Urška Žolnir, nosilka slovenske zastave Toča stolkla tudi škofov avto oafife ÜZITEKVDOBRIKAVII PR^L\R.\A:03/713-2666S r»»"^ Potem *iib«inJd ST. 62 - LETO 63 - CELJE, 8.8.2008 - CENA 1,25 EUR Mercator (^©ooct®!? p Opttkvniikft 9. Cfi^je. W 03/426 80 00 vsak torfikodlG. [lo 20. ure SPOZNAJMO SLOVENSKO pridite in okusite slovenske dobrote Petem «Db4intd tNovtn udnlkoni iB Ridtfcn Celje Odgo^f» iT9i3nfo@tum8elc.n«t TU R N S E K OFTIiCA ^uJoljJr PE CEUE, Stanetova ulica13, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjell« za proizvodnjo In trgovino 2 optičnimi pripomočki d .0.0. OPHKA 3301 P?TR0VČ&L8Vec38 Telefon: 03/428 55 80. fax: 03/428 55 83 vifvirw. no vited nik.com KJE SO NASI POSLANCI? Pred parlament ar nimi volitvami, ki bodo 21. septembra, smo se v uredništvu odločili, da sedanje poslance, ki v državnem zboru zastopajo interese občin in ljudi s Celjskega, povprašamo o njihovem delu in uresničevanju obljub pred štiriraj leti. Pogovore s poslanci bomo objavljali po abecednem vrslnem redu. Očitki niso upravičeni »Ko si enkrat noter, težko izstopiš, poleg tega pa sem predvideva» da bom tako käj koristnega storii za dolino,« je odločitev za drugo kandidaturo na volitvah pred štirimi leti opisal Franc Suš ni k, župan Občine Vransl(o, ki ga je na Usti SDS v petem VO p^prlo več kot odstotkov volivcev. Sušnik za največji dosežek in dokaz sodelovanja na Celj-skem šteje realizacijo projektov Cero 1 in 2 ter uvrstitev Tehnopolisa v nabor državnih razvojnih projektov, Med subregijskimi dosežki je omenil projekt zbiranja in čiščenjaodpadnih voda, prenovo lokabiih cest ter ^as-beno šolo v Zalcu. V ožjem, Vranskem delu je izpostavil poligon za trening varne vožnje, urejanje cestne infrastrukture, križišče na regionalni cesti, prenovo trga in šole ter gradnjo športne dvorane in sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Kako na splošno ocenjujete iztekajoči se mandat? Z doseženim sem zadovoljen, Posebej bi izpostavil področje kmetijstva (ustvarjanje primerljivih pogojev kmetovanja, sprejem programa razvoja podeželja, izplačevanje subvencij) ter področje loki-nih skupnosti, kjer je prišlo do bistvenega izboljšanja pogojev delovanja občin s poudarkom na ureditvi financiranja. Pomembno je tudi usposabljanje občin za kandidaturo za evropski denar, pri tem manjka samo še projekt regionalizacije Slovenije, ki bi se morala zgoditi že pred leti, saj zamujamo v razvojnem smislu. Mnogi imajo pomisleke v smislu, da bo Celje postalo druga Ljubljana. V Celjski pokrajini smo več ali manj enotni» Še več, za razliko od drugih smo večkrat delovali v regijskem smislu, znali smo najti in reševati probleme skupnega pomena. Treba je vedeti, da brez močnega in uspešnega regijskega središča ni pokrajine. Tisti, ki Celju očitajo centralizem, bi se morali zavedati, da je ekonomika tudi eden od dejavnikov uspešne pokra-jine - na Vranskem pač ne more biti bolnišnice. Treba je delovati v razumnih okvirih, medlem ko nečesa na silo ne mpremo uvajati. Kako bi primerjali oba mandata v poslanskih vrstah? Prejšnjega smo posvetili vstopanju in pripravam za delovanje v EU, ta mandat pa je bil prvi v pogojih delovanja EU- Rezultati vstopa se kažejo na vsakem koraku, in to v pozitivnem smislu. Mo- Franc SuŠnik> rojen leta i9SS> se Je po končanem šolanju zaposlil v Cinkarni Celje. Na lokahiih volitvah leta 199S je bil kot lundidat SDS izvoljen za župana Občine Vransko, pri čemer ^nkcljo župana opravlja Še danes. Leta 2000 je bil izvoljen za poslanca SDS v državnem zboru. goče bi bilo dobro Se več postorili na področju zdravstva in socialne politike. V zadnjem času se slišijo očitki, da poslanci ne poz-najo realnega življenja ... Strinja] bi se, da za nekatere ta očitek kar velja, sploh tiste, ki so se odtujili od svoje volilne baze. Zagotovo očitek ne velja za poslance, ki smo župani, saj se dnevno srečujemo z realnim življenjem in s problemi- Opozicija očita, da je bilo vtem mandatu preveč deljenja na »naše in vaše« in da se lo kaže tudi v naložbah na Vranskem. Ta očitek ni čisto upravičen. V Savinjski dolini se pač kažejo rezultati reforme lokalne samouprave. V šestih občinah smo izkoristili geografske prednosti in položaj doline, rezultati pa so vidni na vsakem koraku, V občini Vransko, ki je bila v prejšnji žalski ob kjer )i boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj» nam pišite ali nas pokličite! Je Imenska Sorta, ki je nad krajem Imeno. najslikovitejla vinogradniška vas Ofasotelja in Koxjanskega? Toča stolkla tudi škofov avto V kraljestvu vinske trte - V Imenski Gorci teče vino v potokih »Vinograd je poseben kraj, kjer se Župljani zdni-žuje)o oziroma povezujejo» čeprav zahteva veliko po-Žrtvovainosti in truda. Z njim je prav tako veliko ve* selja>« ugotavlja vedno znova podčetrteški župnik Jožef Rogač, ki ima na skrbi tudi podružnično cerkev v Imenski Gorci. Imenska Gorca je čudovita vas na razgibanih vinorodnih grl* čih med Podčetrtkom, Ime-nim in Oli£D|em. Imenska Gorca, ki je včasih po krivici v senci vinogradniškega Virštanja, je bila cilj našega tokratnega obi« ska. Podčetrteški župnik, s katerim smo se pogovarjali, o vinogradu ni govoril kar tako. saj sta v Imenski Gorci kar oba župnijska vinograda. Njun pridelek seveda ne služi zgolj za mašne potrebe. V obeh vinogradih se ljudje posebno radi družijo, so po-v«lalj ljudje v Imenski Gorci. »Letos sem nameraval pomagati pri sajenju novega žup-nijskega vinograda, vendar je bilo tam na delu Že lolßco žup-Ijanov, da ga je zame zmanjkalo,« je potrdil starešina Lovske družine Podčetrtek Kari Omerzu> ki ima v Imenski Gorci lastni vinograd. Župnik nam je zaupal, da osebno najbolj ceni muškat, ki ga imajo pravtakonanjegovemdomu, v prekmurski Bogoj ini. »V župnijskem vinogradu seveda pomaga delati tudi gospod župnik,« je poudaril cerkovnik Jernej Kokot, ki opravlja svo-je delo tudi v podružnični cerkvi sv. Križa v JmensW Gor- S srečanja v Imenski Gorti, pred tamkajšnjim Lovskim domom. Od leve proti desni starešina lovske drtižine Kari Omerzu, cerkovnik Jernej Kokot. župnik Jožof Rogač, prodsednik gasilcev B)al Šelokor ter predsednik vinogradnikov Vincsnc Martinčič. Nekoč so tako izgledale vse ko4anske hSe. danes lahko staro oi^ekte v Imenski Gorti preštejemo na prste. Bo dočakala lepotno operacijo? d. Vas bo čudilo, če izdamo, da ima cerkovnik Kokot prav tako svoj vinograd v Imenski Gorci? »Cerkev sv. Križa je poz-nogotska ter prvič omenjena daljnjega leta 1545,« je o najpomembnejšem kulturnem spomeniku Imenske Gorce povedal župnik in vinogradnik Rogač. V njej so maše na jemejevo ter zahvalno nedeljo, v njej je prav tako bl^oslov velikonočnih jedi. Posebej radi si jo ogledajo turisti iz Podčetrtka, ki so nad Čudovito vinogradniško pokrajino ter veličastnimi razgledi med Bočem, Bohor-jem in Sljemenom navdušeni. Cerkvena ključarka je Irena Vavričuk, ki skrbi za čiščenje, zvonjenje in urejanje cvetličnih nasadov. »Za cerkev res zgledno skrbijo,« je pohvalil Rogač. Ixobilje grosdja »Vinograde v Imenski Gord imajo predvsem kmetje iz NOnTEDM vvašmkmju ravninskega Imenega. Kar nekaj je lastnikov zidanic z vinogradi, ki so Lz drugih krajev ter se radi vračajo, saj imajo tod korenine,« je povedal predsednik Društva vinogradnikov Virštanj - Kozjansko Vincenc Martinčič, ki ima v Imenski Gorci svojih 2700 Trsov ter vinotoč za goste od blizu in daleč. »V Imenski Gorci je vsaj deset večjih mogradnlkov. Precej jih ima kooperantske pogodbe s Kletjo Imeno, tako da del pridelka prodajo tja. Ostalo predelajo doma ter prodajo na trgu,« je še povedal predsednik ter poudaril tukajšnje odlične vinogradniške lege. Kljub odmaknjenosti se je v Imenski Gorci ohranilo malo starih zidanic, ki jih lahko prešteješ na prste, saj so jih nadomestile številne no- Najimenitnejsa stavba Imenske Gom je podružnična cerkev Sv. Kriia, prvre omenjena daljnega leta 1&45. Pred nekaj leti je toee med drugim stolkla njena okne ter škofov avtomobil. lovski dom podčetrteških lovcev, na izjemni razgledni točki. «Pred več kot tremi desetletji je upravni odbor iskal primerno lokadjo ter se odločil za Imensko Gorco, s katere je vidno skoraj celotno lovišče, s 3300 hektarji lovne poviiine. Lovski dom smo nato gradili s prostovoljnim delom, vglavnem z lastnimi sredstvi,« je povedal starešina Lovske družine Podčetrtek Kari Omerzu. V domu je danes med drugim prevzemnica divjadi, skupaj s hladilnico. Lovski dom podčeirtešluh lovcev uporabljajo ludi za širše potrebe občanov, tam so različna praznovanja. Kot zadnji v šestih obsoteljskih občinah pripravljajo lovci tradicionalno streljanje r^ glinaste golobe, eWpno in posamezno, ki je biJo letos 13. julija. V lovski družini je povezanih 33 lovcev, ki opažajo, da je za lovstvo med mlajšo generacijo manj zanimanja. V Imenski Gord smo se srečali tudi z Blažem Šelekar-jem, predsednikom gasilcev Imenega, ki praznujejo letos 100-Jetnico ustanovitve. Radi se spominjajo dolgoletnega predsednika, letos umrie-ga Leopolda BožiČnika, ki je bil na Čelu društva desetletje in pol. Gasilci so se večkrat izkazali tudi v Imenski Gorci. kjer se še vedno z grozo spominjajo toče z viharnim vetrom, ki je pustošila pred enim desetletjem. Bilo je med obiskom mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, ki se ga gotovo spominja, saj je toča uničila ludi okna cerkve in školijskega avtomobila. Ga> sild so se nato izkazali s prostovoljno pomočjo pri prekrivanju uničenih si^, med drugim starejši vaŠČanki. BRANE JERANKO vogradnje. Lastniki številnih počitniških hišic so iz vseh mogočih koncev Slovenije. In danes, v časih Evropske unije, govorijo v dveh domovih Imenske Gorce celo angleško. saj so tam priseljenci od daleč. Domačini in številni obiskovala si želijo seveda čim boljše ceste. Letos so zgradili dva in pol kilometra vinsko turistične ceste iz Viršta-nja do Imenske Gorce, podčetrteški Župan Peter Mišja pa omenja, da bodo še letos nadaljevali z modernizacijo ceste Iz Imenske Gorce do imenega. V naslednjem tednu naj bi začeli tudi z modernizacijo ceste iz Imenske Gorce v dolino Olimja, proti Podčetrtku, na drugo stran hriba, pri vsem skupaj pa si pomagajo z evropskim in državnim denarjem. Škof ob stekla Poleg podružnične cerkve je najbolj znana stavba kraja Pol meseca s polento Kako preživeti z 200, 300 evri na mesec? • Samski in bolni upokojenci še v večjih težavah »Odkar stanujem sam, sem velikokrat resnično lačen. Ko vidim, da z denarjem ne bom prišel do konca meseca, ko imam v denarnici le Se pet> desel evrov, $i kupim polento in si jo skuham za večkrat. Včasih pol meseca jem le polento. Ta teden sem jo jedel Štirikrat. Saj starejša hčerka vidi, da sem v stiski, in mi tudi velikokrat da po 10,15 evrov, samo veste» kako težko je reči svojemu otroku za denar?« Alojzij Majger s i-ludinje Še zdaleč ni edini, ki mu pozimi, ko so položnice za ogrevanje višje koi v poletnih mesedii» na mesec za hrano ostane od 40 do 70 evrov. Je pa eden redkih, ki mu je že tako hudo, da je pripravljen o tem tudi spregovoriti. »Tudi jaz sem človeško bitje,« tresoče nadaljuje. Podobno tudi Ana Pasar s Hudinje težko pride izme-se ca v mesec, pa čeprav ne živi sama. »Imam sina, a Je večinoma na bolniški. Pa že tako zelo malo zasluži. Če želim kdaj še drugega sina povabiti na kosilo, si moram sama od ust pritrgati. Mesečno položnice znašajo čez 300 evrov, že samo najemnino plačam 134 evrov, sama pa imam 366 evrov penzije. To je Živi obup. Saj bi rada še kje delala. pa zaradi bolezni ne morem, včasih še doma ne. Potem ti pa zdravniki na veliko priporočajo sadje in zelenjavo» ti pa jih lahko v trgovini le gledaš. Oči imamo. da vidimo, nos, da lahko vonjamo, ko v trgovini kaj pečejo, ušesa pa, da poslušamo viado, ko samo govori. Cene pa so vsak dan višje. Desetlu'at preštudiraš, kaj boš kupil, potem pa domov odideš s kakšno malenkostjo ali Se s tisto ne.« Fan i Ferant je še prava »srečnica«. Ker k znancem hodi pomagati delati, ji včasih dajo kakšno maletikost. »Dobim kakšen domač kis, pa solato. Imam 430 evrov penzije, a to je za takšnega, ko mora vse kupiti, premalo. Pozimi, ko smo imeli visoke račune za ogrevanje, mi je ostalo vsega 90 do 100 evrov na mesec za hrano. Ni me sram povedati, da sem že večkrat v nedeljo jedla repo, da bi si pa dopuste privoščila ... Regres >Sparam< za nakup ozimnice, ne pa da bi lahko šla vsaj na kakšen izlet. Moja sestra ima manj penzije, a nima nič računov, ker živi zraven hčerke in zeta. Njej ostane, zato mi včasih kaj plača. Se mi pa Čudi, kako lahko tako živim. Kako? Moram!« Obretline s kosti za pečenko Tudi Stanka Drozg v svojem obupu vidi vsaj eno dobro plat. Hvala bogu je zdrava, da ji ni potrebno gledati še na to, kaj lahko je in »Prav nizkotno je, da » nekateri nabirajo pred-voltlne točke s tem, da iščejo položnice starejših in se bahajo s tem, da jih bodo plačali. Enkratno plačilo položnic ne vodi nikamor. Pomagati jim je treba na drugačen Račin,«< predvolilne »akcije^ komentira Ivanka Tofant. Česa ne. »Kakšni dve leti nazaj je bilo še kar dobro, ko hčerka še ni bila brezposelna. Od takrat pa dobi za krajši čas kakšno delo, potem pa znova nekaj mesecev išče. Dobim 402 evra penzije, od tega mesečno odplačujem posojilo, tu so Se položnicevečno v minusu. Bog ne daj, da bi si kaj zaželeli, morava resno premisliti.« Sreča je tudi ta, da hči lahko s kolesom obišče več trgovin ter poišče kosti, iz katerih mesarji niso prav varčno odstranili kose mesa. »Iz kosti vse lepo obrežem. Včasih dam kakšen kos v zelenjavo, v sladko zelje, na primer. Včasih še kje dobi kakšne boljše kosti, iz katerih lahko izrežem manjše koščke za pečenko, zraven skuham krompir, pa se preživiva. Dobro je, da sva vsaj zdrave, da lahko to jeva. Hčerka ima sicer zelo rada ribe. Pa ji včasih pravim, kupi si kakšno. Pa mi reče, eh, ne morem, mami. Državo je lahko sram Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak ni zadovoljna s položajem upokojencev Državni zbor minuli teden ni podprl novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero je poslanska skupina Lipa predlagala, da se pokojnine ne bi več usklajevale z bruto, temveč z neto plačami. O (ne)glasovanju je na pokrajinskem sre^-nju v Mozirju dokaj z gnevom spregovorila tudi pred-sednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. )>lzjemno sem presenečena, in to v slabem smislu, da si drzne mesec pred volitvami trideset poslancev zapustiti dvorano. Gotovo je bQ kdo upravičen, velika večina pa ne. Tako se do tretjine volivcev ne bi smeli obnašati,« je poudarila Kožuh Novakova. Kaj bi v praksi pomenil drugačen obračun pokojnin? Prvi namen je bil, da se ustavi padanje pokojnin. Sam Pretisedniea Zdusa dr. Mateja Kožuh Novak učinek, dva odstotka, ne bi bil velik, čeprav smo predlagali. da se obračun uveljavi od spremembe pokojninskega zakona, kar bi za dve leti naneslo bistveno več denarja. V bistvu želimo ustaviti to, da bi ljudi naprej siromašili. Ne gre le za sedanje upokojence, za katere Še razumem, da so bile nekdaj nižje pokojnine. V zadnjem času opažam, da je vse več novih upokojencev, ki imajo man} kol 400 evrov pokojnine. Da ni sram slovenskih oblastnikov! Kaj upokojencem pomeni draginjski dodatek, ki ga bodo dobili? Sama sem ogorčena. Sicer si nisem upala nasprotovati, tudi v vodstvu Zdusa smo se strinjali, da so nekateri tako revni, da ta denar nujno potrebujejo in jim dodatek veliko pomeni. To je sramota za državo, ki tako daje posladek in kaže, kako malo občutka ima za potrebe ljudi. Človeku, ki ima 200 evrov, dodatek res pomeni veliko za dva meseca, toda kaj bo potem? Bliža se zima, najbolj pa so se podražili hrana in kuriva. Vlada večkrat pove, da je bilo v minulem obdobju za upokojence marsikaj storjeno ... Ob avgustovskih pokojninah bo približno 250 tisoč upokojencev s pokojninami, nižjimi od 500 evrov, prejelo t i. draginjski dodatek, kar bo državo stalo dodatnih 32 milijonov evrov. Najvišji znesek, ISO evrov, bodo dobili tisti upokojmd, katerih pokojnine so enake aH nižje od 403,63 evra. Upokojenci z enako aii nižjo pokojnino od 450 evrov in vi$jo od 403,63 evra bodo dobiti dodatek v višini 100 evrov. Upokojenci, katerih pokojnina presega 450 evrov in hkrati ni višja od 500 evrov, pa bodo prejeli 80 evrov dodatka. Do izplačila bodo upravičeni le upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, dodatek pa ne bo obremenjen z davki ali s prispevki in se ne bo Štel v cenzus za pridobitev varstvenega dodatka. Za to bi rada dokaze, na primer, kje sta tisti dve plači in pol. Meni se je pokojnina dvignila za tri odstotke. Podatke jemljemo od zavoda za pokojninsko zavarovanje, a je nekdo iz ministrstva rekel, da številke niso prave in da zavajamo ljudi. Da jih ni sram! Kaj torej storiti? Upokojencem pripovedujem, da moramo združiti sile, vsak lahko nekaj stori, da bo bolje. Ni irebahoditi k predsedniku vlade, dovolj je, Če re-dmo vsak napiše na leto pet pisem poslancem. Sama sem bila poslanka, vem, na kaj so občutljivi, in mdi, da ne izgubijo stika z ljudmi. Ne rečem, dane delajo, toda mnogi sploh ne vedo, kako ljudje živijo. Svoje zahteve do nove vlade boste v 13 točkah zapisali v poseben program. Pripravljamo zloženko, ki jo bomo posredovali kandidatom na volitvah, v njej pa bomo navedli številke in tudi podatke, kaj pričakujemo od naslednje vlade. Hkrati ponujamo sodelovanje pri reševanju teh 13 točk. Gre predvsem za preprečevanje revščine, gradnjo domov, urejanje zdravstva ter vključevanje starejših v lokalne in državne odločitve. Med nami je ogromno potenciala, samo uporabiti ga je treba. US Alojaj velikokrat $ pokojnino ne pride do zadnjega v mesecu. Tekrat sf denar sposodi od hčerke ali pa si naenkrat skuha polento za več dni naprej. $ tem prihrani tudi pri energiji... potem ne bo šlo skozi mesec.« »Živim s hčerko, ki ima dobro plačo, sama pa imam 450 evrov pokojnine. Ker ne plačujem položnic, se ne morem pritoževati. Mirne vesti lahko v trgovini kaj kupim vnuku,« pripoveduje tajnica društva upokojencev mestne četrti Hudinja Rumi-ca Veber. »Mi je pa hudo, ko gledam okoli sebe in vidim ljudi, ko si ne upajo kupiti sadja> ko mi povedo, da se izleta upokojencev ne morejo udeležiti, ker zanje 16, 20 evrov pomeni desetdnevno prehrano.« »Veliko je taksnih, ki jih je sram govoriti o tem, kako živijo. Redki so risti, ki jim je že tako hudo, da o tem že spregovorijo,« opaža koordina-torka projekta Starejši starejšim Ivanina Tofant. »V mestu je veliko težje kot na vasi, saj se ljudje med sabo ne poznajo. Na deželi sosed soseda ne bo pustil, da je lačen,« opaža pri svojem delu s starejšimi. Da tudi na deželi ni nič lažje, pove humanitarna delavka Rdečega križa in Karita-sa v Sockl Katica Pešak. »Pokojnine, že tiste, ki naj bi bile višje, so zeio skromne. Kako ljudje preživijo, si je težko predstavljali. Naj navedem primer starejših zakoncev, ki ne moreta več delati. On dobi 336 evrovpo-kojnine, žena §e manj. Še slabše se godi 85 let stari vdovi, ki mesečno prejema 188 evrov kmečke pokojnine. Nima ničesar drugega. Srce me boli tudi, ko družina, ki je izgubila očeta, po njem prejme skupaj z varstvenim dodatkom 350 evrov. Predstavljajte si šoloobvezne otroke in mamico z nižje plačano službo. Pa primer mame, ki živi s prizadeto hčerko, in mesečno niti 300 evrov ne prejme.,.« Ivanka Tofant je namesto našega komentarja zaključila: y>Ko si naložimo leta in se upokojimo, bi veČina rada preživela življenje Človeku dostojno. Smo generacija, ki je vseskozi živela skromno, sedaj pa poslušamo poročanje medijev o astronomskih zneskih, ki si jih nekateri pridobijo, ne zavedajoč se, da plujemo vsi po isti poti življenja. In na koncu ničesar ne odnesemo s seboj.« R02MARI PETEK Foto: KATJUŠA V Zvezi društev upokojencev Slovenije opozarjajo na vse slabši položaj upokojencev, ki bi ga lahko delno omilila novela pokojninskega zakona> vendar pa so jo poslanke in poslanci na izredni seji zavrnili. Pokojnino, ki je nižja od 500 evrov, naj bi prejemalo kar 50 odstotkov upokojencev. Zvišuje se tudi število tistih, katerih pokojnina znaša man) kot 400 evrov. Prag revščine za enočlansko gospodinjstvo znaša 480 evrov. GOSPODARSTVO O cetis Imate letos manj dopusta? Kako lahko delodajalci skrajšajo dopust? - Zakon ni radodaren» več dopusta izpogajanega le v kolektivnih pogodbah Zakorakali smo v drugo l>oiovico poletja» ko Imafo marsikje tudi kolektivni dopust. Pri tem je čas dopustov različno določen, enako je tudi z odmero. Ali se pri odmeri dopusta upo-števajo delovna doba. sta-rost, pogoji dela, je odvisno zgolj od kolektivne pogodbe. Skupno je le, da delavcu ne glede na poUii ali kraj-ši delovni ča5 pripadajo štirje tedni dopusta. Zakon o delovnih razmerjih pri določanju dopusta ni ravno radodaren. Določa le. da letni dopust ne more biti krajši od štirih tednov, pri čemer delavcem glede na določene osebne okoliščine pripadajo Se dodatni dnevi (slacejSi delavci, delavci z otroki, delavci,, mlajši od 15 let). Daljše trajanje dopusta se določi le s kolektivno pogodbo ali posameznimi pogodbami o zaposlitvi, pri čemer na »nesrečo« danes v sloven skem gospodarstvu kar nekaj sindikatov nima več Zakon o delovnih razmerjih letni dopust določa le v treh alinejah: 1. Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne morebiti krajši od Štirih tednov, ne glede na to. ali dela polni ali krajši delovni čas. Mi-nimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. 2. Starejši delavec. invalid, delavecz naj* manj 60-odsto(no telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetost-jo. Ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. S. Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let. veljavnih pa nožnih kolektivnih pogodb» zato se delodajalci teoretično lahko držijo le restriktivnega zakona, ugotavlja sekretar celjske izpostave Zveze svobodnih sindikatov Srečko čater. »Zakon ne upošteva minulega dela, delovne dobe, še manj izobrazbe. Vse te pravice oziroma dodatni dnevi dopusta so zapisani v kolek* tivnih pogodbah, kar pomeni. da ima večina listih delavcev. kjer ne veljajo več pa-nožne pogodbe, tudi do deset dni dopusta manj. kot b! jim po veljavni panoini kolektivni pogodbi pripadalo.