MGLASNIK
DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA
februar 1977	leto xii.	številka 2
N
V TOREK, 18. JANUARJA, JE V LETALSKI NESREČI TRAGIČNO PREMINIL PREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA IN ČLAN PREDSEDSTVA CK ZKJ
DZEMAL BIJEDIC
SLAVA SPOMINU VELIKEGA DRŽAVNIKA IN REVOLUCIONARJA!
PANONUAKIMP
INFORMACIJA GLEDE PRIPOJITVE DO PANONIJA, KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA, K IMP LJUBLJANA
Informacija je bila podana na delavskem svetu podjetja in jo objavljamo v celoti. Več o Panoniji in priključitvi lahko preberete v izredni številki Glasnika.
Po sklepu seje DSP IMP z dne 28. 12. 1976 je bilo potrebno razčistiti vprašanje soglasja Gospodarske zbornice Jugoslavije k pogodbi o dolgoročni proizvodni kooperaciji med IMP Ljubljana in Haushahn Stuttgart. Zaradi popolnejše informacije navajamo celotni postopek pri uskladitvi in registraciji te pogodbe.
Konec leta 1975 in v prvi polovici 1976 je IMP vodil intenzivna pogajanja s številnimi evropskimi proizvajalci električnih osebnih dvigal (Falconi,
Schindler, Otis, Bauer,
Gebauer, Haushahn) z namenom, da sklene čim ugodnejšo proizvodno povezavo, s katero bi se vključil TOZD Dvigalo kot nosilec proizvodnje dvigal v Sloveniji. Od vseh navedenih inozemskih firm je edino Haushahn — Stuttgart pokazal trajnejši interes za sodelovanje in tako je bila dne 23. 06. 1976. sklenjena kooperacijska pogodba, katere veljavnost pa je bila v skladu z uredbo o dolgoročni proizvodnji kooperaciji med domačimi organizacijami združenega dela in tujimi osebami (Ur.
1.	SFRJ 7-73) pogojena z vsemi, v tej uredbi zahtevanimi soglasji in registracijo pri Zveznem komiteju za energetiko in industrijo.
Za priglasitev za registracijo je bilo potrebno izdelati ekonomsko tehnični elaborat z vsemi detaljnimi podatki glede obsega izmenjave v vrednostnem in tehničnem smislu s posebnim poudarkom na razmere uvoza in izvoza posameznih elementov.
Predhodno pa je pogodbo in ekonomsko tehnični elaborat moral odobriti
(Nadaljevanje na 3. strani)
V TEJ ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE:
• Zakon o združenem
delu je sprejet in mora tudi zaživeti v našem vsakdanjem delu	stran 2
• Predlog finančnega načrta konference osnovnih organizacij sindikata od 1. 2. 1977-1. 2. 1978	stran 4
• Delavci iz Iraka na obisku	stran 5
• Izobraževanje v IMP	stran 6
• Letna skupščina sindikata v Mariboru	stran 7
• Naša tovarna v Idriji	stran 8,9
• Misel, ki bi lahko postala dejanje	stran 12
• Praznik našega obstajanja	stran 13
• Pregledno tekmovanje v zimskii športih	stran 14
• Prečrpavališče v Šiški že obratuje	stran 15
• Novi proizvodni prostori	4
v Godoviču	stran 16
• Udeležba na sejmu v Bagdadu	stran 16
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU JE SPREJET IN MORA TUDI ZAŽIVETI V NAŠEM VSAKDANJEM DELU
I.	SPLOŠNO O POLITIČNI VSEBINI ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU.
Zgodovinski dogodek, ki je prinesel pravico do samoupravljanja s podjetji in tovarnami pod geslom »Tovarne delavcem« je že več kot 25 let za nami. Tovariš Tito je že tedaj poudaril, da je to logična posledica razvoja odmiranja državne funkcije in krepitve razvoja socialističnih proizvajalnih sil pri graditvi naše samoupravne družbene skupnosti.
Socialistično samoupravljanje je prodrlo globoko v zavest delavskega razreda in je postalo materialna sila naše socialistične družbe. To dejstvo potrjuje izoblikovani samoupravni delavski razred in prodor samoupravnih odnosov na vsa področja družbenega življenja in dela.
Ta pomembni akt, ki nekoliko podrobneje kot Ustava regulira odnose v procesih družbene reprodukcije in sploh družbenopolitične odnose,je velika revolucionarna pridobitev in sloni na ustavi SFRJ in na sklepih X. kongresa ZKJ.
Določila zakona spodbujajo k združevanju dela in sredstev kadarkoli to terjajo narava proizvodnje, ekonomska, tehnična in tehnološka povezanost, s pogojem, da to neposredno ali posredno prispeva k povečanju dohodka, večji produktivnosti dela in pospešenemu razvoju. Tako se odpirajo nove perspektive za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, za ekspanzivno naraščanje proizvodnje in dohodka na podlagi rasti celotne družbene produktivnosti, za okrepitev potenciala združenega dela, za večjo ekonomsko in politično moč združenega dela in za večjo enotnost in socialno varnost naše skupnosti.
Pri izvajanju zakona o združenem delu, moramo z veliko občutljivostjo spoštovati pravico do neodtu-jivosti razpolaganja z realiziranim dohodkom. Prav tako pa mora biti prisotna tudi družbena narava dohodka, o čemer bo govora še kasneje. Dobri rezultati dela ustvarjajo novo presežno vrednost, ki se odraža tudi v pojmu »minulo delo«. Razpolaganju z minulim delom, smo dolžni posvetiti veliko pozornosti, tako kot smo dolžni kar najbolj gospodarno ravnati z vsemi družbenimi sredstvi, ki jih uporabljamo v vsakdanjih proizvodnih procesih.
Prizadevanja za vrednotenje rezultatov dela in delitve po delu in rezultatih dela ter poslovanja, morajo biti vedno prisotna. Dejstva namreč kažejo, da smo na tem področju premalo napredovali. Boj za večjo storilnost, učinkovitejše in bolj kakovostno gospodarjenje mora postati vsebina dejavnosti vsega delegatskega sistema ob politični podpori ZK, Zveze sindikatov in drugih organiziranih socialističnih sil. To mora biti prisotno tudi v graditvi naše zakonodaje in v ukrepih ekonomske politike.
II.	NEKAJ MISLI O ZAKONU ZDRUŽENEGA DELA.
Naj mi bo dovoljeno, da predstavim Zakon o združenem delu na tem mestu slehernemu bralcu našega glasnika. Zakon je namreč objavljen v Uradnem listu SFRJ 53-76. Objavljen je tudi v posebni brošuri ČGP »DELO« TOZD Gospodarski vestnik 1976. Vsebuje 671 členov in je tiskan na 321
•meh.
Izvajanje Zakona o združenem delu je postala vsakdanja praksa in delovanje vseh subjektov našega družbenopolitičnega in gospodarskega delovanja na vseh nivojih. V ta namen je tudi več posvetovanj.
Na posvetovanju v Portorožu in na Bledu je bilo govora zlasti o družbeni naravi dohodka, o ugotavljanju in razporejanju dohodka, o presojanju uspešnosti gospodarjenja, o delitvi sredstev za OD, o nekaterih vprašanjih upravljanja z družbenimi sredstvi, o oblikah in značilnostih TOZD, DO in SOZD, o registriranju statusa TOZD, o temeljnih načelih medsebojnih delovnih razmerij delavcev v združenem delu, o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, o pravicah obveznostih in odgovornostih delavcev v delovnem razmerju, o varstvu pravic delavcev, o samoupravnem odločanju, o poslovodnih organih, o samoupravnih splošnih aktih, o samoupravni delavski kontroli in o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine.
DRUŽBENA NARAVA DOHODKA
Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni reprodukciji v celoti, iz česar lahko izvedemo element za družbeni značaj dohodka.
V denarju izraženi dohodek posamezne TOZD ni le rezultat vloženega dela in učinkovitosti samo tega kolektiva, temveč tudi cele vrste družbeno pogojenih dejavnikov kot na primer opremljenost dela oziroma velikost proizvajalnih sredstev, ki jih kolektiv uporablja, pogoji na trgu, družbena organizacija proizvodnje, vpliv plana in ukrepov ekonomske politike, razvoj in aplikacija znanja ter tehnologije itd.
Zakon o združenem delu določa obvezne kazalce (predstavil jih bom v naslednjem poglavju), s katerimi se morajo izkazovati rezultati dela TOZD. Občasno se objavijo rezultati dela vseh TOZD zaradi medsebojnega primerjanja rezultatov dela v svrho smotrnejšega in racionalnejšega gospodarjenja. Za točno primerjanje rezultatov gospodarjenja v posameznih TOZD zlasti iz različnih vej gospodarstva, bo potrebno še dosti storiti glede pogojev za primerjljivost podatkov.
Družbena narava dohodka se odraža tudi pri določitvi čistega dohodka (novi pojem, ki ga prinaša ZZD), ko je od dohodka odštet del sredstev za skupno in splošno porabo. Členi 53, 54 in 55 podrobneje obravnavajo opredelitev skupnih in splošnih pogojev za delo in razvoj družbe, načela na podlagi katerih delavci TOZD skupno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu na raznih ravneh odločajo o teh potrebah in o zagotovitvi sredstev za zadovoljevanje teh potreb.
Končno naj omenim še člen 46. ZZD, ki poudarja mikroekonomske in makroekonomske dejavnike za zagotavljanje stalnega povečevanja dohodka. Členi 57., 24. in 25. pa poudarjajo pomen družbenega planiranja pri usmerjanju materialnega in družbenega razvoja v pogojih enotnega sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v jani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (od-rni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vam Učakar, Jože VVeis. Tiska: Tina Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 1-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od ometa proizvodov.
Poudarjen je pomen družbenega in samoupravnega dogovarjanja ob objektivni solidarnosti in vzajemnosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar, ki temelji na zavesti delovnih ljudi, da lahko svoje trajne interese uresničujejo samo po tem načelu.
UGOTAVLJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA IN PRESOJANJE USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA
Zakon o združenem delu uvaja v gospodarsko prakso nekaj novih družbenoekonomskih kategorij, ki so povezane z ugotavljanjem in razporejanjem dohodka ter presojanjem uspešnosti poslovanja, nekatere že doslej uveljavljene pa osvetluje z novega zornega kota.
V načelu dohodek pridobivajo vse TOZD in delovne skupnosti ne glede na to, ali delujejo na področju gospodarskih ali družbenih dejavnosti, vendar je izvirno pridobljen le dohodek v TOZD s področja materialne proizvodnje, to je s področja gospodarskih dejavnosti. Delavci pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga doseže TOZD s prodajo proizvodov in storitev.
Razlika med celotnim prihodkom in dohodkom je v materialnih stroških in minimalni amortizaciji-Medtem ko je v preteklosti bilo treba pred ugotovitvijo dohodka pokriti vso amortizacijo, tudi tisto, ki je bila obračunana nad minimalnimi stopnjami, je v smislu ZZD treba presežek amortizacije obravnavati kot element razporejanja dohodka. Tehniko tega bodo regulirali ustrezni predpisi.
Z ugotovljenim dohodkom je najprej treba pokriti del, ki je namenjen za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, kakor tudi vse tisto, kar je rezultat dela delavcev iz drugih področij združenega dela. Te postavke so bile že v preteklosti poznane kot pogodbene, zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka. Kot novost pa uvaja zakon o združenem delu pojem čistega dohodka kot razlika med dohodkom in takšnimi postavkami. V ta razpon med dohodkom in čistim dohodkom uvaja ZZD tudi amortizacijo nad minimalnimi stopnjami in povračilo za delo DSSS, kar se je v preteklosti štelo med materialne stroške. Omenim naj tudi, da ZZD pred ugotovitvijo čistega dohodka izrecno ne navaja obresti od kreditov, vendar je njihovo mesto tu, seveda s perspektivo, da se v prihodnosti v čim večji meri preoblikujejo v udeležbe na dohodku.
S čistim dohodkom delavci TOZD samostojno razpolagajo. Tega razporejajo na:
a)	osebne dohodke
b)	sklad skupne porabe
c)	rezervni sklad
č) sklad za razširitev materialne osnove dela.
Na zadnjem mestu omenjeni sklad po ZZD nima natančnega naziva. V preteklosti pa je bil poznan kot poslovni sklad. Delavci v TOZD morajo sprejeti samoupravni splošni akt, s katerim določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka.
Zakon o združenem delu eksplicitno pozna le negativni finančni izid, to je izgubo. TOZD že ima poslovno izgubo, če po zaključnem računu ne ustvari toliko dohodka, kot je potrebno, da se nadomestijo začasno obračunani in izplačani osebni dohodki. Pozitivni rezultat pa izraža ZZD v pojmu akumulacija, ki predstavlja sredstva za razširitev materialne osnove dela.
Bistvena novost v ZZD v pogledu pozitivnega finančnega rezultata oziroma dohodka za oblikovanje skladov, pa je zaščita minimalne akumulacije-Če TOZD ne bo dosegla sredstev za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela v višini, ki jo določa samoupravni sporazum, bo govora o motnjah pri poslovanju. V takšnem primeru bodo delavci v TOZD morali sprejeti program ukrepov za odstranitev teh motenj. (Nadaljevanje na 4. strani)


illiilli
....
- v,
*-m m mmm mum ■< *n t mmam mmmMmm
* ^
:: .

7'

■
Ki
Panonija — Murska Sobota
BftNONUA K IMP
....M.. IIII HUMI« !■■ IIIIIIM.
Nadaljevanje s 1. strani)
Republiški sekretariat za Mednarodno sodelovanje medresorska komisija, peteri je bila poslana vloga Mie26. 08.1976.Dne22.10. '976 je omenjeni sekreta-Nat na podlagi dodatnih Pismenih in ustnih obra-Nožitev s strani IMP izdal Pozitivno mnenje št. 023-48-76. 01. 11. 1976 je Mia celotna dokumentacija Postavljena Zveznemu komiteju za energetiko in Mdustrijo v Beogradu.
