123. immn
o mnuioni, o fetrtrt 31. mulo 19Z3.
Leto UL
Iskala vsak dan popoldne, Izvzemal modeli« in
tnseratl: do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vat a 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeoitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor«
V pravniško „SIov. Naroda" ln „Narodna tiskarna'1 ulica s t, 5, pritlično. — Telefon si. 304.
S. L nadstrople
Uredništvo HSlov. Naroda" Knaflova nllea si.
Telslon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane tn zadostno trankoesno«
io no vrača* "W
Posamezna Številke:
v Jugoslaviji vse dni po Din 1"— v Inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Din 1-25
Poštnina plašana v gotovini.
				
.Slovenski Narod«	velja:	V Jo-osUviji		V Inozeastva
		v Ljubljani	po pošti	
12 mesecev i • i 6    ,       • ■ • 1         . ...	• . • • • •	Dm 120— , 60-— . 3f>— . 10—	Din 144*— . 72— . 36-— . 12--	Din 216-— .    10S- — . 54-— . 1*-
Pri morebitnem povišanja se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   W po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Svobodnemu narodu!
Velika in sveta ura ti bije, o narod, ki si še včeraj jedva vedel, da s i: v okrilje tvoje grude, v zaščito tvoje hvaležnosti, v objem vsevednega tvojega češčenja  se vrača pepel mučenikov,  ki so s  krvjo  svojih  moških src
zapisali, da b o š!
Ko je bila tvoja beseda zasramovana in tvoje ime psovka v ustih tvojih trinogov; ko je tisočletni jarem davil polet tvoje duše in ves tvoj časni razmah; ko so Habsburgi premišljeno snovali tvoje izbrisanje s površja zemlje — v tistih kletih dneh, o narod, je oznanjal Šibki dijak Ivan Endlicher s svojimi tovariši evangelij tvojega vstajenja in poveličanja v solneu jugo* slovenske svobode. Kakor v nobeni drugi, so gorele v njegovi nezlomljivi duši besede našega pesnik&preroka:
Največ »veta otrokom sliši Slovel
Tja bomo naSH pot, kjer nje sinovi
si prosti voTjo vero tn postave;
ek* pa naklonijo nam smrt bogovi —
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim somcern sužnji dnovi!
Potrdil jih je z daritvijo svojega plemenitega življenja: obsojen kot veleizdajnik, je umrl v ječU v Gradcu, sredi viharja svetovne vojne.
V: besnenju tega viharja, o narod, ko so bile tvoje oči izjokane od žalovanja za dragimi žrtvovanimi zoper tebe, in tvoja usta suha od kletev nad krvološtvom avstrijske tiranije; ko so gore iz tvojih lastnih robskih kosti za slan jate prestol vekovnega sovraga in ni bilo zate ne kruha ne pravice več na tvojih lastnih tleh: — v tistih dneh groze in obupa je vstala zate peščica tvojih junaških sinov. Polk »kranjskih Janezov« je v Judenburgu poteptal zastavo nasilja in obrnil puške proti Avstriji; zaupaje hrabrosti svojih jeklenih src, je hotel korakati na čelu revolucije v deželo, kjer si ti, narod jugoslovenski, zdaj »prosto voliš vero in postave«. Podlegel je premoči. 'Avstrijska tigra se je nalokala tvoje naj/boljše krvi. Pet silnih src so raztrgale madžarske krogle, pet silnih duš je vzletelo na morišču k zvezdam tvoje boljše bodočnosti. Poginili so zate, narod, in tvoje odrešenje je bilo njihov krvavo zapečateni testament. Z mučeniško svojo smrtjo so izpričali pred svetom in pred zgodovino tvojo voljo, da si vladaš sam; poslednja njihova misel je plamcnela nad teboj, ko si stopil iz teme suženjstva v beli jugo* slovenski dan Svobode.
Dolgo so spali v mrzti tuji zemlji, Tvoja Hvaležnost, narod, Jim Je sedaj postlala v rodnih tleh. fr? soboto, dne 2. junija jih sprejme materinska gruda, nad katero bo vekomaj sijala čast njihovih imen.
Nikoli, narod, te ni ljubil nihče tako, kakor te je ljubil Ivan Endlicher; nikoli, pa naj ti hrani bodočnost še toliko zmag, ne bodo umirali tvoji sinovi slavne je od ustreljencev, ki se vračajo iz tujine. Kadar pokliče Domovina nas ali naše potomce, bomo izpolnjevali zgolj njen posvečeni ukaz; judenburški levi pa so pah zanjo po zapovedi svoje lastne moške časti, poginiti so brez ukaza, v borbi zoper vso vesoljno 'Avstrijo!
Pridi, narod, da se pokloniš kostem junakov in mučenikov, ki bodo večno tvoja svetinja in tvoje zemlje najdragocenejša last!
M VjuVrjani, dne 30. maja 1923.
Odbor za prenos Kosti Ivana Endlicheria, Odbor za prenos kosti iudenburških žrtev.
Mi napram Beogradu in državi.
Naša mlada država se zvija v silnih krčih in čimdalje bolj se porajajo pesimistični glasovi, ki prerokujejo katastrofo. Ali pa je situacija res že obupna? Položimo roko na srce in priznajmo pred vsem odkrito, da bomo s o -krivi vsi trije bratje, če pride do katastrofe. Neposredna krivda bi zadela seveda nas Slovence in Hrvate. Toda ali bi nas ne razbremenjevalo dejstvo, da smo dolga stoletja živeli v sužnjosti in se navzeli suženjskega duha, ki se ga niti inteligenca Še manj pa masa naroda ni mogla otresti preko noči, ker bi to bilo proti zakonom Človeške narave. Res je, tudi brat Srb je bil zasužnjen, pa se je vendar osvobodil. Toda prvič se to tudi ni zgodilo preko noči in drugič mu ie dušmanin ugrabil samo zemljo, imetje, zarobilmupaniduše, kakor sta jo nam Nemec in Madžar in to je velik, bistven razloček. Vprašanje je, ako bi Srbije ne zadela skoraj večja odgovornost za slučaj katastrofe, ker bi ji po pravici lahko očitali, da je svojo nalogo kot jugoslovenski Pijemont dovršila samo na pol in ni zgrabila z jekleno roko bratov, da bi jih bila pravočasno otela grozečega propada, kamor so ga pahnili brezvestni demagogi in zapeljivci Srbi so užaljeni da se osvobojenim bratom toži po avstro - madžarskem biču; boli jih naša nehvaležnost, češ, da smo jih ob prevratu obsipali s cvetjem, sedaj jih pa preklinjamo. Mnenja pa smo, da bi Srki morali preko teh neraz-veseljivih pojavov krepko zasledovati svoj končni cilj v zavesti, da masa slovenskega in hrvatskega naroda za enkrat pač drugače ne more ravnati. Zgodovina nam kaže, koliko let je trajalo.
predno so dospeli Izraelci v obljubljeno deželo in koliko gorja so morali pretrpeti v teh letih. Vemo, kako se jim je tožilo po polnih egiptovskih loncih in s kako brezprimerno eneržijo je moral Mojzes krotiti svoje suženjstva navajene rojake, da niso v obupu zopet zapravili težko pridobljene svobode. In ali nj isti narod, ki je klical Kristusu: »hozana« in mu s cvetjem posipal pot, nekoliko dni pozneje vpil: »križaj ga«!? Masa vsakega naroda je dobra in poštena, dokler ni zapeljana. Gorje pa, Če pride v roke brezvestnih demagogov! Takrat je dolžnost inteligence in ako je ta preslaba ali deloma celo sama otrovana po demagogih, dolžnost vrhovne državne uprave, da z brezobzirno roko stre v prah zapeljivce. Ozi-ri na parlamentarne običaje ne veljajo nič. Kje smo še od časov, ko bodo širše plasti našega in hrvatskega naroda prožete tiste državne zavesti, ki je lastna najpriprostejšemu srbskemu seljaku in kje so šele časi, ko bomo sposobni za tako liberalno vlado, kot jo imajo Angleži! Pomislimo, kako sovraštvo so gojili bavarski kmetje — naščuvani po svojih fanatičnih duhovnikih — do Pru-sov še v prvih letih ujedinjene Nemčije! Toda deloma inteligenca bavarskega naroda, deloma Bismarckova železna pest sta kmalu napravila konec vsem separatističnim stremljenjem in naravnala pravilno glave Črnim hujskačem. Nerazmerno obupnejši je bil položaj mlade Italije začetkom leta 1866. Politične stranke so bile med seboj boj na življenje in smrt. Parlament ni mogel delovati. Ministrske krize so bile na dnevnem redu, finance so bile totalno zavožene. Jug in sever sta se bolj so-vrazila nego se dandanes sovražimo
pri nas. In vendar so se možje na čelu take, na videz smrti zapisane države osmelili napovedati mogočni Avstriji vojno ter so osvobodili Benečijo tujega jarma!
Narodi, ki so prestali kako silovito revolucijo, katastrofo ali sploh bUi nenadoma vrženi iz normalnega tira, potrebujejo nekaj Časa politiko močne roke. Tembolj smo je pa potrebni Slovani, ki o nas že stari zgodovinarji pišejo, da smo tako svobodoljubni, da nobeden neče biti drugemu pokoren. Tega duha, ki vse zanikuje, ki povell-čava anarhijo, namesto pravega svobodoljubna, uničuje avtoriteto, je treba zatreti za vsako ceno in če treba tuđi s silo. Dovelj smo že trpeli zlasti mi Ju-gosloveni, da bi še nadalje zbog naše nediscipliniranosti bili v zasmeh celemu kulturnemu svetu. Z izdajalci, ki zapeljujejo danes že kar javno naše ljudstvo, je treba temeljito pomesti Le nobene sentimentalnosti in nikake bojazni Teh demagogov in politikastrov po poklicu je sam jezik in ni v njih niti trohice heroizma. Ako bi videH, da jim gre za nohte, bi postali ponižni kot cucki in se izgubili po kotih. Smešna je sama misel, da bi hotela slovenski in hrvatski kmet igrati nehvaležno vlogo prenapetih Ircev. Oba sta vesela, če ju svet pusti pri miru.
Iz izkušnje vemo, da so največji zabavljači tisti, ki se jim najbolje godi, in ki bi imeli sami povoda doveli, blagoslavljati državo, ker Jim pušča svobodne roke. So vmes težki mflijonarji, brezvestni oderuhi, navijale! cen in valutni verižnild. Poglejte v Zagreb! Ko bi se država osokolila in stopila tem reptilijam na rep, bi kmalu bilo konec bedi v Jugoslaviji. Notorično je, da danes trpe široke plasti naroda, vsem na čelu pa fiksni nameščenci največje pomanjkanje. Čemu je tega treba? Pre-skrbite ljudem eksistenco, obenem pa zahtevajte od njih, da bodo z dušo in telesom udani državi. Preko noči uprave res ne bomo spravili v red ali prvi korak k ozdravljenju javnih razmer je — temeljito zboljšanje gmotnih razmer državnih uradnikov in sploh uslužbencev. Ograničite vsem brez izjeme s službeno pragmatiko pravice in dolžnosti do države in bacite politiko iz vseh javnih uradov. Brezpogojno naj se odstranijo iz službe vsi nekvalificiranci in pa oni, ki službo samo markirajo, faktično pa nič ne delajo. V tem oziru si moramo tudi specijelno mi Slovenci izprašati vest. Po prevratu se je ustanovilo vse polno novih uradov, natrpanih z osobjem. Postopalo se je prav partizanski in jemali so se ljudje v službo brez ozira na faktično potrebo. Zlasti klerikalni režim je sprejel v javne urade vse polno svojih ljudi in je v tem oziru verno kopiral praktike proslule-ga bivšega deželnega odbora. Ne davno tega se je bil »Slovenecc razkoračil, češ, da Slovenija lahko sama plačuje vse svoje drž. uslužbence. Le počasi vozite gospoda! Res je, da gre precej naših dohodkov v Beograd. Ali to bi se zgodilo tudi za slučaj, da dobimo edino zveličavno avtonomijo, ker bi morali prispevati k stroškom upravljanja skupnih zadev. Notorično pa je, da z dohodki, ki nam ostanejo, komaj krijemo stroške javne uprave v Sloveniji Gospodje pri delegacijah bi vedeli povedati, kako prazne so državne blagajne po prvem vsakega meseca. In vendar je davčni vijak pri nas tako navit, da bi ne vzdržali hujšega pritiska. 2e sedaj so listi polni pritožb na adreso davčne priredbene službe. Kako si predstavljajo nergači, da bi bilo mogoče davke znižati, obenem pa plače javnih nameščencev trikrat in še večkrat zvišati, da bi odgovarjale sedanjim dra-ginjskim razmeram, je neumevno. Večina uslužbencev je pri nas pragmatično nastavljena in jih torej ni mogoče odpustiti brez penzije ali vsaj izdatne odpravnine. Avtonomija bi nam naprtila novih, silovitih stroškov, o katerih se nam niti ne sanja in ni prav nobenega dvoma, da bi SLS kot večinska stranka ut docet vzgled bivšega kranjskega
deželnega odbora, skušala spraviti za | vsako ceno pod streho vse svoje ljudi. Demagogija, ki jo uganjajo klerikalci v uradniškem vprašanju, je na las podobna njihovemu stališču napram vojaštvu. Po eni strani očitajo državi, da premalo energično jemlje v zaščito naše zunanje zadeve, po drugi pa histerično protestirajo zoper vsak izdatek za najvažnejši instrument zunanje politike, t. j. zoper našo vojsko.
Nihče ne bo tajil, da imamo povoda več kot dovelj kritizirati našo javno upravo. Med kritiko in kritiko pa je velik razloček in vsi prav dobro čutimo, kdaj je kritika pri nas prekoračila dopustne meje in se prcvrgla v proti-državno hujskanje.
Srbi so Imeli pred ujedinjenjem primitivno upravo, ki je sigurno vsaj za silo odgovarjala potrebam majhne države, ker bi sicer slednja ne pokazala toliko ogromne življenjske sile kot jo je za balkanske in svetovne vojne. »Inter arma silent musae«, pravi latinski pregovor. Kako moremo torej zahtevati, da bi Srbija morala imeti vse tiste kulturne ustanove, kakor smo jih mi pridobili v teku dolgih let miru. Sicer pa roko na srce, bratje Slovenci Prav glede javne uprave nimamo Srbom prav ničesar očitati, ker tkzv. uzorne naše uprave, s katero se tako radi pobaha-mo, nismo ustvarili sami iz lastne sile, temveč s pomočjo in pod patronanco tujca. Koliko pa imamo mož, ki so v ranjki Avstriji službovali na odgovor-
nih mestih? Mi Slovenci smo bili priznano dobri delavci, toda pod — tujim vodstvom. Na samostojnih mestih so često odrekli naši možic, ker so navadno hoteli biti bolj papeški od samega Rima ali pa naravnost uskočili v tuj tabor. Na kranjski deželni odbor se raje nikar ne sklicujmo, ker je bila uprava te avtonomne korporacije vse preje nego uzorna, in če bi vojna nc bila prišla vmes, bi jo moglo rešiti pred kon-kurzom le znatno zvišanje deželnih naklad.
Mi veliko preveč kričimo, zato pa tem manj pozitivno delamo.
Med nami je polno politikastrov, po-kUcanih in nepoklicanih, ki zabavljajo iz navade in bi prav tako zabavljali v Indiji Koromandiji Sicer jo pa ključ do sanacije naših političnih in gospodarskih razmer v Beogradu. Ako smo lojalno priznali Dunaj in Pešto kot naši centrali, pač ne bo za nas nobena sramota priznati bratski Beograd kot središče nove naše domovine. Će je našim klerikalcem in Radičevcem kaj za dobrobit ljudstva, naj gredo v Beograd in se tam lotijo pozitivnega dela. Prepričani smo, da je tudi med Srbi dovolj dobrornisle-čih mož, ki bi jim šli na roko. Ako pa ostanejo doma in se raje igrajo izza varnega zapečka velikopotezne politike, naj vedo, da jih bo narod prej ali slej obsodil kot brezvestne zapeljivce in Škodljivce. Nadejamo se, da bo država imela Še dovolj moči in avtoritete ter bo poskrbela, da se to zgodi čim prej.
Pred otvoritvijo narodne skupščine.
— Beograd, 30. maja. (Izv.) Danes se otvori prva redna seja narodne skupščine. Dosedanjih izrednih sestankov skupščine je bilo sedem. Na današnji seji skupščine se bodo izvolili po poslovniku stalni skupščinski odbori, za kar so se tekom včerajšnjega dne pripravili vsi parlamentarni klubi. O tej zadevi je razpravljal tudi ministrski svet, ki je imel včeraj dopoldne sejo, na kateri je po praznikih razpravljal o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Na seji se je sklepalo o zunanjih in notranjih razmerah. Ministrski svet se je zlasti bavil na podlagi poročila ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča s položajem na bližnjem vzhodu v zvezi z delom mirovne konference v Lausan-ni Še predno je došla vest o srečno doseženem sporazumu med Grško in Turško v Lausanni, je prejela naša vlada iz Grške vest uradnega značaja, da se je izvršil na Marici resen spopad med grškim in turškim orožništvom, kar je povzročilo resno skrb, da bi se iz tega ne razvili resnejši dogodki Sedaj je ta skrb minula, ko je dogodek ob Marici postal že brezpomemben vsled doseženega sporazuma v Lausanni. V ostalem bi naša vlada, ako bi ne prišlo do sporazuma, nadaljevala svojo miroljubno politiko. Vlada je na svoji seji razpravljala o nadaljnem delu v parlamentu ter se je s tem v zvezi govorilo tudi o vladni deklaraciji, ki bo podana ali danes na prvi seji skupščine ali pa na eni prihodnjih sej. Ta vladna deklaracija bo popolnoma poslovnega značaja. Označila bo vladne želje, da se naj sprejmejo nujni in potrebni zakoni, ki jih bo deklaracija navajala po vrsti, kakor jih bo vlada predložila v rešitev. V deklaraciji bodo navedeni vsi zakoni, o katerih je doslej že razpravljal ministrski svet. Med temi zakoni bo naveden tudi proračun z zakonom o davkih, ki bo veljal za vso državo. Deklaracija bo vsebovala za kmetijstvo potrebne zakone, tako da bo precej obširna. Vlada bo delala na to ter bo v svoji deklaraciji prosila skupščino za najintenzivnejše delo, da bi se navedeni zakonski načrti črni prej rešili in sprejeli. Prva seja narodne skupščine se bo otvorila s kraljevo poslanico potom predsednika vlade Nikole Pašiča. Včeraj popoldne je z ozirom na današnjo volitev stalnih skupščinskih odborov predsednik skupščine Ljuba Jovanovic skušal doseči, da bi se volitve izvedle na enoten način. V ta namen Je sklical na sejo načelnike parla-
mentarnih klubov. Jovanovic je predlagal, da bi se odbori volili na podlagi proporca po moči vsake parlamentarno skupine, da bi bile volitve še danes izvršene. Konferenca pri Jovanoviču jo bila samo formalnega značaja, ker ja imela samo namen olajšati tehnično delo pri volitvi odborov. Konferenca ni uspela ter so imeli včeraj vsi parlamentarni klubi seje, na katerih se je razpravljalo o volitvah stalnih odborov skupščine. Vsi klubi so določili svoje kandidate v odbore z ozirom na svojo številčno moč. Z radikalnim klubom bodo skupno glasovali Nemci in člani dže-mijeta. Nemci bodo dobili za to enega" Člana v zakonodajnem odboru in namestnika v finančnem odboru. Zanimivo je, da muslimani in klerikalci ne bodo postavili skupne liste za volitev skupščinskih odborov, kar bi bilo v gotovi meri razumljivo in upravičljivo z ozirom na politične zveze, ki jih imajo med seboj. To je en dokaz več, da se* muslimanski klub čim dalje bolj odteguje zvezi z Radičem in Korošcem. Po izjavah nekaterih članov muslimanskega kluba bodo muslimani započeli ne glede na Radića in Korošca svojo posebno akcijo. Muslimanski poslanski klub po« staja nezadovoljen s postopanjem Radića in dr. Korošca napram muslimanskemu klubu. Razen tega pa ga silijo njegovi posebni interesi da prične delati na svojo roko. V zvezi z otvoritvijo skupščine s kraljevim ukazom po min. predsedniku Pasiču in v zvezi z vladno deklaracijo, ki se bo podala v skupščini, je bil včeraj predsednik skupščine Jovanovic na dvoru pri kralju ter mu poročal o celokupnem političnem položaju in posebno o pripravah za sprejetje po-samnih zakonov, za kar se je kralj nenavadno mnogo zanimal.
SEJA MJDMESTRSKEGS SVETA.
— Beograd, 30. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi vprašanje srbskih profesorjev. To vprašanje bo definitivno rešeno danes, ko ima udruženje profesorjev svojo sejo. Ministrski svet je razpravlja! tudi o preosnovi vlade. Boj za ministrska mesta se vrši zlasti med starejšimi in mlajšimi radikalci. Govori se, da stopi na mesto Ljube Jovanoviča dosedanji minister za socijalno politiko dr. Ninko Peric. Kakor se zatrjuje, se bo preosnova vlade izvršila v najkrajšem časn\
Ne igrajmo se z ognjem.
V avstrijskih časih naše šolske čitanke niso smele imeti nobenih sestavkov, ki bi budili slovansko zavest. Pač fea smo v njih čitali povest o Svatopol-kovin palicah. Ko je bil Svatopolk na smrtni postelji, sklical je svoje sinove ter jim velel, da naj prelomijo butaro fcalic Zastonj so se trudili Nato jim ve. ii, naj razvežejo butaro in prelomijo po samezne palice, kar so z lahkoto storili. Tako tudi vas, Če boste Jedini, ne bode zmoge! noben sovražnik, če boste pa razcepljeni, uničil bode drugega za drugim. To je bil poslednji nauk S vato-polkov svojim sinovom.
Čudno, da Slovanom sovražna avstrijska vlada ni imela bojazni, da se nauk te povesti utisne v srce in obrodi sad — predobro je poznala ono staro prokletstvo Slovanov, neslogo in medsebojno sovraštvo, ki je bila vedno fesrok, da so bili podlaga tujčevi peti.
In sedaj, ko smo se Jugosloveni osvobodili in ujedinili, ali se ne ponavlja ono staro prokletstvo znova. Ali ni največja potreba, da se spominjamo zopet In zopet na povedko o Svatopolkovih palicah — in ali naj ona rodi zopet tako malo sadu in bo tako brezpomembna, kot v avstrijskih časih?
Navdušenost za naše veliko, skupno domovino, kako hitro si polegla! Kako prav je imel umrli kralj Peter, ki ;je nekoč primerjal Jugoslovene železni peči ki nakrat zažari, a se tudi nakrat ohladi Brezvestneži nam hočejo uničiti našo veliko Jugoslavijo, v radost našim sovražnikom, v neizmerno škodo nam samim. Ali ni prva in največja /dolžnost vsakega pravega domoljuba, rda prepreči to zlodejstvo? Z besedo, s pisavo, z dejanjem naj vsakdo vselej in povsod deluje za obstoj naše države, deluje neumorno, da ne bo prepozno.
»Ne združenja, ločitve zdaj so Časi«, odmeva iz nekaterih hrvatskih in slovenskih vrst in o »amputaciji« razpravljajo Srbi Vsak rodoljub pa mora sprevideti. da je naša življenjska potreba — velika in močna Jugoslavija. Slovenci smo izgubili tretjino naroda na Nemce in Italijane, oboji so obsojeni v narodno smrt, in naloga naše države je, da jih reši o prvi priliki te usode. In fcdaj naj se »osamosvojimo« mi, komaj da smo dosegli cilje narodne svobode in narodnih pravic. Vzdržati bi se ne mogli in prišli bi tujcem v oblast. Isto-/tako bi niti Srbija ne mogla živeti niti hrvatska republika, ako izgubi slovenska hi hrvatska ozemlja? Tudi nji bi ne bilo najboljše postlano! Zato je že egoizem, ki sili vsa tri plemena k skupnosti Zato je edina pot, ki vodi do smotra, pot sporazuma. Nihče ne dvomi, da se ;strogi centralizem ne da izvesti da treba v marsičem ustreči željam po pametni decentralizaciji; nikdo ne taji, da 'so potrebne marsikake korekture, tako v upravi kot v zakonodaji. Vse to se da doseči v prijateljskem sporazumu. Glavni princip nam mora biti blagor 'domovine in moč države, temu se motajo podvreči osebni in strankarski cilji; jv ostalem pa naj nikdo ne pretirava, temveč proži bratsko roko v slogo. Boli rac, če čujem očitke, da Slovenci In Hrvati plačujejo več davkov od Srbov. Ako je to res — ne vem — a pomisliti bi morali da so naše dežele od vojne nepoškodovane, Srbija pa je bila povsem opustošena. Nikar torej neplemenitega očitanja.