« Po besedah glavnega republiškega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja ima tudi zakon »rezervne scenarije«. »Če kolektivna pogodba ne določa dodat* nih dni letnega dopusta (oziroma ne velja več), določa pa jih recimo pogodba o zaposlitvi delavca, mora delodajalec pri odmeri letnega dopusta upoštevati dodatne dneve, določene v pogodbi o zaposlitvi. To pomeni, da ne glede na spremembo zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca delavec ohrani vse tiste pravice, ki so v pogodbi o zaposlitvi določene ugodneje. Takšna razlaga izhaja tudi iz načela, da je v dvomu treba upoštevati ugodnejšo pravico za delavca.« Smola je le. Če je tudi pogodba o zaposlitvi napisana »po gorenjsko Kako radodarni so delodajatoi? Svetovalec direktorice za kadrovske zadeve v Gorenju Jože Meh: »Pri nas nismo zmanjševali obsega letnega dopusta. Dolžina letnega dopusta se določa na osnovi določil kolektivne pogodbe za Gorenje, ki je v zadnjih letih nismo spreminjali. Povprečna dolžina letnega dopusta delavca Gorenja je tri- Kolektivne pogodbe po radodamosti med seboj pogosto niso najt}olj primerljive. Tako na primer po kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo nočnemu delavcu pripadata dva dni dopusta več> po kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine pa zgolj dan veČ. Obratno je slednja bolj radodarna pri delitvi dopusta delavcem z več kot 20-letno delovno dobo. Ti delavci so na področju trgovinske dejavnosti upravičeni do dodatnih 6 dni dopusta. kmetijci in živilcl pa s takšno delovno dobo pridobijo 4 dni dopusta več. deset dni. To je šest delovnih tednov ali skoraj mesec dni in pol. Ob tem številu dni letnega dopusta in ob precej Šnjem številu prostih dni zaradi praznikov je odsotnosti z dela res veliko in zato (udi v Gorenju menimo, da bi bilo treba na osnovi dogovora socialnih partneqev obseg teh odsotnosti z dela nekoliko omejiti. Nadomestilo plače za dan dopusta ali praznika za vse zaposlene znaša v Gorenju približno 275 tisoč evrov.« Podjetje Štore Steel še vedno mamljivo Predsednik uprave Slovenske industri* je jekla Tibor Šimonka je pred kratkim znova omenil, da se jim zdi štorska železarna še vedno precej zanimiva za nakup, čeprav temu vodstvo in večinski letnik Unior nista preveč naklonjena. Štore Steel so namreč na specifičnem trgu proizvodnje avtomobilskih vzmeti vodilni igralec» letno proizvedejo 160 tisoč ton jekla, letni promet pa bo letos predvidoma presegel 140 milijonov evrov. »Kot direktor se moram vzdržali komentarja. res pa je> da njihov interes ni nov, naši lastniki pa v tem še vedno ne vidijo kakšnega posebnega interesa.« je na namige odgovoril direktor štorske železarne Marjan Mačkovšek O tem, kakšno pozicijo bi izbral v primeru, če bi se lastniki ven- darle odločili za prodajo, je odgovoril: »Prepričan sem, da je prostora za delovanje uspešnih dovolj tako v velikih kol manjših sistemih. Res je, da smo za svetovne razmere majhni ter bi zato lahko v okviru sistema večjih lažje prodrii na trg. A glede na to, da smo v primerjavi s tistimi, ki letno proizvedejo milijon ton jekla, s svojimi 160 tisoč tonami manjši, tako imenovani butični igralci, lahko preživimo ludi brez okrilja velikega koncema. Na področju proizvodnje vzmetnega jekla imamo v Evropi 93-odstotni delež ter smo praktično celo prvi igralci. Vsak tretji kamion, proizveden v Evropi, ima vzmeti iz štorskega jekla. Skratka, enostavnega odgovora na to vprašanje ni,« je zaključil Mačkovšek. ROZMARl PETEK Vodja upravljanja s človeškimi viri v Cetisu Branka Gorjup: »Pri nas za določanje letnega dopusta upoštevamo Zakon o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo grafične dejavnosti in pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja. Osnova so štirje tedni» nato se določajo dnevi glede na pravilnik. Zaposleni imajo od 20 do 35 dni dopusta. Povprečnošlevilo je približno 28 dni. Naša kolektivna pogodba velja, zato ni bilo zmanjšanj dopustov. Strošek nadomestila za praznik je (na primer za dva praznična dneva v maju) znašal dobrih 35 tisoč evrov bruto. Glede na CO, da je res kar lepo število odsotnosti, na katere ne moremo vplivati (letni dopust in prazniki), skušamo zadeve reševati pri bolniških odsotnostih,« Samostojni strokovni delavec v zreškem Cometu Drago Klima: »Zaposlenim nismo zmanjševali šte\ala dni dopusta- Področje dopustov imamo urejeno s panožno ter Najpogostejše kršitve pri odmeri dopustov Lani je inšpektorat za delo pri določanju in koriščenju letnih dopustov ugotovil skupno 1S4 kršitev. Najpogosteje so delodajalci delavcem odmerili le štiritedenski dopust in pri tem niso upoštevali dodatnih dni dopusta ob izpolnjevanju kriterijev iz zakona (otroci mlajši od 15 let). Pogosto delodajalci niso upoštevali kriterijev iz kolektivnih pogodb, kot so delovna doba, zahtevnost dela, daljša razporeditev delovnega časa, starševstvo. Inšpektorji so v 27 primerih ugotovllj ludi, da delodajalci delavcem niso omogočili skupne izrabe dopusta v najmanj dveh tednih. Pogosta kršitev v zvezi z izrabo letnega dopusta je ludi, da zaradi delovnih obveznosti delavci dopusta ne morejo izkoristiti do 30. 6. naslednjega leta, da delavcem samovoljno določajo termine za letni dopust» čeprav zakon določa. da se letni dopust izrablja tako, da poleg delovne^ procesa upošteva tudi možnost za počitek in rekreacijo delavca, hkrati pa bi morali upoštevati tači njegove družinske obveznosti Kršitev s strani delodajalcev je tudi odreditev letnega dopusta delavcem, za katere nimajo dela. V tem primeru bi namreč delodajalci delavcem morali zagotoviti nadomestilo plače v višini delavčeve povprečne plače zadnjih treh mesecev. Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. podjetniško kolektivno pogodbo. Letos ima pri nas zaposleni povprečno 28 dni dopusta. Sicer pa dela prost dan naše podjetje s 705 zaposlenimi stane 48 tisoč evrov.« Uprava Eiola: »Pri nas letos nismo zmanjševali števi- RP la dni dopustov, saj je bila odmera narejena po podjetniški kolektivni pogodbi, ki urejuje dopuste in je veljala že v letu 2007. S prazniki in z dela prostimi dnevi se v Eto-lu posebej ne ukvarjamo, saj je to v pristojnosti zakonodajne veje oblasti in na to nimamo vpliva. Tudi zato nimamo izračuna, koliko dela prost dan naše podjetje dejansko stane.« ROZMARl PETEK Foto: Grup A www.radiocelje.com ^lULI panner I juylwljsimckusm i.ri AKTUALNO Berači vse bolj motijo občane čeprav nekateri politiki menijo, da je beračenje v mestih treba prepovedati, nič ne kaže, da se bo to tudi zgodilo Te dni se v javnosti spet veliko govori o problemih beračenja v mestih. Poslanska skupina SNS namreč meni» da bi morali v Sloveniji beračenje popolnoma prepovedati, ob Čemer je okrcala tudi policijo. ČeŠ da ne opravlja svojih nalog, kot bi moraJa. Ta je očitke že zavrnila. Celjski policisti so v zadnjem mesecu zaradi vsiljivega beračenja izdali plačilne naloge štirim romunskim dr* žavjjanom. dvema v Celju in dvema v Velenju. Zaradi opozoril občanov so zdaj bolj pozorni na beračenje v trgovskih centrih. Morda se bo kaj spremenilo s 1. januarjem In po sprejetju občinskega programa varnosti, ko bodo pooblastila za ukrepanje proti beračem dobili tudi občinsld redarji. Pri nas je največ beračev iz Bolgarije in Romunije in tudi v Celju jih je vedno več, Pred časom je eden prosil za denar tik ob vhodu v cerkev, ki je sicer odmaknjena iz mestnega srediSCa. 2e javna skrivnost je, da je večina beračev (če že ne vsi) v to dejavnost prisiljena. Tudi Celjani že dlje časa opozarjajo, da naj bi jih v mesto ali pred trgovske centre pripeljal neznanec in nato čez dan od njih pobiral denar. Neuradne informacije kažejo, da so prisiljeni nabrali določen znesek denarja, v nasprotnem primeru so kaznovani. Poročali smo že, da lahko skupina beračev dnevno dobi več sto evrov. Ironija pri vsem je, da ljudje vedo, da berač ni isto kot »klo-lar«» a kljub temu raje dajo denar prvemu, čeprav vedo, da ga ne bo obdržal. O beračenju govori Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki sicer prepoveduje vsiljivo beračenje, toda videti je, da nikomur ni točno jasno, kaj to pravzaprav pomeni. Ko smo se ob uveljavitvi zakona o tem pogovarjali z enim listih, ki so zakon napisali, nam tudi sam ni znal točno opredeliti, kdaj je berač vsiljiv. »Takrat, ko vas vleče za rokav ali se zapodi za vami in vas zmerja,« je bil odgovor. Ob sestavi zakona verjetno niso pomislili, da se berač dobro zaveda, da bo denar dobil le, če bo videti tako, da se ga ljudje usmilijo. Res je tudi, da je prijav ljudi zelo malo, saj, tudi če bi prijavili, da vas moli na tleh klečeč berač, to Še ni razlog, da ga policija kaznuje. Na policiji so zanikali očitke poslanske skupini SNS, da ne ukrepajo dovolj proti beračenju, pravijo, da takšna dejanja poskušajo preprečiti z opazovanjem in s patrulj iranjem po mestih. SIMONA SOLINIČ Vojnik končno varen? Včeraj je občino Vojnik obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik» ki si je ogledal sanacijska dela za večjo protipoplav-no varnost, ki jih izvajajo ob Hudinji. Projekt je vreden 1,5 milijona evrov, ki jih bo poplačala država, vojnilki župan Beno Poder-gajs pa jepovedal, da je občina v podobni vrednosti zagoto\ila zemlji^ in uredila kanalizacijo. Minister Podobnik je z zadovoljstvom ocenil, da bodo opravljena dela, ki so jih sicer načrtovali že pred lansko septembrsko katastrofo, na slabem kilometru brežin ob Hudinji in nov most prispevali k popiavni varnosti središča Vojnika. »Tudi ocena domačinov se glasi, da se je v Vojniku premakniJo, saj ga bomo rešili pred nevarnostmi poplav,« je povedal minister in dodal, da so občini za sanacijo po poplavah namenili več kot 600 tisoč evrov, Z opravljenimi deli je zadovoljen tudi župan Beno Po- Minister Jsnsz Podobnik in župan Beno Podorgajs med ogledom opravljenih del dergajs, ki je pojasnil, da se za manjše zemljišče, ki ga potrebujejo za gradnjo. Še niso sporazimieli glede cene. O nadaljnjih ukrepih za varnost naselij ob Hudinji župan Poder^js pravi, da so idejne zasnove že znane. »G re za ureditev Hudinje do mostu, ki po- vezuje cesto v Šmaitno oziroma do pokopališča, in Spodnji Arclin. Kateri bo prej na vrsti, Se ne vemo, za oba pa se enakovredno trudimo, da bi ju čimprej rešili,« pravi župan Podetgajs, minister Podobnik pa je napovedal, da bodo v prihodnjih dveh, treh leüh sku- šali iz vodnega sklada zagotoviti še nekaj denaija za popolno sanacijo vodotoka Hudinja. Za prihodnje v občini ostajajo še poplavni Žepi v Socki in Novi Cerkvi, kar bi lahko uredili v prihodnjih letih z manjšimi pose^ na vodotokih. US. foto: GrupA J / ^ I Strbunknite v noro poletje ^ovim tednikom in Radiem Celje! V Ä 'C (9 zabava n., V Glasbena gostja: PETRA PEČOVNIK! Laško Kljub minusom uspela intervencija Občinski štab za dviJno zaščito in Občina Gornji Grad sta v petek v Novi ŠtiM pripravila analizo intervencije v julijskem neurju, ki je po uradnih cenitvah v občini povzročilo za približno štiri milijone evrov ško-de. Koi je poudaril poveljnik štaba za CZ v občini Gornji Grad Toni Sezovšek, bi radi z analizo ugotovili, kaj so storili dobrega in katere napake bo treba odpraviti. »Nesreče takšnih razsežnosti se bodo verjetno še dogajale. Gozd je ranjen, zato bo treba veliko časa, da se bo za> celil,« je omenil Bezovšek, ki je ocenil, da je bila ob slabih komunikacijah intervencija uspešna, saj so reševali, kar se je rešiti dalo, brez žrtev in hujših poškodb. »Večjih pripomb tudi med domačini ni büOy saj smo se maksimalno potrudili- Prvi dan intervencije je sodelovalo več kot tristo gasilcev, članov CZ in prostovoljcev, ki so pomagali reševati nastali položaj.« Delo in pomen gasilcev, ki sta bila v ospredju tudi v neur-ju v gomjegrajski občini, je izpostavil poveljnik GZ Zgornje Savinjske doline Slavko Brie, medtem ko se je župan Stanko Ogradi zahvalil vsem, ki so priskočili na pomoč. Podrobneje je akcijo in dogajanje v tistem usodnem nedeljskem popoldnevu 13. julija preletel Janko Fra-netič, namestnik vodje celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Do težav je prišlo zaradi izpada elektrike In tako radijske Povaljnih gomjagrajsksga štaba zaCZToniBezovsek Župan Ogradi je ponovno pojasnil» zakaj je pri oce-njevanju škode v gozdovih nastala tolikšna razlika, medtem ko je namestnik Pranetič opozoril, da škode v gozdovih ni ocenjevala regijska komisija, temveč so cenitev podali gozdarji. zveze sistema ZA RE preko digitalnega repetitorja, tudi zaradi slabih baterij, na Farbanci niso delovale. Tako so se morali v prvih minutah znajti, kol so vedeli in znali, saj tudi GSM-Šte-vilke niso bile dosegljive. »Ob tem poudarjam, da je bila intervencija uspešna, pravočasna in korektno izpeljana,« Je menil FranetiČ, ki je opozoril na nekaj formalnih pomanjkljivosti, med drugim na neusklajenost občinskega načrta zaščite in reševanja ter nujno preselitev digipitra v Gornjem Gradu. US radioceije «i at mj 1m4 wiiiiiiii.novite(lnik.coiti m 8 SP? INTERVJU novi tednik »Vreme bo! Res pa^ da precej drugačno-fc z meteorologinjo Tanjo Cegnar o vremenskih in podnebnih spremembah, ki smo jim priča zadnja leta Vreme ni več zgolj maäio za brezplodne razprave, ko sosedu v dvi-gaiu nimamo reči kaj drugega. Zaradi vse bolj ekslremnih vremen-skih pojavov je postalo ^vna te-!na> vsak čm oblak pa zloveSČa napoved. Včasih smo se radi pošalili, da se bomo oblekli v nasprotju s tistim, kar so prejšnji dan napovedali meteorologi. S pomočjo Tanje Cegnar, ki se je iz meteorologije v zadnjih letih usmerila v svetova* nje glede podnebnih sprememb, spoznajmo Še njihovo plat be. Vremenske spremembe in vreme v zadnjem času vse tmij enačimo s podnebnimi spremembami. V kolikšni meri imamo prav? Ekstremni pojavi in vremenske ujme so se pojavljale tudi v preteklosti. S podnebnimi spremembami povezujemo večjo pogostost in intenzivnost ekstremnih pojavov in ujm, ne pa posamične ujme ali vremenskega ekstrema. Ranljivost sodobne dnAe na izredne vremenske in podnebne dogodke narašča. Deloma zato, ker imamo vse več imetja in infrastrukture, deloma, ker posegamo tudi na območja, ki jih naši predniki niso intenzivno izrabljali, pa tudi zato. ker včasih nepremišljeno posegamo v naravno okolje. Zato škoda, ki jo povzročajo neuija, poplave in suše, naraSCa bistveno hitreje od števila naravnih ujm. Je sploh mogoče napovedati, kdaj in kje se bodo pojavila tako huda neurja? Za nekaj dni vnaprej lahko dobro predvidimo zračne tokove, vremenski üp, Vemo, kaiere razmere so ugodne za nastanek močnih neviht, torej lahko tudi za nekaj dni vnaprej skle- Republiška agencija za okolje se je junija vključila v evropsld sistem obveščanja o nevarnih vremenskih pojavih Meteoaiarm. Na spletni strani jvwWiroeteiJäläinLIl! f^ dostopen prikaz vremenskih opozoril za 25 evropskih držav. Regije so glede na stopnje opozorila obarvane, zelena pomeni, da nevarnosti nt, rumena pomeni potencialno nevarnost, oranžna napoveduje nevarnost ter rdeČa veliko nevarnost. Na spletni strani so obiskovalci sproti alarmirani o mogočih pojavih vremenskih ujm in njihovih posledicah, kot 80 močno dežele z možnostjo poplav» hude nevihte, veter rušilne hitrosti, vročinski udari, gozdni požari» gosta megla, močno sneženje in ekstiemen mraz, sneži plazovi in visoko plimovanje morja. S klikom na posamezno državo se lahko povežejo s spletnimi stranmi državnih služb, ki pripravljajo vremenska opozorila, mogoče je tudi najti informacije za posamezne regije. Informacije vsebujejo podatke o predvidenem času posameznega vremenskega dogodica, kol tudi dMiatno vsebino tipa inteoziteta dogod-ka. pamo, da bodo neurja možna, Vendar lahko govorimo le o možnosti-Pojavov, ki imajo kratko življenjsko dobo, kot na primer nevihte, ne moremo Časovno in krajevno natančno opredeliti za več ur vnaprej. Ali sploh lahkOr glede na trende v zadnjih letih, upamo na letni čas brez ekstremnih pojavov, kot so toča, neurja, poplave in stiše? Kakšna je dolgoročna »vremenska napoved« za Slovenijo? Če govoriva o sredini stoletja, potem na osnovi vrste modelov za projekcije bodočega podnebja lahko zaključimo, da bodo poletja bolj vroča in bolj sušna, zime bodo nekoliko toplejše in morda celo bolj namočene kol zdaj. Po napovedih naj bi bilo doslej izjemno vroče poletje 2003 že kar objčajno okoli leta 2040, leta 2060 pa že med hladnejšimi. Vse več bo zelenih zim po nižinah. Večji delež padavin bodo prispevali nalivi, suše bodo pogosteje, a ne samo zaradi pomanjkanja dežja» ampak tudi zaradi višje temperature, ki bo pospešila izhlapevanje. Vročinski valovi bodo pogostejši. Zaradi vse večje spremenljivosti lahko računamo tudi na spomladanske pozefae, jesensko slano ter pozimi žled, ki nam lahko povzročijo veliko škode. Statistika l^e, da so v zadnjem Času suše že pogostejše, tudi hudourniške poplave ter zemeljski plazovi nam povzročajo vse več Škode; seveda ne zgolj zaradi vremenskih ujm, ampak tudi zaradi neustreznega gospodarjenja s prostorom in zanemarjanjem vzdrževanja hudourniških vodotokov in manj z drevesi poraslih pobočij ter gradnje na poplavno ogroženih ob-močjih- Na meteorol<^e se pogosto vsuje ploha pritoä», kadar nas kakšen vremenski pojav preseneti. Kako natančno sploh lahko napove-ste vreme? V zadnjih desetletjih smo uporabno obdobje napovedi podaljšali za en dan, torej je zanesljivost napove di za tretji dan pred desetimi leti zdaj enaka zanesljivosti napovedi za Četrti dan. Seveda obstajajo vremenske razmere, ko je zanesljivost napovedi za več dni vnaprej razmeroma velika in situacije ter pojavi, ki jih tudi za dan ali dva vnaprej težko natančno opredelimo. Naj ponazorim; vročinski val lahko razmeroma dobro napovemo za več diu vnaprej. Koliko in kako močne plohe in nevihte bodo ali kako moüii bodo krajevni nalivi naslednji dan, je že težje predvideti, pri teh pojavih govorimo predvsem o verjetnosti, ne moremo pa jih natančno krajevno in časovno opredeliti. Natančne podatke o tem nam lahko zagotovita le satelit in radar in na njuni osnovi izdelana zelo kratkoročna napoved, ki sloni na ekstrapolaciji razvoja in smeri gibanja. Katere panoge bodo v bodoče zaradi vremenskih nevšečnosti najbolj ogrožene? Najboij na udaru je kmetijstvo, zato ni čudno, da so prav na kmetijskem ministrstvu prvi pristopili k izdelavi strategije prilagajanja na podnebne spremembe. Seveda pa so tudi turizem, gozdarstvo, eneigetika, zdravstvo in promet ranljivi, Zanimivo je, da lahko težave v enem izmed sektorja posredno negativno vplivajo na druge sektorje. Na okoljski konferenci maja letos smo zelo jasno zapisab, da je vse povezano z vsem: okolje, gospodarstvo in politika ter družba. Kaj kmalu bodo gospodarske panoge med seboj tekmovale za omejene naravne vire, najprej se bo to zgodilo 2 vodo. Naj omenim samo primer biogoriv, ta sodijo v paket ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, vendar so je. izkazalo, da prva generacija biogoriv dejansko ni zmanjšala Izpustov, kmetijska zemljišča so bila uporabljena za pridelavo goriva in ne hrane, cena hrane je narasla. Da o ekološki škodi, ki so jo plantaže oljnih palm povzročile v Indoneziji, niti ne govorimo. Potrebni so skrivno premišljeni ukrepi. Še zmeraj premalo poudarjamo vpliv vremena na naše počutje. Kaj si lahko v bodoče <^tamo, katera populacija t>o posledice najbolj občutila? Vsekakor tisti najmanj odporni, to so otroci, starostniki, ljudje s kroničnimi boleznimi, rekonvales-centi. Ob vročinskih valovih so prav to skupine, ki so najbolj prizadete. Če pogledamo statistiko za tuja večja mesta, saj so naša mesta za take analize skoraj premajhna, obolevnost in umrljivost med vročinskim valom strmo narasteta med ljudmi starejšimi od 65 let, če postavimo mejo više, je porast še bolj očiten. Vemo, da se prebivalstvo vse bolj stara, torej nas bo vse več. ki bomo v najbolj ogroženi skupini prebivalstva, Poleg vročine svoje doda tudi onesnaženje zraka, ob vročih in sončnih dnevih tudi pri nas beležimo porast vsebnosti ozona v zraku. V toplejših in bolj suhih poletjih bo ta pojav verjetno še pogostejši. Ob vročinskih valovih lahko spremenimo način obnašanja tako, da smo čim manj izpostavljeni vročini, veliko lahko naredimo tudi s primerno toplotno izolacijo stavb, ki nam tudi pozimi pomaga varčevati pri ogrevanju, z zunanjim senčenjem, primerno orientacijo in velikostjo oken. T^idi sama zasnova mesta lahko veliko prispeva k boljšim biotoplotnim razmeram» saj vemo, da je poletna vročina najbolj neprijema prav v velikih mestih. Se spremembe obetajo tudi eko-sistemu? Seveda, rastline so najbolj občutljive na vremenske in poibiebne razmere. Živali so odvisne od krme, njene količine in kakovosti ter vode. Od vremenskih in podnebnih razmere so odvisne tudi žuželke, ki ne samo da same lahko škodujejo rastlinam in živalim, lahko so tudi prenašalke bolezni. Prav tako kmetovalci vedo, da so nekatere vremenske razmere ugodne za razvoj rastlinskih bolezni- Tako kot ljudje imajo tudi živali in rastline določen optimalno podnebno območje za razvoj. Zaradi suše ali vročine oslabel organizem je manj odporen tudi na morebitne zajedal-ce in bolezni. Če upoštevamo, da smo prilagojeni na razmere, ki smo jih imeli nekaj preteklih desetletij, lali-ko zaključimo, da bomo uspešni le, če se bomo znali prilagajati. To pomeni tradicionalno znanje dopolnjevati z novimi informacijami in izsledki. POLONA MASTNAK Roto: KATJUŠA l^ja Cegnar, ki jo dobro poznamo s televizijskih zaslonov, je magistrirala iz meteorologije, s specializacijo za vplive vremena in podnebja na ljudi. Je svetovalka geseralnega direktorja ARSO zä podnebnespr«nenibe. V letošnjem letu je o^anizirala in izpeljala mednarodno okotjsko konferenco Bridging the gap (pre-moščanje vrzeli}. Že nekaj let je Članica organizacijskega odb^ ra l^nlh koofermc Evn^ke me-teorol<^ke zveze. Pmvtako je bila več let Članica izvedenskih sku* pln ZA vplive vremena na ljudi pri Svetovni meteorološki organizaciji, zdaj pa deluje v dcspermi skupini za vplive podnebja na turizem. Vodi odbor za medije pri Evropski meteorološki zvezi in je Članica upravnega odboraMed-narodnega društva za biometeo-rologijo. Že skoraj tri desetletja je njena poklicna pot tesno povezana z vremenom in podneb* jem ter njunimi učinki na ljudi in različne gospodarske d^avno-sti. Cegnarjeva je tudi glavna urednica mesečnega biltena ARSO Naše okolje in avtorica mnogih prispevkov v tem biltenu ter vodja uredniškega odbora spletišča AKSO. Že pred deset-letji Jo je služba iz Kopra pripeljala v Ijubljano. Kotpravi, je tudi velika ljubitdjica živali novi tednik ^AKTUALNO »Kratkegafc zjutraj ni! če si ob jutranji kavi zaželite »kratkega«, ga boste v gostinskih lokalih v Celju pred deseto uro dopoldan ležko dobili. Kot so poveda-li zaposleni v gostinskih obratih» imajo le redki gostje želje po žganih pijačah in se na opozorila o prepovedi točenja pred deseto uro razumno odzivajo. Od sprejel ja Zakona o ome-jevanju porabe alkohola je minilo že pel let» zato smo na sprehodu med gosrinslu-mi lokali v centru Celja poskušali naročiti šilce žganja in preverili, kako gostinci upolievajo zakon. V prvem lokalu z obmorskim imenom, so nas ob naroČilu takoj opozorili, da ura še ni deset. Tudi zaposlena v lokalu nasproti stare avtobusne postaje je ob naročilu žganja z nejevoljo zmajala z glavo in odgovorila, da ga pred deseto uro ne moremo dobiti, saj ne želi plačali kazni. Robert Hirci iz Hotel Evropa je pojasnil, da so njihovi gostje lepo navadili na zakon: »Pr^ deseto ni želja in potreb po žganih pijačah. Na točilnem pultu imamo tablo, kjer je ta zakon tudi napisan in ga dosledno upoštevamo, goste tudi primerno Zganja v Celju prad daseto vsaj mi nismo dobili, i vodo pa so gostinci radodarni ne glade na ees. opozorimo, tako da s tem res nimamo problemov. Gostje ob opozorilu niso nejevoljni, saj so se navadili, da žganih pijač pred deseto uro ne točimo,« je dejal. Skoraj vsak dan si žgane pijače zaželijo gostje lokala Tamkoučlri. Maja Sajnkar je pojasnila, da je takšnih želja manj med tednom, pogostejše pa so ob koncu tedna. >'Ko jim povem, da ne strežemo žganih pijač, so sicer nezadovoljni, ampak se zadovoljijo tudi s pivom ali vinom,« je dejala. V prodajalni kave Espresso si gostje včasih naročijo žgano pijačo. Tatjana Kos je pojasnila, da do takih naročil pride le zato, ker obiskovalci lokala pozabijo na zgodnjo uro. »Z opominjanjem nimam problemov in nisem še doživela, da bi kdo od gostov bil nejevoljen. Naš lokal ni kot ostali, saj je v prvi vrsti prodajalna kave. po deseti točimo tudi žgane pijače, ki se ob kavi sicer pri-ležejo.