič Franc Tovariši darovalci krvi, hvala vam! J. D. 0 0 0 0 DO ZPT TOZD PH: Logar Sanja — fi-gurantska opravila, Turkovič Damir — učnik, Vukovič Drago — sopač, Fazlič Mersudin — pom. del., Gavrilovič Rade — učnik, Barle Vladimir — kopač. Simič Ranko — učnik, Borov-šak Roman — elektrikar, Planinc Miran —pom. del., Slap-šak Marjan — kovinar, Dolinšek Franc — učnik, Rus Boris — učnik, Vičič Matevž — učnik, Čepin Alojz, — vozač, Perc Miro — učnik. Šmit Rajko — učnik, Zupanc Anton — učnik, Sitar Srečko— učnik, Šketako Avgust — rud. tehnik, Babič Alojz — pom. del., Duratovič Izet — učnik, Jurišič Markan — kopač, Miha j-lik Franjo — učnik, Karagič Uzeir — učnik, Grabič Kadir — učnik, Hamdanagič Suljo — učnik, Popovič Novak — učnik Muratčehajič Enver — učnik, Bešič Vahid — kop. pom. Ivan-čevič Pile — učnik, Sblimovič Enver — kop. pomočnik. . . y ■, ■ ...: TOZD P Ojstro: Lorbek Robert — učnik, Duratovič Senad — učnik, Duratovič Nurija —učnik, Rozman Anton — učnik, Hočevar Anton — figurant v jami, Flajisinger Dalibor —učnik, Radojič Ibro — učnik Vej-zovič Nezir — učnik, Krivoku-ča Stanislav — učnik, Kukavica Miroslav — učnik, Pelko Jože — Fajdiga Ivan — učnik, Hopo-vac Mesuid — kop. pom., Sali-hovič Devad — učnik, Tursu-novič Rasim — pom. del., Her-cegovič Fajzo —pom. del., Križane Ulja — kop. pom. Jurišič Veselko — kop. pom. TOZD RESD Hr.: Markelj Franc — učnik, Udovič Željko — kov. jam. mehaniz., Gajšek Borut — elektrikar, Kukec Aleš — elektrikar. DS PD Hr.: Duh Stanka—perica, Juršak Zdenka—perica Pušnik Ana — čistilka, Pevec Karmen — čistilka, Zobarič Ivan — vratar Hrnčič Dragica — kopal iščnik, Jokano-vič Milivoje — hišnik, Zdovc Irena — vratar, , Bregar Viktorija — čistilka, Ostrovšek Stojan — pom. zun. del., TOZD PT: Petrovič Branislav pom. kop., Košir Ivo — zbiralec jalovine iz premoga, Zore Metod — vozač. Žlak Rafael — vozač, Berglez Suzana — admin-dela, Krajnc Rudolf — rud. nadzornik, Pertinač Mihael — kopač, Vračevič Vojo — kopač, TOZD RESD Trb.: Cestnik Janko— elektrikar, Taškar Miran ključavničar, Čamer Jože — kovinar Predovnik Sašo — kovinar, Vajdič Zvone —kovinar, Pmaver Dušan —kovinar. TOZD Sep. Trb.: Lambreht Franc — sep. del Šmit Iztok — sep. del, Lučič Milanko — dipl. rud. inž., Tomažin Alojz —sep. del., Pusovnik Jože — avtomehanik, Smajič Huso — sep. del. Buzanovič Mensur —sep. del., Pintar Albin—strojni delovodja Tomše Janez —delavec viličar, Klobčar Hinko — sep. del, Skrinjav Ivan — sep. del. TOZD P Ko: Sotenšek Franc V — učnik, Salkanovič Haris — kep. pom., Meniševič Sejdalija — kap. pom., Psam Andrej — učnik, Vajda Vlado — učnik Radovac Štipo — kopač Bego-vič Mirzet — kopač, Drnovšek Karol — učnik, Javoršek Borut — učnik, P Ko: Zukanovič Adil —kopač, Osmič Sead — učnik, Guna Branko — učnik, Žibret Matjaž —-učnik. TOZD sep. Zag.: Vukič Anton — sep. del. TOZD RESD Zag.: Bregar Andrej — ključavničar, KurežMi-rae — elektrikar, Mlakar Anton — strojni tehnik — pripravnik. TOZD RpC: Zupančič Vlasta — vzgojitelj v domu, Šinkovec Romana —vzgojitelj v domu, Tramšek Romana — vzgojitelj v domu, Pa j er Jelka — podajanje učne snovi, Štrtak Danica —■ podajanje učne snovi, Dečman Olga — vzgojitelj v domu, Klemenčič Vida — podajanje učne snovi Pangeršič Stanislava — podajanje učne snovi. DO RGD TOZD RIG: Nosan Jože — kopač, Mujič Esed — kopač, Ve-lič Šefkija — kopač. Božič Aleš — vozač, Selimovič Ismet — vozač, Hodžič Arif .