Delajmo za sporazum, za bratstvo *— ne netimo strasti, ne igrajmo se z ognjem — sicer nam upepeli naš dom!
KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOMBOLO »JUGOSLOVENSKE MATICE«
>6U0OHA<C
n Sw2
BUDĐHA-
TRflOE MRRK C
Novi zakon o uredbi vojske.
Ministrstvo vojne in mornarica it izdelalo načrt novega zakona o uredbi vojske, ki ga namerava v naj kraj lam času Predložiti narodni skupščini. Ker ti zakon zanima ne samo vojaške kroge, marveč tudi Širšo javnost pri občujemo na tem mestu njegove bistveno določbe. Čl 10. govori o obvezni službi, Id traja od dovršenega 21. lota do 50 lota starosti In so Ml a) v operativni (aktivni vojski od tovrstnega 21 lota do dovršenoga 41 leta is s) v mat*vi od dovršenega 40 Ista do dovrišetga gg leta, d. 11. določa delokrog vojnega ministrstva v času vojne, ko lahko vpoklice na vojaško službo tudi mladenič« od dovršenega is leta do dovršenega 20 let«. Prav teko lahko vojno ministrstvo ne potrebi odredi v slučaju vojne tudi vpoklle molkih do 60 leta, če so seveda sposobni za vojaiko službo v ozadju. Število vojske v stalnem kadru in s obvezno vojaško službo, kakor tudi cuib, ki so v rezervi in se vpokHčejo samo v slučaja potrebe, se določa vsako leto v proračunu. Naslednje določbe govore o notranji delitvi vojske v posamae cdkiict, o ceneratštahni stroki, ekonomski, tehnični, sanitetni, veterinami, sodni, duhovniški in muzikalni stroki ter prihajajo na razdelitev države v vojaško - teritorijalnem oziru. Država se deli na armadne oblasti, te na divizijske, divizijske na vojne okruge in slednji na vojna okrožja. Število teh voj. oblasti se bo določilo z naredbo o formaciji vojske. ČL 43. obsega določbe o stalnem kadru.
Služba v stalnem kadru s* začenja v letu, ko je novobranec dovršil 31 let in traja 18 mesecev in sicer za vse stroke in vrste armade. Cl. 48.: Nihče ne more posuti državni, samoupravni ali občinski uradnik, niti dijakon, duhovnik, menih ali sploh duhovna oseba, dalje ne more nihče začeti samostojnega poklica, za čigar opravljanje (prosi dovoljenja državne ali samoupravne oblasti, ako ni odslužil v stalnem kadru obveznega roka. Izjema so samo oni, ki so stalno ali začasno osvobojeni od vojaSke obveznosti. Cl. 50.. Rok službe v stalnem kadru se skrajša na 9 mesecev: 1.) onim, M so dovršili ali dovrše do 27 lete anlverzo, srednio šolo ali kako drugo višjo aH srednji enako strokovno šolo ali najmanj šest razredov gimnazije odnosno realke in sicer ako v teh 9 mesečin napravijo Izpit za rezervnega častnika odnosno dovrše s uspehom Šolo za rezervne Častnike: 2.) v rodbinah, kler se vpokliče prvorojenec pri živem očetu (strica, dedu). In ki nima br*ta ali moškega člana, k! bi bil star 17 ali več let. Sledeča dva člana rodbine služita po vrsti polni rok. V rodbinah, kjer Ima prvorojenec brata (ali moškega Člana rodbine), ki je star 17 ali več let, služI prvorojenec In sledeči član rodbine polni rok, tretji član rodbine pa skrajšan rok na isti menjajoči se način. Ta dva člana rodbine, ki sta odslužila svojo dobo, dajeta sledečemu članu pravico do skrajšane službene dobe* čeprav kdo ob! njih pozneje umrje; 3.) neože-njenim ali tistim, ki se preživljajo sami ln ki so podedovali kako posestvo aH obrt, katero morajo sami obdelovati odnosno voditi; 4.) za one, ki sta jim v vojni 1912—1918 leta umrla od ran odnosno drugih vojnih nezgod dva ali več rodbinskih članov, velja ta odredba do 1938 leta. ČL 51. Od Službe v stalnem kadru se ©svobode: a) stalno nesposobni; b) začasno nesposobni, ako do 25 teta ne postanejo sposobni; c) edini oskrbniki nesposobnih družinskih Članov, ki žive od poljedelstva ali ročnega 'dela in plačujejo izvzemši osebni, 20 ali manj dinarjev nepo-sednega davka. Med nesposobne člane rodbine se prištevajo ženske sploh, od moških pa v starosti pod 17 in nad 60 let V tem slučaja odločujejo komandanti divizijskih oblasti. Cl. 53. Služba v stalnem kadru se novobrancu lahko odgodi a) če je dotični redni dijak kake državne, pooblaščene šole aH tem slične Sole tn prosi, da se mu vojaška služba odgodi v svrho dovršenja študij. Odlašanje pa ne sme trajati nad 27 letno starost prosilca: b) ako ie v družini Še drug član, ki Je že na vojaški službi ali pa jo mora nastopiti skupno s prosilcem.
Dalje slede določila o naboru. Za 'dezerteri e in vse one, ki se hočejo umakniti vojaški službi, so odgovorni družinski očetje in mestna oblast V slučaju če družinski oče ali dotična mestna oblast ali kdorkoli skriva vojaškega obvezanca ali mu na kak drug način pomaga Izogibati se vojaške služe, odgovarja dotični kot soudetženec za zločin po vojno-kazenskem zakonu. To so splošne določbe, ki se tičejo vseh državljanov v enaki meri. Naslednji odstavki novega zakona govore o črnih in avanziranju aktivnih častnikov, o civilnih uslužbencih v vojski, o vežbanju In manevrih, ki se Jih
rteJeittjejo rezervni eastnlkl. o plači častnikov, podčastnikov in moštva, o dodatkih ta oženjene častnike in vojaške uradnike ter pokojninah. Pravico do pokojnine ima častnik, ki Je služil 10 lat ali os Je postal nesposoben za aktivno službo. Vojna
leta se štejejo dvojno. Vsak častnik, ki je star 60 lat, Ima pravico dO polne pokojnine ne gJeds na službena lata. Končno navala zakon Še prehoda« določbe.   Vet. ob-
veznost za službo v vojski In mornarici po novem zakonu se začne s 1. januarjem 1924 leta. Do tega dne na velja še prejšnji zakon o uredbi vojske. Za novobrance, ki so poklicani 1923 leta, veljajo odredbe dosedanjega zakona, izvzemši dijake, za katere velja novi zakon. Vse pravice, ki so |th dobili posamniki na podlagi prejšnjega zakona, ostanaio še nadalje v veljavi
Telefonska fn brzoiauna poročila
ITAIJJANSKI
— Rim. 29. mala (IsvJ Podtajnik Fig. zi ie imel odgovoriti na intcrpeiacjo posl.
Cingolanija (pop.) glede metodi s to v, ki so nakupili obsežen (prostor na Motite Marija v Rimu. Cingolani je zahteval intervencijo v varstvo verskih, moralnih in artističnih interesov glavnega mesta Italije ln katoliškega sveta. Podtajnik Je rekel, da vlada v postava Interpelacijo, na more pa tr enotno dati konkretnega odgovora Iz višjih O žiro v. Cingolani se ie zahvalil, na kar so se oglasili s pripombami razni poslanci, katerim je odgovarjal Cingolani, navajajoč, da je v Laziju sedaj 4000 protestantov in metodistični Institut se Je imel po določbi metodističnega škofa flenversa zgraditi v Rimu na vrhu Mome Marija, ki je 200 čevljev višje nego vrh katedrale sv. Petra. Metedisti pravijo, da so prišli, da civilizirajo Italijo in Evropo. Drugi posl. kriče, da Je protestantizem 200 duševnih čevliev nad katolicizmom, ki pomeni negacijo res-
PARLAMENT.
niče, ki otemnjuje človeške duše Itd. — Donatl (soc.) ie govoril nato k proračunskemu provfzorju. rekoč, da je bi! finančni ekspoze v Milanu selo novrŠen zlasti kar se tiče proračunskih ostankov in ni res. da se položaj boljša, ker to zanika naraščajoča draginja. Poslance iz Sicilije Lombardo Pellegrino, ki je bil povodom demonstracij »soldina« aretiran, je govoril ostro proti fašistom, izvajajoč, da prebivalstvo v Siciliji ne bo trpelo nad seboj vlade lašlstovskih prokonzulov, ki hočejo odločevati v njegovih vitalnih problemih v korist svo7e stranke z ustanovitvijo policijskega režima, ki temelji na nepostav-nosti. Fašlstovska stranka ne sme Imeti monopola za svobodo, katero morajo uživati vse stranke. Socijalisti Živahno ploskajo. Velik krik in vik. Lazari (soc.) Je predložil dnevni red proti sprejetju provizorija, ker Je finančna politika nasprotna interesom delavskega razreda.
VLADNA DEKLARACIJA«
— Beograd, 30. maja. (Izv.) Včeraj dopoldne je bila seja vlade, na kateri se Je razpravljalo o besedilu vladne deklaracije, ki sta ga izdelala PašuS in Ljuba Jovanovic". V vladni deklaraciji so označeni kot najnujnejši nastopni zakoni: uradniški zakon, zakon o ustrojstvu vojske, proračun, zakon o izenačenju davkov, zakon o invalidih, zakon o sodnikih, zakon o profesorjih, zakon o Ijud-skošolskem pouku in zakon o centralni opravi. Poleg teh zakonov bo vlada napovedala še celo vrsto zakonov, ki se bodo poleg prvih glavnih predložili skupščini Od kmetijskih zakonov bo predložen zakonski načrt o zavarovanju poslopij, ki ga ie včeraj minister Trifu-novič razdelil ministrom. V vladni deklaraciji ni jasno naglašeno mesto o bodoči notranji politiki vlade in se iz tega more sklepati, da želi vlada izvajati vi-dovdansko ustavo, obenem pa nadaljevati pogajanja z revizijonisti in federalisti.
KANDIDATI ZA SKUPŠČINSKE ODBORE,
— Beograd, 30. maja. (Izv.) Včeraj popoldne Je imel demokratski klub sejo, na kateri so bili določeni kandidati za današnje volitve skupščinskih odborov. Med drugimi So določeni za administrativni odbor: Pera Mark ovi 6, St Gjorgjević, Jovan Magovče-vić, Agatoaović in \Vilder, za finančni odbor: dr. Veliković. dr. Kumanudi, Miloša Savčić, dr. šečerov. Sokid. Anastazij'ević in dr. Krizman, v zakonodajni odbor: Ljuba Davidovtć, Svetozar Pribičević. dr. Marin-kovič, dr. Kumanudi, prof. Reis ne r, dr. Krizman, dr. Lukmič, 'dr. Sumerković, 'dr. Orisogono, S. Vukosavljević, Pera Marko-vić. Za odbor za prošnje in pritožbe: Risto Jojlć, Trajko Arsić. dr. Radosavljevič in dr. Marković. Za imunitetni odbor: Košta Timo-tijevič, Dragotin Pečie. dr. Budisavljević. Slavko Božaliac in Radosavljević. Demokrati« računajo, da dobe v finančnem odbora 7, v zakonodajnem odboru 10. v administrativnem 6, v imunitetnem 5 in v odboru za prošnje In pritožbe 5 članov. Klerikalci so določiti za kandidate v finančni odbor poslanca Vesenjaka In dr. Kulovca. v zakonodajni odbor pa poslanca Sušni-k a. dr. Ho*h n i e c a in dr. Kulovca. Ostale kandidate so določili danes pred skupščinsko seja Radikale! so istotako imenovali svoje kandidate in Je za nosilca liste za zakonodajni odbor Ojuričič, v finančni odbor pa kandidirajo med drugimi Dobro Mitroviča, Ljubo Stojanovića, Dušana Gr-gina in dr. Momčilo Ivkoviča. Za imuni tal odbor je nosilec liste Nastas Petrovič, za administrativni Žika Tajsič, za odbor za prošnje in pritožbe pa Tomo Orahovac Nemški poslanci so odločili, da bodo glasovali za radikalce, ki jim odstopijo dve mesti v zakonodajnem odboru. Za radikalce bo glasovalo 130 poslancev in sicer 109 radikal-cev, 13 članov džemijeta in 0 Nemcev.
Kornet MakuszvnskI:
Strašen dogodek.
(Dalje.)
Sedaj pa poglejmo Karczocha pri tlelu. Pod večer se razliva vonj bezga In goste breze pokrivajo samotno vilo, s katere bulji bedasto v mrak razsvit-lieno okno. Karczoch kroži krog vile, kot zamišljen, samoten popotnik, ki je prišel poslušat slavčevo petje.
Nežno ga je obiel tihi poletni večer. Karczoch je snel cilinder, postal in globoko vzdihnil. Tako je bilo, kot bi mu ne bilo mar ničesar drugega kot duh-tenje bezga in svežega zraka. Morda Je ta čas študiral stihe za svojo novo pesem, ker je bil zelo zamišljen, maki-nalno je pljunil na cilinder in ga začel nakinalno gladiti z roko. Na ta način je postal cilinder svetlejši kar Je Karczoch izvanredno UubiL
Postajala je vse večja tiSina. Karczoch se je splazil previdno v senco hi čakal. Vse tiSje... Vile so se v daljavi začele razgovarjati s svojimi svetlimi Očmi Nato pa so se jim utrnile oči Na-jpko& Je nastala tema, Samo x jNuacrtal
vili je še blestelo razsvitljeno okno. Karczoch se ie priplazil previdno do ograje In pazil. Ženska silhueta se ie pokazala parkrat na oknu.
»Sama je ubožica,« pomisli Karczoch, »mož, ta tepec, pa najbrž kje popiva ...« /
Karczoch je bil od narave poštenjak.
Ogledal se je Se parkrat, nato pa popolnoma hladnokrvno začel plezati preko ograje.
»Kot Napoleon preko Alp,« Je Šepnil, ko je prispel na zemljišče, ki v zemljiški knjigi ni bilo nanj prepisano.
Ostal je in prisluškoval.
Nič... Tišina... Karczoch le stisnil krčevito usta, kot Je to že zahteval položaj in se začel previdno plaziti proti poslopja. Obšel Je cvetje, da ga oe pohodi Zelo simpatičen tat...
Stopil Je na stopnice.
Tiho.., Vrata odprta.
Karczoch si je obrisal noge ob slam-njačo, nato pa smuknil notri s stro-kovnjaško kretnjo, s kakršno stopi tat
niku, početnik-pesnik v pisarno, igralec pred ravnatelja, mož, kadar se vrača pozno domov.
»V predsobi je zelo živahno!« — Karczoch je snel cilinder z glave.
»Žena se nahaja v tej izbi« je pomisli], »gentiemensko se bo treba sukati!«
Tisfl čas pa je naletel na neko stvar in znoj mu je oblil čelo.
»Kataklizem!« je pomislil, »Apokalipsa!« ker Karczoch Je sicer tudi v nevarnih momentih uporabljal tragične Izraze, s primesjo patosa. Skril se je za neki predmet ln čakaL V sosedni sobi Je vstal nekdo ln prfliitel k vratim. Lepa ženska Je pokukala pri vratih m sladko začvrljala: »Si ti to?« — Nič. Tišina. Karczocha Je poskočilo srce v prsih. Žena Je zaprla vrata in odšla.
»Pomirl se, srček.« Je zaSepetal Karczoch, »vila Je bflac Nato Je stopaj dalje. Odprl je vrata, nato druga. In padel je nanj bel pramen svetlobe zadnje sobe, tri Je bila razsvitljena* Karczoch Je zaprl oči* nato pa zopet odprt V raz-eob. Jo Otafc ženska. ĐJU J*
PREOSNOVA VLADE.
— Beograd, 30. maja. (Izv.) »Politika« poroča, da se pričakuje, da bo pre-osnova vlade v kratkem izvršena. Število kandidatov ie izredno veliko, večje kot kdaj prej. ker želi imeti vsaka po-krajina svojega zastopnika v vladi. Posebno stališče zavzemajo bosenskt radi-kalcl katerih mnenje se zlasti glede politike napram dr, Spahu razlikuje od ostalih poslancev. Mnogo verjetnosti je, da se bodo za večje Število ministrov ustvarila mesta državnih podtainikov, samo da bi se ugodilo željam posam-nih članov radikalnega kluba.
-~ Beograd, 30. maja. (Izv.) Kot kandidat za predstoječo preosnovo vlade se omenja bivši Šef Pašičevega kabineta Velja Popovič. Proti njegovi kandidaturi so zlasti nastopili oni ki žele priti v radikalnem klubu do veljave, kakor na primer dr. Velizar Jankovič, dr. Ninčič in dr. Laza MarkoviČ in oni. ki se ne strinjajo z revizijonističnim stališčem Nasta Petroviča, kakor na primer Vujičič, Niša TrifunoviČ in Uzunovič. Izid te notranje borbe radikalcev se še ne more določiti, ker je PaŠič zelo naklonjen Velji Popovicu, ker želi, da bi prišel v vlado. Hud boj se vodi tudi proti kandidaturi dr. Voislava Janjiča za ministra vere, za katerega se je doslej izmed ministrov zavzel samo dr. Laza Marković, med tem ko so nasprotniki postavili protikandidata dr. Desnico. Del radikalnih poslancev zahteva, naj se ministrstvo vere združi z ministrstvom prosvete in naj se za oddelek za vere pri ministrstvu prosvete Imenuje državni podtajnik.
DRZNA IZZIVANJA NA REKL
— Sušak, 29. maja (Izv.) Italijani na Reki hodijo izzivat na kraj sušaškega mosta. Ko so prišli pred kratkim italijanski turisti na Peko, so jih peljali proti mostu, kjer so vprizorili demonstracije proti Jugoslaviji in so našo državo ln Jugoslovene nesramno 2a!il!. Jugoslovenske obUsti so vso stvar takoj sporočile beogradski vladi. Sedaj so bili na Reki Invalidi ln zopet so reški izzivači porabili vriliko za Izzivanje proti Jugoslaviji in grdo srimotenje higoslovenskega ljudstva. Peljali so Invalide na Delto In Baroš, ko pa so prišli do mosta, so se nesramno drli in kričtil proti Sušaku. Italijanske obmejne straže poslušajo z nasmehom take surove nastope podivjane reške druhalL S tako Reko, kakor je danes, ne bomo imeli Jugosloveni n!ka-kih stikov.
ZAUPNICA POINCAREJU.
— Pariz, 29. mala. (Izv.) Tekom debate v francoskem parlamentu so bili votirani zahtevani krediti, med njimi tudi krediti za ruhrsko akcijo. Polncarčju je bila Izražena zaupnica s 505 glasovi proti 07 glasovom. Glavni govornik fe bil Tardieu, ki Je takoj v početku Izjavil, da bo glasoval za kredite.
NOVA VLADA NA POLJSKEM
— Varšava, 30. maja. (Izv.) V pon-deljek zvečer je bila sestavljena nova vlada, in sicer so prevzeli: ministrsko predsedstvo VVitosz, zunanje ministrstvo Seyda, uk in bogočastje Glombin-ski, notranje ministrstvo Kiernik, industrijo in trgovino Kuharszki, justico No-wodworskl, železnice Karlinski, javna dela Opuczanski. poljedelstvo Ooszicki, finance dosedanji minister Grabski, zdravstvo dr. Bujalski. socijalno politiko dosedanji minister Darowski. pošto in brzojav Moszenski. Vprašanje portfelja vojnega ministra še ni rešeno,
zaprisega poljske vlad c
— VarSa-ra, 29. maja. (Izv-> Danes dopoldne ob 10. Je sprejel predsednik republike Člane nove vlade in jih zaprisegel. Vojni mi-Bister v Vitoševem kabinetu Je general Osin, ski. dosedanji tremi minister general Sikor-ski pa bo nastopil daljši dopust. V petek bo imel VVitos v sejmu ekspoje, ki ga pričakuje.' Jo v veliko napetostjo.
STAVKARSKO GIBANJE V PORUHRJU.
— Essen, 29. maja (Izv.) V Gelsen-klrchnu in Botropu je vodstvo stavke izdalo povet'e. da se naj preneha stavkati.
— Dusseldorf. 29. maia (\Vo!if> Od Trancorov aretirani zastopnik predsednika vlad. svetnik Lutterbeck je bi! prepeljan v SterngTade.
— Dusseldorf. 29, ma'a Orv.) Nasproti vestem, ki nh je razSrrjalo nemSko časopisje, da njihove čete niso nikjer posesr-le vmes, da bi vzpostavile red, niti v Bo-chumu ln nitf v VVanne. se zagotavlja, da Je od nedelje položaj popolnoma miren. Popolnoma neresnično je, da je bilo včeraj v Bochumu 18 mrtvih in 80 ranjenih. Istotako je neresnična vest, da so Trancozl dali orožje policiji na razpolago in da so opremil! komuniste z orožjem.
— Bochum. 29. maia (Izv.) Mesto Je od nedelie brez plina. Od ponedeljka dalje tud! ne funkcijonira vodovod.
— Essen, 29. maja (Izv.) Včeraj je ponovno doSlo do drasnnjskih Izgredov. Pred trgovinami z živili so se zbrale velike množice občinstva. Trcovine so bfle do opoldneva razprodane.
IZOREDI V DRESDENTJ-
— Dresden, 29. maja (Izv.) Po uradnem poročilu Je včeraj došlo do spopadov med policijo in brezposelnimi, kf so demonstrirali. Dva policijska uradnika sta bila ranjena.
POLITIKA NOVE ANGLEŠKE VLADE.
— London, 30. maja. (WoIff.) Dipioma-tičnl poročevalec »Da!ly Telegrapha« piše o zunanji politiki nove vlade In stali5ču Bald-wfna napram reparacijskemu problemu, da bo ostala v glavnih potezah dosedanja politika Đon ar Lawa netzpremmenjena. To domnevo potrjuje govor novega ministrske-g:a predsednika, ki gm le Imel včeraj na sestanku konservativne stranke. Kot Industrijska ln trgovska država je Angsleška neposredno zainteresirana na redu in zadovoij-nosti v Evropi. Baldvvin Je včeraj naglasal potrebo skoraj5nJe, Četudi ne takojSnje ureditve tega vprašanja, kar Je v zvezi z Mac Kennovim pozivom vsekakor zelo značilno. Ta točka ie zanimiva radi dejstva, da Mac Kcnnov nasvet v gotovih tehničnih vprašanjih soglaša z angleškim januarskim načrtom. S tem, da je naglašal potrebo preureditve reparacijskega problema, je Bald-win namignil, da ie <prišei čas, ko se Angleška more in hoče bolj aktivno vmešati v to vprašanje, kakor je to storila tekom zad-njlh šestih mesecev. NI pa Še znano, da-H 00 angleška inicijativa usmerjena proti (z-premembi njenega prvotnega načrta ali pa bo kritizirala nov francosko - belgijski načrt Pogodba o medsebojnih garancijah, ki Jo je sir Robert Cecil nedavno predložil raz-orožitveni komisiji Društva narodov, pa bo bržkone podlaga novega načrta, Id naj bi prepreči! vsako nevarnost oborofevanega konflikta v zapadni Evropi
VELIKA NEVIHTA V PRAGI.