« Silva Čulk iz okrepčevalnice Pod vel bom ugotavlja, da si ljudje redko zaželijo žgane pijače. »Če pa si jih, jim povemo, da do desetih ne strežemo žganja. Ljudje niso nezadovoljni, lahko pa rečem, da ga res zelo malo iščejo.« TXidi v kavarni Leonardo si gostje pred deseto ne naročajo ^anja. »Če pa bi si flofaarl Hirci ga naročili, bi jih opomnili na zakon. Mislim, da so ljudje že zelo dobro obveščeni, kar se lega tiče, lako da doslej nismo imeli problemov,« je dejal Marko Kovač. VT Foto: Grup A Zakon o omejevanju porabe alkohola prepoveduje prodajo žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanježganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom Tatjana Kos Silva Čulk Marico Kovač Maia Sajnkar ^ffllH^ Živimo ceneje Ponudba velja od 30. 7. do 13. 8, 2008 CEUE Podjavorškova POR.-pet.: 8.00-20.00/Sob.: 8.00-20.00 ŽALEC Savinjskd cesta 19, Pon.-pet.: 8.00 - 20.00 /Sob.: 8.00 • 15.00 ŠEMPETER Savinjska ulica 2, Pofl.-pet: 8.00 - 20.00 /Sob.: 8.00 -1 S.OO Energijski razred B, kdpaciceu zamrzovalnega dela: 205 I, hitro tn globoko zamrzovanje, mehanska r^ascavitev temperature (do ' 18'C3/ CFC free, nizta poraba energije, tiho delovanje» zunanje mere v cm: 82,3x94,7x56 cin Namizni mesalnik mofvn motor^ ftto. S5D W» 7 «toptnisi« stik»]« dntH^c Mu. , ).S Hfra e4)sUMlJlv» posoOij mifUom. (•oKov fitfiedt I odprtine i« In wavelntm itfikMom, nolir ulo st«tH«n Kamkorder AIPTEK Na stojnici v Calju so o dojenju poučovali tudi mlade oShe, soj je zelo pomembno, da tudi oni nudijo podpora doječim mamicam. Neprijazno za doječe mamice? Prvi teden v avgustu je vsako lete namenjen skrbi za najmlajše otroke. Zato je Projektna pisarna Celje zdravo mesto ob svetovnem tednu dojenja v torek v mestnem jedru postavila stojnico. Mimoidoče so izobraževali o pomenu doje-nja. Dojenje je naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčkov. Materino mleko je največ in najboljše» kar lahko mati nudi otro- ku. Prav je, da ji podporo pri tem nudijo vsi in da opredelimo dojenje kol naraven proces v Človekovem življenju. Alenka Avguštin iz Projektne pisarne Celje zdravo mesto pa je opozorila tudi na to» da za doječe matere v Celju ni dobro poskrbljeno. saj ni skoraj nikjer sob za dojenje. »Pri nas že leta opozarjamo na ca problem,« je poudarila, »menim, da okolje, ki ne podpira doječih mamic dela veliko Ško- do. V trgovinah in vsepovsod drugod bi morale biti urejene sobe za dojenje, tako kot bi moralo biti urejeno, da imamo prostor, kamor se lahko nasloni kolo ali prostor, kjer se lahko pusti olroš-ki voziček. To bi dalo vedeti, da so vsi uporabniki dobrodošli. Mislim, da je soba za dojenje majhen strošek za vse ustanove, pokazala pa bi prijaznost do uporabnikov.« KŠ, foto: KATJUŠA bila nuja. V Celju bi bilo lahko za to bolje poskrbljeno, vendar misUm, da se lahko otroka doji vsepovsod. Če le ne zapletaš stvan. Mislim, da je v večjih trgovskih centrih za mamice bolje poskrbljeno kot v centru mesta.« Mateja Svečak iz Celja: »Vem, da je v centru Celja prostor za previjanje in dojenje v Vili Malini, drugje pa ne, razen v večjih trgovskUi centrih. Vendar kljub temu z iskanjem primernega prostora za dojenje še nisem imela težav. Kadar želim dojiti, lahko grem tudi v mestni park. Previješ pa lahko otroka tudi v vozičku.« Tänja Polak iz Celja: »Mislim, da je prostor za dojenje otrok v Celju le v otroškem zdravstvenem domu. Vendar kljub temu še nisem imela težav s tem, da ne bi našla primernega prostora. V takšnem primeru grem v park aH kam drugam na klopco. Mislim, da bi lahko v Celju za to bolje poskrbeli. Ljudje včasih Čudno pogledajo kakšno mlado mamico, kadar v parku doji otroka.« Sabina Majcen iz Celja: »Vem za prostor v Vili Malini; Nikoli se nisem obremenjevala z ostalimi ljudmi, če sem želela dojiti otroka. To sem pač storila takoj, ko je Jožica Ka^orŠek iz Celja: »Že večkrat sem imela težave, ker nisem vedela, kam naj ^em dojit otroka. Na srečo sem doma v bližini, tako da lahko grem v takem primeru hitro domov ali pa v mestni park. V Celju je za to zelo slabo po-skibijeno, lahko bi se kaj uredilo na tem področju. TYeba bi bilo narediti še kakšno sobo za dojenje, ne samo v Vili Malini, ali vsaj javna stranišča ali kaj podobn^.o Joga v parku za bolj zdravo življenje Prebivalci Celja se lahko v poletnih mesecih vsak četrtek pridružijo vadbi joge v Mestnem p^rku. Vadba bo med 1$. in 19. uro vse do U. septembra. Pridnižijose ji lahko vsi, ki jih joga zanima, saj gre za vaje, ki so primerne za vsakogar. Brezplačno jogo v parku izvaja društvo Joga v vsakdanjem življenju. To je nepro-fitno društvo, katerega ^av-ni namen je vodenje vadbe joge z namenom, da pomagajo ljudem do fizičnega, družbenega in duhovnega zdravja, »Vadba joge je primerna za vsakogar, ker je bil sistem, po katerem učimo, zasnovan s pomočjo zdravnikov in fizioterapevtov,« je povedal predsednik društva Tine Kovačič, >>tako kbko vadijo tudi tisti, ki niso razgibani, in bolniki v času rehabilitacije, saj jim inštruktor pove, kakšni položaji joge so za njih primerni.« Joga v parku se v Sloveniji izvaja že tri leta v več mestih- Je del mednarodnega projekta, ki poteka v Indiji, Avstraliji in v več evropskih državah. V Celju želijo s tem ponuditi ljudem možnost, da se razgibajo, in popestriti dogajanje v mestnem parku. »Ljudje običajno pridejo v park le na sprehod ali da po- 1 ' r F Vadba joge v psritu pod vodstvom Tlnets Kovačija sedijo in se pogovorijo,« je poudaril Tine Kovačič, ki vodi vaje v parku, »mi smo jim želeli ponuditi več. Damo jim možnost, da se razgibajo in naredijo nekaj za svoje zdravje.« Joga v parku ljudem ne pomeni ie sprostitve, temveč tudi prve začetke pri vadbi. lAh-ko se naučijo tehnik sproščanja, dihalnih tehnik in telesnih vaj. »Joga je oblikovala sodoben pogled na človekovo zdravje,« je poudaril vaditelj, »želimo si, da bi vsi ljudje naredili več za svoje zdravje. Tako tudi zmanjšujemo družne stroške, ki nastanejo pri zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni.« Vsak teden se jim lahko pridruži od 50 do 60 ljudi, kar je mnogo več kol lani. »Ljudje morajo seboj prinesti le obilico dobre volje,« je povedal vaditelj Tine, »za vadbene podloge in vse ostalö poskrbimo mi.« KŠ Celjski žur za planet Ob 16. se bo na celjskem Glavnem trgu pričel Rock za prihodnje generacije, ki ga pripravlja Društvo Planet Zemlja z namenom opozoriti na varovanje okolja. Številni nastopajoči želijo obiskovalcem poleg dobre zabave posredovati tudi koristne informacije o ravnanju z našim planetom. Vslopnina bo zgoJj simbolična; organizatorji obiskovalce pozivajo, naj, če je le mogoče» na prireditev pridejo peš ali z javnim prevozom, sicer pa bodo pripravili posebne zabojnike za ločene odpadke, ki jih bodo »menjali« za vstopnico. Sodeč po nastopajočih bomo priča raznolikemu glasbenemu izboru; ob 16. uri bo prireditev otvoril Alfi NipiČ, ob 18.30 uri pa igralka Lucija Grm pripravlja predstavo za otroke. Od 19. ure se bodo vrstili nastopi skupin Angie in Ultra, McLaren, skupina kitarista Pavla Kavča z gostom SlaviŠo Stoj an o vi- www,railiocelje.coiii čem, zatem bodo nastopili še Savinjski kvintet trobil, koncertni pianist Bojan Go-rišek, zasedba Orlek, član zasedbe M12 Tone Kregar, koncert pa bo zaokrožila skupina Dan D. Ves čas bodo na odru na ohranjanje okolja opozarjale tudi znane slovenske osebnosti. Tako se bodo vrstili nagovori Tjaše KokaJj, članice društva in najbolj uspešne Slovenke na mednarodnih lepotnih tekmovanjih, Mirana Pavlina, prav tako člana društva in nekdanjega kape-lana slovenske nogometne reprezentance, Jureta Koširja, nekdanjega smučarskega Šampiona, An je Križnik To-mažin, TV-voditeljice, kli-maiologinje in meteorologi-nje mag. Tanje Cegnar, Matevža Lenarčiča, fotografa in pilota, Jožeta Hudečka, nekdanjega novinarja in komentatorja, Vojka Korošca, direktorja ŠKL, Franca Koširja, predsednika ZPMS in Nataše Pire Mnsar. informacijske pooblaščenke. Zbrane bodo pozdravili Še celjski ro-kometaši in celjski župan Bojan Šrot. Celju se tako na dan otvoritve olimpijskih iger v Pekingu, enemu najbolj onesnaženih mest na svetu, obeta pravi Spektakel. PM Ob 60. obletnici nase družbe smo spremeniti svojo podobo... uppers Kftiu §e BLIZJEVAM IN NARAVI! J, BRASLOVČE I VRAWSKO C,RwAD ŽOVNEK CASTLE ŽOVNEK BlUSLOVČE >. Vj WSfiCvCf- N kil •«''M* \ttrvf r^wSTj - * luv «« 'I !A v . k( m**1 hi V'j^C KPAJ.' Delavci podjetja Gradia so prerf dnevi laSeli z obnovo gradu in bodo na Žovneku ostali najka %n e je do jeseni. Kdo je pristojen za obnovo gradu Žovn ek? Obeina in ministrstvo imata den ar. član i dmštva neizmerno voljo. Kdo bo kosil in icdo zidal? Skrb za Žovnek prerasla v dvoboj za prevlado nad lopato • Obnova ruševine s pomočjo skic in starih fotografij? Grad Žovnek v Braslovčah želijo obnoviti in ohraniti kot urejeno grajsko ruševino. Načrt vzdrževalnih del predvideva, da bi uredili obrambni stolp in v njem manjSi muze). Že od leta 1993 dalje za ohranjanje žovneške preteklosti aktivno skrbijo Člani Kiiliumo-zgodovinskega društva Žovnek. Sprva so se v društvu lotili očiščevalnih del v okolici gradu. Kmalu zatem so začeli z gradbenimi deli, za katere pa v društvu niso pristojni. Društvo ni lastnik gradu, zato nima pooblastil za gradbena dela. Zanje sta pristojna občina in ministrstvo za kulturo, ki grad s pomočjo celjskega podjetja Gradia obnavljata pod nadzorom celj« ske enote zavoda za varstvo kuJiume dediščine, pojasnjuje direktor brasiovške občinske uprave Milan Šoštarič. »Veseli bi bili, če bi kosili travo in skrbeli za okolico. Ne pa da se vtikajo v dela, za katera so odgovorni strokovnjaki.« V društvu so prepričani, da brez njihovega dela od gradu ne bi ostalo ničesar več. »Nikogar ni skrbela varnost obiskovalcev, zato smo se pred 13 leti lotili gradnje zaščitne ograje,« na očitke odgovarja predsednik društva Franci Kralj. Namesto 25-centimetrske» kot je bila Franci Kralj opoiaija na mačehovski odnos občine do dmštva. kije samo letos opravilo 600 ur prostovoljnega dele. zahteva občine, smo začeli zidati ograjo, visoko 80 centimetrov in preprečili, da bi kdo padel vglobel.« Obnova s skicami in fotografijami Kmalu se bodo lotili obnove okna v stolpu, saj je lik pred tem, da se poruši. »Okna se bomo lotili s pomočjo skice, ki nam jo bodo izdelali v za- vodu. Nobenega dvoma ni, kako obnavljati. Za dokazni material nam služijo arhivske fotografije gradu,« Celotna obnova po besedah Kralja poteka v sodelovanju in po sanacijskem načrtu, kot ga je izdelal celjski zavod za varstvo kulturne dediščine. Šest najbolj aktivnih članov društva se del po besedah Kralja loteva pod nadzorom Iva Gričar-ja, predstavnika celjskega zavoda. »Grad lahko obnavlja samo občina,« poudarja Gri-čar. »Društvu lahko uradno prepovemo gradbena dela.« 2^enkrat bodo s to odločitvijo počakali na prihajajoči sestanek, na katerem se bodo ^oČLii« občina, društvo in zavod. »Je pa Škoda, da v Bra-slovčah ne najdejo ustreznega soglasja. Malo je društev, ki bi bili pripravljeni žrtvovati toliko ui prostovoljnega dela,« ob tem ie poudarja Cri-čar. V društvu 80 z odnosom občine nezadovoljni, saj ta že vrsto let zanje nima posluha. Občini očitajo neus-pešnost ob prijavah na projekte za pridobivanje sredstev za obnovo gradu in nenamensko porabo denarja. Lani so jim za delovanje primaknili 296 evrov proračunskih sredstev. »Letos smo prejeli borih 260 evrov in opravili že 600 ur prostovoljnega dela,« pravi Kralj. »800 kubikov materiala smo na roke spravljali iz jame, v katero bi se stolp prej ko slej zrušil. Mačehovski odnos ni v dobrobit kraja in njegove prepoznavnosti v smislu ohranjanja žovneške preteklosti,« Občina Braslovče je s strani ministrstva za kulturo za obnovo gradu upravičena do 30 odstotkov si^stev. Od leta 2001 je za obnovo prejela 47 tisoč evrov in zanj prispevala 112 tisoč evrov. V tem Času so na novo zgradili vhodni stolp (podrl se je zaradi nepravilne sanacije Še pred obstojem obči* ne), sanirali južno obzidje, obnovili šplci in uredili atrij znotraj obzidja, kjer se občasno odvijajo prire^tve. Kralj negoduje tudi nad premalo informacijskimi tablami, ki bi vabile na ogled Žov-neka. Aktivne člane društva rešujejo razstave, s pomočjo katerih uspešno pridobivajo donatoijein sponzorje, nekaj se nateče tudi na račun prispevkov obiskovalcev gradu. »Letno naberemo okoli 300 evrov in le na ta način lahko plačamo elektriko v brunarici poleg gradu in nabavimo material za gradnjo.« MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZE! Vransko Summer Night Začenja se dvodnevni večer v sklopu prireditev Vransko Summer Nihgt 2008. Na nocojšnji Razpaljotki z začetkom ob 20. uri vas bodo zabavali Karma, Ato-mik Harmonik, Boštjan Konečnik, Lepi Dasa in DJ Robfay J. Na jutrišnjem Rock večeru od 20. ure naprej se bodo predstavili Tabu, Legalo Krimalo, Pan-krti, Big Foot Mama in DJ Robby J. Prvič letos pa ne bo nedeljske Dorijeve maše, ki je vsako leto privabila množico obiskovalcev. M J Dan hmeljarjev TVidnevno prireditev 46. Dneva hmeljarjev bodo nocoj v Braslovčah otvorili z Rock žurom. Jutrišnji dan bo obarvan s športnimi igrami, ki ga bodo popestrili tudi ribiči z ribiškim tekmovanjem na Preserskem jezeru. V nedeljo ob U.30 uri bo v Kulturnem domu Braslovče tradicionalno srečanje hmeljarskih starešin in princes in predstavitev novega hmeljarskega starešine in princese. V slavnostnem sprevodu skozi irg, ki se bo začel ob 15, uri, bodo sodelovali godba na pihala, mažoretke, zastavonoše, konjeniki, starešina in princesa. V kulturnem domu Braslovče bo popoldne razstava fotografij gradu Žovnek. MJ ŠENTJUR lAŠKO Tržnica - živi, umira, vegetira? Neposrečen spomenik potrošništvu na prvovrstni lokaciji Eno nad strop na stavba lom I jenih oblik v podobi novozgrajene tržnice je bila v začetku devetdesetih ena glavnih šentjurskih pridobitev. Iz potrebe po IdasiČ-ni tržnici, kjer bi svoje mesto naSli branjevci in suho-robarjijez nadgradnjo nastal manjši trgovski center z nekaj deset zasebnimi poslovnimi prostori. Ne glede na razloge tudi Šentjursko tržnico preganja ista usoda kot mnoge podobne objekte v središčih slovenskih mest - od Časa do Časa se zdi kot hiša duhov. Petek dopoldne. Atrijski prostor s stopniščema in balkonom - sicer v lasti občine -ne ravno zapuščen, dobro obiskan pa tudi ne. ßeseda steče z dvema od redkih gostov v enem izmed lokalov. Vsak dan pridela na icavo, ker sta pač blizu in jima je v navadi. Sicer pa... »To nikakor ne more oživeti! Ne sprašujte mene, zaltaj ne. Se pač ne morejo zmeniti, icaj bi radi od tega prostora,« pove prvi, drugi pa doda: «Avtodeli, kmetijska trgovina. tu pa tam še kak gostinski lokal sicer pa nima človek lu kaj iskati.« Če je pritličje z nekaj gostinskimi lok^ Še reladvno živahno, pa tistih nekaj stopnic v zgornje nadstropje pomeni popolno mrtvilo. Takole na prvi pogled so dejavni trije lokali- Vse ostalo je videti če že ne zapuščeno, pa precej žalostno. Bogdan Gobec z računalniško trgovino in servisom je z lokacijo zadovoljen. »Velik razstavni prostor, dovolj parkirnih mest in Še kakšna ugodnost. Ampak ^olj za dejavnosti, ki niso odvisne od prehodnih strank. V tem pogledu Je vse skupaj na kritični točki. Ni še Čisto na tleh, je pa blizu.« Kot pravi, so se z novim upravnim odborom nekatere stvari izboljšale. »Prepolovili so se nekateri stroški, drugi so zdaj pravičneje raz- Danes je pravzaprav lahko biti pariteten, kako bi elitni šentjurski lokadji dali boljši poeat. Dejstvo pa jo, da Tržnica od življenja ni nikoli prav mrgolola. deljeni. SvojČas je bilo veliko težav z vlomi. Že tako se Je bDo težko dogovoriti za ceno varovanja, potem pa niti ni prav dosti zaleglo.« Klemen Langus iz lotostu-dia meni. da je problem v previsokih najemninah. »Uredijo si u^ovinico, životarijo od pol do enega leta» pa zaprejo. Ce nisi lastnik lo^a. nimaš osnovnih pogojev, da bi preživel« Svoje pa doda še nepovezanost etažnih lastnikov, ki vprvi vrsti vidijo predvsem lastno korist in zaslužek. A brez nič ni nič. Naši sogovorniki eden za drugim okrcajo rudi občino, češ da premalo naredi za življenje v Tržnici in vse skupaj prepušča samoi-niciativi lastnikov in posameznih društev. »V«jetno bo v šent-juiju umrl Še kak drug center. Jih Je tako ali tako abso-iumo preveč,« zaključi Gobec. Kulturni center bi i>il boljša izbira Za razliko od pesimizma v zgornjih prostorih pa je Bogdan Gobec novopečeni podjetnik Matej Marot nadstropje nižje prav zadovoljen. '>Na dan pride v pisarno kakih deset ljudi. Dovolj, da posel leče. Sicer pa bi bilo škoda, da Tržnica ne bi živela, saj konec koncev ni tako slabo zasnovana.« S tem se strinja tudi predsednik upravnega odbora, Franc Vainer. V nasprotju z našimi opažanji pravi, da je tržnica še vedno aktualna in da je trenutno praznih največ pet lokalov. Pa še to zgolj slučaj- Čeprav nekateri trdijo« da ni tako, je zgornje nadstropje videti kot izumrlo. KloRMn langus no in začasno. »Težava je predvsem v usklajevanju 37 lastnikov. Naložbe so zato počasne, vseeno pa izvedene. Lokalna skupnost je opazila in pohvalila novo fasado. prebarvali smo okna, prenovili streho in uredili Še marsikaj.« Za vrvež ob sobotah sicer poskrbi kmečka tržnica, nekajkrat na leto pa še kakšne družabne in druge prireditve. Mimo tega pa je na žalost tako, da zgolj s povprečno ponudbo v tako majhnem obsegu ne moreš preživeti. Je sicer simpatično, ni pa konkurenčno ob boku velikih trgovskih centrov, ki človeku poskušajo uresničiti lud i tiste želje, ki jih sploh še nima. Glede na desetletni cirkus okrog gradnje kulturnega centra • Šentjur ga Še vedno nima • pa si Človek ne more kaj« da ne bi pomislil« ka-ko bi bilo, Če bi bilo. Namesto malo nepo sreče nega spomenika sodobnemu potrošništvu bi na eni najbolj elitnih šentjurskih lokacij prav lahko stal sodoben kulturni center. Ampak v miselnosti izpred dvajsetih let se kultura in »podjetniška horuk iniciativa« pač niti slučajno nista vozili po isti cesti- SAŠKA T OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ Matej Marot Franc Vainer (FotOiKATJUSA) S icoso na poicopališče Urejenost pokopaUšča je odraz kraja in ]judj, ki živijo v njem. Prav zato so bili krajani Šentruperta nad l^kim toliko bolj nejevoljni, ker je visoka trava na tamkajšnjem pokopališču, s katerim upravlja Komunala Laško, v zadnjem mesecu prerasla že marsikateri nagrobnik. »Pokopališče je že skoraj neprehodno, še ziasd, ko na travo pade rosa,« se je pritoževala krajanka. ki je v ponedeljek poklicala v naše uredništvo, »nazadnje so pokopališče pokosili pred kakšnim mesecem, pa §e to ne celega, ampak le do groba, kjer je bil ravno tedaj pokop. Če za okolico svojih grobov ne bi skrbeli krajani sami, bi bilo pokopališče že zdavnaj povsem zaraščeno. Pri čemer visoka trava ni edini problem, 'T\jdi ograja okoli pokopališča se podira. In čeprav komunala ne pristopi k njegovi ureditvi, moramo uporabniki redno plačevati pristojbine.