V Uradnem listu SFRJ jN-76 z dne 22. 10. 1976 je Pila objavljena uredba o sPremembi in dopolnitvi Uredbe o dolgoročni proi-Zvodni kooperaciji, ki je tahtevala kot prilogo k elaboratu dodatna štiri (4) ^glasja in sicer: mnenje gospodarske zbornice Jugoslavije, Zveznega zavoda za družbeno plani-r?oje, Zveznega sekreta-rMta za trg in cene in Zvez-Poga sekretariata za zunanjo trgovino. Navedena Mnenja so bila zaprošena z jnogami 19. 11. 1976. Sekretariat za zunanjo trgo-Vlno je 26. 11. 1976 izdal Pozitivno mnenje, medtem
ko je Gospodarska zbornica Jugoslavije zahtevala soglasje obstoječih proizvajalcev v Jugoslaviji. Dne 06. 01. 1977 je bil na pobudo IMP sklican sestanek v Beogradu, na katerem sta podjetji David Pajič in Rade Končar izrazili pomisleke o upravičenosti take kooperacije z utemeljitvijo, da imajo zadostne kapacitete za pokrivanje potreb jugoslovanskega trga do leta 1980, zato je bil na tem sestanku sprejet sklep, da predstavniki vseh treh podjetij v mesecu januarju izdelajo predlog sporazuma o sodelovanju pri proizvodnji dvigal in s tem v zvezi tudi tehnološko delitev dela, nakar bo sprejeta tudi dokončna odločitev o možnosti izdaje soglasja za kooperacijsko pogodbo.
Glede na tako stanje, ki neposredno zadeva tisti del sanacijskega programa, ki govori o proizvodnji dvigal v Panoniji in proizvodnega programa TOZD Dvigalo je bil v preteklem tednu sklican sestanek strokovnih in vodilnih delavcev IMP in TOZD Dvigalo, na katerem so bili predlagani oziroma
sprejeti naslednji zaključki:
— IMP TOZD Dvigalo in Panonija formirata razvojno grupo, ki ima nalogo, da v čim krajšem času osvoji proizvodnjo osebnih dvigal s tem, da se najzahtevnejši deli uvažajo od firme Haus-hahn.
—	od firme Haushahn bi skušali pridobiti tehnično dokumentacijo za nekatere elemente, ki bi glede na opremljenost in kadrovsko zasedbo v Panoniji in TOZD Dvigalu lahko v kratkem času osvojil v proizvodnji
—	postopek za prido-
bitev soglasja se nadaljuje, o čemer je potrebno obvestiti tudi pristojne republiške organe — Izvršni svet, Gospodarsko zbornico
—	v primeru, da kooperacijska pogodba ne bi bila potrjena bi se sredstva, ki so bila v okviru te pogodbe predvidena za plačilo tehnične dokumentacije ca. 15,000.000 din, uporabila za financiranje lastnega razvoja
—	strojno kovinske dele za osebna dvigala bo izdelovala Panonija, elektro dele in montažo pa TOZD Dvigalo Usmeritev, vsebovana v
teh zaključkih se sklada z namembnostjo sanacijskih kreditov, skupnih rezerv in Ljubljanske banke, ki so rokovno vezani za črpanje.
Na podlagi navedenih podatkov predlagamo, da DSP IMP sprejme sklepe:
1.	Integracijski elaborat se objavi v posebni številki IMP GLA-SNIK-A in dostavi vsem TOZD do 22. TEGA MESECA.
2.	Zbori delavcev
TOZD naj se skličejo najkasneje do 18.	02.
1977.
3.	Vsaka TOZD naj do 21. 01. 1977 določi poročevalca za zbor delavcev.
OBVESTILO
Odbor za stanovanjske zadeve, družbeni standard in rekreacijo TOZD Ogrevanje vodovod Ljubljana, Titova 37,
obvešča
vse zaposlene, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, ali bodo gradili družinsko hišo, adaptirali obstoječe
stanovanjske površine in tiste, ki nadaljujejo gradnjo, da vložijo pismene prošnje odboru najkasneje do 1. 3.1977:
Prošnje iz leta 1976 odbor ne bo upošteval. Prošnje, ki so bile vložene v letu 1976 in so ostale odprte, je potrebno obnoviti.
Celotno dokumentacijo sprejema kadrovsko-splošni sektor, kjer dobite tudi potrebna pojasnila.
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU JE SPREJET
(Nadaljevanje z 2. strani)
Delavci združujejo svoje delo s sredstvi in pridobivajo dohodek odvisno od produktivnosti živega dela in uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom. Zato ni nikakega dvoma, da so tri izvirne družbenoekonomske kategorije, ki jih moramo upoštevati pri analizi:
a)	delavci
b)	sredstva
c)	dohodek.
Iz teh treh izvirnih razvijemo še sledeče:
a)	čisti dohodek
b)	del čistega dohodka za osebne dohodke in sklad skupne porabe
c)	čisti osebni dohodki
d)	del ČD za akumulacijo, to je za poslovni sklad in rezervni sklad.
Omenjenih 7 družbenoekonomskih kategorij je na poseben način upoštevanih pri oblikovanju 8 kazal-
cev uspešnosti poslovanja, o katerih govori ZZD.
Kazalci so naslednji:
1.	dohodek delavci
2.	dohodek sredstva
3.	čisti dohodek delavci
4.	del čistega dohodka za akumulacijo dohodek
5.	del čistega dohodka za akumulacijo čisti dohodek
6.	del čistega dohodka za akumulacijo sredstva
7.	del čistega dohodka za osebne dohodke in sklad skupne porabe
delavci
8.	čisti osebni dohodki delavci
Zakon o združenem delu prinaša temeljna izh0" dišča za urejanje družbenoekonomskih in politični*1 odnosov.
Za ureditev in reguliranje posameznih področij bodo morali biti izdani številni zakonski predpisi i” veliko družbenega in samoupravnega dogovarjanja na kar moramo biti že pripravljeni za hitrejšo uveljavitev istih. ZZD prinaša med drugim reform0 bančništva, sodstva in spodbuja ekonomične, racionalne, vertikalne in horizontalne integracij0 I združenega dela, kar je še zlasti pomembno za naše podjetje.
Obdelal sem le del ZZD. Ne bo odveč, če bi se pojasnjevanje načel ZZD iz drugih področij nadaljevalo. Načela ZZD morajo biti slehernemu ustvarjalcu vedno prisotna tako kot orodje pri delu.
LOJZE KAMIN ’
PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA
KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA ZA OBDOBJE OD 1. 2.1977 DO 1. 2.1978
V finančnem načrtu so predlagane akcije, ki jih bo izvajala konferenca OOS IMF skupaj z vsemi osnovnimi organizacijami. V načrtu so predvidene dotacije za izvajanje enotnih akcij, kot so dedek Mraz, praznovanje Dneva žena 8. marca in pa področje športnega delovanja ter ostale akcije.
Po sklepu predsedstva konference, da akcija dedek Mraz in pa ostale akcije, ki smo jih izvajali enotno, ostanejo še naprej v pristojnosti konference. V kolikor se bo preko leta sprejel nov način praznovanja dedka Mraza (akcijo pričeli republiški sindikati) se bomo tudi v IMF vključili v izvajanje.
—	karte za žičnice, prevozi in
ostalo	20.000
—	nakup opreme, smuči, čevljev,
palic	10.000
Letni ŠIG 77 — nastop naših ekip v vseh 7 panogah moški in ženske:
—	prispevek organizatorju ŠIG 77	40.000
—	treningi vseh ekip	30.000
—	prevozi in stroški bivanja	25.000
—	nabava opreme, copati za vse
nastopajoče	20.000
—	najemnine igrišč za treninge	10.000
—	prijateljsko srečanje vseh nastopajočih	5.000
V načrtu tudi ni predvidenih sredstev za ] krvodajalske akcije vsled razdrobljenosti i akcij po posameznih občinah, vendar predla- -gamo, da krvodajalcem na dan odvzema krvi , organiziramo skupno srečanje. Stroški na i posameznika pa se planirajo v višini , 40,00 din. Predlog naj se upošteva pri plani' ranju v TOZD skupaj z izvršnim odborom ; sindikata.	i
i
PLANIRANA SREDSTVA ZA POSAMEZNE ;
TOZD:
	din
Dedek Mraz (cca 3.000 otrok po 200,00 din)	600.000
Obdaritev žena za 8. marec (cca 800 žena a 150,00 din) Srečanje izvršnih odborov sindikata IMP ob praznovanju 30 let	120.00
IMP	100.000
Nagrade ob jubileju 30 let IMP Planirana sredstva za svet ZK in	10.000
mladinsko konferenco	40.000
Honorar za blagajnika, sekretarja ter gospodarja športnih rekvizitov Financiranje moškega pevskega	7.000
zbora IMP 'nakup oblek) ter honorar za p-	)djo	25.000
c	ev	2.000
■fllh	;ce TSpl	10.000
s W o	ie tekme v velesla- : >".. - vekih	40.000
ustop na zimskem ŠIG 77 —	treningi —	pristojbina za organizatorja	50.00
ŠIG	30.000
Letne izbirne tekme med TOZD IMP
— pokali in diplome ter graviranje	5.000
Nastopi ekip IMP na ostalih tekmovanjih (občinskih, regionalnih, sindikalnih in rekreacijskih ligah)	60.000
Izvedba ŠIG 77 v balinanju	20.000
Financiranje balinarskega kluba IMP	5.000
Akcija na področju spodbujanja inovatorstva (nagrade inovatorjem)	20.000
Akcija za pospeševanje kulturne dejavnosti v IMP (organizacije razstave)	10.000
Nepredvideni izdatki	30.000
SKUPAJ:	1,344.000
V finančnem načrtu niso planirana sredstva za nagrade upokojencev, ki znašajo po predlogu plansko analitske službe 0,2 OD za preteklo leto. Ta sredstva naj bi planirale temeljne organizacije na število upokojencev.
TOZD	Zaposlenih	Din
OV	522	146.000
KL	370	104.000
PMI	456	128.000
PM	355	99.000
EM	625	175.000
BLISK	235	66.000
EKO	197	55.000
DVIGALO	145	41.000
TEN	434	121.000
TRAA	402	112.000
LSL	300	84.000
TIO	204	57.000
SKIP	143	40.000
PB	97	27.000
ZAST	36	10.000
DS	54	15.000
DSSS	228	64.000 		
4803	1,344.000
V lanskem letu je predračun znašal 1,280.000 din. Sredstva so bila v celoti porabljena.	j
PREDSEDSTVO KONFERENCE OOS — IME
Naselje v Basri
NAJLEPŠA HVALA!
Izteklo se je leto 1976. Vsa podjetja razpravljajo o uspehih in težavah, ki so jih imela v preteklem letu.
Spomnili ste se tudi upokojencev in nas povabili na proslavo, nam lepo razložili uspehe in tudi težave.
Z veseljem smo poslušali vesti o dosežkih preko pianov, da imaš občutel^ kot da bi sam sodeloval. Lepo se je srečati s takim kolektivom in tovariši, s katerimi smo veliko let prebili skupaj in smo še danes toplo sprejeti.	\
Ogledali smo si delavnice v TOZD TRAA z Ihuj-dernimi stroji v večjih prostorih, da komaj še verja-' meš v preteklost. Že sam pogled po delavnicah pove, kakšen je kolektiv in njegovi uspehi.
Prav lepa hvala za prijaznost, ki ste jo nam nudili. Na zakusko smo šli k Žibertu. To je bilo eno najbolj živahnih od vseh srečanj do sedaj.
V imenu upokojencev se celotnemu kolektivu IMP najlepše zahvaljujem in želim, da naloge, ki so pred njimi, uspešno izpolnijo.
DELAVCI IZ IRAKA NA OBISKU
Delavci TOZD Elektromontaža, ki delajo v Iraku na gradbišču Basra, so po 7-mesečnem delu v tej deželi Prišli domov na obisk, da bi v domačem krogu preživeli Praznične dneve in dočakali novo leto 1977.
Kljub veselemu pričako- od časa do časa tudi slabe vanju povratka pa snidenje volje.
na letališču ni bilo najbolj- Iz pripovedovanja smo še- Letalo zaradi megle ni povzeli, da je bilo najtežje Pristalo na Brniku. Potniki obdobje prva dva ali tri s° ostali v Zagrebu. Direk- mesece, dokler se niso pri-tor TOZD Franc Kumše in vadili temperaturi, okolju Pir. komercialnega sektorja in načinu življenja. Naj-*tarko Kordiš, ki sta naše hujša nadloga pri vsem tem delavce čakala na letališču, pa je bila žeja. ria organizirala vsa razpo- Kakšen napor je potre-•ožljiva vozila, da bi orno- ben pri prilagajanju si Sečila prevoze. Tudi ta lahko predstavljamo samo akcija ni bila preveč uspeš- na primeru ob povratku v na, ker so se potniki, kakor domovino. Ko so stopili v Se spodobi pravim monter- letalo v Basr^je bila tempe-letn, znašli in si sami poi- ratura 30 stopinj Celzija, ob *ali prevoze na dom. Po izstopu iz letala v Zagrebu krajšem počitku smo se po pa —10 stopinj Celzija. nekaj dneh zbrali na razgo- Temperaturno razliko 40 !°ru in na družabnem sre- stopinj Celzija mora telo Janju. Tu so se odprli po- premagati, jasno je da pri
l.°ki dolgo zadrževanih tem nastopajo napetosti, ki Custev, napetosti, dvomov se sproščajo v raznih obli-1(1 veselja. Izraženo je bilo kah.
tadovoljstvo nad uspehi, ki Kakor so se prilagajali jih dosegli na gradbišču naši monterji temperatur-‘n žalost nad občasnimi nim razlikam, tujemu, ^sporazumi, ki so nasta- neznanemu okolju in dru-lali predvsem zaradi velike gim običajem, prav tako se °ddaljenosti in s tem pre- je moral vodja gradbišča v Majhne informiranosti ter poslovnem smislu prilaga-
Pogled na gradbišče
jati, poleg temperaturnih razlik tudi tujim poslovnim navadam in zahtevam. Povezovati je moral želje monterjev in želje investitorja ter nosilca poslov. Prizadeval si je skupaj z monterji, da bi prvo poslanstvo naš TOZD v deželah v razvoju bilo uspešno in bi odprlo vrata za nadaljnje poslovno sodelovanje. Izkušnje, ki so jih pridobili monterji in vodja montaže, v Iraku nam bodo vsekakor v pomoč pri pripravah in organizaciji novih gradbišč v deželah v razvoju.