— Praga, 30. maja. (Izv.) V ponedeljek ponoči je divjala nad Prago strašna nevihta. Med bliski In gromom ie lil neprenehoma dež. Na več mestih Je udarila strela, ki Je poškodovala tudi električno razsvetljavo tako, da ie bO del mesta vso noč v temi. Ne* vihta Je popolnoma prekinila tudi telefonsko zvezo. V elektrarno na StraSnlcah Je uda* rila strela, ki Je močno poškodovala transformatorje. Tudi električna centrala v Ho!e~ 8o vic ah Je ponoči delovala le deloma.
zelo nemirna in vsak čas se je ozirala na vrata, ki vodijo v predsobo.
Karczoch jo ie ogledoval z zadovoljstvom.
»Bledica ii ne pristoja dobro,« }e pomislil, »ali drugače — čarobnica«.
Začel je razgledovati »polje svojega dela«. Bil je v salonu ali nečem stičnem. Stopil h kaminu, kjer je stalo dvoja ženskih doprsnih kipov. Nalahno je potrkal s prstom.
»Med!« je šepnil, »prav dobro. Medi je vedno manj na svetu. Divani tudi niso napačni...«
Ogledoval se Je po sobi z resnostjo strokovnjaka, kot bi ogledoval galerijo. Zapazil je, da je okno na vrt odprto, in to ga je navdalo z zadovoljstvom. Vzel je torej oba doprsna kipa s kamina ln jih postavil k oknu. Nato je začel zbirati razne malenkosti Z eno besedo, delal je kot kak muzejski ravnatelj.
»A kaj |e to?« je Sepnfl osuplo. Za§kripala so vrata in nekdo )e vstopiL
Karczoch   je   pogledal previdno. In skočila in ****o» nekomu
roČje. (Kaj drugega more napraviti zona?) Karczoch Je stal neodločno. Čakati? Je precej nevarno. Skriti se? Ne. kje... Torej je gledal. Žena Je obsipala mladega gentlemana s poljubi.
»To ni njen mož\c pravi sam pri sebi vešči poznavalec Življenja, Josip Karczoch.
In Bog vedi zakaj, vesel je postal Kombiniral je zelo pametno tako:
»To gotovo ni njen mož; in ker nI njen mož, se boji bolj nego jaz, čeprav se jaz pravzaprav ne bojim. Ker mene spravijo lahko samo pod ključ, njega pa lahko naklestijo... Je m'eu fiche.« je končal francosko — omenili smo že. da je bil tudi na Francoskem.
Toda naenkrat je postal položaj malo neprijeten, ker sta lepa gospa m lepi gospod pokazala očiten namen, da stopita v sobo Karczochovth operacij.
»Moja varuha prihajata sem... §to vragov! To postane lahko moj Wa-terloot« je potožil Josip Karczoch in si izbral pot ljubimcev, mescev in tatov t l skočil je skozi okno.
»Ah!« je vzvriknll trpko tisti hip. (Dalje
-
Stev. 123.
»SLOVENSKI   NA KOD« oiic 31. maja
stran. 3.
IZPLAČILO DRUGEGA OBROKA DOLARSKEGA
POSOJILA.
— Beograd, 30. maja. (Izv.) Včeraj B ta došla semkaj Seldon in Benar, zastopnika newyorške bančne skupine Bleur in Komp. Prihod Bleurovih zastopnikov se spravlja v zvezo z izplačilom drugega obroka dolarskega posojila v znesku 10 milijonov dolarjev.
ITALIJANSKA BOJAZEN PRED FRANCOZI.
— Rim, 29. maja. (Izv.) Današnja »Epoca« piše o potovanju generala Le Ronda v Beograd in v jugoslovenske luke. List pravi, da dokazuje to potovanje, da se francoska politika razločuje od italijanske politike. To potovanje Le Ronda more izzvati vznemirjenje, ker se ne more smatrati, da bi se iz Kotorja mogla pospeševati politika zaradi nemških reparacij, pač pa da je to francoska politika na Orijentu, ki je za Italijo zelo nepravična.   Iz   Kotorja želi ustvariti Francija novo Bizerto, kar se vsekakor ne more smatrati kot prijateljstvo napram Italiju
POGAJANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
— Rim, 29. maja. (Izv.) V palači Ghighi izvršujejo poslednje priprave za pogajanja paritetne komisije med Jugoslavijo in Italijo. »Tribuna« piše, da bi bilo najboljše, ako bi konferenca čimprej pričela s svojim delom, ker je to z ozirom na Reko potrebno. Jugoslo-venska delegacija je že došla v Rim. Jutrišnja seja bo samo pripravljalnega značaja.
TRGOVINSKI STIKI MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN BOLGARIJO.
— Praga, 30. maja (Izv.) CeJfcuskv vaška vlada Je predložila Bolgariji načrt ustanovitve Češkoslovaško-bolgarske akcijske družbe za promet po Donavi, kf ga je bolgarska vlada ie odobzfia. Osnovni
I kapital družbe bo znašal 60 milijonov lej.
- Bolgarija kot država se udeleži te vsote s 40%, njeni privatni interesenti z 20%, Češkoslovaška pa s 40%. Upravni svet bo sestavljen iz 9 članov in sicer od obeh vlad Po 2 in od bolgarskih akcijonarjev 5. Sedež akcijske družbe bo bržkone bolgarsko pristanišče na Donavi Ruščuk.
AVSTRIJSKO MEDNARODNO POSOJILO.
— Dunaj, 30. maja (Izv.) V Zedinjeuih državah se je sestavil zelo velik aparat za podpisovanje avstrijskega mednarodnega posojila. Morganova banka je osnovala sindikat za podpisovanje posojila. V 1100 mestih se osnuje posebne pisarne v ta namen. V Londonu se prične subskripcija bržkone 9. junija.
— Pariz. 29. maja (Izv.) Komisija za avstrijsko posojilo je sklenila danes dogovor z Ameriko, Belgijo In Švedsko, zaključek dogovora s Holandijo in Švico pa se v kratkem izvršil. Komisija se vrne jutri v London.
PREDAJA BOLGARSKIH KOMITAŠEV.
Skoplie, 30. maja. (Izv.) Velikemu županu bregalniške oblasti so se predvčerajšnjim predali 4 vodje bolgarskih komitašev s svojimi četami Podrobnosti o tej nepričakovani predaji Še niso znane, ker jih drže oblasti iz zaupnih vzrokov tajne.
NOVA NEMŠKA NOTA RADI REPARACIJ.
— Berlin, 29. maja. (Izv.) Stranke vladnega bloka, vse meščanske stranke, izvzem-ši nemških nacijonalistov, so na skupnem posvetovanju odobrile noto, ki jo bo v kratkem odposlala nemška vlada v zadevi repa-racijskesra vprašanja antanti.     Nota   je v
glavnem že sestavljena.
POOOBDA O PLOVBI PO DONAVI.
— Pariz, 30. maja. (Havas.) Pogodba glede pravic ln 'dolžnosti komisije, ki bo regulirala plovbo po Donavi, Je sedaj podpisana. Komisija je bila določena po trianon-skl mirovni pogodbi in obstoja iz delegatov Avstrije, Madžarske, kraljevine SHS in Češkoslovaške. Tako so odstranjene vse sporne točke glede vodnega prometa na Donavi
Politične vesti.
= Kaj morajo storiti radikafl, ako
hočejo, da - so doseže sporazum z revi-zijonisti, o tem vprašanju razpravlja »Obzor«, ki v zadnjem času ne ubira več tako napetih strun, kakor ie pred nedavnim Časom, »Obzor« pravi: »Radikali se moralo držati zakonov, m to bo zadostovalo, da si pridobe zaupanje volilcev. Radikali morajo v tvoji deklaraciji, ki Jo poda v imenu vlado Pašič, označiti svojo politiko, morajo so odločiti za sporazum aH prod sporazumu, za revizijo ali proti reviziji, no ozirajo se na to, kaj poreko Radjc, Spaho ali Korošec Opozicija se lahko pogaja konkretno o reviziji ustave, čim se vlada .vsaj načelno izjavi za sporazum ln revizijo. Ako je vlada prepričana, da je za konsolidacijo države potrebna revizija ustave, potem jo mota vlada Izvajati tudi v slučaju, ako bi se tuđi Radić pa Korošec in Spaho izjaviH proti reviziji ustave.« — Vlada poda svojo deklaracijo že v 'današnji seji torej bomo že danes vedeli pri Čem da smo. Dvomimo, da bi se vlada v svoji deklaraciji izrekla za revizijo ustave. In ako se ne? Ali bodo potem revizionisri izvajali kon-sekvence in pričeli proti vladi najstrožjo opozicijo? Sami klerikalci in muslimani? Ali se v tem slučaju pojavi v Beogradu tudi Radijč? Potem se mora postaviti na temelj sedanje ustave in njegovi poslanci morajo položiti prisego. In prav k temu bi jih radi prisilili radikali, ker bi s tem iztrgali Radiću iz rok eno izmed glavnih njegovih orožij. Tega se zaveda tudi RadiSč, zato bo mož v nemali zadregi, ako se vlada v svoji deklaraciji izjavi proti reviziji vidov-danske ustave.
= Odnošaji med klerikalci in radi-čevci menda niso tako rožnati, kakor jih predstavljajo naši klerikalni listi. Dokaz tega je »Slobodni dom«, Radiče-vo telesno glasilo, ki v vsaki številki prav pridno udriha po klerikalcih in ne pušča na njih cele niti ene dlake. V eni izmed zadnjih Številk je Stjepan Radić priobčil na prvem mestu kot uvodnik pesem »Mučenje Matije Oubca in današnje popovske krivice«. V tej pesmi čitamo te-Ie značilne izlive protiklerikalne-ga razpoloženja: »Poslušajte, moja braćo mila. — da vam kažem klerikalska dila (dela), — kako oni bezzakonje prave, — sve to više nas seljake dave. — Ne dadu nam, da nam znanje kliia, — da se seljak duševno razvija. — Čištili-štem (vice) plaše nas i paklom, — na drugome svietu grdom vatrom, sve da će nas vrazi peći tamo, — ako fratre ne slušamoamo. Rieč božju ni oni ne vrše, mnoge božje zapovjedi krše. — Al baš oni toga ne priznaju, — već seljaka sva-čin napadaju. — A seljačku tko god traži pravu. — ukinu mu sa ramena glavu.« — Kaj pravijo k temu naši klerikalci, da njihov zaveznik tako ljubeznivo piše o klerikalcih baš v Času, ko je dr. Korošec sklenil najdebelejše prijateljstvo s Stjepanom Radićem?
== Majka Rusija. Prijatelj našega lista nam piše: Nikdar Še tako ponižana, nikoli še tako teptana, gladna in revna! In vendar: največji narod tega sveta, bo&t duševnih   velikanov, neizčrpen
zaklad prave slovanske duševnosti! Danes je ta narod omalovaževan v družbi ostalih narodov. Tragična konstelacija sedanjih prilik je nanesla, da svetovne sile vedrijo in oblačijo — brez Rusije, da, Rusije — naše Rusije — niti ne vabijo, je ne vprašajo, se zanjo ne menijo. Vse to se danzadnem maščuje i na drugih slovanskih narodih. Brez močne Rusije se stvari na svetu ne bodo pravično uredile za Slovane. To čutimo najbolj mi, sosedje latinskega naroda, ki zna ta položaj izkoriščati do skrajnosti in z največjim egoizmom. Ker ni ogromne moralne podpore konsolidirane Rusije, in le zato, si je mogla soseda vzeti za pest njenega naroda kar 600.000 Jugoslovenov. In bi nam najraje sploh ne dala dihati, živimo naj brez Zadra, brez Reke, brez kršne Istre, brez Trsta in solnčne Gorice. O, majka Rusija! Kdaj bo Tvojega vstajenja dan?! Verujemo v neizčrpno moč Tvoje zdrave zemlje, ki bo nekoč oživila tudi koreninice našega debla. TI si naš up in naša nada!
=s Nemška izzivania v Cehih. Dne 17. t. m. se je vršilo v Gradcu pri Stodu birmovanje. To priliko so ondotni Nemci porabili v to, da bi pokazali svoj nacionalni šovinizem, da bi v nič deli Češko prebivalstvo in državo. V pozdrav škofu so postavili slavolok, na katerem so razobesili velenemške zastave. Mestni in okoliški Cehi so se nad toli predrzno nemškim izzivanjem upravičeno zgražali, ali Nemci so se jim samo posmehoval i. Navzoči orožniški strazmoj-ster je protestiral na občinskem uradu, a Nemci so obstopili slavolok in niso hoteli sneti zastav kljub trikratnemu ukazu. Rekli so, da rajši zrušijo slavolok, kakor da bi zastave odstranili. To je neki Nemec tudi napravil. Zadeva je prijavljena češkim oblastim, ki bodo vsekakor odločno nastopile proti predrznim nemškim izzivačem.
= Pred nemško noto. Poročila, ki prihajajo iz Nemčije glede nove note, ki jo bo poslala Nemčija velesilam, so zelo dolga, a precej nejasna. Govori se predvsem o načinu garancij, ki ga bo predlagala Nemčija za ponujeno vsoto. Trije načrti so, ki se resno pretresajo in po katerih bo nemška industrija in trgovina služila kot jamstvo za plaćanje vojne odškodnine. Prvega je sestavil Arnold Rechberg L 1921. Po njem naj bi se nemška industrija organizirala v trust in tretjina industrijske glavnice bi se predala upnikom Nemčije. Drugi načrt je znan pod imenom Hachenburgov načrt, tega je posebno priporočal Georg Bernhard 1. 1921. v »Vossische Zeitung«. Ta se hoče ogniti napaki Rechbergove-ga načrta, ki misli predati tujcem kar cele kupe akcij nemških industrijskih podjetij. Hachenburg misli ustanoviti kreditno unijo nemških podjetij; solidni kredit te unije bi nadomestoval slabi državni kredit. Vsi agrarni, industrijski, trgovski krogi, skratka vsi krogi, ki so v posesti bogastva Nemčije, bi se združili v ogromen konzorcij, ki bi najel posojilo v zlatu, določeno za vojno odškodnino. Napaka tega načrta je pa ta, da bi njegova izvršitev bila silno komp-
licirana. Tretji načrt je izdelala Litwin. Ta finančnik, ravnatelj narodne banke, ga je objavil v »Vossische Zeitung« 10. maja. »Predlagam,« pravi g. Paul Lit-win, »da se ustanovi zakon, ki prisili vsa podjetja, katera imajo gotovo glavnico, da se spremene v akcijske družbe.« Vsa ta podjetja naj bi odstopila državi tretjino svojih akcij. »Država odda vse te akcije mednarodni družbi za vojno odškodnino . . . Ta družba izda na podlagi teh akcij, ki so ji bile predane, obligacije v zlatu.« Te tri projekte je treba vzeti resno, njih predpogoj je dejstvo, da je nemška država danes fi-nancielno uničena. Poskus ogniti se vojni odškodnini na ta način, da se državne finance sistematično uničijo, se Nemčiji ni posrečil. »Naredimo Nemce bogate, Nemčijo pa revno!« to je bil bluf povojne nemške mentalitete. Danes vidijo Nemci, da po tem potu ne gre naprej, posebno, ker je Velika Britanija s svojim odgovorom jasno povedala, da je solidarna s Francijo v odškodninskem vprašanju. Ker pa revna nemška država danes ne more ničesar plačati, ne preostane drugo, kot da plačajo bogati Nemci. — Dr. B.
Julijska kraiinaT"
— Slovenščina izgnana s sodišč v Gorici. »Goriška Straža« poroča, da so dne 23. t. m. sodniki v Gorici z došlimi strankami začeli razpravljati in proto-kolirati izključno italijansko. Slovenske stranke so začudeno protestirale, nakar so dobile odgovor, da je to ukaz in da se morajo stranke in odvetniki posluževati edino ie italijanščine. Tako je odredil novi predsednik goriškega tribu-nala sodni nadsvetnik Brelich, ki je prišel te dni na svoje mesto iz Trsta. Na sodiščih v Gorici se ne sme v nobenem slučaju več rabiti slovenščina. Vse slovenske še nerešene vloge so se vrnile s pozivom, da se imajo dostaviti v italijanščini. Doslej je vodil goriški tribu-nal sodni nadsvetnik Cechet, ki je kot domačin, Furlan, upošteval obstoječe razmere. Zato je moral oditi pred Bre-lichom iz Trsta, ki je na mah pregnal slovenščino s sodišč. »Goriška Straža« pravi, da goriški Slovenci ne prenesejo mirno tega izzivanja, marveč store potrebne korake v varstvo pravice.
— Invalidni Trst Te dni se je Trst zopet klanjal. Klanjal se je pred invalidi, ki so se borili po Krasu z geslom »Trieste o morte« in pred članom kraljevske rodbine, duco d* Aosta. Mestni zastopniki so kar trepetali pred savojskim princem, ki je poveljeval tretjemu armadnemu zboru, kateri Je pripomogel k odrešitvi Trsta, in na izredno slovesen način mu je občinski svet izročil Častno meščanstva Ako to ne pomaga, kaj naj potem sploh še pomaga Trstu, da se Izvleče iz sedanjih že skrajno neugodnih gospodarskih in prometnih razmer! Trst je sicer pričakoval že za mesec april ta nato za konec maja čisto nekaj drugega, Ponosni Giunta je že v marcu napovedoval prihod ministrskega podtajnika Acerba v Trst, ki bi se imel izvršiti koncem aprila. Acerbo bi bil moral prinesti s seboj ukrepe za rešitev vseh perečih tržaških vprašanj. Ali kmalu se je sporočilo, da ga ne bo in da utegne priti za proslavo obletnice italijanskega vstopa v vojno. Med tem pa je sklical Giunta zastopnike Interesiranih tržaških krogov in jim razložil, o čem se je razgovar-jal z Mussolinijem in kaj misli storiti rimska vlada v prilog Trstu. Konkretnega Je ppvedal malo ali nič, vse drugo se je gibalo v obljubah in morebitnostih. Mussolini se je bil sicer takrat, ko ga je obiskal Giunta v Rimu. obvezal proučiti v najkrajšem času predložene tržaSke probleme, toda on ima drugega posla čez glavo. Giunta je hotel izposlovati v Rimu skrb za Trst s predlogom, da mora služiti Trst italijanskemu prodiranju proti vzhodu kot glavno Izhodišče. Dotična spomenica, ki leži nekje pri Mussolini ju, izvaja, da tržaški problem nI lokalen, marveč je problem narodne volje imperijalnega Rima. V Rimu se pričenja ta problem, dopolniti in skončati pa se mora v Srednii Evropi, na Balkanu in na daljnjem Vzhodu. V to svrho se ima Trstu nemudoma pomagati gospodarsko. Ali gospodarska pomoč, pričakovana za proslavo obletnice, ni prišla, Acerbo je ostal v Rimu in Mussolini j u se Je strašno mudilo, da se je z letalom povrnil domov. Tako je bilo, kakor da bi se bal pogledati tja proti Trstu, kaj šele, pretiti ga. Prišli so invalidi k invalidnemu Trstu in prišel je tudi duca d* Aosta, še ves ob jokam od svojega govora s pokopališča v Redipulji, kakor da bi se bil hotel izjokati tudi nad Trstom. Sedaj, s podelitvijo častnega meščanstva Članu kraljevskega doma, je storil Trst menda vse. kar ie mogel, da bi navezal nase visoke vodilne državnike, ki naj bi mu končno pomagali ali pa naj mu povedo, da naj se lepo prišteje med invalide in životari, dokler gre. Tako je, da se utrjuje misel, da je Julijska krajina italijanska kolonija.
— Iz Ilirske Bistrice. Dne 13. maja se je vršila v Bistrici fašistovska veselica. Zbrale so se trnovske in bistriške krasotice obeh narodnosti, oblečene po najnovejši rimski modi. Tudi »pudra« in šminke ni manjkalo. Vsaka je hotela biti kraljica ve« čera in dobiti kot premijo zlato verižico a obeskom. Da bi imela verižica na vratu prostor, so prišle dame k prireditvi veliko« mestno dekoltirane. Kljub laškim toaletam. Šminki in pudru ie dobila premijo gdč. Štef* ka Primčeva iz Podgraj. ki je prišla na ve« selico v popolnoma priprosti toaleti mirno« grede kot opazovalka. Dekleta iz Bistrice in nekaj izjem s Trnovega se na ta način še fašistom ne morejo prikupiti, dasi se jim tako nastavljajo. Dosti je bilo primoranih vsled tukajšnjih razmer udeležiti se veselice, toda ni jim bUo treba tako javno
C»kazati, kako hrepeni njihova duša po po« tu v Italija
Gospodarstvo.
Dr. Fran Bončina:
Administrativna in tehnična reorganizacija Južne železnice v smislu sanžermenske in trianonske mirovne pogodbe.
Ako analiziramo našo fiksno rento, vidimo, da moramo plačati preko minimuma samo 130.000 zlatih frankov.
Da ne bo zablod, hočem na tem mestu ponoviti, da bi bili po jasni dikciji mirovne pogodbe dolžni plačevati anuiteto za odkupljeno proso Zagrcb-Karlovac mi, za kar nas je že pred časom za to pristojna reparacijska komisija v Parizu pozvala. Mirovna pogodba je v pogledu tzv. italijanske anuitete vstvarila drugačno pravno bazo, in to v prid Italije. Ako smo na rimski konferenci uspeli, da nam gori naverene anuitete ne bo treba plačevati za slučaj, da se odločimo za fiksno rento, se nam je posrečilo, korigirati mirovno pogodbo v naš prid.
Naša država mora o priliki ratifikacije rimskega sporazuma iziaviti, akceptira li sistem rente po fiksni ceni, ali onega po kosmatih dohodkih. Ako se odločimo za fiksno rento, nam ne bo treba seveda nikomur polagati računov v slučaju, da država eksploatira družbine proge. So, ki trde, da smo se na ta način zelo približali onim, ki bi hoteli, da država odkupi proge južne železnice, ki tečejo po našem ozemlju.
Ce se naša država odloči za fiksno rento, dobi tudi Italija pravico do sistema enotne rente. Ta renta znaša šest milijonov zlatih frankov. Ako Italija izbere ta način rente, imajo na to jednako pravico tudi Avstrija in Ogrska. Fiksna renta prve znaša 7,S50.000 in druge 3,425.000 zlatih frankov.
Novum rimskega sporazuma obstoji posebno tudi v tem, da morajo države plačati usvojeno rento v vsakem slučaju (— i ako prog same ne eksploatiralo) direktno v obligacijski fond, ne pa družbi. Ako družba upravlja proge, mora vsled tega državam polagati točne račune.
Omenjeno je že bilo, da so obli-gacionarji zahtevali našo in italijansko garancijo i za anuitete ostalih pregovar-jajočih držav. Mi smo to zahtevo odbili.
Izuzevši nas so bili vsi ostali* i ako iz različnih razlogov, mnenja, da mora ostati nedotaknjena določba čl. 27 koncesijske listine, po kteri, kakor že povedano, družbine proge tvorijo eno celoto. Zato so predvsem obligacionarji zahtevali, da bodo vse proge obremenjene s simultansko hipoteko za cel znesek obligacijskega dolga. Uspeli smo, da so naše proge tozadevno izvzete: naša hipoteka se glasi samo na 25.1% t. j. na 118,237.641.30 zlatih frankov.
V tolažbo javnosti bodi povedano, da trde naši inžinerji, železniškostavbni strokovnjaki, da z njih gledišča ni visoka ne renta ne hipoteka.
Vemo, da je Italija v povzdigo prometa preko Trsta že na konferenci v Benetkah ponudila, da plača za vsako tono preko milijon ton blaga, ki gre oziroma pride preko tržaške luke via inozemstvo, 2 zlata, franka. Po rimskem sporazumu bo plačala Italija to premijo žo za vsako tono preko 650.000 ton.
Ti zneski so predvsem določeni za specijalni fond. iz kterega se bodo plačevali zaostanki obligacijskega dolga, kar sem v ostalem že v zadnjem članku razložil.
Zahteva, da brišemo družbi neke neplačane davke in carinske kazni iz po prevratne dobe, je našla sledečo resolucijo:
Tu smo se ravnali po načelu: do ut des. Sklenili smo z družbo posebno pogodbo, kjer je prišel omenjeni princip do polne veljave. Pravijo, da naša država ni napravila slabe kupčije.