— vozač, Baškovič Mikonja — vozač, Jusufovič Džafer — vozač, Grujič Vojislav— kopač, Mrkalj Razim —kopač Nerandžič Dobri voj e — dipl. rud. inž., Muminovič Osman — kopač, Kri-stič Drago — kopač. TOZD GRAMAT: Jerin Vladimir — zlagalec opeke, Piljič Finka — zlagalec opeke, Muja-gič Ljubinica — admin., Sirovica Refik — zlagalka opeke, Cosič Ismeta— zlagalka opeke, Jev-šenak Aleš — zlagalec opeke, Pozaršek Radojka — zlagalka o-peke. TOZD Avtoprevoz: Petauer Janko — šofer, DO TET TOZD PEE: Femc Branko — e-lektrotehnik, Božič Ignac — pripravnik, Štendler Lado — dipl. el. inž. TOZD VN: Moškon Samo — strojni tehnik — prip., Urankar Anton — dipl. el. inž., DO IMD TOZD EIMD: Frelih Marjan — elektro tehnik. TOZD SIMD: Veble Jurij — pom. del. DS TSO: Gabrijel Dušan — strojni tehnik — pripr. ODHOD: DO ZPT TOZD PH: Trbovc Janez, rud. teh. — spor, prek., Savkovič Radovan. učnik — spor. prek., Mastnak Mirko, učnik —spor. prek.,' Karagič Izet, kopač — samov. prek., Kocman Anton, vozač — samov. prek., Lučič MI-lanko. dipl." rud. inž. — prem. v drugi TOZD, TODZD PH: Leskovar Jože, učnik — v šolo, Škof Franc II, vozač —■ spor. prek., Čubra Rade, — učnik — samov. prek. Dežan Jože, vozač —samov. prek., Vu-jadinovič Drago, učnik — pr en. v posk. dobi, Džafič Mtihamedj kopač — v JLA. TOZD P Ojstro: Markelj Franc učnik — prem. v drugo TOZD, Lesjak Miran, učnik — pren v posk. dobi, Merdanovič Osman, kopač — samov. prek., Sketako Avgust rud. tehnik — prem. v drugo TOZD, Trajovič Ivica, kopač — spor. prek. TOZD RESD Hr.: Borovšak Roman, elektrikar — prem. na drugo TOZD, Planinc Miran, zunanji del. — prem. v drugo TOZD, Slapšak Marjan, kovinar — spor. prek. TOZD PT: Širše Milan, vozač konec pogodbe za določen čas, Krhlikar Boris, vozač — spor. prek.. Nosan Jože, kopač — spor. prek., Jerše Ivan, kopač — pren. v posk. dobi, Berglez Suzana, admin. dela — konec pogodbe za določ. čas, Klempič Avdulah, kopač — disc. odpust. TOZD sep. Trb.: Petrovič Branislav, sep. del. — prem v drugo TOZD. Golobič Mitja, sep. del. — pren. pogodbe za določen čas, Šihtler Matjaž sep. del. — pren. pogod. za določen čas, Ci-klušič Borde, sep. del. — spor prek., Galuf Danijel, dipl. rud. inž. — spor. prek. TOZD Sep. Trb: Jerman Jože. sep. del. — upokojen. TOZD PJL: Kolar Brane, lesni del. — pren. v po)sk. dobi. DS PD Trb.: Hauck Miran, sklad, manipul. — konec pogodbe za dol. čas. Vigele Marjana, admin. — konec pogodbe za dol. čas, Hrnič Dragica, kopališčnik, prem. na drugo TOZD, Žunk Ladi, pom. del. — poč. praksa, TOZD P Ko: Šuligoj Marjan, učnik — samov. prek., Križanec Ilija. kop. pom. — spor. prek., Jusufovič Bafer, vozač — samov. prek., Remškar Joža, admin. o-pravila — konec pogodbe za določen čas, Mujadžlč Freid, kopač — samov. prek., Roglič Leopold, učnik —spor. prek., Ra-dovac Stipo, kopač — v JLA, Kneževič Nebojša, kovinar — disc. odpust., Hribar Leopold, učnik— spor. prek., Subašič Osman, kopač — samov. prekinil Bučevec Jožef, učnik — samov. prek. TOZD Sep. Zag.: Karagič Uzeir, sep. del. — samov. prek., Kaj-bič Jože, sep. del. — počit, praksa, Navrbae Fahrudm, sep. del. — počit, praksa, Prosenc Marija strežaj polklasimega sita — u-pokojena, Kusič Slavko, sep. del. — disc. odpust. TOZD RESD Zag.: Polc Drago, pom. del. — poč. praksa. TOZD RŠC: Bučevec Ivan, rud. tehnik — upokojen Jokanovič Milivoje, hišnik v