Ob družabnem srečanju, ko so se sprostile napetosti in so padle še zadnje pregrade in se je zlil potok veselja, so nam monterji
zaupali, da gredo z veseljem nazaj v Irak, ker kljub težkim pogojem, ki so na gradbišču je osebni dohodek primeren in se je vredno potruditi.
Zvedeli smo, da imajo delno tudi turistične ambicije. Ogledali so si Bagdad in nekaj arabskih krajev, radi bi si ogledali še Kuvajt in druge zanimivosti te dežele. Seveda delovne obveznosti in dolžnosti do investitorja in drugi pogoji ne nudijo vseh možnosti za uresničitev teh želja. Dokaz uspešne prilagoditve naših monterjev na vse neznanega pogoje se je pokazal tudi pri pridobivanju arabskega besednega zaklada. Še najbolj se je prilagodljivost izrazila v želji nekaterih monterjev, da bi dobili
plačane muslimanske praznike. No, pa pustimo šalo ob strani, kateri prazniki se praznujejo, je napisano v sporazumu o delu v Iraku in sporazumu o delu v tujini. Tako je minilo družabno srečanje, minili so praznični dnevi, ki so jih monterji preživeli v krogu svoje družine prijateljev in znancev. Po praznikih 4. 1. 1977 so ponovno odpotovali novim nalogam, novim uspehom in novim doživetjem naproti.
Ob slovesu so obljubili, da se bodo bolj pogosto javljali in bodo sami pripravili prispevek za objavo.
Mi, ki smo ostali doma, jim želimo srečno pot, zadovoljstvo pri delu in srečen povratek.
VIKTOR BOLČIČ
IZOBRAŽEVANJE V IMP
Izobraževanje v TOZD Elektromontaža poteka na različnih področjih glede na stroko, kakor tudi na stopnje šolanja. Učencev v gospodarstvu je 198, od tega je 172 elektroin-štalaterjev, 18 ključavničarjev, 5 električarjev šibkega toka, 3 prodajalci in 2 ličarja. Ob delu se izobražuje 49 delavcev in to: tečaj za pk eletroinštalaterje jih obuskuje 15, poklicno šolo 1, delovodsko šolo 4, tehniško poklicno šolo 16, višjo šolo 10 in visoko šolo 3. TOZD tudi štipendira 8 študentov na srednjih šolah in 8 na fakultetah. Poleg rednega študija pa so organizirani še krajši tečaji oz. seminarji. Pred kratkim sta bila dva seminarja iz »S« naprav, nekaj pa jih obiskuje tečaj tujih jezikov.
UČENCI V GOSPODARSTVU
Od 198 učencev, ki jih ima naš TOZD, jih je 150 v Ljubljani, 48 pa v obratu v Slov. Konjicah. V Ljubljani imamo učence iz Ljubljane in okolice, precej pa jih je iz drugih republik. Učenci iz oddaljenih krajev imajo urejeno bivanje v dijaškem domu v Domžalah in v Šentvidu. V Slovenskih ko-njihcah pa je večina učencev domačinov, le 6 jih je iz Čakovca, ki pa stajujejo v precej oddaljenem dijaškem domu v Celju. Vsi ti učenci pa obiskujejo teoretični pouk v poklicnih šolah v Mariboru.
Učenci, v dijaških domovih, ne dobijo osnovne nagrade, ker TOZD plača vse stroške internatu. Ti domovi so za učence, kakor tudi za njihove starše velika ugodnost, saj tu učenes dobi nov drugi dom. Urejeno imajo prehrano, vzgojitelji so njihovi varuhi, ki skrbijo za red in vzgojo teh mladih ljudi. Domovi so velika prednost v času teoretičnega pouka. Vzgojitelji skrbijo, da so učenci redno na učnih urah, jim pomagajo pri učenju kot pedagogi. Poleg tega pa boljši učenci pomagajo kot inštrukorji slabšim. S takimi metodami učenja dosežejo večje učne uspehe, kakor pa tisti učenci, ki se sami učijo na svojih domovih.
Naša dolžnost je, da izberemo, vzgojimo in naučimo bodoče strokovnjake. Zato so v letu 1976 vsi novi učenci šli na testiranje, kjer so rezultati pokazali njihove sposobnosti. V učno razmerje so bili sprejeti učenci z boljšimi rezultati, razen nekaj izjem, predvsem zaradi socialnega stanja staršev. Ti novi učenci sedaj obiskujejo pravi razred teoretičnega pouka. Učni uspehi pa so precej identični z uspehi na testiranju. Ti rezultati kažejo, da ne rešimo socialnega problema, če sprejmemo v uk učenca, ki ne zmore redno slediti teoretičnemu pouku in se mu zato učna doba podaljša na 4 ali celo 5 let.
Kako nuditi učencu čim več praktičnega znanja? To je prav gotovo eden od sodobnih problemov. Zaradi hitrega napredka tehnike, se veča potreba po znanju. upoštevamo, da ima učenec teoretičnega pouka i*'	. x't.nic skupno 6 mesecev vsako leto, mu
os' .x tični pouk največ še 6 mesecev letno. Y	-icu v relativno krajšem času več zna-
3Vo le ena rešitev — to je s sodobno, .	Učencu ali pa tudi monterju povemo
kako naj delo naredi, da ne bo sa->	iskal rešitev po zelo dolgi in dragi
»o kako nesmiselna bi bila danes nek-. ’	;• > ela metoda — ljubosumno skrivati zna-
e, da bo učni uspeh odvisen od monterja V ’* L in od učenca. Če se učenec ne zanima, '	ii mogoče znanja vsiliti. Zaradi dela na
anja v internatu, je dosti težje rasporediti . ustrezna delovna mesta z ozirom na čas e. Na tem področju bo potrebno še marsi-diti in upam, da se bomo z enotnim jezikom .limi interesi približali zahtevanemu cilju, jevanje učencev pri praktičnem pouku je orno delo in v naši TOZD poteka še kar precej ck ). Tako kakor pri teoretičnem pouku v šoli, dob. učenec tudi oceno za praktično delo, ki mu jo da vodilni monter. Ta ocena se vpiše v šolsko spričevalo, obenem pa določa tudi gibljivo nagrado učen-
cu. Vodilni monter izpolni ocenjevalni list, na katerem so zajeti faktorji, ki vplivajo na oceno in to: znanje, natančnost, odnosi do ozadja in materiala, odnosi do predpostavljenih in podobno. Pri ocenjevanju naj bi bil vsak vodilni monter čim bolj objektiven in točen. To delo gledajo potem učenci kot kritiko. Bil je primer, ko meje učenec vprašal, zakaj ima njegov součenec enako oceno, ko pa je bil na gradbišču vedno le problem. Res je, da ljudje ocenjujejo ljudi, vendar, če si objektiven ni težko svoje delo zagovarjati. Mislim, da je neodgovorno z nejevoljo izpolniti ocenjevalni list, češ pa naj bo, ker že mora biti. Takšen ocenjevalec naj pomisli, kaj pa če bi se njemu na tak način dajala osebna ocena in morda celo krivična, ali bi mu bilo vseeno? V obeh primerih pa gre za denar — za občutljivo mesto. Gibljiva nagrada pa daje priznanje boljšim učencem, obenem pa tudi vzpodbuja manj prizadevne učence.
V	šestih mesecih smo razveljavili 6 učnih pogodb. To pa je številka, s katero ne moremo biti zadovoljni. S tem, ko učenec zaide v takšen položaj, da za delovno organizacijo ni več sprejemljiv, res ni druge možnosti, kakor razveljaviti učno pogodbo. Vendar s tem ukrepom problem za družbo kot tako največkrat ni rešen. Razumljivo je, da se pri nekaterih učencih pojavijo problemi. To se tudi opazi na njihovem obnašanju, neopravičenem izostajanju od dela, neprimernih odnosih in podobnem. Ni prav, da v takem primeru rigorozno ukrepamo, ko pa ne vemo kaj je vzrok temu. Razni primeri dokazujejo različne vzroke, neurejene razmere doma, starši v tujini, slab uspeh v šoli, slabi prijatelji in podobno. Zato naj monter, ko opazi pri učencu nezdrave odnose o temu takoj obvesti referenta za izobraževanje. V vsakem primeru je naša dolžnost, da ugotovimo vzroke in pomagamo učencu oz. staršem rešiti problem. Taka kriza je ponavadi kratkotrajna in ko učenca spravimo zopet na pravi »tir«, bo ta prav gotovo v korist učencu, staršem in tudi nam.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Delo elektroinstalaterjev je zahtevno in odgovorno. To je poklic, ki poleg praktičnega znanja zahteva tudi teoretično znanje. Potrebno pa je tudi poznati teorijo in predpise iz varstva pri delu, da zagotovimo osebno varnost in varnost ljudi, ki bodo delali na električnih napravah, ki jih prikljapljamo. Tudi predpisi zahtevajo, da so ljudje strokovno usposobljeni za dela, ki jih opravljajo.
V	naši TOZD so ljudje, ki že dalj časa delajo kot PK in KV električarji, nimajo pa zahtevne kvalifikacije. Zanimanje za šolo je kar veliko.Nekateri so že sami iskali to rešitev, nekaj pa je tudi takih, ki za šolanje niso navdušeni. Po tolikih letih res ni prijetno sesti v šolske klopi, pa tudi tisti, ki redno hodijo v šolo so jih včasih tudi že siti. No teh nekaj mesecev se bo že dalo premagati, ker bo s tem
DOPI-
SUJTE
V
GLASNIK
IMP
odstranjen en nadležen problem.
Način šolanja za pridobitev kvalifikacije je naslednji: Tisti, ki imajo uspešno končano osemletko, se lahko vpišejo v večerno poklicno šolo. Učni program je enak kot na redni poklicni šoli, z zaključnim izpitom. Čas šolanja pa traja cca dve in pol leti. Za take, ki nimajo končane osemletke je možno s tečaji pridobiti stopnjo priučenega, kvalificiranega delavca. Pogoj je le proizvodna praksa in sicer za tečaj PK eno leto, iz PK do vključitev v tečaj KV tri leta in iz KV do vključitve v tečaj VK pet let, skupaj devet let. Po uspešno končanem tečaju in zaključnem izpitu kandidat dobi pismeni dokument. V mesecu decembru se je že pričel tečaj za PK elektroinštalaterje. Trajal bo pet do šest mesecev oziroma 373 ur teoretičnega in praktičnega pouka. Tečaj je v Zveznem centru za izobraževanje gradbenih delavcev v Ljubljani. Za prihodnjo zimo pa je v programu izobraževanja predviden tečaj za Kv elektroinštalaterje. Nekateri so spraševali zakaj že letos ni tečaja za KV elektrikarje Mislim, da je iz programa razvidno, da gredo tečaji po vrstnem redu in ker nekateri kandidati, ki sedaj obiskujejo tečaj PK, prihodnjo zimo nadaljujejo tečaj KV zaradi delovnega mesta, na katerega so že razporejeni.
SEMINAR O »S« NAPRAVAH
Predpisi zahtevajo, da so strokovnjaki, ki delajo ali delo vodijo na električnih instalacijah v prostorih, nevarnih za eksplozijo, zato strokovno usposobljeni. Imeti morajo spričevala o opravljenem izpitu iz »S« naprav. Ta spričevala imajo veljavnost samo dve leti, zato je potrebno, pred pretekom veljavnosti izpite obnoviti. V Ljubljani je republiška komisija za preverjanje znanja iz »S« naprav. Člani te komisije so avtorji skripz in so obenem predavatelji na seminarjih. Organizator seminarjev je DU v Domžalah za območje Slovenije.
TOZD Elektromontaža izvaja elektroinšta-lacije v prostorih ki so nevarni za eksplozijo. Razumljivo je kakšna bi bila materialna škoda, če bi prišlo do eksplozije zaradi nestrokovno izvedene inštalacije in kako velika odgovornost bi bila za delovno organizacijo-
Za našo TOZD sta bila v mesecu novembru lanskega leta organizirana dva seminarja iz »S« naprav. Prvi seminar je bil za začetnike, udeležilo se ga je 16 naših strokovnjakov-Trajal je štiri dni. Drugi seminar pa je bil le en dan. Udeležilo sega je 15 tistih strokovnjakov, ki so šli nato na ponovno preverjanje znanja iz »S« naprav. Ker je bilo naših kandidatov dovolj za oba seminarja so bila predavanja v Ljubljani, sicer pa bi bili seminarji v Kamniški Bistrici. Prvotno je bilo določeno večje število kandidatov za »S« seminar. Zmanjšano pa je bilo iz dveh razlogov. Tehnično je boljše, da dela izpit vsako leto nekaj kandidatov, ker veljavnost izpita traja dve leti in tako ne more nastati praznina, da nihče ne bi ime* veljavnega spričevala. Drugi vzrok pa so finančna sredstva, le ta so precej velika in morajo biti zato planirana.
Vsi kandidati obeh seminarjev so točno prihajali na predavanje, se vestno pripravili na izpit, kar dokazuje rezultat, saj je bil uspeh stoodstoten. To pa je v zadovoljstvo tako kandidatom kakor tudi članom komisije.
JOŽE BIDOVEC
Predsedstvo sindikalne organizacije IMF PMI Maribor. Inž. Roman Kučej poroča o delu sindikata za leto 1976.
Člani so z velikim zanimanjem spremljali delo in izvajanja predstavnikov sindikalne organizacije.
LETNA SKUPŠČINA SINDIKATA V MARIBORU
Člani sindikata IMP TOZD — PMI Maribor so imeli dne 14. 1. 1977 letno skupščino osnovne organizacije sindikata.
Na skupščini so podali poročilo o delovanju izvršnega odbora Osnovne organizacije sindikata, razpravljali in sklepali o poročilih, sprejeli delovni načrt za leto 1977, kakor tudi finančni načrt za leto 1977.
Sindikat je prvič organiziral sindikalne skupščine, odnosno konference na večjih gradbiščih in sicer na gradbiščih v Lošinju, Portorožu in Ljubljani, na katerih so delavci bili seznanjeni z delom sindikata, kakor tudi s programi oziroma program za bodoče delo. oziroma letnim načrtom in finančnim načrtom za leto 1977.