Za proučavanje prometnih, komercijalnih in tarifskih vprašanj se kreira v upravnem svetu družbe ožji odbor, ki bo sestavljen samo iz od držav pre-sentiranih upravnih svetnikov. Po beneškem načrtu predvidena 2 prosto iz-
—g Zagrebški žitni trg. Zagreb, 29. maja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notiralo: Pšenica (76—77 kg) 430—440, rumena koruza 255—265, bela 290—300, defektna 160—245, rž (71—72 kg) 350—365, ječmen za pivovarne 300—325, za krmo 290—305, oves 290—295, pisani fižol 450—550, beli 400—450, pšenična moka »0« 660—690, »2« 635—665, »4« 615—640, za krmo 200—210, ržena 500—510, drobni otrobi 150—160, debeli 225—240. Tendenca mirna, slaba.
—g Tarifa za uvoz vsakovrstnega lesa v Italijo preko Postojne in Boh". Bistrice je izšla. Dobiva se v knjigarni Schwentner v Ljubljani.
—g Direkcija državnih željeznica u Zagrebu raspisuje za dan 23. juna t g. pismenu ofertalnu licitaciju za gradnju prijamne zgrade, te 3 prizemnih kuća za stanove željezničara u Zagrebu. Potanko u »Službenim Novinama«.
—g Dobava kartona. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu s2 bo vršila dne 16. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 140.000 kg kartona. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in vzorcem je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
voljena upravna svetnika sta izločena.
Ta ožji odbor bo mogel napravili direktno tariio za družbine proge s tem. da bo združil državno lokalne tariie. Državam ie absolutno zagotovljena suverenost v tari ini kakor t:: Ji v prometni politiki sploh.
Znano je, da je imela ju fina železnica v bivši monarhiji v pogledu tariiske politike gotove predpraviee. Njeni tarifi so smeli biti vedno za nekaj odstotkov višji od onih državnih železni:. Ta privilegij sedaj odpada, kar bo posebno slovenskemu narodnemu gospodarstvu v prid.
Posebna tarifa je bila predvidena tudi za jadranske luke. Z ozirom na su-verenska prava naše države nismo mogli na to pristati. Razumljivo .ie, da s i tudi uspeli. Ta tari'a nas ne veže.
Sporazum velja do konca koncesije t. j. do konca leta 1968.
Tudi rimska konferenca ni ničesar sklenila, s čimer bi se prejudiciralo y . vicam in dolžnosti odstone svobodne reške države.
Vsakdanje je že vprašanje javnosti, bo li »južna« podržavljena a!i ne. To je navadno mišljeno tako, bo-li prevzela upravo država ali ne. Na to se glasi oi govor: To je čisto notranje vprašanje naše države. — S tem, da obstoja možnost, da bo še nadalje družba upravljala naše južnoželezniške proge, je, upam, zadoščeno i drugi naši struji, ki gleda, recimo naravnost, na cel problem predvsem skozi trgovska očala.
Ako analiziramo solucijo vprašan, a s finančne strani, je južna železnica ; < rimskem sporazumu že podržavljena. Države nimajo namreč, kakor je g »ri omenjeno, plačevati družbin dolg njenemu upniku direktno. Potemtakem bo družba upravljala južnoželezniške proge pravzaprav samo na račun države, ako ji bo ista upravo prepustila.
Mislim, da ostale določbe rimskega sporazuma ne zanimajo širšo javnost, zato o njih ne bom govoril.
Ker konvencija o svobodnem tranzitu vsebuje le tehnična transportna vprašanja in je sklenjena v formi, predvideni v mirovni pogodbi, jo je naša delegacija mogla osvojiti.
Dodatek: V »Jutru« št. 118 od 20. maja t. 1. čitam članek o južni železnici, podpisan od dr. G. 2.
Srečen bom, ako sem z današnjimi podatki o rimski konfernci uspel razpršiti gotove pomisleke dr. G. 2.
Razume se, da na tem mestu ne morem polemizirati, omenim le. da dr. G. 2. vprašanja italijanske anuitete me-ritorično nikakor ne vidi prav. O tem so se razni juristi dolgo prepirali, zlasti so poskušali francoski interesenti potom svojih v internacionalnem pravu, posebno kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe izvežbanih jurlstov pobiti italijansko tezo. Žalibog niso uspeli s pravnimi argumenti. Mi kljub taki situaciji nismo držali križem tok. Več tu ne morem govoriti o tem predmetu.
Nekih izvajanj dr. G. Ž. pa sploh no razumem. Bojim se, da nima pisec »Ju-trovega« članka dobrih informacij.
Z zadnjo njegovo opombo se seveda popolnoma strinjam, ker — naravnost naivna bi bila vlada, ki bi v tako važnem vprašanju hotela zaslišati samo prometnega strokovnjaka, naiven pa bi bil tudi prometni strokovnjak, ki bi v tako komplicirani zadevi hotel pre* vzeti nase vso pezo odgovornosti.
V tolažbo dr. G. Ž, in vsem morem povedati, da so, kolikor mi je znano* povsod in tudi pri nas bili in Še bodo zaslišani v vprašanju južne železnice i prometni i finančni strokovnjaki, a poleg teh še predstavniki mnogih drugih strok. Drznem si izreči nado, da sodba teh o rimskem sporazumu z ozirom na naše interese ne bo neugodna.
—g Novosadska blagovna borza 251. maja. Novi Sad. Na borzi notirajo: baška pšenica ponudba 435, baška dupl. kasa 1 vag. 435, baški ječmen 64 65 kg. 1 vag. 285, baški oves 2 vag. 285—28730, baška koruza, 12 vag. 255—257.50, baška 2% defektna 1 vag. 252.50, baška na hdji ab Tisa. 30 vag. 261.25, okrogla baška. 2 vag. 262.50. baška za junij 2—3^ defektna, 10 vag. 265, sremska 1 vag. 265, moka št. »0« 1 vag. 650, na bazo »0« 3 vag. 650, »2« ponudba 612.50. »5« ponudba 550, »6« ponudba 500, baškf otrobi v vrečah od iute ponudba 140, baški v papirnatih vrečah ponudba 135. Tendenca neizpremenjena.
—g Direkcija drž. željeznica u Zagrebu
raspisuie za dan 23. juna t. g. pismenu ofertalnu licitaciju, za instalaciju električne raz-svjete na novom kolodvoru za razvrstavanje u Zagrebu. Potanko u Služb. Novinama.
_,jt 2ltoI trg. Sombor, 30. maja. Radi
pomanjkanja blaga je tendenca ncizpre-menljiva. Pšenica 430—440, koruza 255— 265, oves 290—295. Mlini razpolagajo s slabimi zalogami Med tem pa konzum živahno kupuje.
■ a a
v
Sokolstvu in javnosti!
Dogodki ob priliki nemške slav* riosti v Ptuju so provzročili, da so za* čela oblastva Organizacijo jugosloven* skih nacionalistov in posamezne osebe preganjati na ljubo našim zakletim na* rodnim sovragom, ki so še v polpre* teklih časih pobijali in uničevali naše {Judi in njih imetje na najpodlejši, na* ravnost nečloveški način.
Čini nasilja in krivic, ki so začrtani s krvjo v zgodovini naših bojev za naš obstanek in našo svobodo, ne bodo nikoli pozabljeni.
Ptujsko žalostno dejstvo je vredno toliko glasnejše obsodbe, ker ruši ja* kost in odpornost naše severne meje ter daje našemu mišljenju, čuvstvova* nju in hotenju tujim in sovražnim ele* tnentom potuho in zaščito.
Naši lastni ljudje so zasekali v na* cionalno in državno zavest naših bra* tov in sester pekoče rane, ki more iz njih izbruhniti le silovit in maščevalen vihar globoko užaljenega patriotizma!
Sklicujoč se na drugi del resolucije, Uprejete na naši glavni skupščini v Beo* 'gradu dne 25. marca t. L, smatra pod; pisano starešinstvo za svojo dolžnost, da v imenu jugoslovenskega Sokolstva najodločneje protestuje proti takemu 'dejanju oblastnih organov, ki je za naš narod žaljivo in ponižujoče.
Poživljamo vse odgovorne činitelje, ki imajo danes usodo naše države v rokah, naj se ne igrajo z ognjem in naj ne ustvarjajo položaja, ko bi bila disci* plinirana sila Sokolstva primorana pre* Ico njih in proti njim čuvati in braniti moč in čast domovine na temelju načel, m$ so vsakemu bratu in vsaki sestri "sveta in nedotakljiva.
za vsakega in vsak za vse! Zdravo!
Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
15 Ljubljani, dne 30. maja 1923.
Razgled po slovanskem sveto.
— Praznik sv. Cirila In Metoda na Bolgarskem. Praznik slovanskih apostolov, ki jga smatra bolgarski narod za praznik svoje ikulture, se je praznoval v Sofiji na posebno svečan način. Spored svečanosti je določilo .'ministrstvo prosvete. Po službi božji v jprestolni cerkvi se je vršila na Trgu sv. Al. •Nevskega v posebnem pavilijonu v navzoč-InosrJ vsega duhovništva svečana molitev po pravoslavnem obredu, ki jo Je opravil mltro-Jpollt Štefan. Navzoč je bil tudi car Boris, Inunistrl Obov, Omarčevski, Stojanov in '{Atanasov, mnogo zastopnikov mestne |bb!asti In raznih javnih korporacij, Častniški Icor sofijske garaizije, akademska mladina :«beb univerz s svojimi profesorji na celu, Sani muzikalne in umetniške akademije, srednje- in nižješolska mladina, gojenci vojaške akademije in nebroj občinstva. Po
lcončani službi božji je minister prosvete ^Omarčevski pozdravil v imenu vlade zbrano množico in ji pojasnil pomen svečanosti, ki Je spomin na neprecenljive 2asluge obeh "apostolov za slovansko kulturo. Nato se ie tazvil po ulici Carja Osvoboditelja veličasten sprevod, ki je odšel pred carsko palačo, kjer je car s kneginjami sprejel pozdrave raanifestantov. Popoldan je Šolska mla-*dina priredila na igrišču »Junak« razne igre in domaČo zabavo, ki je trajala pozno v noč.
— 'Angleški učenjak ua praški unPerzf.
V nedeljo ie prispel v Prago (profesor zgodovine na angleškem koloni]alnem institutu v Londonu dr. A. Percival Newton. Newton predava ta teden na praški juridični fakulteti o razvoju in upravi angleške države. Predavanja se vrše vsak dan.
— Slovanska Beseda. V Sofiji je bilo preći 43 leti ustanovljeno kulturno "društvo »Slovanska Beseda«, Čigar namen je širiti jned svojimi Člani, pripadniki raznih plemen slovansko vzajemnost in vplivati blagodejno na družabno SrvSfPHe, Prvotno iz 25 članov, večinoma Čehov obstoječe društvo, $*teje danes že nad 1000 članov in obsega nad 500 družin. V vojnem Času je društveno Selovanje nekoliko zaostalo, sedai pa se Je znova začelo z vso vnemo. Prireja shode in Jconccrte, ima bogato slovansko knjižnico In čitalnico, skrbi za moralno vzgojo dece in sploh skrbi, da bi se zlasti mladina v poznejših letih oprijela slovanske ideje. Minulo nedeljo je imelo društvo svoj redno občni zbor, kjer je določilo nove smernice svojega dela, ki mu pripisuje veliko važnost zlasti v povojnem času. Slovanska Beseda, ki ie združila v svojih vrstah najuglednejše bolgarske intelektualce, bo postala sčasoma in pri ugodnih razmerah sre-'dišče vseh kulturnih društev v Sofiji. Ker pa njen cilj ni samo prosvetno delo med bolgarskim narodom, marveč deluje v prvi vrsti za splošno slovansko stvar, zasluži tu-tli zanimanje ostalih slovanskih narodov.
— Scotus Vlator na Slovaškem. Znani prijatelj slovanskih narodov Scotus Viator ja obiskal na noti iz Jugoslavije v domovino tudi Slovaško. Ob priliki nekega pogovora O današnjem položaju slovaškega življa je Izjavil: Bil sem z vami, ko ste bili podjarmil j eni, bil sem pri vas v trenotku največjega navdušenja, ko ste se osvobodili in prihajam k vam danes, kc Imate »Katieniamater«. Videl sem tudi mnogo nezadovoljnosti, toda vsak plemenit človek mora vedno težiti za vsem, kar je vzvišenega in Iskati resnice. Moja želja Je, da bi Vam čez štiri
ita, ko vas znova obiščem* izginil iz glave tt »pteenjimnitr^ , ^
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALI* ŠČA V UUBUANl.
DRAMA.
Sreda, 30. maja: Hamlet. Red D
Četrtek, 31. maja: Zaprto.
Petek,   1. junija:    Hasanaginica- Dijaška
predstava po znižanih cenah. Začetek
ob Štirih pop. Izven.
Sobota, 2. junija: HasanaginJca. Izven.
Nedelja, 3. junija: Hamlet. Izven,
Ponedeljek, 4. junija: Kar hočete. Red A
OPERA.
Sreda, 30. maja: Carmen. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob %&. uri zvečer. Red C
Četrtek, 31. maja: M udarne Butterfly. Go* štovanje ge Vere Bourago. Začetek ob 8. zvečer. Red E
Petek, 1. junija: Rlgoletto. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob 8. uri zvečer. Red A
Sobota, 2. junija: Tosca. Gos tova nje g. Jostoa Rijavca. Začetek ob 8. nri zvečer. Red D
Nedelja, 3. junija: Prodana nevesta. Začetek ob 8. zvečer. Izven
Ponedeljek, 4. juniia: Zaprto.
— Zasedbe pri gostovanjih v operi.
Danes gostuje v operi »Carmen« gospod
Josip Rijavec kot Don Jose. Pri tej predstavi poje vlogo Carmen gospa Thiernr-Kavčntkova, vlogo Micaele gna Kattnerje-va in vlogo Escamifa gospod Balaban. Jutri gostuje v naslovnj vlogi opere »Mada-me Butterfiv« gospa Vera Bourago. Vlogo Pinkertona poje gospod Kovač, vlogo Sharplesa pa gospod Cveflč
— J. N. A. D. »Jadranc ima v sredo (dne 30. mala ob 20. VI. debatni večer. Predaval bo tov. Stojan Bajič o temi: »Mi In politika«. Udeležba za člane obvezna. Nečlani dobrodošli.
— Mladinska predstava osnovne šole Mladika (Podmladek Rdečega križa). Osnovna šola Mladika priredi v dobrodelne namene dne 5. junija ob 6. zvečer pod vodstvom gdč. Orošljeve v dramskem gledališču M. Grošeljeve pravljično igro Dve Marički, z godbo, petjem in plesom.
• — Gospa Vera Bourago, operna pevka, gostuje v naslovni vlogi opere »Mada-me Butterfly« v četrtek, dne 31. t. m. Go-ska Baurago ie bila angažirana zadnje čase na italijanskem gledališču v Carigradu. Za časa svoje dosedanje umetniške kariere le pela glavne vloge z najodličnej širni pevci na raznih večjih ruskih gledališčih. Predstava se vrši za red E.
— Pri predstavah »HaSan£glmce« v petek, 'dne L juniia in v soboto, dne 2. itmija igra vlogo Hasanage gospod Rogoz.
— Predstava »Hasanaginice« po znižanih cenah bo v petek, dne 1. junija ob štirih popoldne. Vlogo Tfasanage igra g. Rogoz. Predstava je namenjena zlasti dijaštvu.
— Gostovanje g. J. Rijavca. Z veliko ljubeznijo smo včeraj uživali po dolgem premoru našega Rijavca kot Cavaradossila v >Toski«. Od akta do akta so prekipevala naša srca, Id si jih je mahoma s svojim mehkim, tako v|soko kultiviranim tenorjem ob koncu docela podjarmi!* Ponosni smo na svoje Cavaradossije. ki so drug od drugega boljši. G. Rijavec je obdarjen z globokim. Iskrenim muzikaličnim Čutom. Umetnina gre
pri njem nad vse: svoje vloge ne smatra kot bravure, ki ima namen izzivati aplavze in poklone. Ves žiM, ves se stopi v njej. In končno, ali ni neodpustljiva naša krivda, da je pel g. Rijavec Cavardossija sicer na nam dragem, a vendar ne nafietn jezden? Razkleniti moramo odkritosrčno svoje roke ter privabiti vse naše drage, ki jih je toliko, da bi naši operi z lepa ne bilo para. »To-skac je tudi v vsem ostalem bila včeraj vzor-predstava. Zlasti g. Balaban (Scarpia) in gdčna. Zikova (Tosca) sta pela in ustvarjala resnično, sijajno. Dirigentu in orkestru priznanje. — O g. Rjjavcu poročam ob koncu njegovega gostovanja več. E. A.
— Umetniška razstava Matije Jame In Ivana Žalca v Jakopičevem p*i4Hoati se otvori vpetekdne 1. j u n i J a ob 10. dopoldne. Prvi razstavi približno 40 del, katere je povečini izdelal v zadnjih mesecih, drugi pa nekaj manjših kipov.
— Slenkiewicz H« Z ognjem In mečem. Zgodovinski roman. Poslovenil dr. R. Mole. 7 in 8 snopič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena dvojnega snopiča s poštnino vred 18 Din. Pravkar je izšel dvojni snopič Sienkiewiczevih romanov, ki jih je začela izdajati Tiskovna zadruga v Ljubljani z romanom Z ognjem in mečem. Tudi ta snopič je ilustrovan.
— Narodno gledališče v Mariboru. Po enoletnem odmoru smo imeli v nedeljo zo* pet priliko v narodnem gledališču pozdraviti znano slovensko plesalko Lidijo Wisiakovo iz Ljubljane in kapelnika ljubljanskega gle* dališča g. Balatk*. ki je gdč. Wisiakovo srsremljal na klavirju. Čas* ve cer prelepe ne* delje ni bil ugodno izbran. Maloštevilno ob* čir.stvo je umetnico pazno sledilo v proiz* vajanju modernih plesov tet ji po vsaki točki navdušeno ploskalo.
— Razstava ljubljanske »Vesne« v Mb> rronrti. Jz Maribora nam pišejo: Če bi bili ljubljaiaki umetniki kluba »Vesne« pazljivo 7idedovali naša mariborska pisma, bi se bili najbrže premislili prirediti svojo razstavo v Mariboru. Toda umetniki se naj potolažijo, saj se tudi njihovim nemškim kole* gom v Mariboru ne godi nič boljše. To je pokazala predzadnja razstava pristnega Nemca, ki vkljub podaljšanju in veliko večji reklami v lokalnih Ustih ni prodal niti ene slike. Na tem polju kulture, ozir. umetnosti so si Nemci in Sfevend enaki Slovenci Id nimajo vinogradov in velikih ktractj a le Rosenbcrg, Tavčar, Kobi, Soštarič in drogi so se pri tej razstavi vsaj toliko pofcsisR da so tekom enega tedne kupili vsej dva jliki. Pri svojem obisku v nedeljo dopoldne smo se prepričali, da ta razstava zasluži naj* večjo pozornost. Pri tej priliki amo tudi tt* vedeli ds bi razstavo radi pose tih* revnejši sloji ki jih zanima posebna smer kluba »Vesna«, sli šal nedostaje jim v to sred* itev. Tamu bi aa dalo odporno*, a. pr. aa
it*** i* 8 *
aleji Id sami nimajo smisla as umetnost, nakupili vsaj nekaj vstopnic ter jih dali na razpolago onim, ki ne morejo v razstavo, pa si jo vendar žele ogledati Lokal aa raz« »tavo —r kazinska dvorana — ni srečno iz* bran, ker nudi premalo svetlobe. »Posojilni« ca* bi v take svrhe lahko dala brezplačno Narodni dom na razpolago. Vkljub tej ne j dostatnosti ps prihajajo vsaj po sam ne slika do svoja veljave. Takoj pri vstopu nas po« zdravi na sredi dvorane ljubljanski Tivoli, krasna Maršičeva slika, na desno od nje vzbuja pozornost markantni portret našega generala Maistra, kakor da bi ga videli ži# vegs pred seboj. Levo od Tivolija se nam že od daleč smehlja »Greh«, glede katerega je umetnik g. Bucik zagrešil velik greh. ko je nedolžnemu obrazu z razgaljenimi devi« škimi prsi dal ime »greh«. Taki »greh« no« sijo navadno čisto druge obraze in kažejo navadno vse druge grehe. Na desno v kotu vidimo na sliki v ognju žareti »Livarno« umetnika Ssntla. Santel je poleg Kopača in Msrčiča sploh najbolje in najstevilneje za« stopen. Nadaljno posebno pozornost vzbu* ja njegova slika »V Bakarski luk i«, dalje slika 38 »Pogled na Ljubljano« in slika »Mo* tiv iz Primorja«, ter slika »Babji zob na Bledu«:. Izmed Smrek ar jevih slik, ki zavze* majo povečini karikature, splošno ugaja nje* ffova večerna vizija (slika Št. 37). ki je ena najboljših njegovih del, in ki tudi sicer na razstavi zavzema Častno mesto. Izmed Ko« pačevih predmetov kaže največ pristnega Življenja sliks 6 »Božena«, potem že orne« njeni portret generala Meistr*. kakor tudi slika 12 podpolkovnik Turudija. Od Sant* lovih portretov (bakrorezi) ste najboljši sli* Id 51 Forster in 52 Jeraj. Dobro pogojeni so tudi njegovi motivi iz srbske zgodovine. Mnogim prija zlasti Mirko Šubičeva slika 63 »V ekstazi«, na splošno pa njegov autopor* tret slika 64- Mojstrsko izdelana je Marci« čeva idila na Blejskem jezeru (slika 18) in nadalj na slika 21 zopet »Bled«, ki je proda« na. Na levi strani vzbujata splošno prizna« nje slika 65 portret vladnega svetnika 3u* hica in sliks 80 portret »Danila«. Prvi je delo Mirko Šubica, drug! Avgusta Bucika. Slednji se je posebno izkazal mojstra v sliki 32 »Krajinska študija«. Marčičevo najlepše
delo najdemo na stiki 19 »Polnoč na Blej* skem otoku«. Vodnikov trg v Ljubljani nam js Saša San tel izvirno pokazal v sliki 43. ta* ko tudi zimo v Ljubljani na sliki 47 in »Po« mlad« slika 48. G. Rajko Subie je zastopan po manjših slikah, od katerih posebno u ga* ja slika vola v gozdu. Desno pri vhodu nas pozdravlja Kopačev »Dr. Tavčar« (slika 16). Skoda da slika nt večja. Slika nosi pokoj ni* kove besede: »Mi nimamo pojma, ki je po* vsod po svetu glavni pojm. To je pojm do* movine aH kakor se 5e ta Človeku najsvetejši stvar v različnih krajih različno ime« nuje. Pri nas domovina umira in to je največje
gorje. Ta zavest ho tudi vzrok, da bomo Stari tako težke umirali.« Ne smemo se p©» sloviti brez ljubo se smehljajočega pastirčka (slika 25). lično delo Gašparja Porente. Id je poleg pastirčka nastavil Še dva portreta. Omejili smo svoj opis samo na nekatere sli* ke, ki nam v snlo5nem najbolj ugajajo. Raz* stava rastuži, da si jo nsse občinstvo ogleda. Naj bi bil končni uspeh te razstave lepši, kakor je bil začetni
ANGLEŠKA SODBA O NAŠEM SHAKE-SPEARJTJ.
Veliki angleški časopis »The Observer« js prinesel 20. maja zanimiv Članek, v katerem njegova korespondentinja ga. P. S. Copcland ocenjuje predstavo igre »Kar hočete« in obenem govori tudi o tirugin prevodih. Prinašamo dopis v celoti, ker je zelo zanimiv, Dopi* se glasi:
»Ravnokar so v Narodnem gledališču, v Ljubljani prvič dali Shakespearievo Komedijo »Kar hočete«. Igrana je bila brez vsakega hrupnega pripravljanja in res umetniško, kakor je tu v navadi. Vzeli so jo kot nailazio komedijo, ki pripušča tudi podčrtavanja, prehajajoča že v farso. Nalašč za njo je zložil godbo Anton Balatka, dirigent ljubljanske opere.