domu učencev — prem. v drugo TOZD, Dober-šek Franc, kopač — disc. odpust, Bečirovič Salko, kopač—disc. odpust, Vračevič Vojislav, kopač — spor. prek., Radovac Stipo kopač — samov. prek. DS PD Zag.: Hodžič Devahir. kopač — umrl, Žibert Angela kuharica—konec pog. za določ. čals. DO RGD TOZD RIG: Katranicovič Cvetko, vozač — samov. prek., Vučkovič Nenad, vozač —odp. v poskusni dobi, Pertmač Mihael, vozač — prem. v drugo TOZD Krajnc Rudolf, kopač — prem. v drugo TOZD, Jankovič Milan, vozač — samov. prek., Pavlovič Živko, vozač — samov. prek. Tučič Fadil, kopač — spor. prek., Pavlovič Milivoje vozač — samov. prek., Duratovič Kazim, kopač — samov. prek., Mu-jagič Mehmed, kopač — v zapor, Knez Branko, vozač — odp. v poskusni dobi, Tomič Toma, kop pom. — samov. prek., Dežan Jože, kopač — upokojen, Aldžič Azis, vozač — samov. prekinil, Vejzovič Zuhdija, kopač —sam. prek. TOZD GRAMAT: Zupančič Ivan oprav, drobilca komp. in sejalne napr. v kamnolomu — spor. prekinil. DO IMD TOZD EIMD: Borštner Ivan, pom. del. — spor. prek. DO TET TOZD PEE: Smodiš Hinko, ključavn. — spor. prek. TOZD VN: Medved Zvone, stroškov, knjig. — umrl, Zaletel Bogo, pom. del. — spor. prekinil. DS SS TET: Urankar Anton, dipl. el. Inž. — prem. v drugo TOZD, Štendler Lado, dipl. el. inž. — prem. v drugo TOZD. DS ASO: Uran Franci, serviranje hrane v poč. domu na Rabu — konec sezone, Veteršek An- drej, izvaj. opravil za toč. mizo na Rabu — konec sezone, Ocepek pek Marija, vedenje kuharskih opravil na Rabu — konec sezone, Krajnc Marija, serviranje hrane v poč domu na Rabu — Bož jak Mitja, izvaj. opravil za toč. mizo na Rabu. Ljuba Poznič V kinu med predstavo dve ženski kar naprej govorita. Zdaj se razburi gledalec. — Mir, niti besede ne slišim! Pa pravi ena od njih: — Prava figa, saj ne pripovedujem vam. — D — Zdravnik pregleduje žensko, ki pričakuje devetega otroka. Vpraša jo — Ali veste kaj je kontrola rojstev? —■ Vem tovariš, kontrola je, če ves čas veš, koliko otrok imaš. — n — — Tovariš zdravnik, slišal sem, da se s korenjem lahko dvigne potenca. —• Vrjetno res. odgovori zdravnik, — vendar boste imeli težave z montažo. — n — Doma zazvonil telefon in mož reče ženi — Če mene iščejo, reci, da me ni doma. Žena dvigne slušalko, malo počaka in reče. — Žal mi je, mož je doma. — Kaj noriš, ali ti nisem rekel, da me ni doma! — Vem, pravi žena. Saj niso klicali tebe! — n — Mira prijavi na milico, da je izginil njen mož. — In koliko časa ga že ni domač — Nekako dva tedna. — In kaj naj mu rečemo, če ga najdemo? — Recite mu, da je že vsa moja žla-hta odšla domov. — D — — Tovarišica prodajalka, povejte po pravici, ali so ti škornji iz krokodilje kože res ne-premočljiti? — Seveda. Mar ste že kdaj videli krokodila z dežnim plaščem. Tone naroči slikarju sliko Adama in Eve v raju. Slikar ga vpraša: — Ali hočete naslikano pred, ali po grehu? — Kar med grehom, prosim! Marinka Strniša Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Kirič, Franc Zgalin, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Štefan Strok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3400 izvodov. Tisk KTL — TOZD TIKA, Trbovlje. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb itd., ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije, št. 421-1/74 z dne 9. 1. 1974, spada glasilo »Srečno« med proizvode iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.