Če analiziramo vse letne skupščine, ki so bile v Lošinju, Mariboru in Ljubljani, lahko ugotovimo, da je bila udeležba na vseh teh skupščinah dokaj visoka in da je bila udeležba članstva večja kot smo načrtovali.
Organizacija skupščin po posameznih gradbiščih z večjim številom delavcev nam je dala pobudo, da bo potrebno tudi vse ostale zadeve, ki jih je treba reševati na samoupravni poti v taki obliki, ki bo zajela v sodelovanje večje število delavcev. S tem bomo dosegli večje in neposredno obveščanje delavcev po vseh vprašanjih, ki jih zanimajo in za katere so dolžni, da sprejemajo svoja stališča.
Iz poročila, ki ga je podal predsednik sindikalne organizacije ing. Roman Kučej, je bilo ugotoviti, da je sindikalna organizacija v letu 1976 uspešno delovala, da je bila prisotna pri vseh družbenopolitičnih akcijah, kakor tudi akcijah, ki so zadevale gospodarjenje v TOZD.
Kritično je bilo navedeno v poročilu slabo delo delegacij, kakor tudi delegatov in dokaj neaktivno delo delavske kontrole.
Letne skupščine se je udeležil tudi sekretar občinskega sindikalnega sveta gradbenih delavcev tov. Božo Citeršlager, ki je pohvalil dosedanje delo sindikalne organizacije po določenih vprašanjih, istočasno pa opozoril na določena vprašanja, ki jih je potrebno vnesti v program dela sindikalne organizacije. Nakazal je predvsem naloge, ki stojijo pred sindikalno organizacijo v zvezi z nadaljnjimi integracijskimi procesi, oziroma z predvideno novo organizacijo IMP, z nalogami, ki so vezane na novi zakon o združenem delu.
Med drugim je opozoril na to, da bo v letu 1977 pred nami glasovanje oziroma referendum o krajevnem prispevku in je treba že začeti razmišljati in dajati pobude v kaki višini naj bi bil prispevek in za kake namene.
V diskusiji so delavci postavljali predvsem vprašanje, kdaj bo stopila v veljavo sindikalna lista, kdaj se bo prišelo z deli na cestah, za katere je bilo dano posojilo s strani delavcev, kakor tudi vprašanje o povečanju osebnih dohodkov, za katere smatrajo delavci, da bi jih trebalo povečati, glede na to, da življenjski stroški nenehno naraščajo.
Po poročilih predsednika so podali poročilo tudi Posamezni referenti, športnih sekcij in sicer: keglja-
ške sekcije, smučarske, planinske, ter ostalih športnih sekcij, nogomet, odbojka, košarka, namizni tenis itd.
Iz podanih poročil je bilo ugotoviti, da so vse sekcije aktivno sodelovale in da je športno aktivnost ne glede na to, da so delavci raztreseni po celi Sloveniji, oziroma Jugoslaviji, našli ob določenih prilikah tudi dovolj časa, da se tudi športno udejstvujejo.
Na koncu je tov. predsednik predlagal delovni načrt za leto 1977, kakor tudi finančni načrt, ki je bil soglasno sprejet.
PROGRAM DELA ZA LETO 1977 OBSEGA:
1.	Člani izvršnega odbora OOS so dolžni aktivno sodelovati v vseh samoupravnih organih, komisijah in odborih, t.j. povsod tam, kjer se obravnavajo zadeve, ki se neposredno tičejo delovnega človeka. Posebno pozornost bomo posvetili družbenemu in osebnemu standardu delovnega človeka.
2.	Sindikalna organizacija mora v duhu nove ustave delati na razvijanju in poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov ter iskati vedno nove kvalitete v razvoju teh.
3.	Tesno sodelovanje z osnovno organizacijo ZK ter skupno nastopanje proti vsem nepravilnostim oziroma vsem pojavom, ki niso v skladu z našo samoupravno politiko.
4.	Tesno sodelovanje pri razvijanju in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti, kajti z uvedbo le teh smo delavci v združenem delu postali gospodarji vseh sredstev, namenjenih za razvoj šolstva, zdravstva, socialnega zavarovanja in drugih dejavnosti na področju zadovoljevanja družbenih potreb.
5.	Delavski kontroli je potrebno omogočiti polno uveljavitev, ta pa mora o svojem delu poročati na letni skupščini oziroma zborih delovnih ljudi, kjer se izvede tudi politična ocena, kakor tudi splošna uspešnost njenega dela.
6.	Vse sile je potrebno vložiti za dvig produktivnosti, kot ekonomski kategoriji, ou katere so v veliki meri odvisna sredstva za osebno in splošno porabo, kot tudi za akumulacijo. To bo možno doseči s strogim spoštovanjem in pravilnim vodenjem kadrovske politike glede nagrajevanja po delu, pravilno delitvijo ustvarjenega dohodka, nenehnim posodabljanjem tehnologije in organizacije dela ter drugimi ekonomskimi prijemi.
7.	Zavzemali se bomo za tako socialno politiko, ki bo na podlagi vzajemnosti in solidarnosti zagotavljala vsem delavcem v naši TOZD potrebno gmotno insocialno varnost.
8.	Delovne in življenjske razmere morajo biti
take, da bodo nudile vsakemu zaposlenemu ustrezne delovne pogoje. Posebno skrb je posvetiti življenjskim razmeram zaposlenim na terenu in varstvu pri delu.
9. Tesno sodelovanje in večja aktivnost pri reševanju vseh vprašanj, ki so vezane na lajudsko obrambo in družbeno zaščito.
10. Nadaljevati je s strokovnim usposabljanjem delegatov t.j. članov izvršnega odbora z udeležbo na
seminarjih in strokovnih predavanjih.
11.	Vsak delegat bo v letu 1977 brezplačno prejemal glasilo slovenskih sindikatov »Delavska enotnost«, s čemer mu bo omogočeno spremljati družbenopolitično aktivnost sindikatov pri nas in v svetu.
12.	Za oddih in rekreacijo naših delavcev in njihovih družin bodo tudi letos na razpolago počitniški domovi ob morju in v planinah. Kupiti pa nameravamo še vsaj dve vveekend prikolici, da bi tako omogočili še bolj množičen oddih in rekreacijo vsem zaposlenim.
13.	V letu 1975 se je osnovalo več športnih sekcij, želeti pa je, da bi delo teh še bolj zaživelo in da bi se v njih aktiviralo čim več zaposlenih. Naši športniki bodo tekmovali v raznih sindikalnih igrah, udeležili pa se bodo tudi letnih in zimskih športnih iger gradbincev Slovenije.
14.	Aktivno sodelovanje pri razpravah in razmišljanjih o novi organiziranosti IMP.
Vse te naloge in še razne druge, ki tukaj niso predvidene, bo mogoče uresničiti le s polno odgovornostjo vseh nas in pa seveda s potrebno finančno podporo, katero tudi letos pričakujemo iz sredstev skupne porabe naše TOZD.
Sindikalna organizacija računa tudi v letu 1977 na enako aktivnost in sodelovanje vseh članov, predvsem članov izvršnega odbora v cilju, da tudi v letu 1977 doseže vsaj take uspehe kot v letu 1976.
ANTON GRUDEN
MONTER POZIMI
Ivje primeža se drži,
Mrzel radiator v kotu stoji,
Po ceveh voda še ne brzi.
Teren, teren poje v ušesih,
Oj, topel dom, doma zapuščenih,
Z doma po zasneženi poti hiti,
Delu nasproti drvi.
Pot zasnežena čez polja se vije,
Mraz v kosti se zavije,
Ihteč navkreber, o še daleč pot se vije.
Mračna stavba že tu stoji,
Ah, kako težko duri se odpro,
Rajši čutil toploto bi gorko.
Ivje na primežu, roke monterja stalijo, Bežno oči se povsod okoli ozro,
Oj, zakaj tako težko po stopnicah se noge vzpno,
Resnično, pozimi delo monterja je težko.
V_____________________________________/
STRAN 8
Del udeležencev razgovora
Izsek iz proizvodnje
Zdravko Hvala, strojni ključavničar, specialist za sanitarne vozle
Vinko Brence, delovodja v klima delavnici
NAŠA TOVARNA V IDRIJI
Da ne bi vedno pisali samo o našem delu na posameznih večjih gradbiščih, je uredniški odbor sklenil, da zapišemo tudi kaj o delu naših proizvodnih TOZD. Tako smo kot prvo izbrali našo TOZD Tovarno instalacijske opreme v Idriji. Skušamo prikazati del problematike, kajti skromen zapis ne more prinesti vsega o kolektivu, ki gre s hitrimi koraki naprej v boju za večjo produktivnost, za boljše izdelke, za večjo dobrobit delovnega človeka.
PROSTORSKA STISKA Zgodovina Tovarne instalacijske opreme je znana večini naših bralcev, zato je ne bi ponavljali. Toda del te zgodovine sega tudi v današnji dan. Takrat ko so zidali zgradbe, niso dovolj premislili, kako bi jih najbolj praktično razporedili, ampak so bile zgrajene bolj po načelu: kakor pade, pade, in to ceno plačujejo danes, ker nefunkcionalnost povzroča dodatne stroške in motnje v tehnološkem proce-
su.
Mirko SEDEJ je pri podjetju že odleta 1962, danes dela na delovnem mestu ključavničar specialist.
»Takrat smo delali kot obrtniki. Sel si na zgradbo, pomeril, sam narisal skico, poiskal material in naredil. Sploh so bili odnosi čudni, saj je bil tu nekako .prehoden dom1, v naši delavnici smo samo še trije od tistih, ki so delali, ko sem se zaposlil. Smo na tesnem, upam, da bo po dograditvi novih prostorov v Godoviču bolje.«
— Boste potem delali tam?
»Za nekaj časa bom šel. Če pa bopožnost graditi hišo, ker v Idriji danes ni več prostora, bi se verjetno odločil za stalno preselitev.«
»V takih razmerah ne moremo več naprej, nujno moramo dobiti več prostora pravi. Vinko BRENCE, delovodja v klima delavni-»Polizdelke prenašamo iz ene delavnice v drugo, to nam povzroča dodatna dela in sama proizvodnja trpi,« je razmišljal Zdravko Hvala, strojni ključarničar, specialist — za sanitarne vozle.
Direktor Pavel Troha: »Prostorska stiska nam onemogoča uvajanje ustrezne tehnologije in pa ustrezne organizacije dela, kar gotovo vpliva na produktivnost in pa povečuje stro-
Kolikšna je prostorska stiska, lahko vsakdo vidi že na dvorišču, kjer pa tudi ni mogoče urediti vsega materiala, ki čaka na obdelavo.
SAMOUPRAVLJANJE ZAČENJA V SINDIKALNIH SKUPINAH IVO VENCELJ predsednik delavskega sveta TOZD:
»Vedno se trudimo, da delegati dobijo ustrezno gradivo poleg dnevnega reda vsaj nekaj dni pred sejo. In dolžnost delegatov je, da seznanijo delavce z vprašanji, ki jih obravnava DS in da na seji posredujejo njihova mnenja. Moram reči, da se je v zadnjih letih to precej spremenilo, čeprav se še vedno dogaja, da delavci v nevezanem pogovoru marsikaj povedo, na seji pa molčijo in se bojijo, češ da ne bodo dobro povedali, vemo pa, da je strah popolnoma odveč.
Sklenili smo že, da je treba vse delegate izobraževati, da bo delegat res delegat. Vsi zapisniki samoupravnih organov so na oglasni deski v menzi. Tam najdete tudi zapisnike strokovnega koelgija (kar se običajno drugod ne dogaja — opomba pisca). Če ni pravočasno
materialov ali pa zapisnika, je to največkrat iz *Wca, ki ne bi imel funkcije izven, pa tudi tehničnih razlogov. Delavski svet je obravna- 5 -vilni delavci in neposredne proizvodnje jih val vse probleme, ki sodijo v njegov delokrog. imajo, tako da so v določeni meri posamezniki Priznati pa moramo, da je najtežje, ko je treba Pfbremenjeni, kar ima za posledico zaosta-dobiti materiale izven podjetja, predvsem pri rnje dela v TOZD, tako da pride včasih že do samoupravnih interesnih skupnostih. Delo r s0ih problemov.« med samoupravnimi organi je usklajeno, tudi	KAKO ZAPOSLITI RUDARJE
delegaciji se sestajata redno, le da večkrat ne Vprašanje številka 1 v Idriji je prav gotovo vemo,kakšne sklepe sprejmejo. Nekaj težav je KatU in kako zaposliti rudarje iz rudnika ži-tudi zato, ker sestavljamo konferenco še z vega srebra. Tudi TIO se bo vključila v reševa-drugimi organizacijami.	tega problema. O tem smo slišali že ra-
Ivan Šuligoj, predsednik OOS: »Sindikat se ‘^e informacije, je vključeval v akcije pri sprejemanju samou- *Jvel Troha: »Akcija vključevanja TIO v pravnih aktov, se vključuje in se bo še vključe- ^cijski prodam rudnika je stekla 20. val v delo in življenje TOZD na vseh področ- 'etmbra lam. Pripravljeni smo tako samoukih Pri nas so sindikalne skupine resnično	organi kot družbenopolitične orgam-
zaživele, saj tu delavci res povedo svoje mne- 3f. da se aktivno vključimo v reševanje te .	* uDlematike, vendar pa pod določenimi
11JMirko Sedej: »Vse, kar sprejmemo, zvemo goji; - če bodo dani ugodnejši pogoji za najprej v svoji sindikalni skupini. Predlogi ^ investicijo, bi bili ob normalnem teku delavcev se upoštevajo, če so le sprejemljivi.« j£je investicije sposobni razširiti naš proi-
Vinko Brence: »Pri nas se pot vedno začenja JJm program v takem obsegu da bi bili
preko sindikata. Ko dobi delegat obvestilo za Javljeni sukcesivno sprejeti 50 delavcev sejo, se med odmorom pogovarjamo o dnev- ^ka. Zato tudi informacija ki je bila nem redu in o naših stališčih do nakazanih da IMP TIO Idrija sprejme 50 ljudi, s 1. problemov.«	to ®-7.7- nl r,esn^cna ln Je sam° dezinformirala
vsi ,,^-i
poudarili, da je vpliv6	^£1 S&ZS.'%£S&
organizacij velik m da se njihovo delo čuti na «p0slenega _ yse kaŽ6| da fmamo možnosti
VSivaTšu°Iigoj!'»Sindikat je postal politična »j^0 ekspanzijo Kakršnokoli zaposlova-organizacija8 in ni več seri« za nabavo ozi-	** ™
mnice. Res pa je, da se vloga občinskega sindi- ^ Če bi bile tržne razmere take da hi obstoja sveta ne občuti tako, kot bi se morala, *	SKTSS? ktatoitotno
Doslej smo imeli tri primere, da so delavci	smQ y okyim teh možnosti pri.