Toda čeprav Je bilo igranje neoporečno clobro in stoli drama — kakor vse Shakespeari e ve 1— popolnoma izven časa in kraja, je bilo vendar vse zanimanje pri tej predstavi osredotočeno na prevod, katerega je oskrbel slovenski pesnik Oton Župančič. Župančiču sodi visoko mesto — uprav prvo — med jugoslovanskimi liriki. On ni napisal mnogo, toda vse njegovo delo očituje redke pesniSke lastnosti, izvirnost, sočnost, gib-kost, bujno fantazijo, a obenem tudi iskrenost in glebokost. Drobna knjižica verzov (Ciciban), posvečena, oziroma vsaj napisana njegovemu sinu, spominja le na eno sebi podobno delo, na Stevensonov: Child's Gar-den ol Verses«. Toda že nekaj Časa sem je posvetil Župančič vse svoje pesniške sile nalogi, da preskrbi svojemu narodu lep prevod vseh Shakespeareievih del. *Kar hočete« je že sedmo v tej vrsti. Pet jih je bilo doslej že izdanih (Julij Cesar, BencSki trgovec, Sen kresne noči, Macbeth. Othello); dvoje »Komedija zmešnjav« in »Kar hočete-jih je še v rokopisu.
Župančič je bleščeče uveljavil vse odlične lastnosti svojega jezika. Za Shakespe-arievo prozo, posebno za brezprimeme prizore iz komedije, je slovenščina res sijajno sredstvo. Toda ker je tukaj zazvenel kraljevi Shakespearejev verz v jeziku, katerega so vsi njegovi sosedje smatrali za narečje hlapcev in kmetov, pomeni Župančičevo delo za Slovence več kakor le čudovit prispevek njihovi literaturi Dal je njihovi besedi dostojanstvo, katero so ji dolgo odrekali, in ji aa široko razmaknil njene meje. Jugoslovanskih prevodov Shakespeareja je precej, nekateri od njih so prav dobri, toda Župančičev je od vseh daleko najboljši ker je najbolj blizu Shakeapearjevemu dahu. To pa, ker je oskrbljen naravnost iz snsleSkeca originala, ne pa preko nemških prevodov.
Od ie Izdanih dram bodeta menda nal-boUN »Maeneth« In »Sen kresne nod«, čeprav so vsa dobre. Morda 1« tu Zupančiča privlačila ta mikala keltska okultnost v prvi ta burnost tostf&liie v dresi Iskrena nMa SeJla Je, da ie mn posred !*▼<*« naCrt In končati veliko delo.
Zbirajte znamke
Spored pogrebnih svečanosti judenburških žrtev in mučenika Ivana Endiicherja v Ljubljani.
V Ljubljano pripeljane krste JudenburSkih žrtev in Ivana Endlicher-ja bodo razstavljene na mrtvaškem odru v Narodnem domu od 9. do 15. dne 2. junija 1923. Ob mrtvaškem odru častne straže. Točno ob 13. popoldne se prično pogrebne slovesnosti. Po Izvršenem cerkvenem obredu zapoje Zveza pevskih zborov žalostinko. Razvrstitev žalnega sprevoda: konjenica, križ in žalna zastava, vojaška godba, oddelek vojaštva, Sokolstvo, Akademska društva, Orlovska zveza, Skauti, šolska mladina, Kulturna in prosvetna društva, godba ju-goslovenskih železničarjev, Udruženje invalidov, dobrovoljci, častniki in vojaki bivšega 17. p. p., Organizacija jugoslovenskih nacionalistov, pevska zveza, voz za duhovščino. Odbor za prenos kosti Ivana Endlieher-ja, tovariši in sodobniki. Venec S trakovi, poklonjen spominu Ivana čnd-licher-ja. 1, Zlat steklen mrtvaški voz s krsto Iv. Cndlicher-ja. Oh vozu častna straža. Za vozom venci judenburških žrtev (nosijo uslužbenci Mestnega pogrebnega zavoda). 2. Črn odprt voz z dnmeri-jatni in vojaškimi emblemom s krsto žrtve Alojzija Roglia. 3. Črn steklen voz s krsto žrtve Alojzija Šreinni-ča. 4. Črn steklen gala voz s krsto žrtve Antona Hnfner-ja. 5. Crn steklen vo* s krsto žrtve Karla Mo-zine. 6. Zlat angelski voz s krsto žrtve Jo-so DautoviČ-a. ob vsakem vozn jndenbur-škfh žrtev 12 mož častne straže. Za mrtvaškim? vozovi* Rodbine in sorodstvo judenburških Žrtev in Ivana Pndlicher-ja. Vojaki bivšega 17. polka — obsojenci. Odbor za prenos judenburških žrtev. Veliki župan in komandant Dravske divlziiske oblasti. Predstaviteljl Inozemskih držav. Načelniki oddelkov pokrajinske uprave In centralnih oblastev. Oficirski zbor. Zastopstvo mestne občine ljubljanske. Akademski senat univerze Kr. SHS v Ljubljani. Akademski senat trgovske in obrtne zbornice. Zastopstva državnih oblasti in uradov. Zastopniki raznih občin. Zastopstva raznih korporacij in zavodov. Narodno Ženstvo. Ostalo občinstvo. Oddelek vojaštva.
Sokolstvo.
— Koroško sokolsko okrožje priredi v nedeljo dne d* t. m. s sodelovanjem Sokola Slovenjgradec okrožni Izlet v Drnvograd-Mežo. Na sr>oredu je tudi nastop vojaštva dravske parnizije s puškami. Pri celi prireditvi svira voi. godba iz Maribora, razen tega sodeluje salonski orkester in pevski zbor iz Slovenigradca ter je s tem za res dobro in vsestransko zabavo preskrbljeno. Jedila in najboljša vina po najnižji ceni dovolj na razpolago. Vabimo vsa 'društva In Izletnike, da na ta dan prirede svoje Izlete k nam ter s tem našemu mlademu Sokolu na skrajni točki severne meje moralno pomagajo. — Zdravo!
— Sokol v L'ubLiani (Narodni dom) poživlja svoie članstvo, da se v kroju In čim več jem gtevjlu udeleži pogreba narodnih žrtev v soboto 2. junija ti. Za te člane se vrše v petek I. junija od 7.—S. zvečer redovne vale na letnem telovadišcu v La-
ttermanovem drevoredu.
— Sokol IT v LuiMiam prosi vsa ona br, druStva, Kt so dobna prijavnice za slavlje razvitja naraSčaJskeRa prapora tu obhajanja 15 letnice, da jih izpopolnjene prej vrnejo, ker le na podlagi prijave je odboru možno skrbeti za skupno pvekfju-no in prenočišče. Br. društva prosimo, da pridejo s društvenim ali naraščajskim praporom. Zdravo!
— Sokol na Viču priredi v nedelo, dne 10. junija ti. Javno telovadbo z ljudsko veselico na letnem telovadfšču poleg nove šole na Olincah. Pri prireditvi sodeluje godba drav. divizijske oblasti. Brst-ska sokol, društva In Sokolstvu napunjeno občinstvo vabimo k polnoštevii u udeležbi. Natančni spored še objavimo. Zdravo!
— Sokol f. vabi svoje člane, da se udeleže v kroju a) pogreba narodnih žrtev. Zbirališče v soboto ob 14. na vrtu Narodnega doma. b) slavnostl raT\\tja narašča je vega prapora Sokola II. v *i* leljo dopoldne. Udeležba po objavljenem sporedu na licu mesta. Naraščaj in deca sodelujeta pri popoldanskem nastoou. Ad a) Udeležba članic v civilni obleki. Zdnvo'
Drtišfvens vesti.
— J. N. A. D. »Jadran«. V petek dne 1. junija ob 20. se vrši v društven« čitalnici izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Razdelitev trakov. 2.) Poročilo predsednika. 3.) Slučajnosti. — Odbor.
— Poziv vsem gasilnim društvom v Sloveniji. Predsedstvo »Jugosl o venske gasilske zveze Ljubljanac vabi vsa včlanjena društva, da se po možnosti udeleže pogreba judenburških žrtev iz leta 1917 ter narodnega mučenika Iv. Endiicherja. Pogreb se bo vršil v soboto dne 2. junija ob 15. popoldne izpred »Narodnega doma« v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Društva, ki se nameravajo udeležiti, se zbirajo ob 13. popoldne na Bleiweisovi cesti za Koli-zejem. Ona društva pa, ki imajo svoj sedež ob progi Maribor - Ljubljana, naj postavijo ob času prevoza žrtev na kolodvorih v svojem kraju Častne čete, ki naj dostojno počaste ostanke naših Junakov. Oprava slavnostna s čepico brez sekirice.
— Zvan delovodll In industr. uradnikov prirodi v nedeljo 3. iuntia z vsemi okrajnimi društvi skupen izlet v Kranj. Namen teci izleta Je ogledati si tamošnja industr. podjetja in stopiti v stik i tovariši, ki le niso včlanjeni. Opozarjamo vse naše člane, njih rodbine In prijatelje na to prireditev in vabimo na čim večjo udeležba Odhod z glavnega kolodvora ob tričetrt na 7. zjutraj. — V soboto 2. Junija Ima okr. ifcnlfcvft UobUaa* sjborovaals ob IH m- i
čer v rok. domu. Zanesljivo se naj udeležijo vsi člani zaradi razgovora o raznih stanovskih zadevah, posebno pa vabimo tovariše, ki so zaostali na članarini. — Odbor.
— Jubilej gasilstva na Jesenicah (Gorenjsko). Vsa tovariška društva bližnja in dalinja se vljudno naprošajo, da javijo najkasneje do 26. junija število svojih udeležencev. Za polovičiio vožnjo se bo pravočasno obvestilo. Za hrann in prenočišče bo najbolje poskrbljeno. Gasilski rozdrav in na veselo svidenje v gorenjski naravi. Odbor.
—Zabavni večer priredi društvo »Soča« v soboto dne 2. junija v hotelu »Tivoli«. Na sporedu je: nagovor, petje, godba, kn-pleti in komični nastopi. Poznavajoč proizvajalce sporeda, je izvrsten uspeh vseh točk vnaprej zagotovljen. Odbor v<ibi na to vseskozi domačo prireditev svoje člane in prijatelje. Začetek ob 20. (osmi) zvečer.
— Odbor Kola ju^osiov. sester pozivHa društvene članice, da se udeleže v prav velikem  številu poareba  judenburških žrtev.
— Kolašice bodo prodajale I« In % junija razglednice v prid n dovam in sirotam judenburških žrtev. Naj Iz pijetete *eže vsakdo po njih!
— Članice zveze vnjuih vdov In sirot se tem potom opozarjajo, da je sklep S. rednega občnega zbora z dne 18. marca t.L ds se zveza razpusti ter priključi Udruženju vojnilj invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS v Ljubljani.
— Pokrajinski zbor Ju g slovenske Matice. V nedeljo, dne 3. junija ob po i 10. dopoldne se vrši v Celju pokrajinski zbor delegatov podružnic »Juzosiovenske Matlee« v Sloveniji. Vse delegate opozarjamo, da imajo na podi«K» poslanih izkaznic na progah državne železnice polovično vožnjo. Izkaznice je pokazati pri železniški blagajn'. Južna železnica pa Je dovolila delegatom vozne olajšave na posebne vozovnice, slede katerih se je pismeno ali ustmeno zclaslti v pisarn] pokrajinskega odbora Jngosloven-ske Matice v Ljubljani. Pred škoiiio 31./I. in to vsaj do sobote zjutraj. Pokrajinski odbor poziva tem potom vse delegate, odnosno predsedstva podružnic, da sc sigurno ude' leže nofcrajinskcca zbora, ki se vrši v dvorani Narodnega doma ob pol 10. zjutraj. Odhod iz Ljubljane je v nedeljo zjutraj ob 5.26. odnosno radi zveze ob 8. Vendar prosimo, da odidejo vsi. katerim je le količkaj mogoče že s prvim jutranjim vlakom. Popoldne istega dne priredi celjska podružnica Jugoslovenske Matice večjo stalnost na korist Matice.
— Oblasni savez dobrovoljac* ia Slovenijo poziva vse v Ljubljani In bližnll okolici živeče člane, da se zanesljivo udeleže pogreba iudenburških žrtev 10 narodnega mučenika Endiicherja. Zbirališče-: 2. lumja ob 14. v Kolodvorski ulici 3. Ob 20. Istega dne se vrši v pisarni saveza sestanek, r nedeljo 3, junija ob 9. pa odborova seja. Odbor.
Glasbeni vesfnik
— Ljubljanski moSki zbori včlanjeni v Zvezi slov. pevskih zborov »e korporatrv-no udeleŠe pojrreba rudenburfkih žrtev ter zapoio P. S. Vilharievo »Nagrobmco luna-kanu In J. Pav&čavo »Narodno nagrobni-co«. Zbori naj v svojih dnnHvlb ti dva palmi temeljito ponove. Skupna pevska v*j»
$e vršj v Glasbeni Marici v petek. t. luniU
zvečer ob osmih.  Nastop   In oevska
sia za vse zbore obvezna. Arhivari! nai
gntoVo prlneso notni materijal sebol Odbor »Zveze«.
— Koncert. Danes v sredo ob 20. zve-čer koncert ferijalnega Saveza v Ljubljani v dvorani Filharmonije (Kongresni trg) za
dom počitniške kolonije za revne in bolehne dijake ljubljanskih zavodov. Nastopi meSani pevski zbor ljubljanskih učiteljiSčmkov In učiteliiščnic pod vodstvom skiadatella prof. Adamiča.
— Promenadrd koncert aodbe drav* ske div. obi. v »Zvezdi« bo danes v sredo 30. maja od 17. do ^19. Na praznik in v nedeljo je godba drugod zaposlena,
— Koncert ciganov v četrtek 31. t nv v restavraciji Bellevue. Začetek ob 3. popoldne. — Vstop prost.
Turistika in sport.
— O tekmi Češkoslovaška — Italija.
»13* je nesrečno Število, kar je izkusila tudi 'italijanska nogometna reprezentanca. Po vrsti je odigTala 12 mednarodnih nogometnih tekem, v Icaterih je zmagala 6 krat in 6 krat Igrala neodločno. Nepretrgan niz zmag, so prvi pretrgali Čehi. Tekma, ki Se nudila 28.000 gledalcem izvanreden Športni užitek, je počela takoj v znamenju 'premoči Cehov. Sijajna italijanska obramba ]e tekom 26 minut morala štirikrat kapitulirati. Čehi so predvedll naravnost klasično kombinaciisko igro. Notranji trio Je funkcioniral brezhibno, obe krili sta bili v najboljši formi in le tudi Sedlaček. desno krilo prvj zabil tri goale. Četrti goal Je za-bH Dvoraček, petega Koželuh. Častni goal za Italijane te padel po srednjem napadalcu Moscardiniju. Najboljši mož v polju od Čehov je bil zopet srednji krilec Kada, ki je pravi footballski fenomen in ki ga menda ne nadkriliuie ni eden halo na kontinentu. Tekma se je vršila v ostrem, od Cehov diktiranem tempu. Italijanom oči-vidno ni prljala nizka Igra Cehoslovakov. z kratkimi pasovi, kajtf Italijani Igrajo visoko fgro, k! pa jo je krilska vrsta Čehov udušila ta v kali Tekmo, ki ie končala s 5:1 za češkoslovaško le izvrstno sodil Du-najčan Retschurv.
— Ilirija : ŽeJeznlčarskl S. K. Sisak. V nedeljo 3. trn. ob 15.30 se vrši na Igrišču Ilirije nogom, tekma med Zelezničarskim S. K. iz Sisaka in kombiniranim moštvom Ihrije. t. S. K. le eden boljših hrvatskih provincijalnih moStev, gostoval le ie lani v LJubljani, kjer Je (podlegel komb. moštvu Ilirije z V2. d očim je v revanšni tekmi s
Ml zmagal s 40.
4tev. 123
»SLOVENSKI   NAKUDi toc 31 .maja
Stran 5
Dnevne vesti.
VLmbijani. dne 30. maja 1923.
— K debati o suženjski teoriji ve-
lesrbskih politikov. V včerajšnjem uvodniku smo povedali svoje mnenje o najnovejši boini misli »Slovenčevi«, ki se zaganja v branitelje enotne in mirne rasti jugoslovenske države, splošne državljanske sloge ter solidarnosti jugo-slovenske kulture in gospodarstva. Iz tega splošnega notranjepolitičnega stališča smotrimo namreč vse pojave in tehtamo seveda tudi upravičenost po-samne novinarske  akcije. Razumemo časopisje pred volitvami  in sredstva, katerih se pri taki priliki poslužuje. Danes pa, ko bi morala biti poštenih in resnih ljudi srčna želja, da preneha demagogija in da ustvarijo pomirljivo ozračje splošnega nacijonalnega, gospodarskega, kulturnega, socijalnega  in drugega zakonodajnega dela v novi narodni skupščini in v javnosti, moramo dvakrat obsoditi početje, ki računa na omejenost širših plasti. Ko čita preprosti narod xSlovenčeve« uvodnike o »suženjskih« teorijah velesrbskih politikov, bo mislil da res vladajo Jugoslavijo samo zastopniki suženjskih teorij, da je Jugoslavija eno samo nasilje in korupcija in da o kaki ravnopravnosti jugosloven-skih državljanov ne more biti govora. Javno časopisje sme razpolagati samo s svobodo poštenosti in stvarnosti Svoboda pa. ki izrablja neresnice, ki namenoma kultivira umetna nasprotstva med Slovenci in Srbi, ki v preprostem narodu zastira pogled na lepo jugoslovensko državno stavbo, ki širi neslogo, neraspoloženje in ki deluje s čustvi, namesto da bi govorila prosto m stvarno, gospodarsko, kulturno ali jezikovno za svoje avtonomistične programe, pa moramo odločno obsojati. Vsi programi so ravnopravni. Toda prednašati jih morajo z blasohotnostjo, kakršna se podaja mirni in svobodoljubni  demokraciju   Ko bi »Slovenecc vsai petino tega, kar dnevno grdega pripoveduje o Jugoslaviji in naših vladah, nadomestil z lojalnim državotvornim naukom in poukom, bi bili z njim zadovoljni. To neprestano haran-giranje protisrbskih razpoloženj vendar ni lepo. Pa je tudi nespametno. Saj ni težko uganiti, da se taki članki v Ljubljani pridno izrezujejo, prevajajo in v Beograd kraljevski   vladi dostavljajo Kako naj ta vlada potem najde prijazne besede napram delegaciji SLS? Kdo bo v tem slučaju kriv poloma politike SLS in nar!aljnega radikaliziranja njenega tiska? Nehajmo t takimi metodami!
— Da se razumemo. V našem listu 7. dne 27. maja smo priobčili  pod zašla vi em »Značilno« to-le notico: »Pokojni generalni ravnatelj Pire ie s svojim neumornim delom,  z mravljinsko marljivostjo ustvaril »Kmetijsko družbo« takšno, kakršna ie danes. Vse svoje življenje je posvetil blagru slovenskega kmeta. Bil je vzgojitelj in učitelj slovenskega kmeta nad 40 let,  naučil  ga je umnemu kmetovanju ter ga dvignil na visoko stopnjo kulture.   Razvoj In napredek na gospodarskem polju   v naši pokrajini je po   veČini   delo njegovih rok, njegova zasluga. Seveda, tudi pokojnik je bil človek, podvržen človeškim slabostim, kakor vsak drugi Toda kdo je med nami brez greha in slabosti? Tudi tisti ne, ki mečejo s slastjo kamenje na druge. Med poštenimi ljudmi pa je navada, da ob grobu pozabijo na vse, kar je bilo, in da ne nosijo mržnje in sovraštva preko gomile   za pokojnikom. Teh običajev pa naši klerikalci očivid-no ne  poznajo.   »Slovenec« posveča pok. Gustavu Pircu, ker ni bil klerikalec, v celem štiri vrstice, prav toliko, kakor zadnjemu kočarju v najoddalje-nejši gorski vasi. In vendar je bil Gustav Pire mož, ki je vzbujal s svojim delom in s svojimi   sposobnostmi re-spekt tudi v klerikalnih vrstah. Omenjamo tu samo dr. Lampeta, da ne govorimo o dr. Susteršiču. Sicer pa je prav tako, saj bi bila infamija, ako bi pisal morilec nekrolog svoji žrtvi.« — Z ozirom na to notico je v današnjih jutranjih listih izdal odbor Novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana, tole izjavo: »Odbor Jugoslov. novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana, se je na svoj! izredni seji dne 29. t. m. bavil z notico, ki jo je priobčil »Slov. Narod« 27. t m. pod naslovom »Značilno« in ki govori o polemiki (?) med pokojnim gen. ravnateljem Pircem in »Slovencem«. Notica pa končuje s stavkom: »Sicer pa je prav tako. saj bi bila infamija, ako bi pisal morilec nekrolog svoji žrtvi!«. Odbor vidi v tem stavku nekvalificiran, vse meje politične  in  Časopisne polemike presegajoč napad na svoje stanovske kolege.  Ker  odločujoči uredniki pri »Slov. Narodu« niso člani udruženja, odbor nima drugega sredstva za postopanje proti njhn, kakor  moralni pritisk. Zato udruženje ta napad javno obsoja in obžaluje ter pričakuje od stanovske časti merodajnih Činiteljev, da dajo Žaljenim kolegom primerno zadoščenje. — Za odbor: Stanko Vi ran t, podpredsednik, Milan Plut tajnik.c — Ne da bi se hoteli spuščati v kakšno polemiko z odborom Jugoslovenskega novinarskega udruženja, vprašamo samo, kje ie najti v gori citirani naši notici >Zn*-
čilno« »meje časopisne polemike presegajoč napad na stanovske kolege«? Ako se ta notica smatra za osebni napad na stanovske kolege, kako je to, da odbor Jugoslovenskega novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana, ni smatral za potrebno zaklicati svoj »quos ego« tudi, ko je »Slovenec«, ki se dela sedaj tako užaljenega zaradi notice »Značilno«, dan za dnevom na najpodlejši način v svojih predalih napadal »Slovenski Narod« in ga smešil in ga polival z najbolj smrdečo gnojnico svojih pouličnih dovtipov? Kje je tu objektivnost? Iz zgoraj citirane izjave se preizrazito kaže dvojno merilo, s katerim se hoče meriti dopustnost polemike pri »Slov. Narodu« in pri ostalih listih, zato nas ostavlja ta izjava docela hladne, ker je stvarno neobjektivna. Kar se tiče načina polemike v obče, ki jo vodimo v našem listu, pa se zavedamo, in v tem nam bo pritrdila vsa naša javnost, da se pisava našega lista vedno giblje v mejah dostojnosti in da se po možnosti vedno izogibamo osebnih napadov. »Slovenec« in klerikalni listi v obče v tem pogledu največ greše, zato jim kaj malo pristoja uloga užaljene nedolžnosti. Naj se najprej sami poboljšajo, potem lahko dajejo lekcije drugim. Pred vsem pa: Naj ne zlo-rabbajo v svoje svrhe stanovskih orga-if
mzacij
— POZIV/ Mestni magistrat vabi vse posestnike hiš ob cestah in ulicah, po katerih se bo v soboto, dne 2. junija t L pomikal svečanostni mrtvaški spre* vod judenburških žrtev, to je Aleksandrove in Dunajske ceste, Sodne in Ko-menskega ulice, Vidovdanske ceste, trga Tabor, VrhovČeve ulice, Ahacljeve in Martinove ceste, da navedeni dan popoldne razobesijo raz svoje hiše črne zastave ali narodne zastave z žalnimi odznakL
— Poziv narodnim društvom na progi Ljubljana - Maribor. Odbor za prenos judenburških žrtev in Odbor za prenos kosti mučenika Ivana Endiicherja naprošata vsa naša sokolska in druga narodna društva, da pošljejo v četrtek k jutranjemu vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40, na posamne postaje svoje zastopnike, kjer jim bodo delegati odborov, ki potujejo iz Ljubljane v Maribor, izročili razglednice, da jih razprodajajo tekom dneva in v petek med občinstvo. Razglednice s sliko posamnlh žrtev bodo vsem trajen spomin na one, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo. Naš delegat bo na vsaki postaji izstopil iz vlaka in ga bo mogoče spoznati po tem, da bo imel narodno trobojmeo. Slike se prodajajo po dinarju .