« Težav, ki jih je izpostavila čajanka» v Komunali Laško ne zanikajo. Da so v zadnjih dneh res prejeD nekaj pritožb krajanov In da so bile te upravičene, so priznali in že naslednji dan, torej v torek, zavihali rokave in pokosili visoko travo na pokopališču. Kot je pojasnil vodja vzdrževanja javnih površin in pokopališke dejavnosti Marko Klinar, Komunala Laško upravlja z desetimi pokopališči v občini» pri čemer delavci ob takšnem obsegu dela (in ob dejstvu, da trava letos neverjetno hitro raste) enostavno ne uspejo vsega postorili hkrati. »A se trudimo po svojih najboljših močeh. V Šentrupertu smo letos pokopališče pokosili dvakrat, nazadnje pred slabim mesecem. Letos je pač tako leto, da bo treba kositi vsaj Se dvakrat, medlem ko je ponavadi dovolj trikrat na leto,« je dejal, glede podirajoče se ograje pa dodal, da jo bodo popravili najkasneje do vseh svetih, ko bodo grobovi, tudi tisti, ki ne glede na košnjo crave celo leto samevajo zaraščeni in zapuščeni, zasijali v soju sveč (n pisanega cvetja. BOJANA AVGUŠTINČIČ novi tednik ŽiyiABJEP.J4 ROGATEC ] BISTRICA OB S^ 13 Šmarčanom veliko evrov Na tretjem razpisu za pridobitev sredstev Evropske unije za regionaJne spod-bude je Občini Šmarje pri Jelšah uspelo pridobiti vsa sredstva, za katera se je prijavila. Prejeli jib bodo za cesto in kolesarsko stezo Be-io-Stranje-Pristava pri Me< stinju, za novo cesto v Dvor ter za muzej baroka. Na cesii med Belim in Pristavo, kjer urejajo novo dvo-pasovnico obenem s turistično kolesarsko stezo, bodo tako lahko 2 evropskim denarjem dokončali tretjo med odcepom Koretno in križiščem za Zibiko. Za omenjeno cesto, ki je obenem bliž- njica proti turističnemu Podčetrtku, so Smarčani doslej prejeli že 1,7 milijona nepovratnega denarja. S pomočjo denarja z zadnjega razpisa bodo prav tako uredili novo cesto v šmar-sko naselje Dvor ter v bodočo stanovanjsko sosesko Dobrava» zaradi česar bo lahko ukinjen sosednji nezavarovan železniški prehod» kjer prihaja do nesreč. Evropska unija bo prav tako finančno sodelovala pri ureditvi muzeja baroka v Šmarju, kjer bodo postavili 45 originalnih kipov z znamenite šroarske Kalvarije (v obnovljenih kapelicah so kopije) ter druge baročne spomenike iz tamkajšnje okolice. Projekt »muzej baroka«, ki bo v Šmarskem župnijskem gospodarskem poslopju, bodo izvajali v letu 2010. V Šmarju pri Jei^ so za vse tri naložbe z zadnjega razpisa prejeli nekaj več kot milijon evrov evropskih sredstev. Iz evropskih skladov so Smarčani doslej dobili vsega skupaj tri milijone, kar so porabili za dve fazi gradnje ceste in kolesarske steze med Belim in Pristavo, za poslov-ne cone ter za cesto Ločnec-Brezje pri Lekmarju. BRANE JERANKO Vse več revščine Kljub zelo ugodnim gospodarskim rezultatom v državi je socialni položaj dela občanov v Obsotelju ter na Kozjanskem vse slabši. To ugotavljajo vObmočnem združenju Rdečega križa Šmarje pri Jelšah, ki deluje na območju tamkajšnjih šestih občin. Podatki so zgovorni» probleme bodo skušali dodatno reševati s posebnim skladom. Za različno pomoč, med drugim za hrano, plačilo položnic ter reševanje stanovanjske stiske, prosi vse več občanov, zato sredstva občin, ki jih imajo za redno delovanje, ne zadoščajo. V šmar-skem združenju se tako na lastno pobudo pripravljajo na ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada Rdečega križa za pomoč ljudem v stiski. »Prošnje za prevzem pokroviteljstva sklada smo poslali uspešnim podjetjem, ki so vezana na to območje. V skladu se bodo zbirala zgolj donatorska sredstva podjetij In posameznikov, ki t>o-do izključno namenjena socialni pomoči. Tako med drugim za nakup šolskih potrebščin in kurjave, za izhod iz nemogočih bivalnih razmer, za pomoč po elementarnih nesrečah in v drugih primerih. Prednost lega sklada bo takojšnja pomoč,« je povedala sekretarka območnega združenja Rdečega križa Milka Dobrave, ki botruje zamisli o skladu. Kot prva se je odzvaia družba Mer-cator. Rdeči križ ljudem, ki so v težkem položaju, že zdaj veliko pomaga. Tako so junija razdelili deset ton hrane, prib- Užno toliko jo bodo Se sep-lembra, medtem ko bodo pri nakupu šolskih potrebščin v pomoč 161 šolarjem. Na De-belem rtiču trenutno brezplačno letuje osem otrok, prav toliko jih bo tja odpotovalo še v tem mesecu. Posebej pomagajo v izstopajočih primerih. Tako so bili v pomoč družini' s štirimi otroki iz Rogaške Slatine, kjer je zaposlen le oče, ter občanom z neurejenimi bivalnimi pogoji. Družini iz Olim-ja. ki je imela bivalne prostore delno v gospodarskem poslopju ter dograjuje staro hišo, so pomagali z gradbenim materialom (v vrednosti dva tisoč evrov), mlademu invalidu iz Kozjega pa pri opremljanjusobe. S pomočjo posebnega skJada bodo lahko seveda postorili še veČ. BRAME JERANKO V Strmolu dela kolonije v dvorcu Strmol v Rogatcu bo danes, 8. avgusta, ob 19. uri odprtje razstave de), ki so nasuda na drugi likovni koloniji v tem kraju. Kolonijo, ki se je začela v torek, je vodila slikarka Erna Ferianič iz Rogaške Slatine, ki je tam ustvarjala z Lojzetom Adamljetom,Zlati|em Prahom, Veroniko RakuŠ, Božidarjem Ščurkom in s Petrom Venetom. Slikarji in kipar so prišli iz različnih krajev Slovenije ter upodabljali različne motive iz Rogatca in njegove okolice, izšel pa je tudi katalog kolonije. V glasbenem dela večera bodo nastopili citrarka Ire- na Zdolšek, harmonikar Boštjan Letnar ter vokalist-ka in flavtistka Kaja Bisc-key. Razstavo, ki bo na ogled do 25. avgusta, pripravljajo v sklopu praznovanja občinskega praznika. Odprl jo bo Župan Martin Miko-lič. BJ PETRA PECOVNIK! lo&ki 2 Novim tednikom in Radiem Celje Prestavljena Šmarski in Dvorski potok Garderoba kmalui bazen čez tri leta V športnem parku Šmarje pri Jelšah se kmalu obeta nova naložba. Potem ko so zdaj že skoraj zaključili prestavitev Šmarskega in Odrskega potoka, bodo ob nogometnem igrišču zgradili garderobo in tribuno. Ker so v Šmai}u lani naleteli na težave pri pridobivanju zasebnega zemljišča - lastnica je za kvadratni meter zemljišča zahtevala najprej45, kasneje najmanj 26 evrov, občina ji je bila pripravljena plačad do 20> po uradni cenitvi pa 11.8 evra - so se že pred čaaDm odločili za spremembo projekta. Ta je, da bi se spomemu zemljišču izognili, določil prestavitev obeh potokov, l ' * # r «S J it ^ Luminodoehe in igrari vse sestavine, ki so se nam v določenem obdobju vtisnile v glavo. Na odru taka glasba zelo pritegne ljudi,« pravi Rezmanova in doda, da na koncertih Luminodoche igrajo tudi priredbe. To poletje boste Luminodoche lahko poslušali še v Zrečah, jeseni pa si obetajo koncert v Mariboru. Kaj pa Se želijo doseči na slovenskem glasbenem prostoru? V roku enega leta želijo izdati nov album, njihov cilj je ludi prodor izven Štajerske, na Dolenjsko In Primorsko. »Predvsem se želimo pokazati ljudem, igrati in jih spraviti v dobro voljo, da se imajo z nami super ter da z nami zaplešejo,« je povedala Katja Rezman. TINA VENGUST Siri z domačije ob »grabnuff Obiskali smo Podpečanove v Galiciji, kjer bodo zgradili sirarno • Martina na tekmovanju za mlado kmetico Družina PodpeČan v Galiciji je ena izmed petih v krajevni skupnosti, kjer se preživljajo samo s kmetijstvom. predvsem z mJekom. V prihodnje se bodo malce preusmerili, saj se je hči Martina začela ukvarjati s skarstvom, danes pa bo zastopala žalske barve na izboru za mlado kmetico leta v Šempetru. Pri Grabenškovih (ime je kmetija dobila po >'grabnu«] obdelujejo33 hektarjev zemlje, od tega jih je 14 v njihovi lasti. Posejanih imajo 10 hektarjev koruze in 4 hektarje žit, v hlevu pa redijo 80 glav Živine, od tega 40 krav in te-Ilce. «letno namolzemo 250 tisoč litrov mleka,« je v telegrafskem slogu našteval gospodar Andrej, ki so ga pred leti mnogi označili za »izdajalca« - med prvimi je namreč začel s prodajo mleka v Italijo. Vsa ta leta se je seveda delo na kmetiji spreminjalo. »Včasih smo vse delali na roke, z 12 kosci sem kosila v vrsti,« je obudila enega od $p9minov 94-ietna Antonija, ki smo jo zmotili med listanjem po Časopisih. Brez očal, da ne bo pomole, prebere listo, kar jo zanima. Mati štirih otrok (tudi drugi Pod-pečanovi so znani po celi Savinjski dolini) se sedaj po-naSa s 15 vnuki in prav toliko pravnuki, domačija ob potoku pa je večkrat zbirališče vseh potomcev. Sirarka Martina »Nisem živčna, saj za to sploh nimam Časa, sploh pa ne pričakujem kaj posebnega,« je s prešernim smehom opisala Martina počutje pred današnjim i zborom. Energično in zgovorno dekle, sicer drugoro jenko pr^ Podpečano-vib. je za naslednico na kmetiji menda določil že stari Onolna Podpečan, po domače Grabenlok. iz Galicije. Andrei, Albina, Andreja z Andražem, Antonija, v ozadju pa Martina in Danijela. Martins je za svoje sire na leto^ nfih Dobrotah ^ovenskih kmetij na Ptuju prejela znek kakovosti. Po pregledu rodovnika so ugotovili, da se je v ga-liške konce leta 1621 priselil Podpečan iz Lipe pri Frankolovem. »Sem $esta> pob pa sedma generacija»« je omenil Andrej in do^. da naj bi vsi Podpečani izhajali s Pa$kega Kozjaka. oče. »Od tretjega leta dalje smo jo vzgajali v tem smislu,« je povedala stara mama, Martina pa je dodala, da jo od malega veseli delo z živalmi. »Zame odločitev za poklic ni bila težka,« pove Martina, ki je na biotehniški fakulteti zaključila študij zoo-tehnike, najbolj pa sta jo zanimala mlekarstvo in sirars-tvo. »Obvezno prakso sem opravljala na kmetiji na Vre-meščici, kjer se mi je ponudila prilika, da opravljam delo sirarke.« Ko ;e obiskala še nekaj seminarjev v tujini, je padla odločitev, da bodo tudi pri Grabenškovih izdelovali sir, »Imamo pač premalo mleka, v Evropi prave mlekarske kmetije oddajajo po 500-600 tisoč litrov mleka. Torej smo ga morali oplemenititi, zato smo seveda podprli Martini-no odločitev,« je dodala mama, Andrej pa razložil Se s svojega stališča: »Odkar smo v EU, nas politiki skušajo >f lan-catis da smo nekaj posebne- ga. Pa nismo, edina konkurenčna stvar je evro in morali smo se odločiti za dodano vrednost, da se obdržimo kot kmetje.« Martina v manjši sirarni že Uetje leto predeluje domače kravje mleko. Izdeluje poltrde sire z različnimi dodatki, orehi, zelišči, zači-bami, tudi ogljem za lepši videz izdeluje pa še trde sire, beli sir v slanici, skuto, razne namaze... Za kilogram sira je potrebnih deset litrov mleka, Martina pa izdela po tri kolute dnevno. »V sirarni preživim po več ur, za dober šiht,« se je nasmejala in dodala, da je zanimanje za njene sire kar precejšnje. Vmes oče Andrej pokaže proti gospodarskemu poslop-ju, ki je letos, za razliko od vseh drugih stavb, brez rož. Sedaj, ko so dobili potrebno dokumentacijo» bodo pri Podpečanovih v resnici zagrabili: star »marof« bodo namreč spremenili v sirarno, da bodo lahko predelali več domačega mleka. Načnl pod- K sifom sodijo suho sadle in orehi, Martina prisega ia na sveže hniske. Podpečanovi imajo menda evropski, deljen delovni čas. V hlevu ijutnj praživiio tri ure, prav toliko zvečer. jetne družine so, da bodo del proizvodnje zastekllli, da si jo bodo lahko ogledali gostje, čez steklo na tleh pa opazovali Se zorilnico. Že sedaj se namreč pri Podpečanovih ustavlja kar precej avtobusov z gosti iz tujine, zato seveda ni odveč razmišljanje o turizmu na kmetiji - na vrhu objekta, ki bo sicer ohranil sedanji izgled, bodo namreč urediÜ štiri apartmaje. Gre za prvi sirarski objekt v Slo« veniji, načrte zanj je izdelal Francoz, imajo pa odobrene* ga tudi nekaj denarja iz Evrope. »Julija prihodnje letomo-ra biti sirarna dograjena,« je povedala Martina, oče pa opisal križe v pot mnogih kmetov: »S temi papirji zno-riš, Več kot 40 tisoč evrov smo že vrgli v papirje, in če nimaS dovolj velike naložbe, se za ta denar spioh ne splača potegovati.« Drugačna družina Predstavili smo Že staro mamo Antonijo, očeta Andreja in drugorojenko Martino, za mamo Danijelo pa še nismo povedali, da prihaja z dolenjskih koncev, iz Zdevnega pri Šentjanžu. S15-imi leti je odšla od doma, šest let hodila v službo v Ljubljani in potem spoznala Andreja. Da se je že navadila Savinjske doline, saj je po dobrih treh desetletjih še vedno tukaj, nasmejana pove. Najstarejša Barbara živi v Žalcu, zaposlena pa je v Termah OHmia. Ponoči sta se z morja vrnili Andreja, ki je vzgojiteljica vvrtcuvšempe-tru, in najmlajša med dekleti, l9-ietna Albina, ki se pripravlja na študij na višji zdravstveni šoii. Družinski ljubček, 9-letni Andraž, je zaključil 5. razred v P05 Tr-je. »Veste, zakaj imamo pel otrok? Žena je želela dva, jaz tri, pa se nisva mogla dogovoriti,« je Podpečan vsvojem slogu postavil stvari na pravo mesto. Danijela pove. da noben otrok ni odveč, da pa je Andraž pravo sonce, otrok ljubezni, Id ga niso pričakovali. »Meni je za deset let podalj- šal življenje,« je omenila stara mama, ki je dolga leta skrbela za kuho in tudi varstvo otrok. Čeprav »jih nismo posebej vzgajali, kar sami so rasli.« Dekleta so akrivna pri društvu podeželske mladine, sicer pa veliko hodijo okrog. Martina se vsaj enkrat letno odpravi v tujino, letos jo pričakujeta Nizozemska in Belgija, sodeluje v združenju malih sirarjev in zna poprijeti za vsa kmečka opravila. No ja, šivati pa menda res ne zna, »Otroci ponekod ne ostanejo doma, ker morajo preveč delati,« menijo pri Podpečanovih, mama Danijela pa je dodala: »Pri nas imamo zjutraj določeno uro za skupno pitje kave, da se pogovorimo in pošalimo. Andrej rad pove, da moramo znati zraven dela tudi ležati.« Tudi starSa se, sploh konec tedna, večkrat odpravita v toplice ali na izlet, nazadnje sta bila v Bosni. »Organizirati je treba, pa najdeš čas,« pravita. Vseeno je z živino veliko dela. Staršema v hlevu pomagajo otroci, sploh molža zahteva celega Človeka. »Biti moraš precej natančen in vesten, saj >šlamparija< ni možna. Predvsem čistoča mora biti brezhibna,« je povedala Antonija. Očeta Andreja smo pred kratkim občudovali tudi na traktor pul-lingu v Golovijah (»kje pa je kakšna stvar, da me ni zraven?«), kjer je bil eden redkih s čistimi nogami. Nič čudnega, saj je bil upravljavec zaviralne prikolice ali, da se bomo razumeli, »bremzvagen mojster«. Tako je tekel dopoldanski klepet v senci pod mogočno lipo. Brez nervoze, Čeprav so prihajali obiskovalci - ko smo prišli, je odhajala inšpektorica, potem se je na kmetiji ustavil veterinar, po opravkih so prišH svetovalci ... »Ugotavljali smo že, da lahko na kmetijo pride 16 različnih inšpektorjev, torej samih izobraženih ljudi. Pa naj Še kdo reče, da so kmetje lahko neumni! Da o potrebnih papirjih niti ne govorimo,« se je nasmejal Andrej. z njim pa cela družina. Očitno je to pri Podpečanovih pogosta navada, ki jo pri mnogih družinah še kako pogrešamo. URŠKA SEUŠNIK Fo(o: TONE TAVČAR novi tednik REPORTAŽA 17 Vsak kosec ima svojo strategijo košnje. Pred modernimi nčfiicami se je hmelj navijal na lesene drogove. »Štangarjiff so posebnost Savinjske doline Tekmovanjekoscev.grab-Ijic in »ŠUngarjev« je v Sv. Lovrenc privabilo kar osem tekmovalnih ekip. Izkazalo se je> da se za ohranjanje starili običajev zanima tudi mlajša generacija, saj so se med tekmovalce in občinstvo pomešali številni mladi, inznavdušenjem spremljali prireditev. Ekipna zmaga je na 27 tradicionalnem tekmovanju pripadla Športnemu društvu Ponikva. Prostovoljno gasilsko društvo (PGD] Sveti Lovrenc pri r^reboldu letos praznuje 90-letnico delovanja. Gasilci so svoje sposobnosti preizkusili na dopoldanskem Wtrostnem gasilskem tekmovanju v zbi-janju tarče. Popoldan so se na po vorki s konj sko vprego predstavile tekmovalne ekipe, ki jih je z vedrimi melodijami pospremil Rhalni orkester Tekstilne tovarne Prebold. '»Namen prireditve je ohranjanje starih običajev, ročn^ ga kmečkega dela, Id so g4 zasenčili nova tehnologija, nova doba in nov čas,« je dejala vodja kulturne sekcije PG D Andreja Kumer. Razložila je. da so pos^nosi tekmovanja v Sv. Lovrencu »Štai^rji«, poslavljava lesenih drogov, na katere se je včasih navijal hmelj, »štaj^arjev« marsikje ne poznajo. saj tega običaja ne ohranjajo nikjer drugje po Sloveniji. Vaja dela mojstra Prireditev je obiskalo mnogo potomcev lekmoval- Hmeljarskistaresine Nande Kunst, Slavko Leskošekin Milan Lisjak se dobro spoznajo na zeleno zlato, tuja pa jim niso niti kmečka opravila, saj so ocenjevali kvaliteto opravljenih nalog. cev, ki so se nekdaj že poskusili na tekmovanju. »Za rezultat ni važna samo hitrost, ampak tudi kvaliteta, ki jo nadzorujejo hmelj ski starešine, da je ocena res pravična,« je dejala Kumrova. Nande Kimst je tekmo $e zadnjič obiskal kot aktualni hmeljarski starešina, saj bo na prireditvi Dan hmeljarjev v nedeljo, 10. avgusta, predal svoj naslov in prihodnje leto nosil prapor. »Z veseljem ugotavljam, da so tudi mladi pripravljeni ohranjali običaje,« je dejal Ocenil je, da mla-dim pri ročnih kmečkih opra- vilih manjka predvsem kon-dicije. »Najbolj obvladajo košnjo, vendar so nekateri premalo natančni. Pri zlaganju v>štantštange<, saj ne pade tako, kot bi morala. Vaja dela mojstra, zato menim, da bi bilo dobro več trenirati pred tekmo.« Na tekmi se je kar nekaj koscev ponašalo z zelo dolgimi kosami, grabljlce pa so povedale, da gladko tečejo predvsem lesenegrablje. Lani jetravnato površino najhitreje pokosil Nejc Otavnik, dobro pa se je boril tudi letos. Razkril je, da je za dober čas najbolj odločilna kondidja, takoj zatem pa kosa: »Imam čisto navadno koso iz trgovine, lako uporabljam tudi doma, obstajajo pa tudi tekmovalne- Košnjesem se naučil od očeta in doma Še veliko kosim na roke.« Tekmovalce je po opravljenem delu čakala kmečka malica, ki so jo s skupnimi močmi pripravile Štefka He-rodež, Štefanija Kumer in Ivica Tržan, Sir, domač »špeh«, salama, »bunka«, kruh, jabolčnik m žganje so okrepčali sodelujoče. Vaš-čanke so domače dobrote rezale kar dve uri. Tradicionalna teicnia in voditelj Tradicionalno prireditev že slabih dvajset let vodi Boris Kopitar, ki je tekmovanje v Sv. Lovrencu zamudil le nekajkrat. »Večina mladih se je običajev učila od očetov in stricev, tudi kose so po-dedovali po njih. Danes nekateri pravijo, da kose niso več take, kot so bile nekoč, da je bilo jeklo nekoč drugačno. Čeprav je kosa lahko stara že dvajset let, reže morda bolje kot tista izpred dveh let. Stara tradicija z dobro koso nekaj pomeni,« je poko-mentiral tekmo. Kopitar je prepričan, da bo slovensko ljudstvo živelo le, če bo ohranjalo svojo tradicijo, jezik in navade. »Upam, da bo tradicija v Sv. Lovrencu še dolgo živela!« je dejal in se pošalil, da bo sam poskušal držati »štango« mlajšim voditeljem. TINA VENGUST Foto: MARKO MA2EJ Ekipna zmaga je pripadla Športnemu društvu Ponikva, drugo mesto je osvojila ekipa Marije Reke, po tretjem mestu pa je poseglo ŠD Marija Reka. Nagrado za najlepši voz je dobila ekipa PavUnčkov. Najboljši kosec je bil Bernard Tratnik iz Marija Reke, naav najboljia štangarja sta osvojila člana ekipe ŠD Ponikva» iz tega društva pa so tudi najboljše grabljice. Tekmovalci so se najprej okrepčali s kmečko malico, neto pe so se zavrteli ob glasbi skupine Jodel Ekspress. Danes bo zastavonoša Urška Žolnir V Pekingu bo Urška na ta-tami stopila v torek, Roki Drakšičže jutri opoldne. Čez teden dni se bosta v najtežjih kategorijah borila še Lucija Polavder (vsi trije JK Sankaku Celje] in Celjan Matjaž Ceraj^bivši Član celjskega kluba Ivo Reya. Že pred štirimi leti je l^em-no uspešen celjski trener Marjan Fabjan v Atene popeljal tri svoje varovanke. Vizo za 01 sta si spet priborili Žolnir-jeva in Polavderjeva, »namesto« Petre Nareks pa je tokrat potnik na največje tekmovanje Roki Drakšič. »BiH smo na šestih turnejah, tudi na Japonskem, v Španiji in Franciji, v največjih judo centrih, kjer smo se temeljito pripravljali v družbi najboljših tekmovalcev nasvetu. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči. Odslej glavno vlogo prevzema psihološka pripravljenost!« začenja Fabjan, »Roki lahko preseneti. Pred odhodom je imel poltretji kilogram viška teže, za zadnji d^ smo predvideli, da bo shujšal za pol kilograma. Fizično je najbolje pripravljen doslej. Nikogar se ne ustraši. Izjemno je motiviran.« »Najbolj cenim Korejca, Japonca in Mongolca, vendar še zdaleč zame niso nepremagljivi. Res je, da imam v svoji karieri Še precej časa, vendar priložjiostje ponujena že zdaj. Poskusil jo bom izkoristiti!« od odgovornosti ne beži pogumni Drakšič- RoUju Drak^ču so med Izjemno napornimi treningi na lopati pomagali številni »sparing partnerjin. Žolnirjeva se je na 01 v Atenah uvrstila v zadnjem hipu in nato osvojila bronasto medaljo (sporna sodniška odločitev ji je preprečila vsaj srebrno od-ličje). pred potjo v Peking pa jo je doletela i^emnačast Vods-tvo slovenske olimpijske delegacije jo je v sodelovanju z vodstvom Olimpijskega komiteja Slovenije soglasno izbralo za nosilko slovenske zastave na slo-vesnem odprtju iger. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Jutri bodo v Peking odpotovali še Martina Ratej (kopje) s trenerjem Andrejem Hajnškom ixt Boštjan Buč (3.000 m zapreke). Krčevito se bomo borili Nogometaši Šentjurja bodo po osvojenem prvem mestu v 3. slovenski ligi vzhod po skoraj desetletju spet tekmovali v 2. ligi. V 1. krogu bodo v nedeljo gostovali v Kranju pri Triglavu. Pred začetkom sezone je spregovoril predsednik kluba FrenklYobec: »Zavedamo se, da je pred nami še ogromno dela. Na§ cilj v letošnji sezoni je obstanek v ligi, kasneje se bomo poskušali zasidrati nekje v sredini lestvice. Kako je ta cilj realen, bomo lahko videli že po nekaj odigranih krogih.