zahtevali mnenje osnovne organizacije m vse	^ dodatno deloyno silo/
tri primere smo uspesno rešili. Dobra je tudi Vinko Brence: »Problem rudnika bi morali povezava med družbenopolitičnimi orgamza- reSlti na bliški rayni Zgradiii naj bi novo cijami in samoupravnimi organi ter vodilnim »varn smo bm še Simplex, bili v delavcu To sodelovanje se odraza tudi p« toakem položaju> kot so danes rudarji -
naših skupni uspe i ■	, S°tovost je bila naša prihodnost.«
Na ravni delovne organizacije pa se neka- o vnrašaniu zannslovania rndariev v TTO tere stvari prepočasi rešujejo. Tu imam V ,aj bUekla kakšno besedo tudi konferenca mislih reševanje vprašanj v zvezi z odtegova- n0vmh organizacij sindikata in mogoče še njem zaradi manjkajoče izobrazbe in pa vpra bkjen dru/0 p®djetja, saj ni to izključno
P™-!«- i„ „e zadev, nikogar druge-
IMP bi se morala večkrat sestati in obravna- _ JASNA RAZVOJNA POT vati določene probleme.	, 2 čisto obrtniškega načina proizvodnje
Ing. Boris Firm, sekretar osnovne organiza- f ja vedno bolj industrijski, ki pa ga cije ZK: »Večkrat smo v preteklosti delali, oz- etnljajo številne težave. Največje so prosto-sprejemali kampanjsko, ko se ni gledalo na ^ 6 stiske, o katerih smo že pisali. Toda kvaliteto, ampak na številčnost. Potem se z ^ vsemu imajo v TIO jasno začrtan ra-nekaterimi ljudmi ni dovolj dolgo delalo in toi program na treh področjih: posledice čutimo danes. Ker se nekatere stvari prepočasi rešujejo, zgubljamo zaupanje. Reči moram, da so vsi člani ZK aktivni predvsem v sindikalnih skupinah in da smo vedno v središču dogajanja. Aktivna je tudi naša mladina, ki dokaj realno ocenjuje položaj. Pozitivno pa je tudi to, da smo pri ljudeh izkoreninili občutek, da imamo člani ZK privilegije, oz-različne prednosti. Sporazumi, ki jih sprejemamo, veljajo za vse, s svojim delom, pa naj vsakdo dokaže, da je vreden sprejema v ZK-Trudimo se, da bi bilo v naših vrstah čimvec delavcev iz neposredne proizvodnje in to
c*je
nadaljnji razvoj na področju klimatiza-
nadaljnji razvoj sanitarnih vozlov, inflacijskih sten in blokov 'T Prav tako razvijati področje stanovanjce ventilacije, proizvodnjo tlačnih posod, Clstern, rezervoarjev in ekspanzijskih Posod ter predvsem ključavničarske uslu-
^roba: »Menim, da je pot na področju iro Alzacije utrta, da je treba proizvodni bd^am kompletirati. Posebno dobro I elovanje smo dosegli s TOZD »Klima«,
i °I*0 s PTV/TT	r	i„ y
dobrih delavcev, ki jih bomo potem ideološko j o s PMI, Maribor in OV Ljubljana in zgradili.	. t0h nih momentih tudi s TOZD PM iz
Pavel Troha: »Rezultat dela v TOZD je tudi gPfa. vključevanje naših delavcev v politično delo a ecujemo pa se z velikim problemom uti-izven tovarne. Ni vodilnega in vodstvenega Ja Poti pri sanitarnih stenah in blokih. Tu
Prostorska stiska tudi na dvorišču
še nismo našli pravega posluha pri projektantskih organizacijah IMP, nekoliko več pa pri projektantih izven IMP. Na drugi strani smo prepričani, da so tano v tehnološkem, organizacijskem in finančnem pogledu ti elementi nepogrešljivi v stanovanjski gradnji. Dejstvo je, da smo na stopnji, ko še ni določena politika racionalne in tipizirane gradnje, tako, da največkrat predstavlja vsaka stanovanjska enota boutique zase. Mislim, da bo treba najti skupen jezik tudi v okviru TOZD IMP.«
Svoje izdelke prodajajo izven IMP največ naslednjim podjetjem: Cevovodu iz Maribora, Instalaciji iz Ljubljane, SGP iz Gorice, in nekaterim OZD izven naše republike (Inštalater, Monter iz Reke, Projekt-montaži iz Beograda). S Karpošem iz Skopja imajo že dolgoletne dobre poslovne odnose. Še posebej je treba omeniti Gradis iz Jesenic, ki je bil prvi pripravljen vgraditi instalacijske stene.
Zdravko Hvala: Nisem verjel, da bom lahko kdaj tako delal, ko je pod mojimi rokami nastajal prvi sanitarni vozel. Če danes izdelamo določeno količino vozlov v 14 dneh, bi jih na začetku delali 2 meseca. Takrat tudi nisem videl kakšne prihodnosti pri vozlih, sicer pa o tem nisem veliko razmišljal. Veliko več je bilo težkega fizičnega dela. Največji problem pa je tipizacija, kar pomeni tudi cenenost — tega pa ni niti v sami Idriji.« (Eno od naročil za 36 vozlov je zahtevalo kar 27 različnih ("op. pisca).
Ker je proizvodni program vezan na določene investicije, ki so že v teku, naročniki navadno zahtevajo izdelke v zelo kratkih rokih. Zato morajo zaposleni večkrat delati tudi preko rednega časa, nabavna služba ne more načrtno kupovati materialov, ampak mora poseči po njih, kjer jih dobi. Ker hočejo kupce obdržati, pristajajo tudi na takšne pogoje, obenem pa želijo s sistematičnim delom z njimi doseči, da bi se navadili na organizirano nabavo njihovih izdelkov.
Težave so tudi pri kadrih, občina je deficitarna predvsem na področju tehničnih kadrov. Razvejanost programa TIO pa zahteva veliko tehničnih delavcev. Posledica tega pa je, da razvoj ne gre s pravim tempom naprej, ampak ga včasih proizvodnja prehiteva, ker tekoča problematika zaposluje ves tehnični kader. V veliko pomoč pa jim je razvojna služba za klimatizacijo v Ljubljani.
Zaključimo ta zapis z besedami direktorja Trohe:
»Kljub vsem problemom pa so doseženi rezultati vendarle odraz prizadevnosti celotnega kolektiva in mu lahko damo vse priznanje, ker ga cenim in vem, da se da z njim delati in dogovarjati — to pa je odraz osveščenosti in resnosti do razreševanja raznih problemov, kar nas vodi v boljši jutri.« TONE ŠTRUS
KEGLJAŠKI
PLES
V organizaciji športne sekcije kegljačev TOZD-PMI MARIBOR.
Kegljaška sekcija TOZD-PMI Maribor, je priredila pod pokroviteljstvom tov. direktorja Vladimirja Ulčarja, že drugi »KEGLJAŠKI PLES«. Prireditev je bila v prostorih restavracije »CENTER« v Mariboru. Igral je veliki 22 članski plesno-zabavni orkester MB iz Maribora.
Za veselo razpoloženje je poskrbel gledališki igralec BAČKO. Ples je otvoril v odsotnosti obolelega pokrovitelja, predsednik kegljaške sekcije ing. Topolovec. Nato je začelo veselo rajanje, ki ni odnehalo do ranih jutranjih ur.
Obiskovalci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni, kar potrjuje, da je organizacija tega plesa uspela. Kljub uspešni prireditvi, ki se tako počasi prebija med tradicionalne plesne prireditve v Mariboru, pa prireditelj ni povsem zadovoljen. Udeležilo se ga je premalo članov kolektiva PMI. Namen te prireditve je pa ravno ta, da se omogoči srečanje med člani kolektiva, ki so raztreseni radi specifičnosti dela daleč naokrog in imajo le malo možnosti, da se med seboj spoznajo.
Prav zato vabimo na tretji ples, ki bo konec leta, ne samo delavce IMO TOZD-PMI Maribor, temveč tudi ostale delavce, da se v čimvečjem številu udeležijo kegljaškega plesa, da bi v bodoče ta ples postal ne samo ples kegljačev, temveč ples, ki bi združeval na družbenem srečanju vse delavce IMP.
Predsednik kegljaške sekcije inž. Franc Topolovec pozdravlja vse navzoče in jim želi obilo zabave in razvedrila
SILVESTROVANJE V FIESI
Novoletne praznike je v Fiesi preživelo približno 40 članov našega kolektiva z družinami. Za dobro razpoloženje je poskrbela TOZD Družbeni standard, ki nam je pripravila izvrstno hrano, za ples pa je poskrbel naš sodelavec s TRAA s svojim triom. Stregli so nam študentje in lahko rečemo, da so dobro obvladali delo, obenem pa so skupaj z odlično glavno kuharico poskrbeli za vedro razpoloženje.
Vsi, ki smo letos silvestrovali v Fiesi, se zahvaljujemo tistim, ki so pripomogli k dobremu vzdušju. Želimo, da bi prihodnje novo leto tudi dočakali v .našem počitniškem domu v Fiesi.
• PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI S ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI
PRIŠLI V MESECU DECEMBRU 1976
TOZD »Klima«, Ljubljana
Godec Danica, administratorka Pirc Miroslav, KV strugar Hasani Abdulbari, spec. ključavničar
Fikfak Katjuša, samostojni operater mehanografije
Farič Dušan, ključavničar Hren Marjan, monter
TOZD »Ogrevanje-vodovod«, Ljubljana
Cotman Vera, tajnica Pongrac Marija, referent v knjigovodstvu
Razdrh Cveto, monter Plavčak Ludvik, spec. monter
Ivančič Ljudmila, referent v knjigovodstvu
Balažič Alojz, monter
TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana
Štefanič Franc, SSU pripravnik Ratelj Milan, KV ključavničar Koman Marjan, KV monter Pavkov Nikola, KV monter (za določ. čas)
TOZD »Skip«, Ljubljana
Petrovič Milan, na lastno željo Antič Ljuben, izključitev
TOZD »TRAA«, Ljubljana
Čuk Dušan, sporazumno Juhart Marjan, sporazumno Petojevič Nikola, sporazumno Dordevič Radko, prem. v DSSS
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
| SLOVO OD SODELAVCA |
TOZD »SKIP«, Ljubljana
Tiča Ranko, KV ključavničar
TOZD »TRAA«, Ljubljana
Begič Rasim, KV ključavničar Plaveč Mirko, KV orodjar
V torek, dne 11.1. 1977 smo pospremili na zadnjo pot na pokopališče v Štepanjo vas ing. Franca CELARJA. Ob odprtem grobu mu je direktor TOZD Elektromontaža spregovoril zadnje poslovilne besede:
DRAGI FRANCE!
D otrpel si v neenakem boju z najbolj zahrbtnim človekovim sovražnikom.
Vsem nam, ki smo spremljali ta Tvoj neenak boj, nam je novica, da si nas zapustil, podrla še tisti kanček upanja, da se bo zgodilo nekaj, kar te bo vrnilo med nas, vedrega in zdravega, kakršnega smo te vsi poznali.
Ta žarek upanja pa je ugasnil s teboj in ostali smo nemi, brez besed, pred neizprosno, kruto resnico in brez moči pred še bolj neizprosnim diktatom narave.
Prav v tem kraju, kjer se danes poslavljamo od tebe, ti je pred nekaj manj kot triinštiridesetimi leti stekla zibelka.
Odraščal si v delavski družini; oba oče in mati sta bila zaposlena pri železnici. Ni ti bilo usojeno, da bi bil kot odraščajoči deček in fant deležen vzgojnih očetovih nasvetov. Preden si dopolnil šesto leto, ti ga je odvzela smrt, tako da si ostal brez njega, vendar z veliko materino ljubeznijo.
Bil si marljiv učenec osnovne šole v Mostah in deloven študent srednje elektrotehnične šole v Ljubljani, katero si uspešno dokončal.
Tvoja prva zaposlitev kot elektrotehnika je bila pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Po odslu-ženju vojaškega roka pa si se zaposlil v Inštitutu Jožef Štefan. V tem času si si osnoval družino in zgradil zanjo topel dom. Želja po širšem in globljem znanju ter tvoj ustvarjalni delovni polet sta ti dala moči, da si ob rednem delu vztrajno študiral in diplomiral za inženirja elektrotehnike šibko-točne smeri leta 1970.
Takšen s: prišel med nas v IMP v Elektromontažo. Tovariški, odkrit, poln ustvarjalnosti in vedrega čela si bil takoj naš in z nami.
Krepko si poprijel za delo in na vsakem koraku so se odražali pozi-
tivni rezultati tvojega dela. Zasnoval si na ducate velikih projektov s področja šibkotočnih instalacij, stotine projektov si z dodelavo ali predelavo izboljšal vse pa si z montažno opera-tivo s svojimi velikimi izkušnjami realiziral in tako dal mnogim tovarnam, poslovnim stavbam, hotelskim kompleksom, bolnicam in še vrsti drugih objektov življenjsko funkcijo. Bil si kreator in realizator teh funkcij s čimer si prispeval velik delež v izgradnji materialne osnove naše družbe.
Bil si pravičen, pošten, temeljit in tovariški,kadar si odrejal delo. Vedno si imel posluh za vsakega sodelavca, ga skušal razumeti in mu svetovati najbolje.