— Vse one, ki so pri predvojnem ju%oslovenskem revoazcijonarnem pokretu aktivno sodelovali, vabi Odbor za prenos kosti Iv. Endiicherja, da se pogreba udeleže kot posebna skupina. — Zbirališče 2. juniju ob 14.45 pred prvo državno gimnazijo.
— Slava 16. artiUerljskega polka v Ljubljani Ljubljanski topničarji praznujejo 5. juniia svojo prvo pukovsko slavo v spomin na dan, ko so baterije tega polka prvikrat stopile na »Gosposvet-sko polje« — o priliki koroške ofenzive 1919. leta. Služba božja in rezanje kolača se vrši ob 10. dopoldne v vojašnici »Kralja Aleksandra I.« Ob 16. popoldne prirede vojaki razne športske igre, pri Čemer bo sodelovala godba dravske divizije. Na slavo se vabijo vsi topni-Čarji-častniki podčastniki in redovi, kl so se udeležili vojaških operacij na Koroškem I. 1919.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v torek dne 5. junija 1923 ob 15. uri popoludne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva;   2. poročilo o važnejših akcijah I slovaški
2Ua posredovala pri g. velikem županu dr. Lukami, da bi s« umaknil odlok glede razpusta Orjuae v Ptuja in Mariboru.
— Narodnim trgovcem! v soboto dne 2. junija t L ob 3. uri popoldne se vrši v Ljubljani pogreb naših narodnih mučenikov. Žalni sprevod se pomika izpred Narodnega doma, po Aleksandrovi cesti, Dunajski cesti, Dalmatinovi ulici, Komenskega ulici proti Sv. Križu. Gremij trgovcev opozarja vse svoje člane, da se pogreba judenburških žrtev udeleže polnoštevilno. V onih ulicah, po katerih se bo sprevod pomUal, naj bodo trgovine za časa pogreba zaprte. Načelnik: Fran Stupica L r.
— Odbor za prenos Judenburških žrtev sporoča vsem društvom, korpo-racijam in organizacijam oziroma šolskim vodstvom, ki se udeleže pogrebnih svečanosti na ta način, da tvorijo špalir za čas sprevoda, da bo v sobotnih jutranjih listih razglašeno, kje jim bo odkazan prostor.
— Odbor za pr—os kosti IvaBa Endiicherja naproša vse, Id so prejeli nabiralne pole, da jih čimprei vrnejo na naslov; Evgen Lovšin. Ljubljana, Miklošičeva 15.
— Pokret profesorjev. Pokrajinski akcijski odbor državnih nameščencev, želez ničarjev in upokojencev za Slovenijo izreka svojo solidarnost s pokretom profesorjev v Srbiji. Crnigorl in Vojvodini in poziva vlado, da njihovim upravčenim zahtevam takoj ugodi. Akcijski odbor.
— Promocija. Dne 20. t. m. je bil promoviran na zagrebškem vseučilišču za doktorja prava abs. pravnik g. Josip Sfiligoj iz Gorice.
— Razpis službe. Generalna inspekcija voda v Ljubljani razpisuje ponovno mesto gradbenega nadofieijala. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v »Ur. listu«.
— Iz sodna služb«. Sodnik Pran Kovač okrajnega sodišča v Kostanjevici je imenovan za namestnika državnega pravč-nika v Novem mestu.
— Iz policijske službe. Ravnatelj policijskih pomožnih uradov Fran Logar pri okrajnem glavarstvu v Celju je na lastno prošnjo trajno upokojen. — Imenovani so v staležu policijskih pisarniških uradnikov za Slovenijo: za policijska pristava polic Tiska oficilala Ivan S e n I c a pri policijskem komisariatu v Mariboru in Jo-srp Strmšek prj okrajnem glavarstvu v Celju: za policijska oficijala policijska kanci!sta Franc Ramovš pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti in Anton Jurca pri policijski direkciji v Ljubljani — vsi na dosedanjih službenih mestih.
— Za predsednika »Trgovske in obrtniške zbornice« v Zagrebu je bil izvoljen veleindustrialec g. Vladimir A r k o. Pri tej priliki ie imel pomenljiv govor, ki bo vzbudil zanimanje tudi v naših trgovskih in pridobitnih krogih. Ta govor priobčimo tudi mi.
— VI. razr. osnovna Šola v Cerkljah pri Kranju uprizori v nedeljo 3. junija ob 15. dramatizirani opis: Posavje. Spisal Josip Lapajne. Vodstvo igre: g. Milan Pavlovec. Pevovodia: g. Peter Potočnik, Oprava: gg. učiteljice. Na predstavo se občinstvo vljudno vabi.
— Štiri desetletnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujejo letos sledeči Še živeči gospodje: Antesiewicz Adolf, naduči. teli v Grobmingu. Avstrija, Ažman Josip, nadučitelj v Breznici. Bajec Ivan, naduči-telj v Št. Vidu nad Ljubljano, Christof Josip, lastnik in ravnatelj zasebnega učnega zavoda v Ljubliani. Erker Alojzij, učitelj v pok. v Stari Cerkvi, Hora z d Fran, mestni učitelj v Ljubljani, Jaklitsch Ivan. šolski vodja v pok. v Reiclienau, Josin Cmanuel, blagajnik deželne finančne blagajne v Ljubljani, Kabaj Mihael, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico, Kranland Matija, nadučitelj v pok. v Mozlju, Luznar Fran, nadučitelj na Primskovem, Pehani Mirko, nadučitelj v pok. v Trebnjem. Pire Gustav, mestni učitelj v Ljubljani, Rozman Fran, učitelj v pok. v St Ilju nad Turjakom, Turk Josip, okr. šolski nadzornik v Radovljici, in Zavrl Valentin, nadučitel) v Begunjah pri Lescah. — Jubilantom kličemo: še na mnoga leta!
— S tanko viceva turneja po češkoslovaški. Beogradska pevska družina »Stanković* ki je pred tedni priredila sijajno uspele koncerte v Sloveniji, namerava v kratkem prirediti koncertno turnejo tudi po Ceško-
— Imenovanje  ulice po škofu Jegliču.
Klerikalno - komunistična večina v občinskem svetu namerava predlagati, da bi se ulico Pred škofijo prekrstilo v Jegličevo ulico. Nimamo nič proti temu.
— Smrtna kosa. Umrla je včeraj v Ljubljani 90 kratki mučni bolezni v cvetu mladosti 19 let gdčna. Mirni Jankarjeva. Pokojnica je bila zavedna Slovenka in vneta Sokolića. Pogreb se vrši Jutri na praznik ob 16. popoldne iz Hrenove ulice 17 na pokopališče k Sv. Križu. Blag Ji spomin!
— Celjske vesti. — Smrtna kosa. Na Okopih je umrl hišni posestnik in zasebni uradnik Valentin J u g v 41. letu starosti. —■ Veletrgovec Kos je v Prešernovi ulici otvo-ril poleg trgovine na debelo tudi trgovino na drobna — Krasne dobitke za tombolo je Izstavila Jugoslov. Matica v izložbi trgovca g. Stenneckega v Prešernovi ulici. Tombola se vrši v nedeljo & junija aa Gla-zjji. — Pasla taksa v mestu Celju znaša za eno leto 100 Din. Mestni magistrat objavlja tozadevni razglas.
— Celjske veetL Prve tresel* so se te dni pojavile aa celjskem trgu. Kilo gram stane 90 K — Nabori se vrši te dni v našem mestu, Fantje prihajajo od raznih (Oriuno). Radi znanih dogodkov v Ptuju Je j krajev ozaljšani s trakovi in šopki. V teh
zbornice glede finančne uprave, davčne zakonodaje in gospodarskih uredb; S. zbornični račun za leto 1922; 4. predlog,   zadevajoč občno  pridobnino;  5. J predlog, zadevajoč samostojne davšči- | ne; 6. naša industrijska politika in in- J dustrija v Sloveniji: 7. razvoj in pro-gram dodelave telefonskega omrežja v i Sloveniji.
Demontiranje tobačne tovarne v Ljubljani »Jugoslov. LJovd« poroča: Po vesteh iz Beograda namerava monopolska uprava v ljubljanski tobačni tovarni restringirati delo in v mesecu juliju odpustiti 200 delavcev. Demontiranje ljubljanske tovarne se vrši že dlje časa« in sicer z motivacijo, da leži preblizu državne meje in da ni dovolj surovin za njo. — Motivacija se nam zdi precej jalova. Prebivalstvo želi, da ostane tovarna tu in deluje neskrajšano. Poslanec ljubljanskega mesta naj stori svojo dolžnost!
— Razpust OrJuuo v Mariboru m Ptuju. Vlada Je razpustila v Mariboru in Ptuju organizacijo    Jugoslovanskih nadjonallstov
okrajno glavarstvo ptujsko obsodilo predsednika Orjune v Ptuju na 14 dni zapora.
— Intervencija radi razpusta Orjune. Deputacija Jugoslov. Sokolskega Saveza In Jugoslovenske Matice Je danes pod vodstvom svojega staroste, odnosno predsednl-
dneb is vedno opažamo, da naborniki as morejo opustiti navade is prejšnjih časov, da bi se na dan nabora naravnost živinsko ne upijan tli. — Stavba palače Jadranske banke se bliža koncu. Izvršujejo se se končna dela in bo palača kmalu predana
ka u kk. Vladimiru KavnJharJa in dr. Had- 1 svojemu namenu. ~ Celjsko kočo pod
Tovstom v lepem pomladanskem Času prav pridno obiskujejo izletniki. Koča ima zelo lepo lega Zal da oskrbništvo koče is nima koncesije za prodajo najnavadnejših okrep-čil. Celjski odsek savinske podružnice $PP. kateri kočo oskrbuje naj si kmalu izposi uje tozadevno koncesijo in opremi kočo z najnujnešim komfortom. — Na eeljskcm trgu so na razpolago že nekateri spomladanski pridelki, kumare, grah itd. tudi novi krompir se dobi po 10 D kg.
— MARIBORSKE VESTI. — Priprave za sprejem judenburških žrtev. V Mariboru se delajo velike priprave za sprejem Judeu* burških žrtev in Endiicherja. Gosp. župan Grčar je v ponedeljek popoldne povabil v mestno posvetovalnico zastopnike vseh društev k posvetovanju radi določitve spre* jema. Vabilu so se odzvala poleg kulturnih tudi razna druga društva. Tehnični del pri« reditve se poveri arhitektu mestnega stavb* nega urada g Schellu. Dotični vlak prispe v Maribor dne 30. maja zvečer, oziroma drugo jutro. Svečan sprejem na glavnem kolodvo* ni je določen za 31. maja ob 16. uri. — Ve* lik solnčni kolobar. V torek dopoldne se je v Mariboru videl velik solnčni kolobar, ki je bil samo na spodnjem koncu pretrgan. Ta* ke pri luni sicer neredke prikazni so pri solncu zelo redke.
— Fatalno naključje. Neki znani Ne* mec sreča na ulici tri moške. Prepričan, da so Orjunaši, jih pozdravi z izgovorom, da je tudi on prijatelj Orjune. A kako je bil presenečen, ko zadevni Orjunaši lopnejo po njem in ga dobro premikastijo. Cim bolj je zatrjeval, da je prijatelj Orjune, tem bolj so ga premikastili. izkazalo se je namreč, da so spadali dotičniki k — Zebotovi Orjuni.
— Iz verske blaznosti. V ponedeljek po* noči okrog 21. se je v Mariboru v mali ulici Pod mostom izvršil žalosten akt izbruha verske blaznosti. 2rt^-, služkinja Jagodic, je po tem. ko je dalj oUa vpila pri odprtem oknu ter na naslov raznih, tudi uglednih duhovnikov izbruhnila strašne obdolžitve. skočila iz prvega nadstropja na tla. Nesreč* mca je imeU pri tem padcu čudovito srečo. Dočim so ljudje mislili, da se je ubila, se je pobila le na nogah in niti tu ne posebno nevarno. Ko :- zagledala državnega redarja, ga je pozdravljala kot svojega odrešenika, do katerega ima še edino zaupanje, vsem drugim ne veruje nič več. najmanj pa du* hovnikom. Da ima do policije zaupanje, v tem tiči globlji vzrok. Nesrečnica je namreč že dolgo časa dolžila ne samo mlade kaplan ne, nego tudi starejše duhovne gospode ne* moralnih dejanj. Imela je radi tega že mnogo sitnosti. Ker se je drugače niso mogli ubraniti, so se zatekli k policijskemu komi* sarij*tu. Tam so jim obljubili, da napravijo na poseben način red. Pohabili so jo na po* licfjo in se delali, kakor da bi ji vse verjeli ter ji naročili, naj ne piše o svojih opazo* van jih prav nikomur drugemu, nego samo policijskemu nadsvetniku, kateremu naj vse podrobno opiše. Na ta način so imeli du* hovniki res nekaj časa mir. Nesrečnica je svoie obdolžitve bruhala v dolgoveznih pi* srnih na pol. nadsvetnika, kateremu je vse podrobno opisa vala svoja opazovanja o stva* reh seveda, ki se niso nikoli izvršile in ki so obstojale samo v njeni glavi. To se je kon* statiralo že iz obdolžitev samih, ker je Ja* qodič obdolževala duhovnike tudi o stvareh, ki naj bi sc bile zgodile v cerkvi, kar na oltarju. Do prihoda misijonarjev iz Ljublja* ne, ki pridigujejo v stolni cerkvi pri šmar* nicah, so imeli preganjani duhovniki mir pred njo. V tem Času ie nesrečnica pridno zahajala k tem misijonskim pridigam. V nedeljo se je nahajala ves dan v cerkvi. Da so ji rojile te misjonske pridige posebno po glavi, to se da sklepati iz njenih očitanj pred obupnim skokom iz okna, ko je rekla, da je upala, da se v njenih pismih omenjeni gospodje vsai sedaj noboljšajo. ko morajo slišate tako lepe pridige, ampak, kakor je videla, rudi to nič ne pomaga. To jo je baje gnalo do skrajnega obupa. Ko je nesrečnica storila svoj obupni čin. se je pokazalo, kako žalostne razmere vladajo v Mariboru glede preskrbe takih nesrečnikov. ZMsmelih noče namreč nihče sprejeti. Ne bolnica, ne poli* cija, ne mestna občina, in seveda še manj drugi ljudje. Tu je že skrajni čas, da vlada napravi konec tem nečloveškim razmeram.
— Kam jadramo? Ako Človek zasleduje liubijanske razmere, katere se godilo pod sedanjim vodstvom, mora naravnost — zblazneti! Draginja narašča vsako uro, davki se zvišujejo In izkoriščanje eden — drugega Je tako. da si človek ne more niti v sanjah misliti. Magistratni očetje razsipajo sto- in stomilijone iz žepov ubogih davkoplačevalcev, toda da bi se ukrenilo kaj koristnega, na to ni pod sedanjimi vladal očimi kroži    niti    najmanje    misliti. Ravno sedaj je došla magistratu naredba na vse gg. zdravnike, da morajo isti" računati vsako ordinacijo po 230 kron. Dosedaj je stala ista po 80 kron. Magistrat upošteva to zvišanje s tem. da so se tudi draginjske dokla-de zvišale. Toda v resnici so se zvišale samo mestnim uslužbencem in te Iz sredstev od vseh davkoplačevalcev. Ubogo ljudstvo, kaj naj sedaj isto stori? AH naj Živi, al! naj umrie od srladu? Živeti ni možno, ker ni denarnih sredstev za to.   Človek ne sme biti bolan, ker so zdravniki in zdravila tako draga. Umreti pa tudi ne kaže, ker so zopet pogrebi na vso moč dragi! Magistratni mogotci pa ne store najmanje v odpomoč bednemu občinstvu!    Torej svetujte nam, kai hočemo storiti, da si ohranimo življenje I? Mislimo,   da je najbolje, da gremo krast, ker potem nam bode vsaj vlada preskrbela vse — brezplačno. Takrat nas bode takoj uslišala, brez vsakih nadaljnjih naših prošenj. — Meščani.
— Spominska plošča postnim uslužbencem. Ministrstvo je z odlokom št. 18.032 od 20. marca ti. odobrilo predlog generalnega direktorija, da se vzida spominska plošča uslužbencem poštne in brzojavne stroke, ki so poginili v svetovni vojni. Člani sveta so predlog soglasno sprejeli, da bi se v ministrstvu na očitnem mesna v notranjih prostorih poslopja vzidala ena ali pa dve marmornati plošči, aa kateri bi bil s slatfml črkam! tale napis: »Za domovino zaslužnim uslužbencem poštna tu brzojavne in telefonske stroke kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev.« Na teh ploščah naj bi bila v abecednem redn imena: 1.) vseh tistih, Jrl so poginili v bojih od 1912—1920 leta. 2.) vseh tistih, ki so umrli za dobljenimi ranami ali za boleznimi In zaradi vojnih naporov; 3.) vseh tistih, ki so za okupacijo Izsinill zaradi svojega d Uubaeca vedenja; 4) vsak tistih, kt
umrli v ujetništvu ali sovražnih taborih kakor internirane!; 5.) vseh tistih Srbov, Hrvatov in Slovencev poštnih uslužbencev, ki so kot dobrovoljci pomrli ali izginili na solunski fronti aH ki so ko: vojni ubežniki stopili v vrste katerekoli zavezniške armade v vojnem času !n tam našli smrt ali pomrli za ranami ali pa po ječah prejšnje avstro-ogrske monarhije; 6.) naposled vs^h onih, ki so šc živi ali zaradi dobljenih ran popolni invalidi. Na omenjeni plošči bo stalo v zlatih črkah 1. krstno ime, začetne črke očetovega imena in pa priimek; službeni značaj v katerem je kdo umrl ali bil ranjen tako močno, da so ga smatrali za popolnega invalida; 3.) kje in kdaj je umrl in v katerem vojaškem činu.
— Iz Bohinja nam pišejo: Vojaško pokopališče v Ukancib pri Zlatorogu se Je tudi letos uredilo in olepšala Dobri ljudje v Bohinju so v to svrho darovali 460 dinarjev. Iskrena jim hvala- — Hanzlovskv.
— Telesno zaprtje. Spričevalo bolnica usmiljenih bratov na Dunaju svedoči, da $c grenčica »Fr^nz - Jose-f« tudi pri najbolj trdovratnih slučajih rabi z uspešnim uspehom.
— V hotelu Tivoli danes popoldne od pol 4. do 8. ure koncert. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta.
— Hočeš, nočeš, moraš uvideti, da »Pekatete« cenejše od drugih testenin, ke' se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje.
— Kavarna »Restavracija« na Strelišča pod Rožnikom ob Večni poti dne 31. maja vnnl koncert. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta.
— Kavarna Jadran Tur;aški trg 6, dnevno koncert damske kapele. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
— Kino Tivoli. »Otroci teme«. Filmska umetnost je dosegla s tem filmom višek svoje karijere. To izvanredno delo, katerega L del »Mož brez imena« se predvaja prvič Jutri v četrtek, je doseglo svetovni triurni ter nam v diametralnih nasprotjih prikazuje v socijalni luči bajno in razkošno bogastvo, globoko revščino, sijaj luksuzne kabine in zločinsko atmosfero v kurilnici ladle. Prekrasni so motivi in originalni posnetki iz Rima, Benetk, Neaplja itd. V filmu sodelujejo največji nemški filmski umetniki in filmske zvezde. Tehnično nenadkriljiv, režijsko In vsebinsko na višini, je film vsekakor velika izvanrednost!
— Kino Matica naznanja cenjenemu občinstvu, da se kino vsled popolne tehnično preureditve začasno zapre, O zopetnj otvoritvi kina bode objavljeno v vseh slovenskih dnevnikih in časopisih. Upravni s\et kina Matica.
—. Veličan Bešter Je Iztožil nove slike. Slike so dokaz, da Je g. Bester fotogTaf-umetnik, ki res urne dati sliki izraz notranjosti m najde lepo naravno pozicijo. Ze-^ Urno mu, da v tem stremljenju po najboiK šem ne opeša in izstavi zapet kmalu ks* novega. \
— Čevlje kupujte od domačih tovmrea tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Po-ko«, ker so isti priznano najboljši m naj* cenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana. Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
— Položnice smo danes prfložfll vsem
onim naročnikom, katerim je potekla narocV ba koncem maja ali Jim poteče prve dneve Junija L 1. Prosimo pravočasne obnovitvi da Jim pošiljanje ne zastane.
Borzna poročila.
Dinar notira v Curinu 6.—.
i
— Zagreb, 30. maja (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 16.625. 16.70, Pariz 6.—, 6.075, London 425.—, 426.—, Berlin 0.15, 0.155. Dunaj 0.13, 0.13125, Praga 2.75, 2.76. Trst 4.36, 4.38. Newyork 91.—, 91.75, Bu* ; dimpešta 1.65, 1.72. Valute: dolar $9.50,! 90.50, lira 4.28, 4.30.
— Curih, 30. maja. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.—, Berlin 0.009t,š Amsterdam 216.80. Newyork 5.5425, London 25.61, Pariz 3654, Milan 26.42,: Praga 16.53, Budimpešta 0.105, Varšava 0.0097, Dunaj 0.007825, avstr. lis. kro-/ ne 0.007825, Sofija 5.60.
Darila.
— Za   Borštnik-Verovškov   nagrobni | spomenik so darovali: po 100 Din J. Pre-melč, g. L C. Maver, po 50 Din:   gg. Kozina, J. Korenčan; po 30 Din: gg. I. Flor-jančič, J. Predovič, J. Bonač- sin, I. Bare-šič, O. Piccoli, neimenovani Trbovlje; po; 25 Din: gg. D. V. Moro, Gregorc če Verlič. M. Kasal, brata Moskovič. Snoj čc Modic; po 20 Din: gg. I. Kette, R. Bunc, Zalta čc^ 2ilič, I. Derenda, J. I. Brlakovič, I. Klller,;
A. Pesek, P. Golia; po 10 Din: podružnica ; Jugosl. knjigarne, »Splošna gospodarska zadruga« »Adrija«, gg. I. VIdic, A. KriSevič, F. Delak, I. Orobelnik, I. Podkrajšek, M. Gotzl, kap. Abramovič, A. Babka, B. Ko-bal, J. Sever, J. UrbančiČ,   P. Mencinger.
B. Šturm, J. Ložar, S. Povše, L Meserko, i J. Malenšck, V. Žužek. Tretji izkaz 7013 D. j Vsem darovalcem iskrena hvala! — Udru* ženje gled. Igralcev. Četrti izkaz.
Poizvedbe.
— Na Gnsdu se Je našel zvezek o »Splošni glazbeni teoriji« s Imenom A. L. Lastnica ga dobi nazaj v uredništvu Slov« Nareda. (Dopoldne.)
— Polten najditelj. Zgubljeno demantno 1 brošo, objavljeno v nedeljski številki. Je našel g. Ivan Perdan.  kontrolor občinskega davka. In Jo oddal lastnici   v Komenskega ulici Za njegovo poštenost Iskrena hvala!
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK,
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Vozni red južne železnice.
Odhodi in prMi vlakov, LJuMJono, glavni tolodvor.
(Veljavno s 1. junijem 1923.)
Odhodi:
Brzi vlak
• »
potniški ,
S. 6. E. .
mešani s
potniški .
brzi •
• »
potniški .
mešani ,
potniški „
brzi "u
u m
potniški .
mešani »
potniški •
O.  S.  E. m
mešani v
potniški .
brzi vlak ob potniški . . brzi , m S. O. E. ... mešani . m potniški
pb 0 uri
. 5 .
. 5 .
. 5 .
. 6 .
- 7 .
m & m
. 12 .
• 12 . . 12 . . 13 . . M .
• 14 . , 16 . . 17 . . 17 , . 18 .
• 19 . . 22 .
- 22 .
32 min 24 28
50 15 52
02 05 10 25 15 30 55
55 40
30 20 30
do •
m »
mešani brzi
potniški brzi
potniški brzi ■
mešani
potniški
mešani
potniški O. S. E. potniški
	2?	