«Trobec je poudaril tudi, dd je njihov dolgoročni cilj približati nogomet SirSi okolici Šentjurja ter prenesti delo tudi na najmlajše. športni direktor Oskar Drobne, ki bo tudi v letošnji sezoni nosil dres Šentjurja, je spregovoril o odhodih in olae-pitvah: »Prva sezona bo zago- tovo zelo kritična, tako da se bomo morali izjecnno krčevito boriti, obenem pa vse sile usmeriti na obstanek v li^. Od ekipe, Id je nastopala prejšnjo sezono v 3. SL, so ostali le nekateri nosilci igre. To so Fider-šek» Gorenak, Slomšek. Drob- FrenkTrobee Oskar Drobne ne, Jevšenak, m Hajdari. Najbolj se bo poznal odhod mladega Leskovaija, ki je okrepil Olimpijo. Ekipo je okrepilo tudi sedem članov MIK CM Celja. Kvaliteta je torej prisotna, mi pa bomo to poizkušali pokazati na igrišču." Jalen Pokom (številka 15) je bil pred dobrimi tremi leti tako kot Simon Seslar v začetni postavi Slovenije na prijateljski tekmi proti Ča^i v Celju. Sebestjan Gobec pa je zaigral vdnjgem polčasu. Za Pokornom in Lovrečičem še Brazilec in Argentinec Nova člana Nogometnega kluba MIK CM Celje sU 29-letni bivši reprezentant Ja-len Pokom in 21-letiij Anej Lovrečič. Oba veaasta sta podpisala Štiriletno pogodbo. Kranjčan Pokom, ki je zbral 12 nastopov za člansko reprezentanco Slovenije, je prej igral tudi za Triglav, Olimpijo, Hapod Nazareth, Terek Grozni in Atiantaa. Pred dnevi je prekinil sodelovanje z Domž^čani. To smo izvedeli po sobotni tekmi na novinarski konferenci, kjer je trener Domžal Robert Pevnik to pošteno priznal, obenem pa dejal, da ne ve. kakšna bo njegova nadaljnja pot. Zanimalo nas je, če odgovor pozna trener MIK CM Celja Slaviša Sto^ janovič. Slednji seje sprva retorično vpraSaJ: »Jaz da imam odgovor, zakaj Jaien Pokom ni v kadru?« Sledilo je hahJja-nje dveh kolegov iz novinarskih vrst, ki jima to zagotovo ni v ponos. Pevnik je vljudno ponovil: »Dejal sem, da ne poznam njegove nadaljnje usode, in ne vem, s kom se dogovarja Spet smo postavili mikrofon pred Stojanoviča: »Ne vem. Bom vpraSal Jalna, Če ga bom videi, mogoče mi bo on povedal.« Je šlo za popolno sprenevedanje? Če to drž, potem je pred nami zahtevno obdobje ... A Celje vodi na lestvici, Simon SeŠlar pa s pomočjo direktorja kluba Francija Pii-berška sestavlja spoštovanja vredno zasedbo 1 Ane) Lovrečič je kariero začel v Kopru, v prejSnji sezoni je bil član italijanskega dru-goligaša Lecc^a. 2!-leini ve-zisl se je dogovarjal s francoskim drugoUgašem Chaieau-rouxem. Clan mlade slovenske reprezentance jutri 5e naj ne bi imel pravice nastopa (čakanje certifikata iz Italije), medtem ko proti Nafti Pokora že lahko Igra. Včeraj naj bi v Celje prispel brazilski napadalec ^naldo, konec tedna pa še argentinski, Sakripanti. DEAN ŠUSTER Svoja pričakovanja pred sezono je razkril (udi trener Damjan Romih: »V ekipi je priSlo do večjega odhoda in prihoda igralcev. Na treningih in pripravljalnih tekmah smo imeli kar 30 igralcev, vendar so priprave potekale po načrtih. Morda nam je zmanjkalo le to, da bi za nekaj dni odšli v Kozje ter se tam bolj Damjan Romih taktično pripravili. Kljub temu so moji igralci trenutno tekaško zelo dobro pripravljeni. kar so dokazali na zadnji pripravljalni tekmi z MIK CM Celjem.« Romih je spregovoril tudi o tekmi 1. kroga, proti Triglavu: »Ta ekipa ima zelo dobre posameznike, ki igrajo zelo dober In hiter nogomet. Manjše težave imajo le pri dveh centralnih branilcih, slabša točka naj bil bi tudi vratar. V Kranj gremo odigrat dobro tekmo, predvsem bomo nasprotnika poizkusili prisiliti, da se bo branil.« Damjan Romih nažaiost v začetku ^sezone ne bo na klopi sedel koi glavni trener, saj še nima PRO-Iicence. Doliej bo uradno uener David Plevnik. Vodstvo kluba se je lotilo tudi posodobitve Štaiona. Ittbune so opremili s SOO sedeži- Prva domača tekma bo 17. avgusta, ko bo v Šentjurju gostoval Aluminij. MFTJA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ ŠPORTNI KOLEDAR Spbotaf NOGOMET 1. SL» 4. krog, Lendava: Nafta - MIK CM Celje (17), Velenje: Rudar • Interblock (20). 3. SL - vzhod, 1. krog: Kovinar Štore - Möns Claudius, Malečnik - Dravinja, Šmarje • Stojnci (vse 17). Nedelja, 10, 8. NOGOMET 2. SL, 1. krog, Kranj: Triglav - Šentjur (17.30). 3. SL-vzhod, 1. krog, Mart-janci: Čarda - Simer Šampion, Šmartno • Dravograd (obe 17). www.iioifitednik,coiii www.radiocelje.coni Neptun: napredek kljub težavam Ples salse zaustavil najboljšega celjskega plavalca Rokometna šola Aleša Pajoviča Celjski plavaini klub Marines Neptun je v zadnjih dveh letih Število tekmovalcev s 33 povečal na 100. Poletno sezono je povzel Matjaž Kolčdn> v zadnjih dveh letih profesionalni trener kluba: Az rezullaiov in uvrstitev na državnih prvenstvih ter sodeč po odplavanih kategorizacijah, ki jih priznava Olimpijski komite Slovenije, je očitno, da se razvijamo, ra-stemo in napredujemo. Vendar smo Se vedno v primerjavi z ostalimi slovenskimi klubi v začetku zimske ali poletne sezone v zaostanku, saj zimsko sezono v Golovcu začnemo okoli 15. oktobra, ker ZPO prej bazena ne odpre. To je mesec dni kasneje od večine slovenskih klubov. V poletni sezoni se na celjskem kopališču velikokrat srečujemo s hladno vodo in smo se prisiljeni voziti v Velenje, kjer imajo 25-metrski bazen, mi pa moramo vaditi v SO-metrskem, tako koc vsi ostali. Upam. da se bomo uspeli dogovoriti z odgovornimi glede bazena Golovec, sicer bodo naši plavalci ostali brez treninga kar dva meseca in pol.« Na DP so mladi Celjani posegali po od-ličjih. Katja Petrič je med mlajšimi deklicami zmagala na 50 in 100 metrov prosto, Anemari KoŠak je bila 3. na 50 m hrbtno, Petar Jurič je bil 1. na 200 m hrbtno ter 3. na 400 in 1500 m prosto. V kadetski konkurenci je bil Matej Koželj 2. na 50 m prsno, Anže Koren 3. na 100 m delfin, Katarina Črepinšek 2.. Nina Maiec pa 3. na 100 m Ma^al Kolčan delfin, štafeta Koren, Koželj. Gašper Žurman in Jan Valen-čak pa 3. na 4x100 m mešano. Kaj pa je z vselej nasmejanim mladincem Kevinom Rihtarjem, ki je bü Se najbolj opazen v zadnjem ob'dobju? «On je plesal salso in si... potrgal kolenske vezi,« malo videno smolo svojega varovanca opisuje Kolčan. DEAN SUSTER Foto: KATJUŠA Plavalci Marine« a Neptuna ob bazenu na Ravnah.ZlBvestojija; Matej Koželj. Aiue Koren, Andrej Žohar, Jan Barie, Anže Fidter, Jan Vale nčak, Gašper Zuman ter treneija Matjaž Kolčan in Peter Podsedenseh. Sedijor Uta Rakuia.Hna Funtek, Maniša Malec. Nina Malec, Klavdija Tajnko. Zala Spat, Nina Petič, Zhra Krivec. Katarina Črepinšek. Maja Menart, na tleh pa Maniša Jeger. Eden največjih biserov celjskega rokometa Aleš Pa- jovič, ki bo 6. januarja polnil 30 let> je dvakratni zmagovalec lige prvakov s Cludad Realom, s katerim je vpretekli sezoni osvojil vseh pet možnih lovorik. V igri je bila celo šesta, s Kielom bi lahko osvojil super-pokal, a mu Ciudad Real nastopa v Zlatorogu ni dovolil. Počitnic je konec» kako ste jih preživeli? Zaradi reprezentančnih obveznosti so se klubske končale že 14. maja. Imel sem precej časa za uživanje z družino. Bili smo na morju, v hribih. Moram se pohvalili, kot pravi Slovenec sem končno os-vojü vrh Tri^ava. Zdaj sem pravzaprav vesel, da sem se vrnil v pogon pri Španskem klubu. Kakšne spremembe v igralskem kadru je doživelo najboljše moštro na svetu? Na desnem kriiu nas je okrepil francoski reprezentanc Abalo. Klub je želel še hrvaškega vratarja Matoševiča, a so se spet pojavile težave zaradi prevelikega števila odvečnih tujcev. Leta 2003 ste zapustili Celje. Je bilo kaj pogovorov s Celjem Pivovarno Laško med zadnjo sezono? Po dobrih igrah v Kielu in na evropskem prvenstvu na Norveškem sem dobil nekaj ponudb iz tujine, od sloven-sluh klubov pa so se zame zanimali celjski, koprski in velenjski kiub. Povedal sem jim, da imam še dveletno pogodbo. a tudi, da se želim vrniti v Slovenijo. Ustanovili boste rolcomet" no Šolo, torej Šolo za mlade, ki bo nosila vaše ime. Kaj lahko poveste o tem? Z bivšim celjskim rokome tašem Sebastjanom Oblakom sežedolgo poznava. Vmes sva postala tudi družinska prijatelja, spremljam njegovo nersko delo. Predstavil mi Je svojo zamisel. Na nek način bi posnemali rokometno šolo, ki jo že ima Uroš Zorman. Po cel j skih osnovnih šolah bomo otrokom nudili možnost, da se začnejo ukvarjati z rokometom. To področje ima Celje Pivovarna Laško sicer urejeno. Mi bi otroke želeli »zasUTipiti« s tem športom, Se preden bi se podali v klub. V Šolah bi delovali krožki, Naša želja je, da v rokomet pripeljemo čim več otrok. Da bi Šli po mojih stopinjah ... DEAN ŠUSTER 'S' I a» Dekleta izbrala igranje Sredi tega tedna je imelo vodstvo IO>šarkar$kega društva Janina v Rogaški Slatini sestanek. Sestali so se pred* sednik kluba Milan Bastašič in košarkarice članske ekipe. Predsednik je pojasnil težko situacijo po izgubi generalnega sponzorja, ki ga kljub trudu v klubu niso nadomestili. Zato je igralkam ponudil, da v kolikor še r^prej želijo Igrati v tem klubu v prvi ligi. da to počnejo za polovico manjša finančna nadomestila, kol je bilo sprva dogovorjeno. Tolikšna sredstva je namreč KD Janina zmožno zagotoviti. Brez veliko razmišljanja je bil odgovor deklet pozitiven in pod novtm imenom Rogaška je Bastašič v sredo že prijavil ekipo v 1. slovensko ligo. »Moram reči, da so dekleta reagirala sijajno, predvsem športno, s čimer so dokazala, da jim ne gre zgolj za denar, ki bi ga dobila kot nadomestilo. Brez izjem so sprejela naše argumentein na osnovi dogovora s Košarkarsko zvezo Slovenije oziroma z generalnim sekretarjem Iztokom Rem-som in s komisarjem tekmovanja Borisom Majerjem sem ekipo prijavil za igranje tudi v naslednji sezoni,« pravi Bastašič. Se naprej se bo trudil, da bi pridobil nove sponzorje, morebiti celo novega generalnega pokrovitelja kluba. Najvažneje je, da je uspel obdržati člansko ekipo skupaj tudi v tretji zaporedni sezoni. Vodil jo bo Aleš Rehar. ki je enako kot dekleta sprejel spremenjene pogoje. »Menim, da bomo imeli precej močnejšo ekipo kot v prejšnji sezoni, saj smo jo sestavili že pred vsemi temi dogajanji okrog financ,« je še dodal predsednik KD Janina. Priprave bodo košarkarice Rogaške začele 25. avgusta. JANEZ TERBOVC V Žalcu precej spremenjena ekipa 'Hi d i rokometašice žalskega rokometnega prvoligaša so se začele pripravljati na novo prvoUgaško sezono in sodelovanje v pokalu EFfF. Ekipa je glede na lansko sezono precej spremenjena, saj je odšlo kar nekaj igralk, ki so dobile višje finančne ponudbe slovenskih prvoligašev. Tako bosta članski reprezen-tantki Nina Jeriček in Katja Cerenjak igrali za Olimpijo, vratarka Urška Wert! za Novo mesto, kadetska reprezen-tantka Tjaša Piki za Ptuj, mladinski reprezentantki Ula Toplak in Zala Bojovič za Kočevje, vratarka Tanja Kočevar je nehala igrati, prav tako iz kluba odhaja Neža Bojovič. Glede na to, da je vizija klubskega vodstva dobro delo z mladimi igralkami, je uspelo pridobiti od Krima na posojo Jano Novakovič in Katjo Kraj-čan, iz drugoligaša Millenniu-ma je prišla Katja Karba, s Ptuja je dokončno prestopila Sanja Potočnjak, iz Velenja izkušena vratarka Maja Grudnik in Živa Lazarev, za Žalec pa bosta spet zaigrali izkušeni zunanji napadaiki Martina Stmi-Šek in Ana Petrinja, ki je nazadnje igrala v španskem klubu Bera-Bera. Trener ostaja Aleš Pilipčič, njegov pomočnik pa Milan Ramšak, sicer tudi trener ka-detinj in starejših deklic. Igralke sta zbrala 1. avgusta v Športnem parku Žalec. V ponedeljek se bodo vrnile s Kop. Konec tega meseca bodo na močnem t-umirju na češkem odigrale štiri tekme. 6. septembra bodo v prvi tekmi 1. kroga pokala EHF gostile češki Brit-term Veseli, povratna tekma pa bo teden dni kasneje, Vmes jih čaka še tekma 1. kroga domačega prvenstva s Skofjo Loko. Cilj Se naprej ostaja uvrstitev v zgornji del lestvice. TONE TAVČAR Zahke nkometaiice na uvodnem treningu, povsem desno npiov dolgoletni trener Aleš Fflipčic Umrl takoj po zdrsu V sredo nekaj minut pred 16. uro se je na poti med Škarjami in Ojstrico v KamniSko-Savinjskih Alpah zgodila tragična gorska nesreča. Po do zda) znanih podatkih je 62-letni planinec iz Ljubljane zaradi zdrsa padel 50 metrov v ^obino in umrl na kraju nesreče. Pomoč je poklical planinec iz druge skupine, ki je opazil, da se je zgodila tragedija. Pri iskanju trupla so posredovali celjski gorslU reševalci ter dežurna letalska ekipa gorske reševalne službe s helikopterjem Slovenske vojske, s katerim so truplo planinca prepeljali v Ljubljano. Letos se je v gorah na oašem območju zgodilo 2e kar nekaj nesreč. Junija je pod T\irsko goro umrl 44-lemi Ljubljančan, ki je padel več kot 200 metrov globok. Gorski reševalci so morah večkrat na teren v izredno slabih raz-merah zaradi neprevidnosti planincev, ki so zašli s poti ali se odpravili v gore popolnoma neprimerno opremljeni. SŠol Kje je pogrešani Silvo? že skoraj 20 dni svojci pogrešajo 33-letnega Silva Bergle-za s Ponikve pri Šentjurju. Moški je odšel neznano kam od doma v Srževici 21. julija dopoldne. Vmes naj bi se enkrat oglasil domačim, a se je od takrat za njim izgubila vsaka sled. 33-letnik je visok 165 centimetrov, vitke postave in temnejših las. Ob odhodu je bil oblečen v modre džins hlače, temno modro majico in svetlejšo jopico. Obut je bil v nizke črne čevlje. Vse, ki bi ga morda videli ali o njem karkoli vedeli, policija naproša, da pokličejo na najbližjo policijsko postajo ali telefonsko šte>^ko U3. 0 -^m Kdo je požigaiec? V piceriji v Šempetru je v sredo zjutraj iz neznanega razloga zagorelo v kuhinji. Ogenj je povzročil za 30 tisoč evrov Škode. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Šempetra. Gorelo je tudi v industrijskem obratu v Strmolski ulici v Rogatcu, kjer je uničena sušilnica. Širjenje požara so ustavili slatinski in rogaški prostovoljni gasilci. Dan prej je gorelo tudi v Leskovcu pri Ljubečni. Požar, ki je izbruhnil v skednju, so pravočasno opazili domači in ga začeli gasiti. Na teren so odšli tudi prostovoljni gasilci z Ljubečne in preprečili nadaljnje širjenje požara. Vzrok požara kriminalisti še preiskujejo, po do zdaj zbranih informacijah naj bi šlo za požig. Večje škode ni. Vlomi »v polnem, teku« V zadnjih dneh se je na Celjskem zgodilo več vlomov v stanovanjske hiše. V sredo so iz hiše v Cvetlični ulici neznanci odnesli nekaj zlatnine in denarja in lastniku povzročili za tri tisoč evrov škode. Malo manj škode so vlomilci povzročili v hiši v MeŠkovj ulici v Celju, kjer pogrešajo Štiri mobilne telefone in žensko torbico z bančnimi karticami in dokumenti- V Rogaški Slatini je storilec prišel v prostore zdravstvenega doma in iz laboratorija odnesel približno Usoč evrov. Kar za 15 tisoč evrov škode so povzročili vlomilci, ki so iz ograjenega gradbišča na Ljubečni ukradli večjo količino že položenega kabla. Ste morda videli nesrečo? V sredo ob 17. uri se je na regionalni cesti izven Hrenove zgodila nesreča, v kateri se je lažje poškodoval voznik osebnega avtomobila. 23-letaik je z avtomobilom znamke BMW 318 srebrne barve vozil iz smeri Lemberga proti Novi Cerkvi ter prehiteval neznanega voznika osebnega avtomobila Citroen Berlingo zlate ali svetlo sive barve. Pri tem je z levimi kolesi zapeljal s ceste na travnato površino ter čez potok Dobmica in trčil v nabrežino. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče celjski policisti pozivajo voznika ci-troena in ostale morebitne očividce, da pokličejo na Postajo prometne policije Celje ali številko 113. g e '"5 S ® JC PORTRET TEDNA JANKO BENCINA KARIERA * - "ilK t*"' JAZ IN KLUB Uiniö $ iponom se uKvac^am M rnaDh noQ. Ttf DU^I 59m st^likö, »r» v vuh idekcijih NK Kiadnr^r Ahi^no sem ner^ai U $em bfl sUf ^ H ifi ttm itüi kot imet rnii^h Ttfitktij. IQC^I am tud^ v Stcvfn^e. od pionJtUe do mi^o^die eiip«, iahe^ehl sem rudi nasi&p ?a fl^nA) reprezenidnoSfovenlj^. nubUozädJ Od ieia do ^990 vodenj« rr^Udanske ekcpe M flddivar ii?S9 pag^ada a wjwsnö Tt\ m »?K!e Tr?neoVe pav», teta pa sp^ pfHUi na rdc«tl(u - pn mlajtih ^effkcvah y Naj veselje VMkd m dobra po;e:a mojrh iQrdlefa(i|o Smiona S^arjs m bili prvaki Slovenije U-161. s clant Publikums m Smannega smo b^i Štirimi v pokalnem tekmovanju, v Radečah smo pr^i a tretje v V7h dnige li^e. v Šentjurju smo bili v vrhu 2. fige. v sezoni 2006/07 s itareiimii de^ki do :adn}e9a kroga v ign u prvaU.. Da bt bil zdrav in poln pn delu i naslednjimi generjojami ter da bi bilo v Celju vec sodeiovinja med celj^imä kluboma ibili bi lahko v samem vftiu slovenskega nodometa). V obeh klubih )e n^aj zeto naddr^enin iQrefcev« ki bi skupaj izjemno napredovala, rako pa imo oboji preveč v povpre^(u in o9romno snerglje gre v prazno. Publika Vedno sem iinel s publiko In starSI nasploh ^zjen^en otfnoi. Bre; avditorija m umetnosti, ulitkov in pravega veselja prt delu. To ti vedno da do^inih mocl S pfiit^om In lru(hlmJ1hlm^ivednon^svoj^ strani. Arena^ zmAßOindcev n DRUŽABNO Stanovanje U IS let iivim v SVOJI WÜ vtalcu. Družina Zend m dve zelo pndni been (star^ša študira arhitekturo, mlajia gre v 1. letr^ik gimnazi/e} Prosti čas Nsjve^) problem tfa ga je premalo. Moje strasti so tenis, kolesarjenje, potovanja, planinarjenje, velik užitek m sproswev mi pomen) delo v domačem okrasnem vnu. kjer preitvim marsikatero urico. Zato le dan vedno prekratek. ^Usba« film Posiuiam 9l9sbo svoje mladosti - Dylan. Pink flovd, SimortmGdrfunkel., vseved poslušam klasično giasQo. Tilmovže nekaj let ne gledam, ker enostavno ni Ča». Zdi se mt nesmiselno izgubljali cas na ta nsun. pa ^ v glavnem filmi poneumljajo ljudi. Morda kakšen ^topisni dokumentarec Ve^no jt ustvarjati svoj vsakodnevni 'film", kot otopeli 06 gledanju. AtVt^ rt t^tm fem m HOVI TEDNIK PROMET 21 Redarji opalajo. da predpise kršijo večinoma isti vomiki. Kot da ne bi vedeli, da je le nekaj metrov stran ob cesti še eno parkirišče, za katero ni kaoii. Drago »divjeff parkirišče Redarji dnevno polnijo občinski proračun - V Arji vasi in Dramljah vozila brez obvestil Vsakodnevna vožnja po avtocesti vas lahko kljub vi-njeti drago stane. Nemalo jih )e> ki zaradi varčevanja z gorivom, nekateri tudi za-radi ekološlcih vz^bov, pu-stijo stati jekienega konjička ob najbližjem uvozu na avtocesto. Občinsko malho na račun »divjega« parkirišča spretno polnijo redar-ji na avtocestnem priključku Šentnipert. V ArjI vasi in Dramljah za napačno parkiran avto ne boste ob 40 evrov. Tam za pisanje kazni $e nimajo usposobljenih redarjev. A že kmalu tudi tam ne bo več pro-štora za vaš avto. Ustanovitev Medobčinskega inšpektorata Saša regije s sedežem v Velenju je Braslov-čanom daia zeleno luč za kaznovanje nevestnih voznikov. Vedno več vozii, parkiranih na zasebnem zemljišču in celo na cesti, ki pelje v Orlo vas, je sprva ujezilo lastnika zemlje tik ob avtocestnem priključku Šentrupert. Ne le to, na cesti parkirana vozila so pogosto ovirala prevoz avtobusa s šolskimi otroki. »Občani so zahtevali, da uredimo divje parkiranje.« pojasnjuje direktor braslovške občinske uprave Milan Šošta-rič. Oviro so se odločili odpraviti z rednimi nadzori redarjev. Približno pol leta vsak dan vdopoldanslUh urah globljo lastnike vozil, ki parkirajo kljub znaku za prepoved parkiranja in ustavljanja. »Odloko redarski službi nam daje pravico, da za nepravilno parkirano vozilo na občinski cesti zahtevamo kazen 40 evrOv.« Načrtov, da bi na im L!»UlO O PREKRŠKI N- JU1657C^ Zvo2ikmi rc^. ^i. mc il- s.f.ci C». //.Jz un.v.na ^ siuiUj ' 53 PrcIfT^k jc bfl $ron«o v nasinoiju \ n*». .kirm '/I ftcn.i ina o vn.bv' (k . /■ rntkku» Zajtrtkrtfk^pi^k^Us^O^ FVK. hulak *>iiminmvphi\hu$tiilof: Vs^vt na pi^^mk^^^ pisno pn prMAo« arjm^.u. iÄ'my lidoii ptoA&u nahit 5 ' • . Sft Zs parkiranje ob avtoeestnem priključku Šentrupert, ob cesti za Odo vas. boste ob 40 evrov. tem območju uredili parkirišče, v Braslovčah nimajo, saj Imajo prihodnje leto namen urediti za to potrebno varovano parkirišče ob gradnji poslovne cone nedaleč stran v Trna vi. »Legalizacija parkirišča bi zahtevala odkup zemljišča in spremembo prostorskega lokacijskega načrta, kar je dolgotrajno in nesmiselno.« A Črko v zakonu je zaobšlo parkirišče le nekaj metrov stran v Topovljah. Na državni zemlji parkiran avto lahko mimo na svojega lastnika, ne da bi ga redar sploh ošvrknil. »Zemljišče nekdanje ceste je v lasti direkcije za ceste in se nas ne tiče,« je enostaven odgovor, V občinski proračun se je doslej na račun kazni nateklo dva tisoč evrov. A od tega nima nič lastnik »nesrečn^« zemljišča. Za parkiranje vozil na zasebnem zemlji je namreč pristojna pohaja, Id doslej večinoma tam ni kaznovala voznikov, kljub temu, da so njihova vozila ovirala promet. Po mnenju Šo-ŠtariČa bi morali parkiranje urediti na Darsu, ker da gre za njihove uporabnike. Pri tem »darsovci« o tem nočejo niti sUšati, saj da avtocest ne gradijo za parkiranje in ustavljanje vozil ob njih. »Za ustavljanje in počivanje imamo počivališča. Podpiramo varčevanje in ekološko ravnanje, toda za to so na voljo urejena parkirišča,«pravi predstavnik za stike z javnostjo na Darsu Marijan Koler. Ni redarjev in ni kasni Na dveh največjih »divjih« parkiriščih v Arji vasi in Dramljah vas za parkiranje redarji ali policisti ne bodo oglobili- Iz preprostega razloga. Redarske službe (še) nimajo in policija ne ukrepa, saj tam parkirana vozila ne ovirajo prometa. V obeh primerih vozniki puščajo vozila na nekdanjih, zdaj opuščenih cestah in zasebnih zem-IjiSčih. Žalčani so problem parkiranja skušali urediti skupaj z Darsom, toda slednji ni imel posluha za ureditev parkirišča ob avtocesti. »Voznikov ne kaznujemo. Za 10 nimamo urejene službe. Na parkirišču, ki je začasno, pobiramo le odpadke,« pravi Aleksander 2ol-nlr z oddelka za okolje in prostor v žalski občinski upravi. Že prihodnje leto naj bi varovan prostor ob poslovni coni Amovski gozd našlo slo osebnih in približno dvesto tovornih vozil. Toda tudi tam parkirišča ne bodo gradili za dnevne migrante ter na ta način reševali njihovega inobe-nem problema Darsovih uporabnikov. Parkiranje »na črno« bodo s poslovno cono rešili tudi Šentjurčaoi. »Aktivnosti za odkup zemijišča potekajo. Pristojnosti za pobiranje kazni na črnem parkirišču v Dramljah nimamo vse dotlej, dokler ne ustanovimo redarske službe,« pojasni Jernej Tisel, svetovalec s Šentjurske občinske uprave. Ali bo parkiranje ob bodočih poslovnih conah zastonj, zaenkrat Žalčani in šentjurčani Še ne vedo. Do takrat bodo verjetno oboji ustanovili redarsko službo in le ugibamo lahko, ali bodo ravnali po zgledu Bra-slovčanov. MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZEJ Samo v enem dopoldnevu so radarji napisali za najmanj 250 evivv kazni. Janez Roš, edini voznik, ki ni dobil obvestila re-darstva, saj je na parkirišču v Braslovčah parkiral takoj zatem, ko sta redarja svoje d^lo za tisti dan že opravila, je povedal: »Prvič sem parkiral tukaj in sem presenečen nad takšnim odzivom. Pobiranja kazni na takšen način kot voznik ne odobravam. Menim, da bi morala občina urediti ustrezna parkirišča. Dars ima na voljo počivališča, medtem ko bi moralo bili več zavarovanih in urejenih parkirišč vzdolž avtoceste. Pobiranje kazni ni vzpodbudno za voznike. Je pa res, da je na >divjih< parkiriščih večja nevarnost, da ti vdrejo v vozilo ali ga celo ukradejo.