Marsikdo od sodelavcev se je želel v razgovoru s teboj sprostiti in otresti napetosti, katero nosi razgibano poslovno življenje vedno s seboj. Vedno si učinkoval vedro in pomirjevalno. Številni naši naročniki so ob sklepanju pogodb postavljali zahtevo, da ti sodeluješ pri projektiranju in izvedbi s kratko in jasno motivacijo: »S tem človekom se da neverjetno čudovito delati.«
Res si bil takšen naš dragi France. Skromen, preudaren in iznajdljiv si vedno našel rešitev in izhod iz strokovne ali operativne težave ter vedno ne glede na čas in kraj pripravljen opraviti svojo dolžnost. Strog in dosleden pa si bil tudi do samega sebe.
Dragi France! Takšen si bil med nami in z nami, takšnega te bomo ohranili v našem spominu. Za tvoj velik delež pri ustvarjalnem delu, za tvoje veliko tovarištvo in humanost ti v imenu vsega kolektiva iskrena hvala.
Vse to pa nas obvezuje, da mi tvoji sodelavci pod vzamemo mere, da gmotno pomagamo tvoji družini — da omogočimo tvojim otrokom takšen razvoj kakršnega bi jim želel nuditi ti in kakršnega si sami želijo. S tem se ti za vse v resnici lahko najlepše zahvalimo.
S tvojim odhodom smo veliko izgubili — široka je vrzel in velika je negotovost v operativnem vodstvu.
Dragi France! Mnogo, mnogo prezgodaj si nas zapustil!
Globoka je rana in velika je bolečina na tvojem domu.
Tvoji soprogi, hčerkama Mojci in Metki ter vsem tvojim izražamo iskreno sožalje. Tebi France pa želimo, da se spočiješ od vseh naporov in naj ti bo lahka domača gruda.
F. KUMŠE
TOZD »Dvigalo«, Ljubljana
Bedenčič Milan, varnostni inženir Cerar Janez, monter Špende Darko, monter
TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana
Zalokar Marjan, ekonom Horvat Terezija, pomožna kuharica
Delovna skupnost strokovnih služb
Bajs Helena, samostojni referent v knjigovodstvu
Filipič Mira, pripravnik z višješolsko izobrazbo
Panjan Boris, vodja elektronskega sistema
Leskovar Brigita, administrativni referent
Kocjančič Milica, administrativni referent
Grabnar Marija, samostojni operater mehanografije Stržinar Jakob, vodja montaže kompleksnih objektov
Dornik Pavel, referent za propagando
Kranjc Milan, projektant-svetova-lec
Dordevič Radko, programer Strmole Rajko, samostojni prodajni referent proizvodov
TOZD »Projekt-montaža-inženi-ring«, Maribor
Cančala Franc, montažni delavec Stajnko Maks, KV varilec Buda Danijel, KV monter klima Mezek Ludvik, KV monter klima Felzer Edvard, KV ključavničar
TOZD »Projekt-montaža«, Koper
Šuligoj Veselka, SSU delavka Šmoljanec Stjepan, KV delavec Pejič Darko, SS delavec
TOZD »TIO«, Idrija Pirih Zdravko, KV delavec Šinkovec Bogomir, KV delavec Šturm Jadran, SSU delavec
TOZD »Livarna«, Ivančna gorica Krejan Metka, VSŠ delavka Hrovat Ivan, NK delavec Mrvar Andrej, NK delavec
TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj
Bratuša Stanko, elektroinstalater
ODŠLI V MESECU DECEMBRU 1976
TOZD »Ogrevanje-vodovod«, Ljubljana
Berdnik Jože, na lastno željo Poljane Miro, na lastno željo Kovič Boris, samovoljno Pogačar Leopold II, na lastno željo
TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana
Česnik Zlatko, na lastno željo
PRIJATELJU V SLOVO
Tih, skromen in vedno nasmejan si še pred nekaj meseci veselo opravljal svoje delovne dolžnosti šefa avto-parka v naši TOZD Projekt montaža Koper. Veselil si se vsakega novega delovnega uspeha sodelavcev, še posebno veselje ti je bilo opravljanje tvoje delovne dolžnosti za katero si se še posebej ob delu strokovno usposabljal na srednji prometni šoli v Kopru, da bi tako sebi in naši sociali-
stični skupnosti kar se da najbolj koristil. Tvoja vnema in pripravljenost za delo v stanovski organizaciji šoferjev in avtomehanikov, kjer si delal v organih upravljanja te je še dodatno obremenjevala, pa vendar si bil vedno veder nasmejan in pripravljen pomagati sodelavcu, tudi takrat, kadar si bil najbolj zaposlen.
In ravno to je dragi Edi, tista najčistejša človekova vrlina, ki ji rečemo prijateljstvo. Ta tolikokrat izrečena beseda nas je tistega jutra, 5. januarja letos, ko smo dobili sporočilo, da si za vedno omahnil in nas zapustil, dobila tisti resnični prizvok, da je prijatelj umrl — zapustil nas je naš vedno nasmejani Edo.
Da niso te besede samo običajno govorjenje, nam priča veličasten pogreb in zadnje slovo na koprskem pokopališču, ki se ga je udeležilo veliko število tvojih nekdanjih sodelavcev.
Tvoji stanovski tovariši so te dostojno in z bolečino v srcu pospremili na zadmji poti, kjer so ti v pozdrav še poslednjič zatulile sirene našega voznega parka postrojenega ob poti, po kateri si zadnjič šel.
Turobno zimsko popoldne se je za trenutek umaknilo soncu, ki se jc pokazalo izza oblakov, kot da bi se še ono hotelo posloviti od tebe, ki si bil vedno nasmejan.
Naj te vrstice sklenem z besedami, da je težko človeku kadar umre znanec, še huje pa je, kadar ti umre resnični prijatelj.
P. ŽIGANTE
• PRIŠLI — ODŠLI •
DRAGI
EDIJEVI
SODELAVCI!
Dolžnost mi je, da se v svojem imenu in v imenu otrok najiskreneje zahvalim prav za vse, kar ste storili, da bi nam olajšali bolečino ob slovesu našega dragega Edija. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in mu dajali volje in moči, da je lažje prenašal svoje veliko trpljenje. Vsak vaš obisk je bil zanj dosti več kot vsa zdravila. Dvigalo mu je moralo, ker je bil nemalokrat obupan nad svojo usodo. Saj ni nikoli tožil, poznala pa sem ga, ko je trpel. Na Silvestrovo se ni več počutil, da bi prišel med vas, čeprav so mu bile misli prej največ v podjetju med njegovimi šoferji. In ker on ni mogel k vam, ste prišli vi k njemu: Bruno, Grdina, Fabjo, Renato, Franc, Branko, Jerman. Prisrčne so bile vaše želje za zdravje in srečo in za povratek med yas. Njemu pa je bilo hudo v duši, ker je čutil, da vsega tega ne bo doživel.
Z novim letom se je začel konec njegovega trpljenja. S pozdravom je omahnil in le še močno srce je nekaj časa kljubovalo skritemu sovražniku. Tako nas je Edi zapustil zelo zgodaj zjutraj, 5. januarja.
Hudo je človeku, ko ga zapusti prijatelj, na katerega se lahko vedno nasloniš, še hujše pa je, ko vidiš, da trpi.
Presenečeni smo bili tistega jutra nad vašim takojšnjim obiskom. Prav Posebno se zahvaljujemo tovarišu Brunu Pahorju za organizacijo zelo lepega slovesa od našega Edija. In vi, njegovi šoferji, ki ste bdeli ob njem še zadnjo noč, ki jo je prebil doma, in ste mu držali stražo vse do poslednjega Počitka in ga zadnjikrat pozdravili s hupami novih kamionov, o katerih je '•'edno sanjal. Nepozabno je vse to. Hvala vam.
Hvala sindikalni organizaciji, ki je Priskočila na pomoč, hvala celotnemu kolektivu in še posebej monterjem. Hvala vam za cvetje in za poslovilne besede ter za vso drugo pomoč.
Lepo pozdravljamo prav vse
FLEGO MARJETICA, MIRJAM IN IRENA
MARKO
KOVAČEVIČ
Tokrat je iz našega kolektiva za 'edno odšel MARKO KOVAČEVIČ.
Pri podjetju se je zaposlil dne 10. 9. in je ves čas svojega dela delovne naloge uspešno opravljal. Kljub temu, d® je bil krajši čas pri podjetju, si je Pridobil zaupanje članov kolektiva in sv°jih najožjih sodelavcev.
. °d njega smo se poslovili dne 18. 1. „7 in nam bo ostal v najlepšem sPominu.
r--------------------------—---—x
DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 NAS
DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO
NOVOSTI IZ »PRVE ROKE«
Po uspešnem dopolnilnem izobraževanju, ki so ga lansko leto na Fakulteti za elektrotehniko organizirali v sodelovanju s slovenskimi železarnami, je letos spet stekel podoben študijski proces. Tokrat je seminar organiziran za delavce Industrijskega montažnega podjetja
— Pobuda za seminar je prišla predvsem s strani delavcev TOZD Elektromonta-ža, ki so jo seveda podprli tudi v ostalih TOZD, pravi predsednik komsiije za študij ob delu na Fakulteti za elektrotehniko, tovariš dr. Stanislav Ferkolj.
Seminar z naslovom »Projektiranje in gradnja industrijskih avtomatskih digitalnih krmilij« bo obsegal 56 ur predavanj in seminarjev. Seminarji obsegajo tretjino fonda ur in predstavljajo reševanje konkretnih problemov, s katerimi se srečujejo projektanti, operativci, vodje priprave dela, tehnični kontrolorji, razvijalci in vodje delavnic pri svojem delu. Poleg predavanj in seminarjev, ki potekajo že od 10. decembra 1976 vsak petek in soboto, pa bo vsak slušatelj opravil še dvanajst efektivnih ur vaj v laboratoriju.
Pri pripravi programa za seminar sta že od lanskega februarja sodelovala Fakulteta za elektrotehniko in IMP,
saj gre za specifične probleme pri projektiranju, gradnji in montaži industrijskih polprevodnikih digitalnih krmilij. Namen seminarja je seznaniti slušatelje z osnovami regulacijske in krmilne tehnike ter s sodobno tehnologijo na področju sodobnih polprevodni-ških digitalnih krmilij. Poleg profesorjev Fakultete za elektrotehniko, dr. Cajhna in doc. Šubla, bo pri izvedbi programa sodeloval tudi inž. Eržen iz Iskre, ki se že več let praktično ukvarja s tem.
V veliko pomoč so slušateljem posebni učbeniki, napisani prav zanje. Predvidoma bodo dobili med seminarjem okrog 400 strani strokovnega gradiva, ki jim bo kasneje lahko služil kot priročnik pri delu. Pred vsakim predavanjem dobi vsak od oseminpetdesetih slušateljev skripta, da se na predavanje lahko pripravi in sodeluje z vprašanji.
Ob zaključku seminarja, ki bo predvidoma marca, bodo slušatelji opravili preizkus znanja. Ti testi pa ne bodo
osnova za kakršnokoli spričevalo, temveč bodo samo pokazali slušateljem, kaj so na seminarju pridobili, predavateljem pa bo to prikaz uspešnosti njihovega dela. Posebna anketa naj bi odgovorila o bodoči obliki takih seminarjev, ki jih fakulteta namerava še naprej prirejati in razvijati.
V IMP se zavedajo potrebe po dopolnilnem izobraževanju. Cena seminarja za vsakega udeleženca je 5000 din, k temu pa je treba prišteti še en izgubljen delovni dan, kar bo precejšen izdatek. Toda, kot so zapisali v svojem glasilu, to je naložba v znanje, ki se lahko zelo hitro obrestuje. TOZD Elektromontaža se ni slučajno obrnila na fakulteto, pač pa hoče dobiti »informacije iz prve roke«, saj je znano, da so bili na Fakulteti za elektrotehniko vedno pripravljeni vključiti se v izobraževanje ob delu.
STANKA RITONJA
Delavska enotnost, 8. 1. 1977
RADIATORJI SO MRZLI
Stanovalci Skopske 2 do 8 si leto in pol zaman prizadevajo, da bi jim izvajalec odpravil neprijetno napako
LJUBLJANA, 15. decembra — Leto in pol si stanovalci Skopske ulice 2 do 8 prizadevajo, da bi ogreli radiatorje v svojih stanovanjih. Vendar doslej niso dosegli nič več kot obljubo izvajalca, da bo v enem tednu zares popravil napako, ki so jo njegovi delavci brezuspešno poskušali popraviti že ves čas.
Problemi z ogrevanjem v Skopski ulici 2, 4, 6 in 8 se vlečejo že od vselitve leta 1975. Takoj ko so aprila 1975 vključili gretje, so nastale težave. Prejšnji predsednik hišnega sveta je takoj obvestil (ustmeno in pismeno) IMP iz Kopra. Prav tako pa je obvestil tudi investitorje (IMOS) ter Komunalno energetiko iz Ljubljane. Popraviti bi seveda morali tisti, ki so odgovorni za centralno napeljavo. Vendar je vse ostalo le pri obljubah.
V bloku stanuje 48 družin s približno 80 otroki. Mnogo otrok je že zbolelo, niso pa redke družine, kjer so tudi starši na bolniški. Tisti, ki imajo električne peči, se grejejo z njimi, vendar so si s tem naprtili še večje življenjske stroške. Stanovalci že ne vedo več, kaj bi ukrenili. IMP je poslal sicer nekaj mladih delavcev, ki po nekaj ur na dan tipajo hladne radiatorje in se sprašujejo, kje bi lahko bil vzrok, da centralno gretje ne deluje. Ko so odprli nekaj cevi, so v njih našli nekaj gumijastih zamaškov. Kako so prišli v cevi, ne ve nihče. Čeprav ta popravila trajajo že več kot dva meseca, ni nobene spremembe. Medtem ko je bilo lani v Skopski ulici ogretih vsaj nekaj prostorov v vsakem nadstropju, so letos mrzli vsi radiatorji.
Pri IMP pravijo, da lahko po-
pravljajo samo takrat, ko je sezona ogrevanja.
Na zadnjem sestanku hišnega sveta, ki mu je med drugim prisostvoval tudi direktor IMP Koper, inž. Alič, so se domenili, da bodo delavci IMP energično krenili v akcijo. Direktor je zagotovil, da bodo napeljavo popravili v tednu dni, z deli pa bodo začeli jutri. Stanovalci so podvomili v direktorjevo zagotovilo, da bo vse popravljeno, ko pa jim to ni uspelo v letu in pol. Kljub temu so pristali na IMP ponudbo, saj druge izbire niti niso imeli.