0 uri		17
4	•	04
5	•	12
5	•	40
6	•	40
7	■	28
7	•	32
10	•	13
10	m	30
10	m	42
10	m	56
11	•	50
14	*	—
16	•	16
16	■	41
17	•	40
18		21
21	m	15
21	m	37
21	m	58
22	m	36
52
Dunaja« (Zagreb, Beograd, Budimpešta) Trsta, (Opatija, Benetke) Maribora, (Zagreba, Kotoribe) Trsta
Zagreba, Beograda, Bukarešte, Carigrada
Vrhnika Maribora Dunaja, Prage Trata
Dunaja, Zagreba, Kotoribe Vrhnika
Zidanega mosta
Trata
Trata
Zagreba, Beograda
Zagreba, Maribora, Čakovca
Vrhnike
Rakeka
Trsta, Pariza
Vrhnike, vozi samo ob nedeljah in praznikih .od 1. VL do 30. IX. 1923. Dunaja, Zagreba.
Prihodi:
min iz Trsta .   . Dunaja, Kotoribe. Zagreba .   m Dunaja, Budimpešte ,   „ Pariza, Trsta .   p Vrhnike, .    „ Rekeka, „   . Zidanega mosta
.   m Zagreba, Zidanega mosta, (Maribora, Čakovca) „    B Vrhnike „   , Beograda, Zagreba m   . Trsta Trsta
Dunaja, (Maribora, Kotoribe, Zagreba) Trata
Dunaja, Prage, Zagreba Vrhnika
Maribora, Zagreba
Vrhnike, vozi samo ob nedeljah in praznikih od 1. VI. do
30. IX. 1923.
Maribora, (Kotoribe, Zagreba) Carigrada, Bukarešte, Zagreba Trsta.
IIodI nožni red na progah drl. Saltu
V noči od 31. maja na 1. junij 1923 ob 24. uri stopi v veljavo na vseh progah novi (poletni) vozni red ter se istočasno razveljavi dosedanji.
Bo novem voznem redu vozijo dnevno redno tt-le potniški vlaki:
Ljubljana (L kot—Jesenice.
Odhodi iz Uubljane gi. kol.: 6.47, 11.25 15.10, 18.55, 19.20 (brzi), prihodi v Kranj: 7.49, 12.21. 16.09, 19.53, 20.00 (brzi), odhodi Iz Kranja: 8.00, 12.29, 16-19, 20.01 (brzi), 20.08; prihodi na Jesenice: 9.10, 13.35, 17.25 20.53 (brzi), 21.20.
Jesenice—LjubUasa d kot
Odhodi iz Jesenic: 5.20, 8.28, (brzi), 10.10, 14.34, 19.33; prihodi v Kranj: 6.19, 9.08 (brzi), 11.07, 15.33, 20.40; odhodi iz Kranja: 6.26, 9.10 (brzf) 11.10, 15.38, 20.48; prihodi v Ljubliano gl. kol.: 7.23, 9.50 (brzi), 11.57, 16.30, 21.45.
Jesenice—.Bistrica Boh. Jez.—Podbrdo.
Odhodi Iz Jesenic: 8.00, (brzi), 9.30, 14.20, 17.50, 19.25 (brzi), prihodi na Bled: 9.46. 14.36, 18.06; prihodi v Bistrico Boh. jez.: 8.32 (brzi), (8.56 Podbrdo), 10.22 (11.00 v Podbrdo), 15.07 (15.51 v Podbrdo) 18.36. 19.57 (brzi) (20.14 v Podbrdo).
Podbrdo—Bistrica   Boh.  jezero—Jesenice.
Odhod iz Bistrice Boh. iezero: 4.08, 9.30, (brzi) (9.10 iz Podbrda) 12.58. (11.40 iz Podbrda) 18.04 (16.30 Iz Podbrda), 20.42 (brzi) (20.27 iz Podbrda).
Odhod iz Bleda: 4.41, 13.31, 18.41, prihodi na Jesenice: 5.00, 10.05, (brzl) 13.50 19.00. 21.17 (brzi).
Jesenice—Kranfskagora—Planica.
Odhodi Iz Jesenic 9.20, 18.40, prihodi v Kranjsko goro: 10.23, (11.19 v Planico, 11*58 v Trbiž), 19.1«. (19.45 v Planico).
Planica—Kranjska gora—Jesenice.
Odhod H Kranjske gore: 4.33, (iz Planice 4.24) 17.00 (15.30 hi Trbiža. 16.08 is Planice); prihodi na Jesenice: 5.05, 18.00.
Ljubljana st koL—Kamnik.
Odhodi  fz Ljubljane  gl.  kol.: 8.02,
14.10, 18.32, prihodi v Kamnik: 9.21, 15.24, 19.49.
kol.
11.40, 6-54,
12.35, 13.30,
16.05, 12.55,
16.24, 17.18,
14.33. 15.20,
Kamnik—Ljubljana gl. Odhodi iz Kamnika: 5.32, prihodi v Ljubljano sL kol.:
Kranj—Tržič.
Odhodi iz Kranja: 8.05, 20-50, prihodi v Tržič: 9.00, 21.44.
Tržič—Kranj.
Odhodi iz Tržiča: 5.25. 10.16. 19.17. prihodi v Kranj: 6.10, 11.00, 20.04.
Ljubljana gl kol.—Karlovac
Odhod! iz Ljubliane gl. kol.: 7.40, 10.00 (brzi) 13.05, 18.25. 22.45, prihodi v Grosuplje 8.25, 10.33, (brzi) 13.50, 19.13, 23.21; prihodi v Trebnje: 9.40, 11.28, (brzi) 15.04, 20.24, 0.23: prihodi v Novo mesto: 10.12, 11.56, (brzi) 15.35, 20.58, 0.52; odhodi iz Novega mesta: 3.00, (mešani) 10.1 S, 12.01, (brzi) 15.40, 21.03. 0.57; prihodi v Karlovac: 7.45, (mešani) 13.40, 12.27. (brzi v Zagreb 15.55) 19.00, 0.15, (v Bakar 6.20), 4.20, (v Zagreb 6.30).
Karlovac:—LJubljana gl. koL
Odhodi iz Karlovca: 0.30, (iz Zagreba 22.20), 3.41, (iz Bakra 21.36. 8.30, 13.01, 14.34), (iz Zagreba 13.05); 18.13 (mešani), prihodi v Novo mesto: 3.42, 6.43, 11.52, 16.34, 17.04, (brzi), 23.58 (mešani): odhodi iz Novega mesta: 3.50, 6.50. 12.06, 17.09 (brzi), 17.29; odhodi iz Trebnjega: 4.30, 7.26, 12.45, 17.43, (brzi) 18.07; odhodi iz Grosuplja: 5.45, 8.40,1406.18.39 (brzi), 19.25 prihodi v Ljubljano gl kol.: 6.30, 9.25,14.50 19.10, (brzl) 20.13.
Grosuplje—Kočevje.
Odhodi iz Grosuplja: 8.42, 14.20. 19.30; prihodi v Kočevje: 10.39, 16.16. 21.26; Kočevje—Grosuplje.
Odhodi Iz Kočevja: 6.10, 11.47, 17.00; prihodi v GrosupPe; 8.07, 13.45, 18,58. Trebnje—Št. Jani na Dol.
Odhodi iz Trebnjega 9.50, (iz Movesra mosta 8.37), 15.10, 20.30; prihodi v St. Jan* na Dol.: 10.44, 16.04, 21.30;
St. Janž na Dol.—Trebnje.
Odhodi lz št, Janža 5.57, 11.35, prihodi v Trebnje: 7.00, (v Novo 8.03) 12.30, 17.50.
tfS.51; mesto
Novo rce«sto—Straž*:—Toplice. Odhod; iz Novega mesta:    5.00. m.2.:. i2.20,    15.50:    prihodi   v Stražo-Toplic 5.18, 10.43. 12.38, 16.08.
Straža-Toplice—Novo mosto. Odhodi iz Straže-To-plice: 6.12. 11.22. 14,02, 16.36; prihodi v Novo mesto: 6.30. 11.40, 14.20, 16.54.
Celje—Dravograd Mcža. Odhodi jz Celja: 7.50, lč.30, 20.30. (d > Velenja) prihodi v Velenje: 9.20, 17.00, 22.00, odhodi iz Velenja: 6.05. (mešani do £lovenjgradca 7,50). 9.30, 17.15. prihodi v Dravograd Mežo: 5.55, (iz SlovenJzradca 5.27), 11.05, 18.52.
Dravograd Meža—CeOu.
Odhodi   Iz   Dravograda   MeZe: 7.32, 15.17, 19.05, )do Slovenjgradca 19.32); pi -hodi v Velenje: 9.10. 16.55. odhodi Iz Velenja:   5.34, 9.40,  17.20;   prihodi v Celje 7.00, 11.05. 18.45.
IZLETNIŠKI VLAKI On NTDEl UTi IN PRAZNIKIH OD 1. JUNIJA DO 31.SEPT Ljubljana—Bistrica Boh. Jezero. Odhod Iz Ljubljane gl. kol.: 4,40, prihod na Jesenice: 6.55. odhod Iz Jesenic: 7.15, prihod na Bled: 7.31, prihod v Bistrico Boh. jezero: 8.03: odhod iz Bistrice Boh. jezero: 20.29, odhod Iz Bleda: 21.1 odhod lz Jesenic: 21.50, x>rii:rHl v Ljubljano gl. kol.: 23.45.
Ljubljana gl. kol__Kamnik.
Odhod iz Ljubljane gl. kol.: 5.20, prihod v Kamnik: 6.32, odhod iz Kamnika: 20.50, prihod v Ljubljano gL kol.: 22.OS. Celje—Velenje, Odhod fz Celja: 4-25. prihod v Velenje: 6.00. (zvezo do Slovenjgratlca) od-hod lz Velenja: 20.22, prihod v Celje: 21.53.
Izletniški vlak Bistrica Boh. jezero— LJubljana Ima na Jesenicah zvezo iz Planice odhod: 19.50: večerni vlak Ljubljana —Jesenice tma ob sobotah in dnevih, red raznfki na Jesenicah priključek na Bled (prihod 21.56) w Bistrico Boh. jezero (prihod 22.28) ter na Planico (prihod 22-55).
—-i
Danilo:
Nasvet onim, ki se selijo.
Kdor se je majnika leta 1912. selil, se gotovo spominja tedanjega neprestanega deževja. Vse nebeške za tvornice so b*le odprte in so dan na dan bruhale vodo nad uboge seljence. Med te nesrečneže sem zašel tudi Jaz. Ljubljanski postreški-konrisar-j! In Spedlcijska podjetja, Balkan, Uher, ;Ranzinger, Krapež so bili preobloženi z •naročili in niso mogli ustreči vsem seljen-
rem. Tisto leto se }e namreč selila cela .jubljana. Ulice in ceste so bile naložene s vozovi In vozičk! ter z raznovrstnim doznačim pohištvom. Na vogalih si se komaj ■"utegnil izogniti vsem tem ropotijam. Tam Je orroče sedelo v kopalni banji na visoko ^obloženem vozu, tu Je mati porivala kolca, toatovoriena s kopico dojenčkov. Preobloženim vozovom so se odpenjala kolesa, ij^vsod vpitje ln trušč, vmes pa neusmiljeni dež, ki je močil ljudi do kože. Znanemu slovenskemu pisatelju Haderlapu je bila selitev lažja kakor meni. Srečal sem ga nekoč rano v jutro, ko se je selil v Langer-Jevo ulico in sicer kar sam. Pod pazduho je nosil nekaj knjig, v roki petrolejko, fajfo in ovratnik. S seboj je imel vso premičnino. Jaz ipa sem razpolagal s tremi sobami, z lepim pohištvom in s precejšnjo garderobo. Selitev mi je torej opravičeno delala
=====
velike skrbi. Prve dni majnika sem se tolažil, da se bodo najprej selili tisti, ki selim najbolj mudi. Drugič sem računal, da bo dež končno pojenjal. Prvi bodo prevažali pač nervozni in nestrpni in pa Ženske, katerim zadaja selitev neobičajne skrbi in trude. Možje so prenerodni, da bi ženskam stali ob strani In jim pomagali. Sai niti svojih pisalnih miz ne pospravljajo. Ka] Se da bi se spravili na krompir v kleti ali pod streho in ga prenašali v prvo ali drugo nadstropje. Moj prijatelj je preselil »vojo soprogo na Bled. Podvizal se je in razvrščal svoje drobnarije na dno velike košare. Na drobnarijo ipa je spravljal ostalo perilo in odeje. Ker se pa košara ni dala z lahka zaključiti, sta z ženico tako dolgo pritiskala, dokler nista na Bledu ugotovila, da so se med vožnjo vse te drobnarije izpreme-nile v črepinje. Kaj vse ljubezen stri! Jaz pa, ki sem bil potrpežljivega značaja sem (previdno pospravil, kar je bilo drobnega, kuhinjskega orodja tudi nisem imel in doma nisem kuhal, ker sem bil takrat še popoln samec. Predzadnji dan pred selitvijo pridem zvečer premočen do kože domov ter zakurim peč. Ker je bilo zelo hladno, sem
podkuril do zadnje brikete, da bi je ne prevažal. Prižgal sem smodko, štiri petrolejke in štiri sveče, da poslednjič sijajno razsvetlim svoje sobe. V takem razpoloženju sem koTakal iz sobe v sobo in koval načrte za preselitev. Hipoma se mi je po-
svetilo v glavi: ga že Imam! Sijajen načrt! Z mirnim srcem zlezem pod odejo. Drugo jutro potrka nekdo na moja vrata. Komaj sem se vrnil, sem razdražen zaktical: »Noter!« ter pograbil za hlače, da jih ob lecem. Toda v tistem trenutku sem že zagledal svojo hišno gospodinjo. Z enim skokom sem bil za mizo. Hišna gospodinja Je bfla znana ljubljanska nemškutarica plus stara frajla. »Kospot Tanilo, ktaj se pa pote preselili!« »Kaj Vam mar. JI zakllčem !« »Jest jih bam mogla teložlrat« ter se s temi besedami vsede na stol, ki ga nisem niti ponudil. Bila sva sicer dobra prijatelja In marsikdaj sva se od srca smejala, kadar sva se zabavala. Toda v tem slučaju sva bila kvit. V rokah sem držal svoje hlače in naTajše bi jih bil zagnal v njeno naročje. «Ta moja partija se danes priseli in morate vn«. Saj sam vendar ne morem prenašati pohištva. Ljudi in voznika nI mogoče dobiti In vrhutega lije dež, sem nestrpno odgovoril. Sicer pa oprostite, da se oblečem. Tesno sem se stiskal za mizo, da ne bi žalil njenega deviškega čuta. Nisem bil babjeveren, toda stara babnica na vse-zgodaj , je pa le smola. Takrat smo namreč Še lahko zbijali s hišnimi gospodarji šale. danes pa se ti rogajo že hišniki in stanovanjske komisiie, ki določajo kam moraš položiti svojo trudno glavo. Nekemu mlademu mojemu prijatelju in uradniku je nakazala stanovanjska komisija prazno
sobo prj nekem najemniku. Izkazalo pa se le, da je soba lepo opremljena, dalje časa oddana In da v njej polaga svojo trudno glavico prav čedna kuharica, katero pa je najemnik stanovanja zamolčal Iz gotovega vzroka, ali pa ni hotel plačevati bolniške blagajne. In čemu, ko je devojka zdrava kakor riba v vodi. Moi iprijatelj pa so ni dal z lahka odpraviti in Jo bil pripravljen deliti sobo za gotov čas s čednim bitjem. Seveda Je najemnik in gospodar stanovanja protestiral proti pomisli mladega konkurenta. Padle so ostre besede, ki Jih Je ublažila šele ljubka kuharica s prijaznim posredovanjem med razkačenimi petelini. Toda to mimogrede. Sedaj sem moral hitro izvesti svoj načrt selitve, katerega sem prejšnji večer zasnoval in ki je bQ obenem še prav po ceni. Z dvemi trdimi surovimi besedami sem odpravil babnico. V bližini svojesra stanovanja sem imel vse mogoče obrtnike, katere sem izrabil za Izvedbo svojega selitvenega načrta. Tu je bil mizar star znanec, ki je prevzel posteljo, omaro fn pisalno mizo v prelikovanje: bek> omaro in stolčke je odnesel gleskar, da jih prepleska, slike m ogledalo je prevzel zlatar, divan in fotelje tapetnflc, Itd. Vsi so radevolie z veliko uslužriostio sprejemali mota naročila ter mi obetali, da jih tekom 8 dni dogotovijo. Vse pohištvo so sami odpeljali, ostanek In garderobo pa so prevozili gledališki delavci na kulisnih vozo-
vih. Bil sem zelo srečen, da sera Izvedel svoj načrt ln še nebo je postalo dobre volje- Srčkano se je zasmejalo solnce, ko so delavci nakladali ln odnašali mojo robo. Tak Je moj nasvet posnemajte ga!
—
TOVORNE OjTE B N E RABUENE
J'GCREC LJUBLJANA
6UAČA
POZOR!
POZORl
Javna dražba.
iVS skladišču špedicijske tvrdke R. RANZINGER, se *bo od 5. junija 1923, 9. ure dalje prodajalo na javni ilražbi različno pohištvo, več novih in rabljenih moških rin ženskih oblek, perila, čev* Ijev, sukna, svile, nogavic in 'drugo, nadalje kava, slad* kor, čaj in mast. 5648
Koncertne cifre
PRODAM. —- Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5647
Zamenjam stanovanje
z dvema sobama in pritiklina* mi v sredini mesta za večje s 3 do 4 sobami in pritiklinami v
stari ali novi hiši ter dam pri* merno nagrado. — Ponudbe pod »Mirna stranka/5646« na upravo »Slov. Naroda«.
Mesarskega obrta
pri poštenih ljudeh SE ZELI IZUČITI 141etni deček; tudi izven Ljubljane. — Naslov po* ve uprava »Slov. Naroda«. 5631
Hišo z gostilno
in TRGOVINO PRODAM TAKOJ. Cena 900.000 kron. Pismene ponudbe pod »Ljublja* na/5638« na upravo »SI. Nar.«.
Iščem izurjeno šiviljo
za perilo in obleke za na dom. — M. F., Poljanska ce sta 77. 5636
Ugodna prilika!
PRODAM radi selitve pol ure hoda od Ljubljane oddaljeno POSESTVO s 4000 m2 zemlje, ki obstoji iz velike hiše, 600 m* zazidane ploskve, moderne le* denice. več sob, delavnice za prekajevanje mesa, klavnice« velike zidane šupe, obokane kleti; električna razsvetljava, na zelo prometni cesti, pripravno za mestno industrijo, zalogo pi va, ter za vsako obrt ali trgovi« no, vse v najboljšem stanju. — Sedaj je v hiši mesarska obrt s
tedensko klajo 5 do 6 goved. — Naslov pove uprava »Sloven*
skega Naroda«. 5641
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naša nadvse ljubljena hčerka in sestra, gospodična
Iflimi Jankar
včeraj ob petih popoldne po kratki mučni bolezni, v starosti 19 let mimo preminula.
Pogreb pokojnice se vrši {ubi na praznik ob Štirih popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi ji prijazen spomini
Ljubljana, 30. maja 1923.
talnfoči mati in sestri.
Pohištvo za spalnico
(eno sobo) PRODAM radi pomanjkanja prostora pod zelo ugodnimi pogoji. — Sprejme se od gospododov perilo za pranje in likanje, event. od boljše družine. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5649
Zahvala
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene mame. odnosno stare mame, tašče in tete,
pospe
•v
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem darovalcem prekrasnih vencev, cvetja, nadalje g. dr. Iv. HOglerju in preč. g. p. Angel i ku za mnogobrojne obiske, kakor tudi vsem, ki so spremili ljubljeno tajnico na njeni zadnji noti.
Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 30. maja ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi.
,29. maja 1923.
Žalujoči •atall>
Takoj se odda
SNAŽNA SOBA z električno razsvetljavo ter DOBRO DOMAČO HRANO DVEMA SO, LTDNIMA GOSPODOMA. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 5612
Išče se ŠOFER
za osebni in tovorni auto. Na* stop čimpreje. Prednost imajo oni, ki so položili izpit pred le= tom 1914. zanesljivi in trezni voznikiter dobri in samostoj* ni monterji. — Ponudbe s sliks ko in navedbo plače na poštni predal 129, Ljubljana 1.
Kerespšideafinja
s trgovsko akademsko Jzor»ra?r*
bo I^CE SAMOSTOJNEGA MESTA. Govori in piše poleg slovenskega in srbohrvatskega jezika nemško, francosko in ita=
lijanslco. Je strojepiska in ste; nografinja. — Ponudbe pod Samostojna moč/5643 na upra* vo »Slov. Naroda«.
Ženitna ponudba.
Višji državni uradnik, bivši kapetan, 45 let star, prijetne zunanjosti, plemenitega znača* j a, zdrav in krepak, po vojni sodnijsko ločen, brez vsakih obveznosti nanram bivSi ženi, ima lastno pohištvo ter udobno stanovanj r* v lepem mestu Slo* venije, želi v s vrbo ženitve zna*
nja s simpatično damo s primernim premoženjem. Prevara* ne imajo prednost. Diskrecija častno zajamčena.
Dopisi pod »Višii ured* na ar.ončno Pisarno Ivo Sušnik,
^lfilruT, .S0TgntW uL 15. 5301
PRODA SE
nova kiifilnsska eurema
sestoječa iz 75 komadov. — Poizve se na Glincah št. 251 pri Ljubljani. 5629
Lepo posestvo
blizu državne ceste, oddaljeno eno uro in pol od Noveca me* sta. NAPRODAJ. — Vpraša* nja z znamkami za odgovor je
poslati na: Urban Horvat, knji< gar, Novo mesto. 5627
Stanovati;!
• v v
ZA TAKOJ ori dobri družini HOLJŠA MLADA ŠIVILJA. — Poleg tega, da plaču i e stanova* nje, je pripravljena dotični dro* zini. ki jo sprejme, šivati brez* plačno. — Naslov pove upr>iv;? »Slov. Naroda«. 5640
Kupim vili
CHI-^O Z LEPIM VRTOM) v Ljubljani. "Bledu aH drugem pri*
jaznem kraju. — Ponudbe z na* tančno oznako kraja, stanja in velikosti hiše in vrta, kakor tu* di cene na »naravo »Slov. Na= roda« pod »Gotovina/5632«.
DVA FANTA iz beljše obitelji
biradoddalzavaienoa
a
(enega, 16 let starega, za eleks trotehnika ali mehanika, druge* ga, 15 let starega, v trgovino z mešanim blagom) samo k boljši strogi rodbini. — Cettolo, Lu* dina. Hrvatska. 5639
Ugodna prilika!
Radi poman i kan i a prostora PRODAM VEC SPALNIC IZ TRDEGA IN MEHKEGA LE* SA po priznano nizkih cenah. Matija Andlovic. mizarstvo, za* loga pohištva, VMovd.inska ce« &U 6 (preje Radeckega cesta).
5630
Dvonadstropna hiša
z vrtom v Zagrebu, SE ZAME* NJA s hišo z vrtom v Mariboru. — Pojasnila daje Skerbinc, Vransko. 5633
Kale rabljen frak
ali SMOKING  OBLEKA za
srednjo postavo (št. 48) SE TA* KOT KUPI. — Ponudbe pod »Frak/5650« na upravo »Sloven* skega Naroda.«.
Oizitte fn Kuverte
priporoča
i
v Ljubljani.
Plačilna natakarica,
izvežbana. holjša, IŠČE SLU2* BE ZA TAKOJ; gre tudi izven Ljubliane. — Ponudbe na upra* vo »Slovenskega Naroda« t;od »Erika/5642«.
Starejša boljša dama
želi uveljaviti svoje jezikovno znanje. Govori perfektno an» %lcški, francoski, italijanski in nemški; gre čez polet ie brez* plačno na deželo. — Ponudbe pod »Poletje/5634« na upravo »Slovenskega Naroda«.
EHEBE H3HEEJ
Mlad ekonom,
energičen, z doaluženirn vnja« škun rokom. ZELI PREMENI« TI SEDANJE MESTO; najraje k večjemu ohjektu, ki je združeno s kakšnim podjetjem. — Ponudbe pod Ekonom/5645
na upravo »Slov. Naroda«.
Pravkar {e Izšla NOVA
K8AV£R »ISS30:
Nase livtš^g
Cena broširani knllnl Sin ?3 ro£ti Din 21«—, vezani Sin 25- —    ?citi Sla 23__.