« Janez Ros iz ijubljana Parkirani kamioni na cesti v Orlo vas so razburili občane do te more, da je občina stvar vzeta v svoje roke. Kitajci so drugačni Veliko sveta sva z možem že prepotovala in spoznala mnogo ljudi v njihovili kulturnih različlcaii, a na Kitajskem se razlikujejo v vseh pogledih. Tako sva jih doživljala midva. Razlika je vidna že v primerjavi s prebivalci Heng Konga, ki so šele pred dobrim desetletjem prišli pod okrilje Kitajske. V sedemmilijon-skem mestu se sproščenost čuti na vsakem koraku. Natrpano je z nebotičniki z nepreglednim Številom oken, kot bi bili ogromni čebelnjaki s panji. V njih ima petčlanska družina v povprečju le 19 m- bivalnega prostora, najpogosteje z enim samim oknom. Najina hotelska soba je bila prav tako zelo tesna, tako da je bilo težko postaviti na tla dva kovčka. Prebivalstvo je mešano, a kar 40 odstotkov je Kitajcev. Toda tam so prijazni, zgovorni, sproščeni, takšni, kot jih srečale v Sloveniji ali drugod po svetu. Drugače je v Šanghaju in Pekingu, še bolj pa v notranjosti dežele. Brez vljudnosti Trgovina najbolj cveti v Šnaghaju, ki je prvi odprl vrata zahodnemu kapitalu. Država je prepovedala trgovino na črno, vendar se v mestnem, vrvežu še vedno pojavljajo angleško ali rusko nagovarjajoči posamezniki, ki prepoznavne turiste vabijo v slcrite prostore. Na glavni mestni ulici Nanjing jih peljejo na primer skozi eno od uradnih prodajaln v skladišče in od tam v hodnik do majhne posebej opremljene sobice s ponaredki najboljših svetovnih znamk. Ali pa v ozke mračne ulice, ki niso na očeh. Pri tem me je zmotilo njihovo obnašanje. Razumela bi, Če pač v svojem bornem izrazoslovju ne uporabijo vljudnostnih izrazov kot so prosim, hvala ali pa dober dan in na svidenje. Kot da bi jim Kitajci vdiiko telovadijo na prostem, zberejo se v mestnem parku in telovadijo pod strokovnim vodstvom. bilo nerodno to izreči. Bolj me je zmotilo, da ti ne prepustijo prednosti, tudi če je ta očitno na tvoji strani. Mislim. da ne poznajo naših pravil olike. Pravzaprav se ne menijo za tujce. Razlog je verjetno v jezikovni prepreki. Na degustaciji čaja nama je lepa mladenka v kitajskih oblačilih prikazala cvet jasmina, ki se v Štirih minutah zanimivo razpre, ko nanj zli- Dekle prikazuje kitajsko kulturo priprave čaja. J i y 1? ❖v I i Mlado Kitajke se rade fotografirajo s tujd in pri tem so zelo neposredne. m ješ vročo vodo. Skodelica pa se, ko vanj naliješ čaj, obarva in prikaže se risba starega mesta. Ko smo kupčijo opravili, je njena prijaznost v trenutku splahnela. Končno se to dogaja tudi drugje po svetu in tudi doma. V pekinški restavraciji, v katero najbrž ne zaide noben turist, sva naročila pidjo (pivo po njihovo), potem pa sva Čakala in Čakala. Ker je bila restavracija majhna, sva lahko opazovala vse, natakarico in goste. Številnim, ki so prišli za nama, je že v celoti postregla. Naju pa Še pogledala ni. Ko je preteklo najmanj 15 minut in sva mislila že oditi, sva opazila, da je končno pod nekim prtom našla odpirač. Potem je prinesla pivo, ga grobo postavila na mizo in v kitajščini povedala račun. Kitajske številke sva po desetih dneh že razumela. Ja, kje pa je opravi-61o? Sicer pa naju ni nihče vabil tja. kjer ni za turiste. Kot beli opici Nekaterim mladim, ki so bili na šolskih izletih, smo tujci le »padli« v oči, saj so si nas sramežljivo ogledovali in se dobrikali. Takoj mi je bilo jasno, da se želijo z nama fotografirati. Kar z mobil-cem, ki ga premore že skoraj vsak. Ja, zakaj pa tudi midva ne bi bila kdaj kot beli opici? Vprovinci Yunnan, kjer sva si na reki ü ogledovala številne apnenčaste gričke, ki se stožčasio vzpenjajo po pokrajini, naju je ogovorüo kar nekaj ljudi, ki se ukvaijajo s turizmom in za silo govorijo angleško. Vendar, ko sva stopila v eno in potem še drugo turistično agencijo v Guilinu in želel a informacijo, kje lahko kupiva razglednice mesta» je bilo razumevanje nepopolno oziroma ga ni bilo. Da ne govorimo o taksistih. Ti so številni, vendar le malokdo zna vsaj eno besedo v tujem jeziku. Nekega taksista sva v starem Pekingu [Hutongu) z zemljevidom v roki prosila, naj naju pelje v znano nakupovalno središče Silk Market. Oboji smo mislili, da smo se razumeli, a pripeljal naju je daleč stran od cilja pred neko vladno ustanovo, ki so jo stražili oboroženi policisti. Komaj sva mu dopovedala, da naju ni pripeljal prav in želela, da naju pelje do najinega hotela. No, tega je našel s pomočjo posvetovanja po mobilnem telefonu. Všeč pa nama je bila njegova poštenost« da nama od napačnega cUja do hotela ni ra^^nal, V nakupovalni center sva prišla naslednji dan. Po dobrem nakupu sva se pogovarjala z mlado Kitajko, ki se je angleščine naučila od sestrič-ne, ki je zaposlena v izvoznem podjetju. V treh letih v šoli pa je angleščino »preš-vinglala«, ker je ni zanimala. Zdaj pa se je morala naučili toliko, da lahko ogovori (ujce. Samozavestno je nato vprašala, zakaj bi se morali prav oni učiti angleško, »naučite se vi kitajsko«, je dejala. Kljub lemu, da se Kitajci z neverjetno naglico odpirajo svetu, na njihovo obnašanje do tujcev vpliva dolgoletna, v svoje meje zaprta država. MIRA GORENSEK ii& IZLCTMII^TVA turistična A^OiCUA Aikef ina 20.3000 Cd je; td j «386 03/428 7B 00. ^ta: ita.e»li6@iztonik.S{ www.iztetnik.fti: poftkvalme» Žalec, 03 67t 71 f6. »fliail: ha.ulM@i/l6tiiik.fti GARDALAND •• odhodi vsak torek, Četrtek in soboto • CANEVAWORLD - odhodi vsak torek, četrtek in soboto « QR0$$GL0CKNER16 6. • BUDIMPEŠTA 27.-28.9 • BEOGRAD 13.-14.9. • KRIWJIVICE - hoteli od 228,00 EUR/os za 5 x polp do 23.8. « POČITNICE V ANKARMIU .So Itevilko 730» pripisano k zemljiško knjižnemu vioSku St. 439. k.o. Nova Gorica; katastrski podatki stavbe 2304'424-']. Objekt je zgrajen ieta1995 In ima vso potrebno infrastrukturo: električno in vodovodno napeljavo, telefonsko napeljavo, ogrevanje je centralno na plin; pred objektom je dvorišč« • pdri5t. Nepremičnina je vpisana v zemljiški knjigi OS NovaCorlca kot lastnina Telekoma Slovenije, d.d. Izklicna - izhodiščna cena nepremičnine je 340,800,00 EUR. 2. Celje, Cankarjeva 8,3000 Celje poslovni prostori v pritličju stavbe, v izmeri 1S2,09 mZ in poslovni prostori v prvem nadstropju stavbe v Izmeri 162,96 m2 s pripadajočim deleiem zemljišča (sta\^ilča in dvorišča), s parcelno Številko 2236 In parcelno Številko 2235, obe k.o. Celje, v deležu 30/100 od celote. Objekt s predmetnimi poslovnimi prostori ima vso potrebno rnfpastnjktunj. Poslovni prostori so bili generalno obnovljeni leta 2002. Objekt s poslovnimi prostori seje v preteklosti uporabljal za p^sarniško-storitvene dejavnosti. Del nepremičnin (15/100) Je vpisan v zemljiško knjigo na ime Telekoma Slovenije, d. d, za del nepremičnin [15/100] paje že vložen zemljiškoknjižni predlog zavplsv zemljiško knjigo na ime Telekom Slovenije, d. d. Nepremičnine se prodajo skupaj kot celota. Posebni pogoj; ker je del poslovnih prostorov v imieri 81,00 m2 oddan v najem 4 različnim najemnikom» ki jim prenehajo najemne pogodbe predvidoma oktobra 2008, se izbranega kupca nepfemičnin v kupoprodajni pogodbi posebej zaveie, da v obstoječa najemna razmerja vstopi kot nov najemodajalec namesto Telekoma Slovenije, d. d, in da prevzame obveznosti najemodajalca, ki izhajajo iz obstoječih veljavnih najemnih pogodb. Izkücna - izhodiščna cena nepremičnin je 400,000,00 EUR. 3. Krško, 4. julija 48, 8270 Krško poslovni prostori v pritličju In kleti stavbe, v skupni izmeri 309,34 m2,v zemljiški knjigi vpisane kot dva samostojna etažna dela stavbe: •etažni del stavbe z oznako 18.E, poslovni prostori St. ISvtretjI etaži. Cesta 4. julija 48, 8270 KrSko, v Izmeri 240,27 m2, vpisano v zkpodvložku 1252/18 k.o. Stara vas in -etažni de stavbe z oznako 17,poslovni prostori $t. 17 v drugi etaži, Cesta 4. julija 48.8270 Krško, v Izmeri 69,07 mZ.vpisanovzkpodvloŽku 1252/17 k.o. Stara vas s pripadajočim deležem na zemljišču scavbilču, s pare. St. 420.S, zkv12S2, k.o. Stara vas. Poslovni prostori so zemljiško knjižno urejeni In so kotetažna lastnina vpisni v zemlJiSki knjigi na ime Telekom Slovenije, d. d. Nepremičnine se prodajo skupaj kot celota. Posebni pogoj: prodajalec izbranega kupca v kupoprodajni pogodbi posebej zaveže za možnostdelne ureditve in gradbene prilagoditve dela predmetnih poslovnih prostorov, delno v pritličju in delno v kleti, površine skupaj cca.100 rr\Z, zaradi potencialne rr>ožnostl najema teh prostorov za eventuelno nadaljnjo upof^bo Telekoma in opravljanje Telekomovih dejavnosti, ki se predvidoma preselijoz lokacije Lapajnetoval, Krško. Izklicna izhodiščna cena nepremičnin je 262.250,00 EUR. 4. Ljubljana, Bratovševa poščad 32,1000 Ljubljana star>ovanje St 2 v podpritličju, površine 45,44 m2 (predprostor, kuhinja, soba, k^lnica. klet, atrij), nepremičnina z oznako 2.£ na naslovu Qratoväeva ploščad 32< Ljubljana, vpisano v zemljiški knjigi kot etama lastnina, vložek Stev. 1788/3 k.o. Ježica. Večstanovanjski objekt etažnosti K'^PUP2'i-2j8 bil zgrajen leta 1980. $tar>ovanjeJe zemljiško knjižno urejeno In Je kot etažna lastnina vpisano na ime Telekoma Slovenije, d.d. Izklicna - izhodiščna cena nepremičnine je 126.960,00 EUR. 5. Ljubljana, Vojkova 30,1000 Ljubljana stanovanje SL 24 v 2. nadstropju, povrSIne €6<05 m2 (predsoba, kuhinja z jedilnico, shramba, dnevna soba, soba. kopalnicainwc, balkon, klet}, nepremičnina z oznako 29.E na naslovu Vojkova 30, IJubljana, vpisano v zemljiSko knjigo kot etažr>a bstnina Telekoma Slovenije, d. d., vložek Stev. 3908/29, k,o. Bežigrad. VečstanovanjskI objekt etažnosti K4'P2 je bil zgrajen leta 1953. Stanovanjejezemljilko knjižno ureJer>o In Je kot etažna lastnina vpisano na ime Telekom Slovenije, d. d. Izklicna - izhodiščna cena nepremičnine je 135.120,00 EUR. 6. Ljubljana, Celovška 264,1000 Ljubljana stanovanje (bivalna enota) St. 207 (S30/V], površine 16,99 m2 (soba, kopalnica zwc-jem),vstdnov3n]skem objektu na naslovu CelovSka 264, Ljubljana, s pare. itev. 432 in pare. St. 428, vpisanovzemlJilkfknjigiprivložkuStev. 594, k.o. Dravlje, in predstavlja 14S5/1.000.000 celotne ne|xemičnine.več^ K-^P4l2Je bil zgojen leta 1983. Stanovanje je zemtjiSko knjižno urejeno in je kot solastnina vpisano v zemijllkl knjigi na ime Telekom Slovenije, d. d. Izklicna izhodiščna cena nepremičnine je 35.200,00 EUR. 7. Hrastnik, Novilog 7b, Hrastnik stanovanje St. 33v1. nadstropju, površine 39|80 m2 (hodnik, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, balkon-loža, klet}, nepremičnina z oznako 3.C na naslovu Novi log 7b. Hrastnik, vpisano v zemljiško knjigo kot etažna lastnina, vložek Štev. 769/34, k.o. Hrastnik mesto. VečstanovanjskI objekt etažrtosti bil zgrajen leta 1982. Stanovanje je zemljiškoknjižno urejeno in Je kot etažna lastnina vpisano v zemljiški knjigi na Ime Telekom Slovenije, d. d. Izklicna izhodiščna cena nepremičnine je 31100,00 EUR. II. Pogoji za sodelovanje na javni dražbi - licitaciji za prodajo nepremičnin javna draiba 'UcrtacijabovmuUimedijski konferenčni dvorani v pnttičju stavbeTelekoma Slovenije, d.d., Cigaletova 17, Ljubljana, dne 27.8.20QB ob 11. uri. Dražitelj mora najkasneje do vključno 25.8.2008 vplačati varŠ6no v višini 10% od izkUcne cene nepremičnine, ki jo r^merava dražiti, in pripisom: »plačilo varSčine za nepremičnino pod zap. $t............«, na trsnsakdJskiračunTelekoma Slovenije, d.d.,$t: SI56 0310 0100 6235 420, sklic 00 98, pH SKB banki d. d., Ajdovščina 4.1513 Ljubljana. Na dra^i - licitaciji lahko sodelujejo fizične In pravne osebe. Dražitelj mora komisi/i 30 minut pred pričetkom dražbe: •dati na vpogled original potrdila o plačitu varščine za posamezno nepremičnino, - posredovati popolne podatke o številki tekočega računa (naziv banke In Št. računa) za vračilo varščine, • dati na vpogled dokument za identifikacijo (osebni dokument), ' pravne osebe in sarrrostojni podjetniki - izročiti Izpis Iz poslovnega registra pri AJPES, • v primeru, da dražitelj nastopa s pooblaščencem pa Izničiti pisno notarsko overjeno pooblastilo. Nepremičnina se licitira oziroma draži po naveden« izklicni • Izhodiščni ceni. Dražba • licitacija se bo opravila ustno v slovenskem Jeziku, vod) Jo voditeljica dražbe. Znesek vsakega višanja na dražbi je 3.000,00 EUR. Dražba-Licitacija bo uspešna, tudi če se je udeleži en sam dražitelj. ki ponudi najmanj izklicno ceno. IzKciilrana cena - vrednost nepremičnine ne more biti nižja od Izklicne cene. Dražitelj ponujene cene ne sme preklicati (domneva trdnosti ponudbe Je kogentna). Dražba za nepremičnino Je končana, ko voditeljica dražbe trikrat ponovi isto riajvlšjo ponujeno ceno. Na dražbi uspe dražitelj, ki za nepremičnino ponudi najvišjo ceno. Če Je dražitelj samo eden, je nepremičnina prodana za Izklicno * izhodiščno ceno, če se dražitelj ne udeleži dra&e, se šteje, da draži rrepremičnino z izklicno ceno, po navedenih pogojih. Ugovori na potek dražbe se lahko dajo do sestave dražbenega - lidtacijskega zapisnika, rešuje pa jih vodja dražt». Uspelemu dražitelju se vplačana varičinaviteje v kupnino; dražrteljem, ki na dražbi niso uspeli, pa se varščina brez obresti vrne v 8 delovnih dneh od dneva dražbe. Nepremičnine se prodajajo posamezno in po načelu »videno-kupljeno«. Kupec plača poleg izlidtirane vrednosti nepremičnine Še predpisani davek na promet nepremičnin oziroma davek na dodano vrednost III. Sklenitev pogodbe Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 30 dneh po zaključku dražbe • licitacije. Kupnino mora kupec poravnati v celoti v roku 30 dni od datuma izstavitve računa po sklenitvi pogodbe. Če kupecposvojiknvdi ne izpolni obveznosti, se šteje, daje odstopil od naltupa- vukšnem primtKu prvddjalec vdtSčiiio. Dodatne Infomiacije o dražbi • licitaciji predmetnih nepremičnin lahko dobite ob delavnikih v času od 9.00 do12.00v Službi za upravljanje nepremičnin, na telefonskih Številkah: 01 23416 50.02 530 27 70 in Ot 23415 92. Ogled nepremičnin bo možen po predhodnem dogovoru: za nepremičnino pod zap. it. 1, na telefonski številki: 05 333 5612, Soris, za nepremičnino pod zap. ŠL 2, na telefonski številki: 03 423 35 65, Nada, za nepremičnino pod zap. št 3, na telefonski številki: 07 373 71 41, Alojz, za nepremičnine od zap. št. 4 do zap. št 7. na telefonski številki: 012341592, Jana. vvvi/vv teiekom.si Telekom^ Slovenije >n TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 9. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 PoroCilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija iedna> 6.15 Časoplov, 6.20 Afori2em, 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.2aOln)5ki radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mo^k, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ustvica - 20 Vročih Radia Celle, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Cei|e - gostitelj Tony Carter) NEDELJA, 10. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročiio OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6,15 Ca-soplov, 6,20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znand pred mikrofonom - Janez Šmid, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih S, 22.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele- jubilejna oddaja, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po Čestitkah - Nedeljski gUsbeni veter z Magdo Ocvirk, 19.00 Zlati zvoki, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Andrej Kranjc) PONEDELJEK, 11. awgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ča-soplov, 620 Aforizem, 6 AS Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00Poročila, SA5 Jackpot,9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Znanci pred mikrofonom • Janez Šmid-ponovitev, 14.00 Re^jske novice. 14.30 Poudaijeno. 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic 2a vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 28,00 Mala dežela - velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 12. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Porodila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Steloskop. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se Imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkao-cija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Sautesurma-di, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 13. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa -julranja nostalgija. 5.01 ŽInganje (narodnozabavna nostalgija) ^ 5,30 Narodnozabavna melc^lja tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa Sega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna. 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem. 6,45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 11,15 Ni vsakza vse in ni vsakpoklic za vsakogar • ponovitev, 12.00 Novice, 13.20MaliD-po$ta. 13,30 MaliO-klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, ,15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 1745 Jackpot, 18.00 Popčvek, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 24.00SN0P (Koroška radio) ČETRTEK. 14. avgust S.OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna me-lodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6,05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack poi,9.l5 Bonbon za boljSIboDton, 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 24,00 Rajske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni tn^ček, 1700 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Odmev- ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Koroški radio) PETEK. 15« avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6,00 PoroČiloOKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna. 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo>8,00PoročUa, 8.25 Poročilo PUCe^je, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj - svežezdomače estrade. 12.00 Novice, 12.150d petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit Usta Radia Celje-s hiti prežeto popoldne (do 19.1S), H.3O Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Reggae moment, 24.00SNOP (Radio Sora) Animacijska eidpa Radia Celje ujeta na delu Foto: MARKO MAZEJ Na Rogaški rivieri so ta zabavo na kopališču skrbeli (z IsvejNsna Lular, Simona Brglsz, Tony Dartar fn Tanja Seme. Če bi radi bili v druibi ekipe Radia Celje ne Poletnih strbunkih. sa nam v četrtek pridninte v Tennah Zreče. Za zabavo bomo skdwii od t4. ure,2 nsmi pa bo pevka Petra Pečovnik. Ko smo kopalce pozvali, naj zapo-iejo keksno pesem, je bil med prvimi mladi junak, ki je zelo pogumno zapel Debelo deklico. Navdušeni niso Nii le obiskovalci bazena, arn-pak tudi nala Nena Lužar. • pcelje • Mhja Miklavc (levo) in AljoŠa Boneina sta skrbela za odlično glasbo In da |8 bilo ekipo, ki je zabavala kopalce na Rogaški rivieri, odlično slišati. Nista se pustila zmotiti niti skupini Foxy Taens. ki je čakala na nastop. V foto objektiv sm o tokrat uje Ii le tistega, ki ponavadi stoji za njim. Marko Mazei je na animacijah z ekipo Radia Celje in njegove slike si lahko že dan po Itrbunkih ogle-date na spletni strani www.radio-celje.com. 300. Pesem slovenske dežele Prireditev Pesem slovenske dežele, ki smo jo snemali 16. maja v gostišču Rimljan v Šempetru, je bila zasnovana na Željah poslušalcev. Lahko so izbrali po eno od desetih pesmi s seznama nastopajočih. Nastopili so Pevke treh vasi, Katarinski fantje. Modrijani, Šentjurski muzikanti, Viki ASiČ in Andrej Bremec. Program je povezoval Jože Galič, voditelj oddaje Pesem slovenske dežele na Radiu Celje. Oi^nizator koncerta je bilo Medobčinsko društvo invalidov Žalec. Posnetku prireditve boste lahko prisluhnili to in naslednjo nedeljo, 10. in 17 avgusta, ob 12.10 uri. 20 VROČIH RADIA CEUE miAlESTVICA I lOVESONG-SARABAROaES 2. VIVALAV10A-£0l£l^Y {6j IWSSEDAGIRL-PERflYKATY {4) 4. 6IVErr2ME-MAD0NNA (3} 5. MSTIABIA R»ANNA (2) 8. TmiGHTWEHAVETHS^ARS' BRYANADAMS {}) I CANYOUHEARME-£NnajEIGl£SlAS {4) 3. JOHNWA\?£-&aiYIDa {61 d. ILOVETDMOVElNHEflE-MOBY {\\ 10. STAMP VtHiRFEET- OONNASüNMER (2) POMAČAL£STVtCA 1. POSCBOgDAN-OMARNABER (4} I QANES,Ji;ntf.VČSVU- AU odbijači, maska .... tako da je A3 po novem povsem enak dnigim audijem. 1\idi notranjost je doživela nekaj skromnejših sprememb, pri čemer ne pozabijo povedati, da so njihovi motorji v povprečju varčnejši In zato tudi izpuščaje v zrak manj CQ2. Sta pa tako tri-kot petvratna izvedenka A3 po novem nekaj daljši, tako dajeprvapridobila25, druga pa 6 milimetrov v dolžino. A3, ki je na slovenski trg pripeljal julija, bo na voljo z osmimi motorji. Od lega bo pet bencinskih in trije tur-bodizli. Ponudba menjalni-kovje po običaju pestra (ročna s petirru in Šestimi stop- Audi S3 sportback njami. pa samodejni S tro-nic s šestimi ali na novo razviti menjalnik s sedmimi stopnjami ter možnostjo prestavljanja tudi z ročicami ob volanu). Opremski paketi so enaki kol prej, pri nekaterih motornih varniantah je zraven tudi štirikolesni pogon quattro. Nova v ponudbi pa je S3 varianta petvrat-nega audija z oznako sport-back. Tako kot doslej znano trivratno različico poganja 2-litrski TFSl (neposredni vbrizg goriva po skupnem vodu, dva turbinska polnilnika ...), ki zmore 19S kW oziroma 265 KM. To zadošča za največ 250 km/h, pospešek do 100 km/h je 5.8 sekunde, v povprečju poraba menda ne presega 8,5 litra goriva. Slovenske cene za prenovljenega A3 Še niso znane, ve pa se. da bo najcenejša izvedenka v Nemčiji stala približno 20,500 evrov, najcenejši S3 sportback pa skoraj 38 tisoč evrov. IVfazda2 sport Septembra niazda2 s tremi vrati Nova mazda2 se je na avtomobilskem svetu pojavila oktobra lani» in sicer kot petvratna izvedenka. Sedaj tovarna predstavlja Še trivratno različico, ki so ji dodali oznako sport. Dimenzijsko sta si obe izvedenki povsem enaki, razlika je seveda v zadnjem deluzaradi različnega števila vrat. Slednja so» da bi bil dostop do zadnjih sedežev nekaj lažji, širša za 163 mm, načeloma pa je trivratna Izvedenka za 5-10 kg lažja od petvratne. Tako mazda2 s petimi vrati kot mazda2 sport bosta v začetku prihodnjega leta na voljo tudi z dizelskim motorjem, ki je skupno delo s koncernom I'SA (Peugeot, Citroen). 