Medtem ko se zdi, da bodo težave stanovalcev Skopske ulice kmalu mimo, pa smo zvedeli, da so se ohladili radiatorji tudi v Vlahovičev! 19.
Delo, četrtek,
16. decembra 1976
____________________/
Zadružna gradnja v kranjski Savi leta 1969. Cena kvad. metra uporabne površine je bila 1.350,00 din.
Atrijske vrstne hiše s površino 90 kvad. metrov in obračunsko ■ 114.000 S-d in.
1
MISEL KI BI LAHKO POSTALA DEJANJE
Ko prebiram številne prošnje naših delavcev, ki prosijo za dodelitev družinskega ali drugega stanovanja, se moram nehote spomniti, bližnje preteklosti, ko smo stanovanjska vprašanja zaposlenih reševali med drugim tudi tako, da so prosilci za dodelitev stanovanja bili razvrščeni na tiste, ki smo jim pravili socialni primeri in druge, ki so bili finančno sposobni, da si svoj stanovanjski problem s pomočjo podjetja sami rešijo.
V zadnjih nekaj letih pa smo ubrali povsem nova pota za reševanje tako pomembnega vprašanja. Na stotine
novozgrajenih stanovanj v vsakem mestu vedno ni dovolj za vse tiste, ki si želijo lasten dom, oziroma stanovanje, v katerem si krojijo družinsko življenje ločeno od posameznih vplivov bližnjega in dalnjega sorodstva. Mnogi mladoporočenci ali mlajše družine in ostali občani, ki nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja si želijo, da bi prišli do ustreznega stanovanja.
Toda kako do tega priti?
Če sem pravilno informiran, je sedanji način reševanja stanovanjskih vprašanj preko solidarnostnih
skladov tudi vezan na določeno obvezo dobitnika takega stanovanja, da bo namensko varčeval in si v doglednem času privarčeval taliko finančnih sredstev, da si bo s svojimi prihranki, posojilom banke in posojilom delovne organizacije kupil ustrezno stanovanje. Take pogodbe so narejene za določen čas in dobitnik solidarnostnega stanovanja mora to obvezo spoštovati, sicer je lahko ob stanovanje, kar so menda že bili resnični primeri, ko samoupravna stanovanjska skupnost zahtevala izpolnjevanje sprejetih obveznosti.
TOVARIŠKO SREČANJE UPOKOJENCEV TOZD TI0
Minilo je leto dni in zopet smo pripravili tovariško srečanje upokojencev našega TOZD. Žal nam je kruta smrt iztrgala iz naših vrst tov. Adalberta OGRIČ in tov. Franca TONČIČ.
Prišli so veselih obrazov, kar da misliti, da še vedno živijo z našim kolektivom, da se živo zanimajo za uspehe in težave kolektiva, v katerem so prej delali.
Upokojence v imenu osnovne organizacije sindikata ^pozdravil predsednik tov. Ivan Šuligoj in jim v pozdravnem govoru orisal prizadevanja kolektiva, da vnese v prakso tako samoupravljanje, za katerega so se tudi oni borili.
Direktor TOZD tov. Pavel TROHA jih je seznanil z delom, uspehi, težavami, kakor tudi z razvojno potjo 220 članskega kolektiva in med drugim poudaril, da je zasluga tudi njih, da današnji kolektiv žanje take uspehe na gospodarskem področju.
Ob večerji in dobri kapljici, so naši upokojenci pričeli obujati spomine na tiste dni, ko so še stali za stroji in se borili za lepši jutrišnji dan. Ni manjkalo niti dov-
tipov in šal iz tistih časov.
Žal je prijeten večer hitro minil. Ob koncu so se zadovoljni in veselih obrazov vsi zahvalili s posebno željo, da se javno zahvalijo celotnemu kolektivu za pozornost in tako prijetno organizacijo tovariškega srečanja.
Razšli so se z željo, da se zopet srečamo ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov v Godoviču.
Upokojenci IMP TOZD TIO Idrija vsem delovnim ljudem v IMP srečno in polno delovnih uspehov v letu 1977.
I. Š.
,
Ni moj namen ni na dolgo in široko pisati in prepričevati, kako je varčevanje za nakup stanovanja koristno, hočem le poudariti, da tudi tako zbrana finančna sredstva (tu mislim na 6 % do8 %, ki jih od našega osebnega dohodka dajemo v ta namen', ne zadostujejo za rešitev vseh primerov. Seveda se k tem tako zbranim finančnim sredstvom dodajo tudi del sredstev, ki jih posamezne delovne organizacije ob vsakoletnih zaključnih računih namenijo od ostanka dohodka.
Če na hitro pogledamo še kakšne so možnosti, da bi tudi letos gospodarstvo odvojilo še dodatna finančna sredstva, potem lahko takoj ugotovimo, da jih bo letos veliko manj, kot smo jih bili vajeni doslej.
Kersemženazačetku tega sestavka omenil, da ne bi smeli zanemarjati zasebne iniciative in finančnih možnosti posameznika, potem bi bilo prav, če bi se v okviru naše delovne organizacije pomenili, kako bomo v bodoče uspešneje reševali to vprašanje in izkoristili tudi finančna sredstva posameznika.
Mi v koprski projekt montaži razmišljamo o tem, da bi se v okviru IMF Ljubljana ustanovila Stanovanjska zadruga, ki bi bila nosilec in realizator teženj posameznikov, ki so tako finančno, kakor tudi fizično sposobni, da se lotijo lastne gradnje in si tako s svojim delom, lastnimi finančnimi sredstvi in krediti podjetja bank rešijo svoje stanovanjsko vprašanje, ne da bi se v celoti naslonili na družbo oz. delovno organizacijo in zahtevali rešitev tega vprašanja.
Obstoji že nekaj primerov, ko se se mnoga podjetja poslužila prav tega načina reševanja stanovanjskega vprašanja, in v nekaj letih uspela rešiti večino perečih stanovanjskih problemov.
Menim, da med našimi delavci obstoji interes za tako obliko reševanja stanovanjskega vprašanja z lastno gradnjo zato bi želel, da po tem vprašanju spregovori še kdo drugi ali neposredno tisti, ki nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja. Sam sem tudi pripravljen se osebno angažirati pri organizaciji ia izvedbi takega projekta, ki je resda nekoliko dolgotrajnejši od tistega, ko nekdo samo dobi ključe v roke, je pa tudi trajnejši in kar je tudi pomembno s stališča ekonomike tudi za podjetj6 — cenejša rešitev.
PETER ŽIGANTE
VALORIZACIJA
PREŽIVNIN
NUJNO OBVESTILO PREŽIVNINSKIM UPRAVIČENCEM
4>n o zakonski zvezi in dru-I ’ ;h razmerjih, ki stopi v ve-*-	1. 1. 1977 določa, da je pri-
j i organ občinske skupnosti in, dnega skrbstva dolžan vsako » opraviti uskladitev (valori-jo) vseh preživnin na podlagi .adno ugotovljenega podatka o porastu življenjskih stroškov ter izdati odločbo o novougotovljeni višini preživnine za vsakega posameznega preživninskega upravičenca. Na podlagi odločbe o uskladitvi preživnine je možna sodna izvržba.
Sodišče bo v bodoče sproti pošiljalo pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva vse odločbe o višini prispevka za preživljanje otrok (in tudi za preživljanje staršev, če so le-ti iztožili preživnino od svojih otrok), odstopilo pa bo tudi vse od-! ločbe (sodbe) za vse preživninske zadeve, nastale do 1. 1. 1977. Vendar utegne trajati precej časa, predno bo sodišče zmoglo to obsežno delo in prav lahko se zgodi, da ta ali ona odločba o višini preživnine ne bo pravočasno prišla na pravi naslov, posebno še, če se je preživninski upravičenec preselil. Zato vabimo vse preživninske upravičence oziroma njihove zakonite zastopnike, ki stanujejo na območju občine Ljubljana—Bežigrad, naj v lastnem interesu čimprej pošljejo fotokopijo ali overjen prepis odločbe sodišča o višini pripadajoče jim preživnine na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUBLJANA-BEŽIGRAD, Ljubljana, Podmilščakova ul. 24), vsi ostali Pa na Center za socialno delo pri občinah, kjer stanujejo!
Stranke se lahko tudi osebno zglasijo na Centru za socialno delo, kar je I še posebno priporočljivo tedaj, ko je | sodba o preživnini stara že več let in je zato preživnina po višini neustrezna; i take stranke bodo dobile nasvet, kako j doseči novo odmero preživnine in ne j le valorizacijo.
: j Ko bo znan odstotek valorizacije 1 preživnin, bo mogoče takoj izdati i odločbo o novougotovljeni višini preživnine za vsakega posameznega i upravičenca, seveda pod pogojem, če bo pravočasno na razpolago sodna .; odločba o dosedanji višini preživnine.
1 Postopek za valorizacijo preživnin se bo vodil po uradni dolžnosti in strankam torej ne bo potrebno v tej zvezi j dati nobenega posebnega predloga za uvedbo postopka. Preživnine bodo valorizirane vsako leto.
’ Vabimo torej stranke, naj čimprej ' Pošljejo sodne odločbe o višini pripa-j dajoče jim preživnine, ali pa naj se osebno zglasijo na razgovor. Sporočiti je treba tudi morebitne spre-) tnembe naslova osebe, ki je dolžna Plačevati preživnino.
Direktor:
-	ZDENKA GERŽELJ
Slovenski kulturni praznik obletnica dneva Prešernove smrti — je dan, ko bi se moral vsak Slovenec, delavec in izobraženec, zavedati svoje narodnostne biti, se vprašati, kam sežejo naše korenine, kako visoko smo zrasli, ali smo močno drevo, ki kljubuje vsem viharjem?
Pesnikovo izročilo je dovolj jasno in zgovorno. Prešernove poezije nam vedno znova dopovedujejo, kam naj gre naša pot: v slogo, bratstvo in ljubezen nas naj vodi korak!
Vprašajmo se, ali ravnamo vedno v duhu pesnikovega izročila, ali cenimo dovolj svoje narodno bogastvo, svoje dosežke in kulturo? Smo odpravili kompleks svoje majhnosti, namišljene nepomembnosti, se zavedamo dovolj svoje sedanjosti in prihodnosti, ki nam na stežaj odpira vrata. Kakšen bo odgovor na vprašanja?
Slovenski narod danes ni več izpostavljen boju za obstanek — tega si je krvavo in dokončno izbojeval v revoluciji — toda ali naš narod črpa dovolj iz svoje zgodovinske kulturne zakladnice. Išče svoje zglede v samem sebi, v svoji kulturni dediščini? Ko zapuščamo šole, se zaposlujemo, radi pozabljamo na izročila naših velikanov — radi pozabljamo, da je nacionalna kultura eden važnih dejavnikov narodnega bostoja. 8. februar, slovenski kulturni praznik, ne sme biti samo dan, ki ga praznujejo šole v okviru svojega učnega programa, marveč mora preiti v zavest slehernega Slovenca tja do zadnje vasi.
Prešernova beseda in dan morata postati praznik našega obstajanja, vir novega poleta in nove moči, ki se mora razrasti v mesece, leta in dobe.
V najtežjih trenutkih se je naš narod potrjeval in si dajal pogum in tolažbo z drobno knjižico Prešernovih pesmi. Najtežji trenutki so minili, ali smejo utihniti tudi njegove pesmi?
Prijatlji! obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
Komu najpred veselo Zdravljico, bratje! čmo zapet7 Bog živi našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinov sloveče matere!
V sovražnike ’z oblakov rodu naj našga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom,
ZDRAVLJICA
naj zdrobe njih roke
si spone, ki jih še teže!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
Mladenči! zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti
strup;
ker zdaj vas kakor nas
jo srčno branit’ kliče čas!
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak
ne vrag, le sosed bo mejak!
Na zadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se žbrafli, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi
vse, kar nas dobrih je ljudi!
• REKREACIJA • REKREACIJA • REKREACIJA • REKREACIJA • REKREACIJA # REKREACIJA •
PREGLEDNO TEKMOVANJE V ZIMSKIH ŠPORTIH
Črni vrh, 15. 1. 1977. Tu so se danes zbrali smučarji in smučarke naše delovne organizacije. Pomerili so se v veleslalomu in tekih v različnih starostnih skupinah. Tekmovanje, ki ga je organizirala TOZD TIO Idrija, je nekoliko pokvarilo slabo vreme, ki je bilo tudi vzrok, da marsikdo od prijavljenih smučarjev ni prišel na Črni vrh.
Za tekmovanje je bilo prijavljenih 263 članov kolektiva IMP, od tega 24 žensk. Po posameznih kategorijah pa so bile prijave naslednje: prijave naslednje: veleslalom ženske: 15 teki ženske: 9
veleslalom: moški nad 40 let: 29, moški od 33-40 llet: 40, moški do 33 let: 140
teki — moški nad 33 let: 13, moški do 33 let: 17. To so brez dvoma pohvale vredne številke. Organizatorji so v biltenu zapisali naslednjo misel: Še posebno smo zadovoljni, ko iz leta v leto ugotavljamo, da se število udeležencev povečuje, da srečanje ne predstavlja več tekmovanje oziroma preizkus sposobnosti posameznikov v klasičnem smislu, pač pa predstavlja množični shod ljubiteljev belih poljan in belega športa, skratka prihajamo do spoznanja, da je športno rekreacijska dejavnost sestavni del delovnega človeka, da je to dejavnost, ki nam zagotavlja nove moči in voljo na poti k novim delov-
REŠITEV
NAGRADNE
KRIŽANKE
JTU	s7	"r:			V;;		«...					■				Vta>		';-Z.
	d	u	&	0	j	L	0	v	fi	fi	S	<	/	fi	fi	fi	0	b
	u	c	/	E	e	K	Žjrj	T	Jf	fi	fi	737	k	p	fi	fi	p	E
-.**•	S	/	/t	/	č	gr	?	1	J	k.	<	/	g	p	O	M	o	L
	,	r	I	r	ti	P	0	k.	fi	L	t	P	J	fi	w.	O	fi	O
—	L	E	c	fi	~	1		r	k.	0		rat	0		fi	fi	T	t
	E	L	fi	S	0	e.	fi			a	V	o	fi	s	K	fi	u	fi
ir:	J	1	"K	fi	/	fi	L	gg	0	L	B	J	E	-r	fi	m	fi	5
	fi	r.	n	b	E	fi	E	bi		E	p		T	u	B	fi	7~,	P?