■arodaa knfigarna v Lfabijasi, Prešernom ulica 7.
m
»i
II
III
štev. 123.
.SLOVENSKI NAROD* dne 31, maja 1923.
stran 7,
šivilja
GRE ŠIVAT NA DOM vsako delo- — Ponudbe pod »Se ne ozira na plačo/5612« nt upravo »Slov. Naroda«.
Lepo stanovanje
(dve veliki sohi in kuhinja) SE ODDA boljšim letovičar* jem brez malih otrok, pri kolo* dvoru v ljubljanski okolici.
5620
Prodaše
PET STAVBNIH PARCEL od 500 do 550 m3, po Din 30 kvadratni meter. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5576
Čistokrvni prepeličar,
TO mesecev star, SE PRO* DA. — Akad, slikar Franjo Kopač, Kranj. 5616
Starejši gospod,
prvovrsten ti gozdarski ter lesni stroku ŽELI MESTA. — Ponudbe pod »Vsestransko izvežban 1SSS;5467« na upravo »Slovenskega Naroda«.
transmisije, motor, obei-nlkl (Hobefibanke), orodje
itd., vse kompletno — se lahko ogleda v obratu, se ceno prod«. Ponudbe pod »Oestenreich* na Ann. Excedltlon .Kaver«, Klagen-furt, Paradeisergasse 6. 5626
Proda se AUTO
(»koro nov) znamke »Praha«, 35 HP, Se&tsedežni, z električno razsvetljavo in pogonom. — Istotam SE PRODA KLAVIR tvrdkc »Schnabel« in PISALNI STROJ »Remington Sch.« z ne«
vidno pisavo. — Naslov pove uprava »5Iov. Naroda«. 5607
Išče se DRUŽABNIK,
zanesljiv, trgovsko naobražen. z nekaj kapitala v svrho raz* Str jenja obstoječe, dobro idoče trgovine v Ljubljani. — PonuoV be pod »Mešano blago« na: Anončni zavod Drago Beseljak in dms, Ljubljana, Sodna uliea stev. 5. 5625
Meblovano sobo
za stalno, s posebnim vhodom,
I*>ČE BOLJŠI GOSPOD, ki je ves dan odsoten, star 30 let strogo soliden« po možnosti v
sredini ali severnem delu mesta za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »TSčem sobo/5619« na
upravo »Slov. Naroda«.
Razglas.
Ivan Kne« iz Ljubljane bo prodajal iz proste roke v nede* tjo dne 3. junija t. l. več parcel
detelje in trave za obe letošnji košn ji.
Prodaja se prične ob 1. uri popoldne pri Ančnikovem ko*
zolcu v Spodnji Šiški.
Liubljana, 26. maja. 1923.
5618
Ženitna ponudba.
Izobražena  gospodična ne«
omadeževane preteklosti v sta« ros ti 24 let, izurjena v vseh pa* nogah gospodinjstva, s primer«
nim premoženjem, iščem tem potem dobro situira nega, zna* čajnega gospoda, najraje vdov* ca brez otrok, v svrho ženitve.
Ponudbe, ako mogoče s sli« kOj je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Tiha sreča/5608«.
Nc I 536/23-3 5623
Oklic
o  prostovoljni dražbi nepremičnin.
Dne 11. junija 1923 ob 16. uri se bo prodajala na prosto* voljni sodni dražbi na Rečici št 45, občina Bled nepremični* na vi. št. 55 k. o. Rečica, t. j. hiša št 45 na Rečici ( v bližini blejskega kolodvora) z zraven spadajočim vrtom.
Dražbeni pogoji se lahko ▼pogledajo pri podpisanem so« dišču ali pa pri županstvu na Bledu.
Okrajno sodišče v Radov* Ijici, o d d. I., 25. maja 1923.
SLUŽBO samskega, treznega in zanesljivega
elektrotehnika,
izničenega ključavničarja ali me* hanika, ki ima oblastno po« trjeno zmožnost nadzorovanja električne naprave visoke nape« tosti, se razume izvrstno na nje vod in napravo razsvetljave, dalje na popravila električnih motorjev ter na izvršitev vteo» kih instalacij. Po preizkušnji je služba trajna m plača dobra. — Pismenim ponudbam je prflo* žiti prepise spričeval ter natan* ko navesti dosedanje službovanje. Istotako zahtevke glede plače. — Ponudbe je vposlarj pod »Tovarna 777/5473« aa »pravo »Slov. Naroda«,
Bukovo oglje
(prima * bukovo), suho. KUPU*
JEM STALNO. Cena naj se stavi franko vagon. — Rudolf Zori d Komp., Ljubljana. 5613
Veliko skladišče
v bližini glavnega kolodvora SE ODDA V NAJEM. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5614
Trinadstropna hiša
v sredini mesta, pripravna za obrt ali trgovino, SE PRODA. _ Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5135
Bukovo oglje,
KUPUJE po najvišjih dnev*
nth cenah Družba »CARBONARIA«, Kočevje. 5316
Trinadstropna hiša
v sredini Ljubljane, na lepem
prometnem krajtr. pripravna za trgovino in obrt. SE * PRODA. Cena 250.000 dinarjev. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5610
s popolnim znanjem strojepisja, slovenščine in italijanščine ter drugih pisarniških del. z nekot Vko prakse, ZELI MESTA. — Ponudbe pod »Popolnost/5468« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se dražafenjk,
priden in agiten za že precej
dobro vpeljano vinsko trgovino Kapitala   je   potreba približiv
300 do 320 tisoč kron. — Po, nudbe pod »Gotova sreča/5272« na upravo »Slov. Naroda«.
Vinograd in gozd
PRODAM v Kapelah na Spodi
njem Štajerskem blizu Brežic. Vinograd meri potdrug oral; gozd iste mere. Južna lega. V gozdu droban les m kolci za vinograd. Cena 60.000 Din. — Naslov pove uprava lista. 5425
Ugodna prilika!
Novo. malo rabljeno pohU štvo (svet! slavonski hrast) in preproge se zaradi izse* Iitve ugodno PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5404
Šivanja se želi naučiti
izobražena gospodična sa* mo pri boljši šivilji, če mo* goče s stanovanjem in hras no na deželi ali v Ljubljani. — Ponudbe pod Sreča/5545 na upravo »Slov, Naroda«.
Trgovski pomočnik
mešane stroke IŠČE SLUŽBE v kaki večji trgovini, najraje
v Ljubljani ali nje okolici. Vešč je slovenskega in nemškega je* zika v govoru in pisavi. — Po* nudbe pod »Marljiv in pošten 55S4« na upravo »Slov. Nar.«.
Visokonrttlična vila
s Šestimi sobami, električno razsvetljavo, kletjo, z zraven spadajočim gospodarskim po* slopjem ter okoli 2000 m1 vrta, oddalj ena četrt ure oa posta ie
Jarše. SE POD ZELO UGODNIMI KUPNIMI POGOJI PRODA. Vila je popolnoma nova. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5440
Mlin
Ivi
zaga
aa prodat vsled družinskih razmer. Oboje v najboljšem stanju na stalni in močni vodi, sposobni tudi za kako drugo indusrrijo. Naslov se izve pri upravi Slovenskega Naroda. 5483
Razglas.
Trgovska zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani je vsled sklepa občnega zbora z dne 25. maja 1921 sklenila razdružitev in stopila v likvidacijo.
To se sporoča vsem upnikom s pozivom, da najkasneje v roka I leta uveljavijo svoje eventuelno neporavnane zahtevke in terjatve Trgovske zadruge in uveljavijo svoje eventualne ugovore proti Izbrisu likvidačne tvrdke
LJUBLJANA, 19. maja 1923.
Irunto ladmgn. L z ti
Šivilja
za šivanja par Um in predmlmva* nje oblek SE TAKOJ SPREJ. ME NA DOM. — Naslov po* ve uprava »Slov. Naroda«. 5580
Hlapec
za težke vožnje, tamo z dobru mi spričevalu poročen in brez otrok, SE TAKOJ SPREJME. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5577
Prodam hišo
z malim vrtom in lepo njivo (stavbni prostor), pet minut od postaje v Preski 31 pri Medvodah.  Cena nizka, stanovanje
prosto. 5602
Stanovanje
fvsa) sobo in kuhinjo"* v Ljub* liani SE ISCE PROTI NAGRADI. — Ponudbe pod »Nujno 5543« na upravo »Slov. Nar.«.
Po nizki ceni prodam
HISO 5 HLEVOM, dve njivi,
tiavnik in sadni vrt na Franko* lovem. V* ure od glavne ceste. — Več se izve pri: Ivan Šteble, poduradnik, Trbovlje. 5551
Pozor!!
PARCELE. BEKZINMOTOR, URAVNAL NIK (Abriehtma* schine) so takoj NAPRODAJ po znatno nizki ceni. — Več se poizve na Prulah št. S.    , 553S
Oskrbnik
absolvent kmetijsko šole, z ve6 letno prakso, želi mesta na več* jem posestvu ali graščini. Na* ston lahko tako i. — Ponudbe
r»^d »Veščak/5542« na upravo v. Naroda«.
Službe išče,
tudi začasno. KOT URADNIK
pri eksportni, importni ali spet
diterski  tvrdki absolvent po*
morske akademije v D vb r ovni* ku.  —   Naslov   pove uprava
»Slov. Naroda«. 5508
Potnik,
H potuje po Sloveniji, hrvat* skem Prlmoriu in drugih krajih,
ISCE ZASTOPNIŠTVA. — Pi, smeno na naslov: Ljubljana, hotel »Soča« 14 pod »Potnik«,
5536
V najem se oddajo
PROSTORI s separatnim vho* dom v velikosti treh sob (na novo adaptirani) v Sv. Petra predmestju, pripravni za mir* nega rokodelca, eventualno za boljša skladišča itd; izvzete
niso tudi stranke brez otrok. — Ponudbe je poslati pod »Mir 55*2 na upravo »SI. Naroda
Lepa hiša
V ST02ICAH št. 53. pol ure pcshoda od Ljubljane, popolno* ma moderno urejena, s prostim stanovanjem, 4 parketiranimi sobami, kopalnico, lepim opra* jenim vrtom ter s skoro NO*
VIM GOSPODARSKIM PO* SLOPJEM, pripravno za vsako
obrt ali trgovino, je ugodno NAPRODAJ. — Več pri Ivanu Frelihu. istotam. 5589
čevljarski SEKALNI STROJ (Stanzmaschine) na transmisiji ski pogon. — Ponudbe na: »To* vtis«, tvornica koza, Tržit 5594
Večja trgovina t iehrnino IŠČE ZA TAKOJ STARE J SEO A
orovizijskega potnika,
popolnoma veščega v tej stroki — Le resne ponude in referen* e« pod Provizij ski potnik/5600 nt upravo »Slov. Naroda«.
Večja trgovina z ieleznino
sprejme učenca,
ki ima veselje do trgovine z ieleznino. Biti mora iz boljše hiše, pošten, priden in s primerno Šolsko izobrazbo. — Pismene ponudbe pod: »Trgovina z SeIeznino/5601* na upravo »SI. Naroda«.
KUPUJEM svakorrsno lepo sabirano i sušeno lekovlio bilje* cveće i korerje-
Mol<~< ponude sa uzorkom. K. SZERDAHELYI, trgovac sa lekovitim biljem na veli« ko  u B^gejsvetomdjurdju.
Banat.
5514
Premo}, cement
In
3980
strelna opeko
stalno v zalogi pri
H.P0M6 • Llsbljana,
Dunajska caata M. Telefon
št 366.  Skladišče: „Balkan".
Bivši trgovec
z Din 75.000, pozneje lahko se z enkratnim takim zneskom, želi takoj vstopiti v kako industrijo« banko ali trgovino aa de« belo v Ljubljani s pogojem, da je zaposlen pri knjigovodstvu ali sličnem. Ponudbe pod .Zanesljiv
Sprejme se pomočnik,
zmožen kleparstva in napetja\*c
vodovoda. Delo stalno. Plača po dogovoru. — Fr. Lončar, klepar, Ljubljana 7 (Šiška). 5396
Korespofidentinja,
popolnoma vešča slovenskega, italijanskega, francoskega 'in nemškega jezika v govoru in pisavi, ISCE PRIMERNE SLUŽBE v Ljubljani. — Po* nudbe s navedbo plače pod »Pridnost/5539« na upravo lista.
Otroški vozički
več vrst Dvokolesa raznih modelov, najnovej?! motorčki ame-rikanskega tipa ,EWANS'. Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emniliranie in po-niklanje. TRIBUNA F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Kompletna rabljena moderna PARNA NAPRAVA ZA BARVA-NJE in večja množina ANHJNSKffl BARV SE no Jako niski ceni * PRODA.
Interesenti naj sc zglasijo pod »Ugodno/5192«* na upravo lista.
Pozor!
Priporočam vsakovrstne ŠPORTNE ČEPICE, v vseh oblikah kakor tudi ČEPICE ZA GASILCE in vsa druga društva po najnižjih cenah. EUGU EBER. Kongresni trg 7 Na debelo! Na drobno!
Postrežba točna! 4663
DVA SPOSOBNA
tapecirata pomočnika
koji samostalno rede ODMAH SE PRLMAJU kod
Johann FANNER, Tapdzierer, Subotica (Bačka), \vilsonova ulica 8. 5197
mine ceflrje
za srajce v najnovejših vzorcin priporoča
A. 6 E. Skaberne
Ljubljana. Mestni trg 10,
POZORI
POZOR I
Zastopstvo
kakega večjega podjetja se sprejme v najbolj prometnem kraju Gorenjske z lastnimi prostori. Natančne ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod Šifro Trg o veo 5597.
€icgantno stanovanje
z vsem komfortom v Mariboru
se zamenja
z enakim stan r. van jem v Ljubljani. Naslov pove upr Slov. Nrroda.
Hiša
na periferiji mesta Ljubljane pod ugodnimi pogoji na prodaj. Stanovanja takoj na raz* polago. Primemo za uradnika ali obrtnika, ki dobi s 1. avgustom 1923 tudi lokal. Informacije pri Aloma Companv, an. družba, 5578* na upravo 51. Nar.    55781 Ljubljana, Kongresni trg 3. 5628
Kot sollcltafcrica
išče mesta v odvetniški pisarni
v Ljubljani gospodična, zelo in* teligentna. z večletno prakso v odvetniški pisarni. Vrhu tega zelo spretna v stroje« in tesno* pisku in verzirana v vsem po* slovanju. Zelo energična, agil* na in vestna. — Ponudbe pod »Odvetniška pisarna« na: Alo:
ma Comp*ny, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 5592
Odda se novo urejena
trgovi
i maiaalm blagom v
lastni hiši z vsemi pritikli-natni, na prometnem kraju na Gorenjskem v komisijsko vodstvo proti primerni odškodnini izurjenemu samostojnemu trgovcu, oženje-nemu, brez otrok. Potrebna je samo delna kavcija za vrednost blaga. — Ponudbe pod .Podjetnost 5532* na upravo SI. Naroda. 5532
Sprejme se
za parno žago in tovarno pohištva. Vešč korespondence, knjigovodstva. Le prvovrstna moč, lesno-stro-kovno izvežbana in samostojna moč! Spričevala, reference in pogoje na naslov Mariborska tona ii
SANATORIJ
* V MARIBORU. #
Privatna klinika z najmodernejšimi napravami in aparati na polju zdravstva, kakor Rontgen,  diatermia in visinsko solnce i. t. d.
V zavod se sprejemajo vsake vrste bolniki, razen umobolnih, infektionih in z odprto tuberkulozo. Oddelek za porodništvo.
Državni nameščenci in njih bijižnji svojci 20
popusta v 1. in 2. razredu.
Prosta izbira zdravnikov.
Zmerne cene. Hrana izvrstna.
Informacije daje uprava SANATORIJA v MARIBORU. Telefon št igo.
Resnična tolažba na živcih bolnim
je mol pravkar izšli spis! Obravnava mnoge dolgoletne Izkušnja vzrokih postanka in leč en j u živčnih bolesti. Ta zdravstveni evangelij pošljem popolnoma zastonj vsakemu, Be pile ponj na spodnji naslov. Ma tisoče pismenih zahval izpričuje ta edino obstoječi uspeh net>-
mornega, vestnega raziskovalnega dela v blaginjo trpečega človeStva.
Kdor pripada
veliki armadi na živcih bolnih.
kdor trpi na raztreaenosti, tesnobi v srcu, slabem spominu, glavo«
bolu iz nervoznosti, pomanjkanju spanja, motenju želodca, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosti ali
ni nešteto drugih pojavih.
naj si naroči mojo tolažbo nudečo knjlltool
Kdor jo bo pazno prečital, bo pomirjujoče prepričan, da Unaaio prav] preprosto pot do zdravja in veselja do življenja. Ko Čakajte« nega
pišite še danes 1 y
F. Pasternack, Berlin, S. 0. Michaelkirchplatz 13, Obt J.
(S
]F=1F=1Č
ZDRAVILIŠČE
SLATINA RADENCI
Slatina Radend Slovenija.
Edino kopališče v lugoslavIH za srfne. ledvične in mehume bolezni. Naravno o-gljenoklsle kopeli Izvrstni zdravila!
uspehi. Nizke cene. Vprašane zdravnike! Se-zija od 1. Junija do 15. septembra.
i
resetiteo trgovine/
TlfRDKH I. PREHIELČ
v LJUBLjani.
naznanja snojim cenj. odjemalcem, da se n dragi pohota prihodnjega tedna preseti iz dosedajnth praštamo n kolodvorski ulici o
DHLmHTINOVO ULICO
HOVH STHVBfl ITIESTHE HRHMLNKE POLEG
HOTELH ŠTRUKELJ.
1
„Color",
najboljša, neškodljiva BAR= y.A ZA LASE.
Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po pošti. 2922
za damske kostume v največji izbiri pri
LjifaJjaa. Metri tn ft. 10
Športne, vojaške
in
Serson le !n ostane naJbolfSa kvalitetna ŽBlBZIlifrlFSHB ČBpiCB
znamka. IffsriBie £ee!Ie, ceneni Sn irpsž- izdeluje p. s..k., krznar nalH is od nssSs. ©d zasega čeallarfa      Krii"-"ižka ulica 7- 2712 zantecagte, da Man pritrdi Šerson gami   n.vnirnk«ea mntnrii
-_-—-—--- OTROŠKI VOZIČKI. ŠIVAL.
CiaaEIEBBBiElIIlESSBEli- U- M- Đ- im Sasd1be%^d^>^
POCENI »TRIBUNA«, tovarna dvoko* les, otroških vozičkov in delov. Ljubljana. Karlovska c 4. 3611
ogataj
lzdelovalnica perila, Židovska ulica 1, II. nadsir-
izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih Blfilllli ifltlii nfltnllffinO cenah, ter prevzema naročila oprem za neveste. Strojno »Hulili ■HUJI, llOilEUiUllC v&ivanle motivov ta čipš. Srafeo za gospodo mehanična delavnica _— P° meri _J329 (p4TOi|^taic.)
Josip Peteline
E|L. BSBaOA, Lfubllaaa, ŠelMibargova ulica 6-L
Trboveljski premog JfiKfl, So. Petra nasip 7.      '      in drva
Priporočamo „a veUko in »alo galerijo, nogavice, aWJ£ £Ša£T°' ffajsižje ceno.
Telefon 220.
2243
Postrežba točna.
Trstfe za strope
eventuelno takoj.
5481
izdelujem z najmodernlmi stroji in iz najboljšego materilala ter
i«! ju     rr—                ■■■ tpssfliv ■■ ,l" dobavljam v vsaki množini po
2?™ -- najnižji dnevni ceni
tovarna perila, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 i. Jugoslovanska tvornica Bakalu
mmm •PB7IT     —x —      JOS. R. PUH, LJUBLJANA
hroiitelja ali Mroptelsflc® t*. 5«.
(Zuschneider). Ozira se samo na prvovtstno moč. Nastop 15. julija, I" Poznani MartnOrjOVl
sumeči*
B(rause)
limonadnl praški kakor tudi vse vrste bonbonov, keksov, čokolade, vafelnov za sladoled itd. se dobi vedno v veliki izbiri pri tvrdki
Josip Vitek
Ljubljana,  Krekov trg S.
(zraven Mestnega doma.) Zahtevajte cenik !       Na debelo
5609
Tvrdka
3*v&nc cHoav. Souvati
ustanovljena, lota 2866
otvori prve dni junija svojo na jsno in znatno razširjeno deta Ono trgovino
v lastni hiši na Mestnem trouftcv^a '<%.
7vrdica si dovoljuje pri^cmnitU da bo ob re/ zru^i prodajala prvi mesec po znatno snSanih cenah, na kar cenjena občinstvo Prav posebno opozarja.
Ljubljana, dne 26, maja
Različno topio perilo za im\ in ppede I
A. & L SSCASEit!
uuel1akji, mestni trg 10.
MESTNI TRG
m
električne žage na tri jarmenike, zanesljiv in vešč dela, če mogoče s kavcijo, ćoi i takoj sluLbo pri d* C* Groati LJufc5]S33i Cosposvetska cesta 2. 547G
H TAKfl TN I IMLlu B
i v! 83 £-]
DLrči:!:a cesta 46 Telefon 379 Hlastni \2$2T&\ n^S-G? " —' Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hlSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stroj :, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tca^raa furnirja.
tvornice orožja  in  motociklov  v   Birminghamn £ Anglija njeni  zastopnici  družbi  JUGO-AUTO v Ljubljani (v slovenskem prevodu).
Pri škotskih 6 dni trajajočih dirkah pod najtežjimi pogoji nagraden B. S. A. lahki motocikel z darilom industrijalcev, darilom kluba in tremi srebrnimi pokali, do sedaj nedosežen uspehi
Rozmane s Komp.
UUBLMM. Mirie 4.
OL GLE. IliMlITIIE, RIM LIBIJI
Najkrajša linija, SflDO 6 dni Cez morje
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Vozne listke ta tozadevna pojasnila daje zastopnik
!!F@Si KRAKER, Ljubljana
KOLODVORSKA ULICO STEV. 41
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Bntter
Dunajska cesta 6-11
poleg lekarne Piccoli.
Zostopst
Standard 01! Bomp. of lufloriaiii
Strojna olja vseh vrst Cilindpova o lis Anto ©lfa v puntah in sodih Plinovo olje v železnih so
dih in cisternah Tovotna mast v sodih od
50—200 kg Kolomaz za žel. vozičke
v sodih od 25—200 kg Benzol v železnih sodih Metzlerid a la KUngerit Onm. aaašilke
vedno na zalogi.
Am Lampret,
Ljubljana Krakov trg 10. Tel. 247.
»»0»♦——#—»»»—»♦—————<
m—i
„~vet
Telefon it 588 ^| ^|
99
laua
Zdi*av®9 suho seno
oves, koruzo, otrobe
pšenično moko in drage mlevske izdelke
oddaja najceneje tvrđka
tfOLK, LJUBLJANA, ™SLJEl\£-sX.
SV"
Preselitev trgovine
t
%
ANTON ŠKOF, Ernest Jevnikarjev nasL
vljudno svoje cenjene odjemalce obvešča, da je svojo trgovino z Dunajske ceste št. 6 prešel i 1
Pred škofijo št. 15
KM
i
in prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska.
5 *«-<3««-aar- - I ram- .
CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILŠERJEVA UL 5
PODRUŽNICE: DUNAJSKA C. 20 MESTNI TRG 25
Maribor Zagreb        Beograd j
Tovarniška  zaloga   polnogumastih   obročev, I
pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, i auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala.
Na razpolago
■Hakalatca  ma aaaattraafa aolaogemljastai obroćev. |
Velika zaloga elektro-materi^la
Zastopstvo svetovnih tovarn.
Solidna in triu postrežba.
Cene brez konkurenca.!
'limit
mit';
MIL JON DINARI
_ _   l EDINO SREČKO.
NflROCtTC T«kOJ 2 POST*NO OOPiSNJ«
LOT^Ri^.
CtKflJt: /i m48.l/imSh.x/host 12. KffreRfl ima ozRonmn ooojtkov pri .najbolj
AL.R.PAVL0V ■
BELGRAD
BRZOJAVNI MASLOV
.SREĆA"
/////Sv
'lIlHlf
1518
3801