1.4-litrski dizelski štirivaljnik ima vbrizgavanje goriva po skupnem vodu in 50 kW/68 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti ter 160 Nm navora. Po trditvah tovarne naj bi bila povprečna poraba 4,3 litra goriva, v izpuhu pa vsega 114 g/KM C02- Mazda2 šport se na slovenski trg pripelje septembra, pri čemer bo v najcenejši varianti na voljo za 12.790 evrov. Ibiza tudi icot sportcoupe Pred nekaj meseci je španski Seat, ki je v lastniškem objemu nemškega Volkswagna, poslal na trg povsem novo ibizo. Španska avtomobilska hiša ponuja v objavo fotografije Se ene izvedenke tega vozila z oznako sportcoupe. Imela bo tri vrata in se ob vsem drugem od petvratne izvedenke razlikuje tudi zaradi višine (142 cm), predvsem pa bo ponudba motorjev malo drugačna. Tako bo sportcoupe naprodaj z 1.4-litrskim bencinskim motorjem, ki ima 66 kW/60 KlVl ter 1,9-litrskim dizlom, ki ponuja 66 kW/90 KM. Za doplačilo ponujajo sportcoupe tudi 8 7-stopenj5kim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko DSC, ki pa bo naprodaj s kasneje predstavljenim 1,6-liirskim bencinskim motorjem. Nova izvedenka ibize bo naslajala v barcelonskem Martoiellu, imela bo tri opremske pakete. Seat ibiza sportcoupe NOTCCT MIVIS Mitoii I» swr^Mßt SMA/tjm B $5müii 03/7441100, ImwüTom 19 04 40 VniKd IZ6IM PNCVMflTIK PO UGODNIH am www.novitednik.com Chevrolet prenovil avea Chevrolet, ki smo ga na evropskih trgih pred časom poznali pod Imenom Daewoo, je prenovil svojega avea in se povrh odloČil, da bo to ime veljalo za vso modelsko paleto. Aveo je po novem dolg 392 cm, kar je za 4 cm več, medlem ko bo Štirivrana limuzina merila 421 cm. Avto je seveda doživel nekaj karoserijskih oziroma oblikovnih popravkov, naprodaj pa bo za sedaj z dvema bencinskima motorjema. Šibkejši je 1,2-litrski Štirivaljnik, ki zmore 62 kW/84 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti; 1,4-litrski motor ima 74 kW/100 KM pri prav tako 6.000 vrtljajih v minuti, pri čemer prvi zmore največ 170» drugi pa 175 km/h. Dizelskih motorjev za sedaj Še ne bo. Zanimivo je» da ponujajo tudi štiristopenjsko prestavno avtomatiko (pri močnejši izvedenki)» sicer pa je serijski 5-stopenjski ročni menjalnik. Chevrolttaveo Nova generacija toyote FCHV Japonska Toyota je razvila novo izvedenko FCHV-adv, ki jo poganjajo goriv-ne celice. Kot pravijo, so izboljšali delovanje oziroma zagon mo-torja pri nizkih temperaturah, kar je bila ena od večjih letav, poleg tega so povedi doseg oziroma t.i. akcijski radij. V Toyoti pravijo, da se je doseg povečal za dobrih 25 odstotkov, poleg tega bo mogoče motor pognati tudi pri temperaturah okoli minus 30 stopinj Celzija. Napoved podobe novih beemvejev Nemški BMW je odprl prenovljeni muzej» v katerem je na ogled tako rekoč vse. kar so naredili v 90 letih svojega obstoja. Na ogled je tako kar 125 avtomobilov, ob vsem drugem pa je mogoče videti tudi študijo roadsierja, ki napoveduje novo oblikovno strategijo te hiše. Gre za kupe oziroma projekt gina, ki sicer za osnovo upo- rablja roadster Z4; posebnost, ki so jo je zamislil glavni oblikovalec bavarskih avtomobilov Chris Bangle, pa je spreminjanje oziroma prilagajanje zunanje podobe vozila. Čeprav gre za študijo. Bangle priznava, da je projekt gina že vplival na obliko nekaterih sedanjih munchenskih avtomobilov. www. rädi ocelje.com BMW gina INFORIWACI JE - MALI OGLASI Živite cenejei I Naroiniki {asopisd sle deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko Izkonstite s kartico ugodnosti kluba ptimlcti naročnikov Novega tednika. Ne samo, de lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih Am^cta^rnTtn oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti A^SENtSESMAJo tudi Številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S PQPüSroW HA KARTiP KERAMIKA Kili SKiHAUT C£ L}$K A i4> jnTurmaiije Hi) mm plzze^tui ^exano/ AVTD. MDTO Feffan Mrtan SJi^ svtosefvis • vulkanizacija • klima naprave • diagnostika vozil • servis motorjav * servis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Cslje, tel.: 03 49ie670.6SM041675010-IPX inpuTta val|8 za stontva • [lastil hfapn Celie Ijubljartska »sta 39.3000 Celje ' Db nakuiKi lOOzelonov lOgratts »foTo Ruma! Marihofskac. 1.3000 Celje - lOXpi^Hol velja zBStiHftvB O^tefitf C^taf Koyij natiedesiy^-I^I^Mf^riLo.o^ Trg Celjddh knezov 9. 3000Ca^'10Xpopuf za vse iiaJelka ■ Uokviranie ♦ steklarsi /o Gaiefiia Volk. 02kai^ica2.?üQ0 Celje. Tel.:03&4A28''.d-10%po|K»t • Gnldeopoint Celeiapaik Celje, ^'roka izbira nogavic • popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad20EUR • t^amOa Kili hdustrrjska prodajalna. Kasaza 34, Übc^ - 10X popust Kfobat Ivan sp Miur^ka dslavnii», Madlos 26,3QQ0 C^fi, Gsn): 041/736 272-Notrar^ oprema po narofilu ^ KERROCK PULTI • 3% popust na vrafnoat naročfla nad 12S1.S8 EUR, 7% popuat na vrednost naro&Ha rud 2921.05 EUR DIHA Trgovina v Ctty e^ntni OAimiA 06KAA KOGOJ NATUBE DESIGN C&LJE ^KR^ BAT X MŽAASKA OaiAVNlCA Mlekarna Celeki mkkenoo to «tmftfra Affo fu Nma OQb«ri«h MHOA I* TtJ? —— ZDRAVILIŠČE LAŠKO nm iikfiiweey^flfiini« icna - O :SS PAR >*. i^h «n WELLNESS PARK lAŠKO - Mlekarna Gates, prodajna Golkla. Arja vas 92.3301 Petrova - SK popust velja za odelka lastne prwzvotfnje, na velia za akcijske cane ■Mravfifea Cvetka Bohinc s.p.. Lil^kova 1. Celje. irQovTos 2a ustva^alne • 10% popust 2a vsa izdelke • Palmers. Gosposkd nI. 30.3000 CeTje -10% popust vel|B prr gotovinskem naktrpu • Pizrar« Verona. Mercator certer Celje -10% popust pri nakujiu hrena -kartico pretfloate ob narocHul • ffotect servis. UI. Leona Dobrotit\ika 27.3230 Šentlur. Rogaika cesta 19, 3240 Šma^ pri J^Bh-10% popusta BB eptii^no nastavitev liotfvDzje ift do 30% popusta ob nakupu zunskAi pnevmatik •MIllSsIdliL Lavac 38a. 3301 Peirovče - 6% popust ob nakupu sončnih ocal in kofaks^kih okviriev v vseh njihovii PE v Sloveniji -Sknerd.o.q.. Ipavceva ulica 22.3000 Celje. Pi. Ljul^iana. Brnbčeva 7. Rt Koper. Fefws^ 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne valja za akcijske cena. Popusti se ne sastevajo lesnina "^WraJfra — SUKOPtfSKARSTVO Kerel PODPEČAM e.p. 00 ZLATARSTVO GAJSEK —iTpfc— -StedfljLfiJL Rlinamiska 4.3000 CeQe, vse za ogrevanje m vodovod, tel.: 03490 47 70.6SMD51 626793-10% popust SlikatfaakareWQ Podpecan. Vel. Pire^ 27h, 03 572 8418, GSM 031696164-10% popust na dalo {brez materiala) • Toa-fit do o„ lpav£ava uHca 22. Ce^e -10% popust •Thermana d d. Wellness Park Laiko nudi 10% popust za bazen, savno * bazen, solarij ♦ ThBrmana tf ^ flrHÜHr Ift^i^" nudi 10% popust za bazen, savno bazen, fitnes. solarij ter mesaze, kopeli in druge vvellmss storitve, masaifte in letne vstopnice • Ilm O^a cona. 3220 ^ore - 7% popust, ne velje a akcijska cene • EUROSPpRTTRADE d.o.o.. Mašera- Spasičeva B. 1000 Ljubljana * 10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cane. ■UTVA.GIavnitrff9. Celje, 03 492 68 86 10 % popust {razen na izdelke v akci|i} • Frizprski studio Fashion Vertfev PeW $41.. Ulica t8tcev3,3310 Ža^ • $% popust Frizerski studio '''^a^Jiicn Vedcv Pen sf. Uiiu uIkv 3.3310 Žalec iclefoiL 031/30546 i goklenpoint — ciysjca mohorfeva dfiužba PAmERS Simcr «tn* Id vnu yO I iC sloven i jo —^T^— ZIVEX Tr£e*tu u vMKtv -SkinautsTDritvB Sman Jezemik so.. Vrunčeva 10. Celje* 10% popust ♦ C£USKAMW0ftJ£VA0FlUŽ8A. WAHQIÜRAIWJEABNA, Pre$emov8 ulica 23.3000 Celje, lelelon: 03 4S014 20. eiielta: knjiga ma^e^eeijskd^ ahorjeva.^ 5% peiuist na knjSna izd^a carske Mohorjeva družbe ♦Golte d. 0.0. prizna naratnikom Novega tedntka 10% popust na smučaiaka karta za emuSSiSa Golte mad tednom (od ponedeljka do potka) z izjemo t. in 2. janua^a 2009 in amskih šolskih po&Buc •Proiett MH inženirir^L d.o.o^ Bar Gub Teraaa. A&efteva 14 (Celeiapark). 3000 Celje • 10% popusta pn cocktailifi •aaarstvoJjaaeki^ilat? sj.. Drofeni1(ova 16.3230 Šentjur 10% popust na veljavna maloprodajne cene HRUSTUAVASKUŽNJAVA. prodajalna Žalec, Savinjska cesia 77, prodajalna v €K centru v Ceiju. Mariborska cesta 8B. Celje 10% popust na vsa vrste kn/ha • Usflitad.d.. Leveč 18 - 3% popust na ohlezin^ pohütvo (sade!na grt, trasadi, poEivalniki...) ©wDtednik HaročrM Noveoa tedrdka boste lahto naročnmee ugoA>osti • 4 mole oglase v Novem tednlkM do 10 bes^ In destitko mi Radiu Celle r IMtistill iticljučno s svolo naroo-vonjsko hi»zgarQŽo, 150 m' bivolne povrane, obnovlieno 1900, dvorišče pribliino 300 m\ oslolo zemljišče približno 1.600 m', zo 90.000 M. Telefo}^ 04) 708-198. Svetovonje, Won Andrej Kibovoc, 1 p.. Gorico pn črtnem 57 (, Cel je; f)ttp://svetovan je.go jbo. nei. n HKVAŠKA, L0v^ol^ pri Opot^. Prodomo hisO' pontniiki objekt, nedolec od cenlro no-seljo, 50 m' poviiine, 250 m oddoljeno od morjo,zgmj^o 193(^1940, prenovljeno 2004-2005, zo 72.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc. s. p., Gorite pri Šmojinem 57 C, Celje; http://$vetovanje.gaj-bo.net. n ROGATEC, Donocb Gom. Prodamo remijih če pod stovbo, 48 m^ površno stovbe 39,12 m^ (storo slonovonjsko hiša), vinograd 150 m^, nfrvo 1.000 m' ter poinik 498 m^ Zemljišče pod stovbo, 124 m^, stonovanfske poviiine 346,05 m' (slonovonjsko hiso z opren»), leto izgradnje 1974. vseljerw 1990, prodajo se skupojzo 96.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Smortnem 57^ Celje; http://svetovonie.gojbQ.net. n QUE, Zoeret. Prodorno stonovonjsko hHo z dvemo goroiomo in gospodorskim poslopjem, približno 140 m' bivalnih prostorov, 131 m^zemljisco podstovbQmi. 664 m' dvomce^rt, zgrojeno 1959, prenovjjeno 1996, zo 130.000 EUK. Telefon 04! 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krlnvoc, s. p,. Gorico pri Smortnem 57 C, Celie; hl1p://syetcvcnje.goj-bo.net. A www.novite(lnil(.coin it. 62 • 8. avgust 200S I see za redno delovno razmerje -KUHARJA ali KUHARICO r moinim lakojinjim prlcetkom, - Več [nformacij po tel,.041606 451 dUE^irarjeta. Prodorno Z90mii del (Ko* stonovonjsko hi», stovbiuepodslovtn 17 m^ ^üe približno 600 m^, go^ dor^ PmIopI^ priblioM 80 m^ no )930, preno^jfifio 1960, za 89.000 m Telefon 04WQ8-)98.Svororanie, ivon Andfflj Krfaovac, s. p., Gorico pri Smortiwn 57 (, Celje; ^Kp://^ovo-nie.9ajbo net. n KUPIM VlttWd bnrnm. b^. vMCeTio, do 30 km, nujno bpim. Telefon 041 543-750. 3632 KMETUSKO z«iilH«e kmeHjo, v Celju in okolio, ku^m. Telefon 03) 705^80, 04) 839-9)9. 3795 V)KENO afi hßo, loM» tudi porcelo, v okotid Celjo, do 20 km, kupim. Gorovino: 80.000 E)JILT8lefon051 232-597. 3804 Humtm v (EJU ^ okotid vzornem v nojem 9osSn^ 1^1 brez kuhinje. Teiefoo 04) 504-980. 3dA4 STANOVANJE PRODAM CEUE, Otok, izredno loJodjo. Prodom dvosobno stonovanje, 5B m^, lostno plinsko centralno, bolkon, IL nodsfropje, brei posrednikov. Telefon 04) 5)S447. 0PR£MUEM0sftnovDn|e,6) m^všarono-ulio, v blizinr 4. osnovne »le, prodom. Telefon 04) 78!-)66, po )6. uri. 3604 HA Hudin^ vbfiiinršole, prodom dvotfpo^ sobno s'anovonje. 72 m', v drugem nodstropju. Moinosi odkupo hidi gofch že.Te(efon04) 357-600. 3706 DVOSOBNO, «oko prit&aw ssonovonte. Ob ieleznio ), prodom zo 79.500 EUS. Telefco04l630-S43. 37S9 OBWVUQW, foSfi 2008, enosobno »no-vonje, 36 m^, v prillicju, Celje, Otok-Zelenico, mimo l^o^, v bližini vso potrebno ^nFrastnikturo, prodom zo 66.000 EÜR. Telefon 040 992-178. 3806 ATU rtlBIMjlhMB^llJBZ.fl.0. wec# 031342 ]ie Id 031 360072 PROMET ZN£PREMICNIIMMI NAKUP. PROOAJA, NAJEM. CENITVE CEUlS' arediiiivi ufiu, suno- v«ni9 v dvostBnQvmjiU hiü. 75 n'. K stanovanju pripsdi tod! ^v^h. CaßQ n Sta-iiovs^ |i I27J}00 EUR. ena a gsAto aiK» in u prodaja slcupaj. CEUS • Oteh • Tribarjav« uUm. sUnovanji S5 m' v jnH^ Mdsvopjv. Su* ndvani« » nah»ta v urei«Rt K^ »M M MilHM IIIGI tAl. Miti 20. Mir GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. De 36 mesecev u osoovi OD, l^okoimne In vašega vozila K CfiUt U1. XIV. dhriujt 14. «3/42570» K MURSKA S080TA, 9tMWti ROMIBU18.02/521 30 00 P6 MARIBOR. PtrtioDSha 02/23410 00 PESIoMcq CtmIm, Ronkova f. 02/881 2000 BOHAfm.dM., SlotftA«lui 27.1000 RMMg PUtEDIA^N KOM dae.. ^g^tamammt Ouna^ 21. UubVsna PRODAM VINO, belo, rdeče, jobolčnikiti žgonje, prodom. Sprejemom tudi noročila zo gn}zdje.Telefon051321-925. $383 SALAAM, bunke nsionmo prodom. Telefon 051 321-925. Š383 KSO, rdečo in krmno, veqe ko6nne, zelo ugodno prodom.Telefon 031 575-514. 3748 KORUZO vzniju, norovno »»no, prodam. Telefon041 261-676. 3726 VINO, mesono, belo, modro fronkinjo in me»no rdeče, ugodno prodam. Možno tudi doslQvo.T^fon 031 765^66. S603 KORUZO V zrnju, kmino ^nico in ječmen prodom. Telefon 04) 741-028. 3812 BELO meseno vino, po 0,90 EUI^iter, prodom. Telefon (03) 5805-367,041 849-195. 3815 SUHO korvzo vzmlu prodom. Telefon (03) 5461-764. 3851 BEIO sortno vino, po 1 EUR, prodomo. Telefon (03) 541^32. 3869 BaO m. mešond{ »ri, po 0,90 BU/Tit«, pradom.Telefon031 768-175. Š407 VINO, loški rizling In sowignon, ugodno prDdom.TeIef(m031 63)-662. 3881 MODRO frankrnjo in žamemo Čmino prodom. Telefon 5822-533,041 956-250. Š408 SUVE in jabolko zelo ugodno prodom. Telefon 041 624-988. 3890 BELO vino prodom. KTnle popoldon, telefon 031512-958. 3915 PRODAM AVTOMOBILSKO priko^ra, novo, regislnro-no in različne lov^e puške, prodam. Telefon0049170320-2454. 38io DOMAČE snojske polovke prodom. Telefon 051 321-925. §383 KEA, Lokorje 1 o, 3230 Šent;ur razpisuje prosto deiovno mes^o VODJA HLADILNICI SADJA IN XILENJAVI zo svojo PE HlADILNICA CEUE Pogoji: - izobrazba V, stopnje • vsaj 2 leti delovnih izkušenj no podobnem podfocju Nudimo: - dinamično delo - zelo stimulotivno pločilo Informacije no tel. št. 041^28-280, g. Boštjan Prošnje sprejemamo 8 dn[ od objave no gornji nosiov. Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop TTTirrrnr! 198. 3874 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/490 03 36 Ž n Ide t's Celje, Gosposka ul. 7 NUMERO UNO KREDITI M101FUKCZIF0SUIIE, TUDlUDOlOaNOtiiUNKOJENa DO 50% obremenitve, store obveznosti niso ovira. Krediti no osnovi vozilo in leasing!. Možnost odpločilo no položnice. Pridemo rudi na dom. NUMesO UNO B^tei-t Kwl(»-»< »p. Mlinvko 22, Manbot tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 TAKOJ!!t DVE Otroški posfelp Z nostovfjivo vsbw le^ CO in predalom, v barvi orefia, zložljivo polovolnoposte|o, 120*60, otroško kolo Scbwinn, 12n^, vijolične barve, rolerje Roces, številko 25-29, dnolke Roces, st& viika 25-29, ugodno prodom. Telefon 04022^19,031719-001. 3832 OVNE, mlode, za pleme ali zoJnI, j^lčni kh, jobolrnik, žgonje, svinjsko most z ocvi^i, prodamo. Telefon 577-3302, 041 804-570. SUŠILNI strof, kondenzaalslü in b^KO zo pomoč pri hoji, prodom. Telefon 04^ 54M71. ž 140 NOft zoboje zo krom^in jobolkd ler staro slomoivznico prodom. Telefon 031317-714. 3851 SKORAJ novo otr^o posteljo Chko, eno leseno, z jogiji in slot za hranjenje, poceni prodom. Telefon 03] 24^12. 3645 BON za (dnevno palovanje v Šponljo prodom 20 200 EUR. Telefon (03) 5735-092,031 807-839. 3858 SfAREJ^ spolnlra, masiva, iz leso osnje, 2'pos1eljo, 2"omon?, psihoz ovojnim ogledalom, sliko no platnu ter zbirko znočk, 500 kosov, prodom. TMn (03) 5735092,031 807-839. 38S9 PUNSKO jeklenko prodom. Telefon 5715- BREZPLAČNI PROMETNI TEL90N RADIA CCUK SAMDNAKIADAIKO Sip 20, poj^ no dve vreteni in kon/zo vzmju prodom. Tele* fon 051 26^57 3879 IHROŠKI voziček. omi9Dkolo{t6 oiO, j^ in ovtosedež prodom. Ceno po dogovo-ai.Telefon03t66l)-168. 388i KUPIM TItAKTOR, p(i(olico,tro9k ko^, moKK kuhivctor in druge stroje, lahko ^udi v okvori ter tovorno vozilo, kir^. Telefon 04H0M30. 3542 POTREBUJIM SOBNO kolo pofrobujem. Telefon 041632-215. 3847 Iskreni (antjd ličejo preprosta, zvesta d^let«. Mnogo jih ie. zato purv ce, pozsMe Aara2očafčinia ter jlt) brez 9tn>sKov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. lm^ oram. otfpi« vases. hmd USPESEN, preprost font hrepeni po zveslf, isbeni življenji sopotnici. Tel^n 041 959-192. ž 142 RAZOOUAN m^ zeli spo^oti skromno, preprosto dekle, sfaro do 36 let. Telefon 031 807-376. 2i42 Ključavničarstvo Simon Erjavec s.p«» Delavska 8,3000 Celje razpisuje prosta delovna mesta: ključavničar (m/ž), l^^klepar (m/ž), 3^d6lavec (m/ž) s kasnejšo možnostjo priučicve, 2^skladiŠčnik za delo v proizvodnji ALU in PVC stavbnega pohištva. Pisne prijave pošljite na zgoraj navedeni naslov aki pokličite na GSM 041 353-090 iivww.novitednik.coni MALI OGLASI - INFORIMACI JE 30.000 pos/KlovarTj. 11.000 novih ^ bilo v pr«teW«m letu ftkieoj^lh 2Aaio pomo^lo. Leios k»< ie. Jin bo še ved. Ženitna po6<^dCK valnJca za vse eeneiadle. Zaupanje, EMenjfi vas B5, Prebold 03/S7 26 319, 031 505 49S, 031 936 376 ŽENfDU posndovaloica Zouponje, lu je uponje v ljubezen povrnilo že vk kol lO.OOD osebom, posreduje 2o vsa sto-rostno obdobja, brezplocno za mlaj» mskt fslefon |03) 572$^t9, 031 50M95. leopold Orošniks. p., Dolenjo vos 85, Prebold. n VDOVf rozficnih storosti, od vsepovsod iirfr penijo po iskrenih življen|$kth sopo^i-bb. Zoupcrie, p. p. 40, Prebold, telefon {03)5726-3)9,031505495. Zu^ VEUKO žensk, slorHi med 35 in 4S M, vu isli spozmrti zo skupno živijenje. fetO' fon 037 louponje, p. p. 40, Prebold. t^4^ VDOVA, slore47 M, goni vdovco, stcr^ do 55 lel, pre^ljenego, brez svojih otiok, b(e2 kmeHje. Pisne ponudbe po^ Ijite no Novi lednik pod šifro GREVA V PLANINE. 3664 ZAPOSLITEV ZAPQSUMO nsiopnikfi za rerensko delo po Sloveniji. Redno pločilo. Torro, Selo 7, VetH^,)elefon041 747-126. 3211 RESTÄVRAQ1A ribniki Pres«rje, isä notokorjo/KO 10 redno delo. Iščemo ludi snožilko. 2o pomoč v slreibi ob perici h, soborah in nedeljob iscemo strežno osebje. Telefon 031B04-7I9. Gostinstvo Uorko HEocer, p., P(^K>d(o S^CeTie. 3764 REDNO zaposlimo delavca za montažo go* toiA^ vrat. Odličen zosluiek. Prijove po telefonu 041 790412. UltusJ.o. 0.. Petrov« 50. n MCO Pok^, Natoirto Urii, s. p., Ljubljonsko 14, Celje; v Cel^ zoposllmo nGtokorjOHCO terdekletoin forrteza pomo( pri delu za >»nbfn<. Nedelje proste. Telefon 041 729^54. 3867 2A nedoločen ios zapodim notokorico, z izobmzboali brez, 5 ßlR/ura. Gostilno Oomlonko, s. p., Goinilsko 45, telefon 04rS4^4l. ž 144 VMIRNEM lokalu • dnevnem boni uposti* mo naloimrico. Možnost zoposlrtve zo nedoloan (ds. Ce si poštena, prijazno in Imoš veselje do strežbe, se oglosi no no^ Sor Gop 46, TmovI je pn CeTpj, 3000 Celje oli po telefonu (03) 4254-305,041 697-486. n IZDELUiEMO projekte stonovonjsldh hiš, 9ospedorskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8)04-182.031 393-560. AR^rojekrironje, Anton Sft-nišo. s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podplot. n BFDSOJA Strojev ZO raznovrstno d^ obr^ gradbeništvo, v/lnorstva in raznih vzdrževalnih del omogoto izpcsojevol* m strojev in noprov SAM v Ce|g (Hudi-njo), Ul.brotov Oobrolin^cv )3, tdeftf) 041 629*644,5414^11. n SniElOVODII tzdelovo, nwitoio in meritve strelovodov. Jože K^ ne, 1 p., Gledoliski tre h Celje, telefon 041 736-229.3326 NUDIM poprovilo n^otomih Ž09, vrinih silnic in lolcseric. Telefon 041 794-272. Motsjo Zuponc, 1 p., Belovo 14, La3(o. L266 PtEMOO, zelo ugodno, z dobavo. Telefon 041 279-187. Prevoznih Vladimir Per-nek,i p., Sedlosek 91, Podlehnik. n NUOfM irKtr^ikciie (Z matematike, fc^ein mehonike. Petk^eter KoSr, l p., Celje, telefonOSl 616-970. n KAMNDSEŠIVO, montažo, poprovih), obnovo nogrobnih spomenikov, okvirjev, napisov, betonimnje okvirjev. Siedio Sakel-iek, s. p., 8rezovo 2, Celje, tetefon 041 684-346. 3880 BftOJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 29. 7,1 Nauša VKUCEC s Ponikve - dečka, Milena MI-KLAVČIČ iz Celja - dečka, Katarina ŽAVSKl iz Drame!) -dečka, Nataša HORVAT iz Žalca - deklico, Andreja KLINC iz Košnice pri Celju -deklico, Marija FTSTRIČ iz Rimskih Toplic - dečka. 30. 7.: Zdenka GLUŠIČ z Rečice ob Savici • dečka, Mateja KLEMENCIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Doroteja SCHMIDT s Stranic • deklico, Anja MARŠ iz Celja -dečka, Ivana VODUŠEK iz Celja • dečka. Renata KOVAČ iz Vitanja - dečka. Nina PLEV-NIK s Planine • dečka, Ksenija KLAMPFER iz Slovenskih Konjic- deklico, Krysty-na KAUNINA PETOVAR iz Rogaške Slatine - dečka. 31.7.: Polona AUDIČ iz Voj-nika - dečka, Maja ZAJC iz Šempetra - dečka, Birgit STARČEK iz Podplata • deklico, Barbara SORŠAK iz Loč - dečka, Lucija PINTAR iz Celja - dečka, Cordana PLANKL iz Vitanja - dečka. 1. 8.: Bernardka VOLOV-LEK z Ljubnega ob Savinji -dečka. NataSa TURINEK iz Velenja - deklico, Marjana POTOČNIK iz Celja - dečka, Ana Marija LEDNIK iz Celja - deklico. Bernarda LOKAN iz Žalca - dečka. Saša NAGUČ iz Nove Cerrkve - deklico, Lidija KRK s Polzele • deklico, JanaMOLE iz Ljubljane - dečka, Marija TIČ iz Zreč - deklico, Sara KRISTAVČNIK iz Petrovč • dečka. 2.8.: Anita roškar iz Celja - deklico, Ana krivec iz SoŠiama - deklico. Maja AN-drold iz Rogaške Slatine -dečka, Tatjana dovečar iz Zidanega Mosta - dečka, Polona TURNSek iz Celja - deklico, Špela špouar ocvtrk iz Celja - dekJico, Nina skok iz Velenja - dečka. 3. 8.: Lidija STRNAD iz Braslovč • dečka, Alja JESE-NIČNIK iz Šentjurja - dečka, Nataša HVASTl iz Celja - dečka, Mirjana DEJANIC iz Rogaške Slatine - dečka, Mirjana POVH iz Velenja - dečka. »SMRTI Velenje Umrli so: Silvester POTOČNIK iz Šoštanja, 57 let, Milan KOTNIK s Polzele, 61 let, Vladislav KOŠIR iz Nazarja, 83 let, Vladimii ŠULIGOJ iz Velenja, 82 let. Velenje Poročila sta se: M laden MADJARIČ iz Braslovč in Iryna BONDAR iz Ukrajine. ' celje www. rad iocetje.com Zadnjič so preko dobmv tvoje oä zastrmeie, padle koprene so bele, srčni utrip je zastaL (Vida Täufer; Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, dedi in last RAFAEL MEDVED iz Petrovč Na njegovo željo smo se od njega poslovili v ožjem družinskem krogu v soboto, 2. avgusta 2008, na pokopališču v Žalcu. Žalujoči: hčerki Ksenja z Marjanom \n Mateja z Jožijem ler vnuki AriaDa, I^ra, Ida In Tibor 3867 Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usih^o življenjske moči. veš ti in vemo vsi, ki bili smo ob tebi zadnje trpeče dni. zahvala Kruta bolezen je iztrgala iz naše sredine dragega moža, očeta in starega ata ALOJZA PINTARJA izLokrovca Ob za nas nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste v dneh najhujše bolečine z nami. Še posebej hvala vsem tistim, ki ste nam v Času njegovega boja z boleznijo stalj ob strani, ga obiskovali, bodrili, mu vliv^ upanje ter .ium s svojo prisotnostjo dali vedeti, da v teh težkih trenutkih nismo bili sami. Njegova želja je bila, naj za njim ostanejo le sadovi njegovega dela in spomini, ki jih nosimo v srcu.. Ohranite p v lepem spominu tudi vi. Žalujoči: žena Marija in hčerka Marinka z družino 3665 V SPOMIN VINKU ČANŽKU (U. S. 2001) MARKU ČANŽKU (6.8.2004) Vsako juiro sonce vzide, m večer se poslovi, vsak dnn znova v naših srcih drag m lep spomin živi Dazaman vaju čakamo, ne moremo dojeti, a spomin na vaja nam daje rnoč, da brez vaja učimo se živetih Cos kiä in celi rane, a zaceli jih nikdar, v prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo in prižgano svečko. Vajini najdražji 3866 Umrl je STANE DORN Za njim žalujemo: brat Slivo ter sestre Magda, Erika, Slava, Ida in Jana z družinami. 3923 ßif si nam svetla lučka in enasama dobrota. zahvala Iskrena hvala za izraženo sočutje ob izgubi našega dragega moža, očeta indet^ SLAVKA KOVAČA iz Celja Posebna zahvala Zvezi lovskih družin Celje, Lovski dnižini Kajuh, Lovski in Kinološki zvezi Slovenije in ostalim lovskim družinam, vsem govornikom in organizaciji ZB Lava. Zahvala prim. dr. Janezu Tasiču in dr. Biljani Vukorepa za dolgoletno zdravljenje ter vsem tistim prizadevnim zdravstvenim delavcem v Splošni bolnišnici Celje, ki so mu lajšali bolečine. Prisrčna hvaia sorodnikom, prijateljem in sosedom, Še posebej družinama PodrepšekinSubotič. še enkrat hvala vsem za vsak stisk roke, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi da40 zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŽETA STIHA iz Vojnika (6.6.1925-lS. 7.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom» prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje in tolažil ne besede. Žalujoči: žena Milka, hčerka Iris z možem Andrejem (er vnuka Dejan in Jeroej 3906 Bolečina, ki nam v srcu cä, te v življenje več ne obudi. Zabriše Čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. zahvala Ob boleči izgubi naše najdražje MARUE ARBEITER iz Šempetra (24.6.1933-30.7.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadr\Ji poti. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar In gospodu župniku Mirku Škofleku. Žalujoči vsi njeni 3886 KINO 20.30 Luče PLANET TUS Kifi8fDctDQnfi si pndiumo pnwo te ftprtnunibi pregnnii. l«kH, akcijski triler 1230. J8.20 Haficodc» 9kc|sfc« IUHTN^ JUH 17.1D. 19.40,21.40,^5.45 VItK tora«, krimi akdis )fPO 17.D0 žtLDO 2100 Zgedke a Hma^i Princ Km^, tt\än- ska pistc^oviäna 12.0012.2D. 1S0Q. \m. im [>H|a$ X: Hoim wfati, trdir 16.10,21.10,23.30 King hl Panda, animirana družinska komid^ ja.sinhforudran ]22L 15.20,1720,1910.2150,23J0 Kueg fu Pnda, animirana dndinska komadi-ia.podnariovljen im 18.30 1130 1Q2Ü 2230 Zohan ja zakon, komodi^ ÜÄL 16.20,18.40,21.00.^5« ' NED&JA 21. (U) N<|)rijaiBa rssniea SREDA 21.00 Zh&gom, Bsfana SLOVENSKE KONJICE SOBOTA 20.00 Skrivnoft magla NEDEUA 20.00 Notranja adave PRIREDITVE miN«t.t. 16.00 Glavni tfgvCelju Rock za prihodnje generacije Alfi Ntpii. liidja Grm, Angie. Ultra McLaren, Pavel Kavec, Sa* wn^W Jonniet trobil, BojoR Gori-Šek, OrlekiinDanD \ 7,00 Šempeter v Savinjski do jim Mlada kmetica leta 2008 izbor in zabava z ajisamblom Tpravi muzikanije 19.00 Luee_ Družabni večer z ljudskimi pevci» s hariDonikarjem in z vinarjem Lučki dan 19.30 Na trgu vasi Upa_ Licitacija/drai^ $Uk nastopa Osti Jarej 20.00 Luče_ RockŠpiliZablujenagenerad-Ja, Ibtalno neresni, Kačji pa-stir|i Ludddan 21.00 Šotor v Podčetrtku AlfiNipič jubilejni večer 21.30 Občinsko dvorišče Lake 28 weeks later lernt kino S0MTA,9.t< 8.00 Cankarjeva ulica> Velenje BolSji »ejein 9,00-12.00 Parkirišče KS vMigojoi- cah_ Kmečka tržnica v Griž^ 13.00 Luče Vlcer^o tekmovanje In tekme prevoznikov lučkidan 20.00 Vodnijtoip Cejje _ _ LeonesNegros končen reggae skupine iz Mehike Prikaz starega običaja pobiranja jajc in jajčnice Lučki dan 21.00 Šotor v Podčetrtku Struna fesi 2006 koncert skupin Dan D, Res NuJ-lis... 21.00 Luče Zabavni vcčer z ansamblom Braneta Kiavžarja Uičkidan 10.00 Stari gad Celje Fotografski negativ Starega gradu HerTTtanova foicgmßka usrvafjal-nka 12.00 Luče Od Itanta do Štanta 8 prikazom starih običajev in navad Lučki dan 13.00 Uiče Prikaz starih otročkih iger Lučki dan 17.00 Luče Festival narodnozabavne glas* be Luče 2008: Alpski kviniet Lučki dan STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheolog' ka razstava z iapidarijem, kulturna in umemostnozgodovinska razstava, raz-stavaoAimi M.Karlin. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka šniid. Zgornji irg Šentjur; staina arheološka fazsuva Klinik in njegovi zakladi. Muzej La^; Uško - potovanje skoa Čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Itubaiju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v L^kem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Tbplicah. Knjižnica GimnazijeCelje-Center: likovr^ dela dijakov umetniške Gimna-zijeCeljeCenter. Gateri^ Mozaik Cel je: razsiava stalne umeisiiške zbkke. Muzej novejle zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejäe zgodovine Celje -OtroSki muzfij Hermanov brlog: Ce ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotograiskiatelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geriaka Celje, razstavni prostor Salona pohiitva Tri-pen Celje, gostišče Hochkreut 'n^er-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Ceriaka. Galerija Daii:prodajna razstava del različnih avtorjev, Galerija Oskarja Kogoja Celje. TTg celjskih knezov; prodajna razstava Izdelkov iz serij Nature In Energy Ctesi^ ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter graßk Rudolfa Španzla na temo Celjski groH. Minoritski samosUn Podčetrtek: Herbari j, dragulj kulturne dediščine -zdravilna z^^ča, stalna razstava Marije Gaben www.novilednili.coin \ / Poletje KNEŽJE V C^lju MESTU pniNft.«. 21.30 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje Koncem Luminodoche zvezdni večeri 2008 SOBOTA« 9.8. 10.00 HermanovogtedaliSče_ l^e ljudske lutkovna predstavazaotroke 22.00 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje_ Goli v sedlu kinv pod zvezdami RAZSTAVE Pokrajinski muzej Cdje: Od škoDje do škofije, Opredmetena cerkvena dedi^ Čina cdjske škofije v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30.9.; Svet bogov, domača in rlm^ božanstva, vraževerje in magija, predstavljeni z reliefi in kipi, do septembra2006; ^ta doba Kar-nija, arheološka razstava do septembra 2008. ZgodovinskiatliivCelje Boj proticericvi in veri. razstava Tamare Griesser Pečar, do IZ. 9. Muzej novejše zgodovine Celje: Božidar Jakk: Vsega človek ne more narisati ..., gostujoča c^?Časna razstava Dolenjske-^ muze^ Noto mesto, do 11.9. Galerijasodoboe untetnostiCelje: Mul-timedijdca razstava: V jedru, 1. del razstave, do 24.8. G^eri ja železarska muzeja Štore: Med nebom in zemljo, fbtc^raMa razstava Ivana Kolenka, do 22.8. Savinov likovni salon Žalec: Novafo-lograüja-portret, skupinska fotograf ra2siava,dol.9. Stari grad Celje: fotogra^kl ^minl na Celjske mednarodne slikarje tedne, ^xogral^ razstava 'Hhamirja Pinterja, do 31.8. Galerija PixxUjna ra25tava X. poletne^ slikarskega ex-tempora Celje skozi čas. do3L 8. Petek kopanje v Aqua Romi v Rimsldh Tbplicah Ponedeljek kopanje v Aqualuni Torek: nogomet in odbojka na mivld Sredo: ježa konj Četrtek: kopanje v Aqua Romi Uradneure: od torka do petka med 12. in 20. uro, vsoboto med 9. in 12, uro ter med 15. in 20. uro. Vponedeljek zaprto. AtftTiatrvT • možnost najema glasbene sobe (vpn> štorih Društva ŠMOCL) • brezplačen tečaj računalništva za začet-nüla ogled razstava Matjaža Štefana: Moje stopinje. Redno dogaja nie v dvorani: tae do - Športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek ob 15,30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUDDesanka MaksimoviČ: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. DRU&rVO REGIONALN A VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Teleion 493-05-30 ' ŠENTCELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekovtrg3. Celje Telefon 03 428-8690. 428-8892 MATERINSKI DOM telefon 492-4042 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVBNASlUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za ^uhoneme01-524-19-93, e-mail: dm§tVQ-80sg)drustvo-sos.si ZAVOD VIR. DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: •za starše •za razvezane - za ženske. Žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-9^26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. H!TRO NAROCiTE mrnm Dva!cret na teden« ob toridb In iMtIdh, sammhro branje o uvl|eiiiii in dely na območju 33 občin na Celjskem« Poštna dostava oa dom. V prosti pn^daji stane torkova izdaja Novega tednika € O,S1 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prifiranijo, v povprečju namreč izide dcvei številk na mesec. Dodattti popusti: S% pri plačilu za eoo leto, 3^% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo se vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. IJiVVOV tudi letnik 2008 *** ^^ s prilogo TV-OKNO! imu VMhpeMt 41 udrtrorf li mil NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000Cer|e NAROCILNICA Uliu: DatwiTOpm: N^nUieM Mrwm Itovi tid A a UjlBMi 6 ABSKtV »odpts: VfARC io.0. be podalkc uporabljal ae» a potrebe luroAiitts Ouäie Novc^tMački Pod^eNT&RC. (Lo.o. Direktor Srečko Sro! Podjetje opravlja časupisno-založniSko. radijsko in agen-ci)skouino dejavnost Nadov: PreSemova 19.3000Celje, tetdon (03) 422S190, üx: (03) S4 41032, Novi tedniklzjuja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0.81 EUTt petkovega pa \25 EUR. Tajnica: Tea Podpeöan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečoa naročnina je 7.90 EUR. Za lujino je letna naročnina 189.60 EUR. ŠtevlUca uansakdjsk^ra* tjna: 06000 0026781320. NenaroČenih rokopisov in foto- grafi ne vrd(^mo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Diinaiska 5. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proiz^e, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. MOVI Odgovorna urednica: jana Cvirn Namestnica odg. ur: Ivana Stamej^ič RaCuJulniSki prelom: Igor Š^lah. Andreja Izlakat ^likovanje: www.minjaaesign.com E-mail uroimdtva: tednik^nt-rc.si E-mait tehničnega uredništva: tehnika. tedoik€^nt-rc.si RAMOCELJK Odgovorna urednica: Simona Srglez Urednica informativnega programa: Janfa Intihar E-mail: radio^nt-rc.si. E-mail v studiu: info@^rddiocelje.com UnEDNiiTVO Milena BreCko-Poiclič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozmari Petek. Urška SeUšoik. Branko Stamcjčič. Simona Sotinič, Dean Šuster, SaSka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuol ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Propaganda: Vofko Grabar. Zlatko Bt^inac, Viktor Kleoovšek. Alenka Zapudek. Rok Založnik Telefon: (133)42 25 190 FäJC C03)54 41 032, (03)54 43 Sil Sprejem oglasov po el^ pošti; agencijai^ni-rc.$l Nagradna križanka HOROSKOP razpis 1. nagrada: bon za 10 evrov za nakup v trgovini Mody Modetexa v Laškem in vstopnici za obisk Titanium fimes centra v dvorani Ziatorog v Celju 2. nagrada: bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega in vstopnici za kopanje na celjskem bazenu 3. • 5. nagrada: vstopnica za kopanje na bazenu Rogašlu riviera Pri žrebanju bomo upoStevaJi vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, BOOO Celje do srede, 13. avgusta. Danes objavljamo izid Žrebanja križanke, ki je izšla 1. avgusta. Rešitev nagradne križanke iz st. 60 VcMioravno: SKLOVSKI, ARAPAJMA, ANABEL, ES. MG, OST. LENTI. AREAL, RAIS, NO, MODROST, CISTRON, OBIR, UI, ANTIKVA, RENl, ETA, ANAIS, RACA. INKASO, RA. TT, UROSTIL, READ, ADRESA, OTOFON, REIS, ZEN, DISTIH, TNT, NASIP, OSAMA, RINEŽ, MOL, ÜZA, ARIH, OE, AMA, AGO. TOKO, TRAVA, IČ. SARA ERRANI, UN, ARNl, DOJKA, ASK, ANEKS, ATE. Geslo: Najbolfšl tenisačici v Portorožu Ixid irebanja 1. nagrado - bon za 10 evrov za nakup v trgovini Müdy Modetexa v Laškem in vstopnici za obisk Titanium fitnes cenira v dvorani Ziatorog v Celju, prejme: Karolina Babič, Kale 8 C, 5511 Šempeter. 2. nagrado • bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega in vstopnici za kopanje na celjskem bazenu, prejme: Maja Zupančič, Pod knapovko 1, 1433 Radeče. 5. - 5. nagrado - vstopnico za kopanje na bazenu Rogaška ri^dera, prejmejo: Goran Lukner, Gavce 39 a, 3327 Šmartno ob Paki; Tadej Vodlak, Orla vas 31, 3314 Brasiovče in Lara čede, Ponikva pri Žalcu 36, 3310 Žalec. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. L Ž 4 5 6 7 i 9 1 10 11 12 13 14 15 16 17 lU 19 |20 |21 22 1 1 23 24 K 27 2S Ime in priimek; Naslov: _ OVEN Ona: Upoitevaliboste dobronameren nasvet in Stvari se bedo uredile, Se preden se bostele^ dobro zavedU. Vsp^vambovelikmeiv ljubezni. Id vam ga bodo mnogi precejzaindaiL Tbdanikarneskrbita ampak raje uživajte. On: Podalise boste v precej fue-ganeposlovnevode. ven^pavam bo nekdo pri tem obilo pomagal. Še predvsem s svojimi zvezami m poznanstvi. Za aspeh bo trebasi-cer še malo počakati, vendarpa bo zanesljivo prišel IlL Ona: Maščevanje je sladko, vendar vam bo nakopalo tudi neka) male$a nevšečnosti, ki vam nikakor ne bodo po godu. Zaio rajedvakrai premislile, preden se boste ponovno spustili v kaj tako zi^letenega. On: V veliki meri vam bo uspelo spremeniti svoj odnos do partnerke, ki je to od vas že kar nekaj Časa potrpežljivo pričakovala. Zamere iz preteklosti bodo kar naenkrat pozabljene in ponovno bo vse v najlepšem redu. Ona: Skrivnost vaše prUjublje-nosti je predvsem vaša iskriva narava. Ua ljubezenskempodročju se vam obeta zanimiv dogodek, ki vam lahko v veliki meri spremeni vaš odnos do nasprotnega spola. Predvsem na bolje. On: Ko boste že misliU, da je bitka na ljubezenskem področju izgubljena, se boste nenadomado-mislili genialne ideje, ki vam bo odprla vrata osebe, ki jo že dalj Časa občudujete. Kdorsezadnji smeje, se najsU^Se smeje DVOJČKA ^ Ona: Kmalu, boste postavljeni pred veliko in zahtevno nalo^, odkaiere bovveHkimeriodvisen nadaljnji razvoj situacije. Za po-moč boste pQprt>siänekoga, ktsle ga ie pred kratkim precej zanemarjali. Težko bo ... On: Ce niste povsem*pripraV' Ijeninasprmei^načistvenem področju, potem je veliko bolje, da vsaj Še make počakale, kajti odprta se vam bo dobra prilož-nosi^ Najprej boste sicerprec^ presenečeni, a se boste kaj hitro zbrati Ona: Opravljanje službenih dolžnosti še nitisto, karzmoreie. Sami sebe prepričajte, daježtv-Ijenjetndinadsyigjhpodroi^ih. Vse skupaj se bo zasukalo precej drugače. kot pa ste si zamislili - na srečo na lepšo stran On: Partnerka vas bo povabila na prijeten izlet, ki pase bo končal z izredno pozitivnim presenečenjem, ki si ga boste še pošteno zapomnäi. Sreča je navaši strani, zato jo izkorisrite. kot se le da. Ona: Sorodstvo vam bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boste vseeno morali ukvarjali z njihovimi navideznimi problemi. Šenajbolje bi bilo, če bi se podali na krajše potovanje... On: Spet se vas bo loril tisti nenavadni nemir, ko enostavno ne moretebiti na miru. Podali sebo-ste rui prijetno ruziskovanje svoje biižn je okolice in k£Q hitro se vam bodopoä križale z osebo, ki nebo kar tako. DEVICA ^ Ona: Ponujena pomoč vam bo prišla še kako pmv, saj vam bo izdatrto pomagala pri vašihljube-ženskih načrtih. Vendarpa bo bo-tje. Če boste obdriaä bistro glow -prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo. On: Vzemite si dovolj časa za svojeljubezenskenačrter saj sevam laliko pocrpeŽlfiwst šebogiuo obrestuje. Pazite, da tega ne bodo izvedeli vaši prijatelji, saj bodo v nasprotnem primeru vse skupaj malce zakomplidraU. Ona: Zakaj se sedaj jezite na ostale-kar ste iskaii. stetudido-bih. Kdor se igra z ognjem se na koncu ponavadi pošteno opeče! Ne bodäetrmoglmn. ampak Čimprej spremenile dosedanji naänüvlje-njo. Lažje bo! On: Nekdo bo resno preizkuša! vaše potrpljenje, vendarpa se ne boste pustili zmesti, temveč boste vztrajali pri svojem prepričanju. da lahko s poštenim delom dosežete več. kot pa s spletkarje-njen. Dolgoročno se vam bo toobre-stovak). STRELEC ^ Ona; Pozornost, ki jo boste izkazali. se bo pokazala kot imeniten kapital za prihodnost. TYeba bo le malce počakati in aspeh je več kot zagotovljen. Dobrobibilo. Če bi poskrbeli malce tudi za svoje zdravje* On: Ne odlašajte več z odloü-tvijo. Tista, ki vas je povabila, ni imelav mislih nič slabega, zaio se vam obeta prijeten konec tedna. Seveda pa je le od vas odvisno, kako inkjesebole-ta končal. Izbire je na pretek... KOZOROG Sk Ona: Preveč boste popustljivi do svojegasrčnegaizvoljenca, kar vam bo prineslo tako prijetne kot tudi manj prijetne posledice. Vöa-sift je treba vztrajaripri svojih prvotnih načrtih, pa čaudi to ni ravno najlažja pot. On: Čeprav ste zelo samozavestni. bi lahko od časa do Časa poslušali tudi nasvete drugih Učite $e raje na tujih napakaii, namesto ^eksperimentirale z lastnim tivljenjem. Dniga£e vam bo kasneje šežaL VODNAR ^ Ona: Lahko se pojavijo manjše t^ave na ljubezenskempodro^ vendarpa si nikar ne delajte prevelikih fikrbi, saj se bo vse skupaj uredilo kar samo od sebe. ParWr vas ima resnično rad in pri tem ruijtudiosttme. On: Pripetil se vam bo manjši spodrsljaj na poslovnem podmč-ju, vendarpa vam bo pri tem priskočil napomoč nekdo, od katerega lega ne boste pričakovali. Skupaj vam bo zadevo uspelo rešiti veliko bolje, kotpabi to storilisa-mL Ona: Na ljubezenskem področju lahko pričakujete nekaj, kar vam i» v veliki meri polepšalo sicer dolgočasen teden. Odidite v družbo in izkoristite situacijo, kf se vam bo ponudila kar sama od sebe. On: Dovolj ste spretnU da lahko sami rešite nalogo, ki vas teži Že kar nekaj časa. TbJco si 6o$fe pridobtä dragocene izkušr^, kivom bodovvelikimeriolajšaletudipri' hodnje ljubezenske zaplete. Brez skrbi - uspelo uom Aleš Uranjek odredil dopust Fantje iz skupine šank Rock so od začetka avgusta precej lažje za* dihali, saj je njihov mened^r in bobnar Al^ Uranjek za vse odredil dva tedna dopusta. »Res smo bili pridni, na koncertnih odnh smo že dobro leto dni vsak konec tedna in tudi med tednom, tako da bo dopust prižel prav vsem,« je povedal Aleš. Uranjek bo Avgustovske dni preživel z družino v Piranu. Tlidi basist Cveto Polak dopust preživlja na slovenski obali. Prosti Čas posveča družini, še pose-t)ej najmlajšemu sinu Nikoiasu, Id je dopolnil 14 mesecev. Kitarist Roki Petkovič ustvarja nov material za septembrski sklic benda in od pravega dopusta načrtuje le tri dni »žu-ranja» s prijatelji v Bovcu. Klaviaturist Davor K3arič je bil zapcjslen pred- vsem s seütvijo z obrobja v center Ljubljane, doma pa bo dopust ve^-noma preživel tudi pevec Matjaž Jelen. ki bolj konkretno dopustova-nje načrtuje septembra v Grčiji, Pred kratkim je izšel zbirateljski DVD skupine Šank Rock, ki ga je do oktobra ekskluzivno mogoče naro-6ti le s klicem na posebno telefonsko številko 01 SOOO-SOO. Vsebuje posnetek celotnega nastopa ob 25. rojstnem dnevu njihovega skupnega glasbenega ustvaijanja, zbirko trinajstih videospotov in Se avdio CD z^sbenimi vrhund odličnega koncertnega večera v Velenju. DVD si lahko tudi brezplačno prislužite z odgovorom na vprašanje: Koliko seksi striptizet je $ skupino Šank Rock ob njihovi 25-ieÜü nastopilo na odru Rdeče dvorane? Odgo- vore pošljite na dopisnici na naslov Novi tednik & Radio Celje, I^er-nova 19,3000 Celje, s pripisom Šank Rock, ali na e-maü radiotS^radioce-Ije.com. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo DVD skupine dobili po pošlL Foto: MIRO MAJCEN Vse naenkrat Cas dopustov se pozna tudi pri znani celjski modni oblikovalki Joiandi Thaler. Ker Je trenutno sama za vse, mora združiti več opravil v eno. Tako hitro zaklene budk, ko skoči po kavo, zraven pa ima v roki za vsak slučaj še kos blaga, saj lahko vmes dobi kakšno zamisel za novo kreacijo. Foto: Grup A »Drital jim bom štangofc V Sv. Lovrencu pri Preboldu je Boris Kopitar tradicionalno vodil tekmovanje koscev, grabljic in »štangarjev«. »Neprestano držad tempo dve uri in pol je naporno. Kondicijo še imam, mladim voditeljem pa svetujem, da naj bodo čim bolj >naspidiram<. Ce bodo pridni, bodo uspeli, jaz pa jim bom tudi poskušal >štango dižati<,« je povedal in priznal» da v Sv. l^vrenc rad zahaja tudi zaradi kmečke malice. Foto: MM Udarniki Ce ste mislili, da je duh udamištva že izumrl, ste se zmotili. V celjski knjižnici Še živi! Z ramo ob rami so namreč pred dnevi poprijel! za težke Škatle s knjigami vsi, tako knjižničarji kot direktor. Selitev na začasno lokacijo bo tako opravljena, kot bi mignil. Na fotografiji direktor Branko Goropevšek Gevo) in knjižničar Mohor Hudej. Foto: GrupA Počiteic, ico bo iiladno Celjan Miha Alujevič, ki ga lahko zadnje dni gledamo na reklamnih plakatih v družbi Polone in Špele Jambrek, poletje preživlja v Sloveniji. Kot pravi, ima kar nekaj nastopov, tudi dva koncerta v Nemčiji, nekaj snemanj - v novi sinhronizirani risanki bo posodil glas, prav tako se z založbo pripravlja za »presenečenje«. »Izdam lahko le, da bo vmešan tudi simfonični orkester,« pravi Miha, ki v poletnem času tudi režira v gledališču Zarja Celje. »Pred nami je res velik projekt Sen kresne noči Williama Shakespearja.