	0	b	fi	0	-S		S	fi	St	E	e.	0	'Xz:	J	E	i	fi	>7
	L	U	fi	fi		lz	fi	E	S		r	6	0		C	/	č.	0
fr	E	ErT	L		S	/	A/	J	fi		j	0	M			L	St	U
	T	/	/	6	E	S	E	7	L	e	r	z/	/	C	fi	Z	M	P
r-	0	r		L	K	K		fi	fi	T	0	•W'",	JE	/	fi	E	U	fi
£.	P	/	T	fi	4	0	e	fi	~	P	p	p	P	fi	T	U	fi	fi
7-	0	E	0	fi		2	E	L	E	fi	t	z	0	EH	V	b	fi	v
	i	fi	7“	Z	T	A	S		S	0	•G	fi	fi	rt	fi	r	T	L
	3	■	?		P		P	p	0	L	O	fi		fi		ž	-M	V
		fi	0	D	fi	E	V	E	fi		s	/	S	fi	v	Z	C	fi
....	7	O	b	■r	k	t	fi	S	r.v	0	/	fi	fi	T	77	V	fi	fi
		0	E	P	fi	M-	G).		T	/	7	0	7	7-		J	Z	fi	V
—	f)		J	i	C	i	A/	0	H	0	/	*	i	E	r	O	H	E
Prejeli smo 59 rešitev. Žreb pa je nagrade razdelil takole:
1.	nagrada: Marijan Gantar, TOZD TIO, Idrija
?. nagrada: Jože Šilar, TOZD TRAA
1.	nagrada: Meta Zajc, DSSS Čestitamo!
Direktor TOZD TIO Idrija, Pavel Troha in predsednik organizacijskega odbora Ivan Šuligoj, sta razglasila rezultate in podelila diplome, Jože Šubic, predsednik konference OOS IMP pa je zmagovalcem izročil praktična darila
nim zmagam. Dodamo lahko samo še to, da taka srečanja člane kolektiva zbližujejo in povezujejo in utrjujejo zaves pripadnosti enemu kolektivu. Verjetno je bilo prvič, da so se kakšnega tekmovanja udeležile vse TOZD, pa čeprav samo z enim predstavnikom.
Želja organizatorjev je bila, da bi bila to tudi ena od manifestacij ob naši tridesetletnici. In to bi se tudi zgodilo, če ne bi zjutraj in še celo dopoldne deževalo in snežilo kot za stavo. Toda organizatorji niso obupali, vse tri proge so pripravili in tekmovanje brez uvodnega dela, začeli z enourno zamudo in ga brez zapetljajev pripeljali do konca. Točno eno uro po predvidenem času so objavili rezultate in razdelili diplome.
»Pri organizaciji nismo imeli posebnih težav. Zahvaliti se moramo smučarskemu klubu Rudar iz Idrije, da smo tekmovanje lahko normalno izpeljali. Pri tekih je bilo na koncu sicer malo nediscipline pri tekmovalcih zaradi štartnih številk, vendar mislim, da je vse potekalo po določenem »voznem redu«. Takšno tekmovanje smo organizirali prvič in ga bomo še, če nam bo to zaupano. Za Črni vrh smo se odločili, ker je na Vojsko zelo težak dostop in če slučajno ne bi bilo tu dovolj snega, bi šli tja,« je dejal predsednik organizacijskega odbora za izvedbo tekmovanja Ivan Šuligoj.
Tekmovalci so bili zadovoljni, nekoliko jeze je bilo zaradi slabega vremena. Posebej je treba pohvaliti organizatorje, ki so zaupano nalogo odlično opravili. Pred tekmovanjem so izdali poseben bilten, kjer so bili napotki za vodje ekip in za štartne številke tekmovalcev. Uro po zaključku tekmovanja biltena, kjer je lahko
doti. Zmagovalcem čestitamo. Ekipam, ki nas bodo zastopale februarja na zimskih športnih igrah gradbincev v Kranjski gori, pa želimo veliko uspehov.
T. ŠTRUS
pa je izšla druga številka vsakdo videl svoje dosežke. Rezultate objavljamo v ci
REZULTATI
VELESLALOM:
Moški do 33 let
Mesto Priimek in ime — TOZD	Čas
1.	Lovrenčič Janez, PMI Maribor	1,00,3
2.	Mikuž Stanko, TIO Idrija	1,00,8
3.	Poljanšek Miloš, TIO Idrija	1,01,5
4.	Širaj Jože, EM Ljubljana	1,01,7
5.	Šmuc Miha, DSSS Ljubljana	1,01,8
6.	Vauhnik Jože, PMI Maribor	1,02,4
7.	Sekula Borut, TEN Ljubljana	1,02,5
8.	Javornik Jože, DSSS Ljubljana	1,04,7
9.	Velikajne Silvij, TIO Ljubljana	1,05,2
10.	Završnik Dare, TEN Ljubljana	1,05,3
11.	Troha Rudi, TIO Idrija	1,05,3
12.	Gajze Branko, PMI Maribor	1,06,2
13.	Bončina Igor, TIO Idrija	1,06,5
14.	Sotlar Milko, PB Ljubljana	1,06,8
15.	Goslar Primož, PB Ljubljana	1,07,2
16.	Pavšič Cveto, ŽST Ljubljana	1,08,1
17.	Železnik Roman, EM Ljubljana	1,08,4
18.	Strauš Milan, OV Ljubljana	1,08,6
19.	Pirih Darko, TIO Idrija	1,08,9
20.	Fajdiga Boštjan, ZST Ljubljana	1,09,1
21.	Fatič Dušan, KLIMA Ljubljana	1,10,0
22.	Juhart Franc, EM Ljubljana	1,10,9
23.	Pogačar Andrej, DSSS Ljubljana	1,11,7
24.	Juhard Marijan, EM Ljubljana	1,12,5
25.	Lampe Bojan, PM Koper	1,12,5
26.	Prah Janez, OV Ljubljana	1,12,9
27.	Pavšič Andrej, PB Ljubljana '	1,13,0
28.	Petrak Ciril, PMI Maribor	1,13,1
29.	Čižman Tine, TRAA Ljubljana	1,14,8
30.	Fakonja Bojan, Dvigalo Ljubljana	1,15,1
31.	Firm Boris, TIO Idrija	1,15,4
32.	Bezenšek Igor, EM Ljubljana	1,15,4
33.	Čerin Aleš, DSSS Ljubljana	1,16,5
34.	Brus Franc, TIO Idrija	1,16,6
35.	Poljanec Mirko, TIO Idrija	1,16,9
36.	Koler Slavko, EM Ljubljana	1,17,1
37.	Medved Mirko, TIO Idrija	1,17,1
38.	Štrukelj Zdravko, DS Ljubljana	1,17,9
39.	Grad Emil, KLIMA Ljubljana	1,18,2
40.	Likar Edvard, TIO Idrija	1,18,5
41.	Vidner Izidor, EM Ljubljana	1,18.8
42.	Jeran Zlatko, KLIMA Ljubljana	1,21,4
43.	Pavšič Slavko, TIO Idrija	1,21,5
44.	Poljanec Franc, TIO Idrija	1,22,0
45.	Kavčič Marijan, TEN Ljubljana	1,22,4
46.	Trontelj Rajko, TEN Ljubljana	1,24,8
47.	Omerza Drago, TEN Ljubljana	1,25,8
48.	Babšek Srečko, PMI Maribor	1,26,1
49.	Pulko Jože, TEN Ljubljana	1,26,4
50.	Hižman Zlatko, KLIMA Ljubljana	1,27,0
51.	Založnik Leon, EM Ljubljana	1,29,5
52.	Kramar Mitja, SKIP Ljubljana	1,30,0
53.	Bensa Rudi, PB Ljubljana	1,33,4
54.	Šoštarič Janez, OV Ljubljana	1,37,9
55.	Miklavčič Janez, Livarna Iv. Gorica 1,38,8
56.	Tratnik Darko, TIO Idrija	1,49,2
57.	Bajec Igor, TRAA Ljubljana	1,50,4
58.	Maček Janko, PB Ljubljana	1,51,5
59.	Blatnik Slavko, TEN Ljubljana	2,29,4
Likar Marko, TIO Idrija	odstop
Ribič Bojan, EM Ljubljana	odstop
Potočnik Vojko, EM Ljubljana	odstop
Fajtiga Jože, KLIMA Ljubljana	odstop
Rihtar Iztok, KLIMA Ljubljana	odstop
Vukelič Mirko, TRAA Ljubljana	odstop
Bavman Davorin, EM Ljubljana	odstop
Oblak Simeon, TIO Idrija	odstop
Podobnik Milan, Livarna Iv. Gorica odstop Živkovič Ivan, TIO Idrija	odstop
Žakelj Franc, PB Ljubljana	odstop
Kadilnik Vili, EM Ljubljana	odstop
Šlander Janez, TRAA Ljubljana	diskv.
Kline Dominik, EM Ljubljana	diskv.
Urana Andrej, KLIMA Ljubljana	diskv.
Boh Pavle, KLIMA Ljubljana	diskv.
Breznikar Matjaž, EM Ljubljana	diskv.
Plavčak Andrej, EKO Ptuj	diskv.
Tičar Marjan, OV Ljubljana	diskv.
Klančnik Branko, EM Ljubljana	diskv.
VELESLALOM:
Ženske:
1.	Frank Breda, PMI Maribor	0,42,6
2.	Kordin Andreja, EM Ljubljana	0,51,1
Emil Grad in Pavel Dornik (v sredini) sta v odsotnosti Cvajnerja zasedla 2. in 1. mesto
1
]
]
1
1
1
i
s
1
ll
Tl
M
M
st
1
4
:
f
i
f
E
1«
U
12
13
14
15 le 11 18
VELESLALOM:
Moški od 33 do 40 let
1.	Lovrenčič Tomo, OV Ljubljana	0,31,2
2.	Puh Ervin, PMI Maribor	0,31,4
3.	Štrucelj Alojz, PB Ljubljana	0,33,3
4.	Brunšek Vemer, PMI Maribor	0,35,1
5.	Močnik Peter, EM Ljubljana	0,35,2
6.	Kanelopulos Aleksan., TEN Ljubljana 0,36,0
7.	Poljanšek Dušan, TIO Idrija	0,36,2
8.	Vodenšek Janez, Livarna Iv. Gorica 0,37,6
9.	Uran j ek Rudi, PMI Maribor	0,37,9
10.	Stojan Pavle, ZST Ljubljana	0,37,9
11.	Stermenszky Boris, PB Ljubljana	0,38,0
12.	Kala Lojze, PB Ljubljana	0,39,2
13.	Rakovec Marjan, KLIMA Ljubljana 0,41,4
14.	Hribar Rihard, TEN Ljubljana	0,45,9
15.	Gobec Boris, PB Ljubljana	0,47,2
16.	Levart Peter, PB Ljubljana	0,49,9
17.	Laten Miroslav, EKO Ptuj	1,03,0
Deu Janez, ZST Ljubljana	odstop
Oven Anton, TEN Ljubljana	odstop
Cirman Jože, TRAA Ljubljana	odstop
Vidigaj Rajko, TEN Ljubljana	odstop
Lubej Jože, PMI Maribor	diskv.
veleslalom
Moški nad 40 let
1.	Naglič Jože, DSSS Ljubljana	0,34,1
2.	Asi Vlado, PMI Maribor	0,35,0
3.	Krajc Milan, DSSS Ljubljana	0,35,5
4.	Troha Pavel, TIO Idrija	0,37,3
5.	Grom Ladoslav, PB Ljubljana	0,37,6
6.	Capuder Karl, OV Ljubljana	0,37,9
7.	Ježek Anton, TEN Ljubljana	0,40,7
8.	Pavše Ivo, PB Ljubljana	0,40,9
9.	Martinšek Dušan, TEN Ljubljana	0,42,4
10.	Dovč Miha, Livarna Iv. Gorica	0,43,0
U.	Marinko Janez, TEN Ljubljana	0,43,0
12.	Ribič Viktor, TEN Ljubljana	0,43,4
13.	Bezeljak Anton, TEN Ljubljana	0,45,3
14.	Šlander Polde, TRAA Ljubljana	0,47,8
Šiler Sašo, OV Ljubljana	odstop
Lavrenčič Jože, TEN Ljubljana	odstop
Prošek Mile, TEN Ljubljana	odstop
Geršak Rudi, DSSS Ljubljana	diskv.
Topolovec Franc, PMI Maribor	diskv.
TEKI:
fenske:
Me-
$to	Priimek in ime — TOZD	Čas
1.	Frank Breda, PMI Maribor	14,18,8
2.	Kordin Andreja, EM Ljubljana	15,50,0
3.	Mlakar Marija, TEN Ljubljana	16,41,8
4-	Pušaver Ida, TEN Ljubljana	17,19,0
3.	Lang Rezika, TEN Ljubljana	20,26,6
j bloški nad 33 let:
I 1.	Oven Anton, TEN Ljubljana	9,54,5
3.	Kanelopulos Aleks., TEN Ljubljana	11,22,2
I 3.	Stermenszky Boris, PB Ljubljana	12,36,2
4-	Zoretič Ivan, TEN Ljubljana	13,17,4
3.	Hribar Rihar, TEN Ljubljana	14,29,6
3-	Rakovec Marjan, KLIMA Ljubljana	15,00,5
T	Uranjek Rudi, PMI Maribor	16,10,3
3-	Asi Vlado, PMI Maribor	16,43,6
9.	Dovč Miha, Livarna Iv. Gorica	19,36,6
,	Lah Anton, EM Ljubljana	20,30,0
ILEICI
j Moški do 33 let Me-
sto Priimek in ime — TOZD	Čas
J J-	Dornik Pavel, DSSS Ljubljana	7,58,5
I 3.	Grad Emil, KLIMA Ljubljana	8,52,0
S 3.	Alič Ivo, PM Koper	9,21,4
Bajt Branko, TIO Idrija	9,23,1
3-	Velikajne Stanko, TIO Idrija	9,24,0
3-	Sušnik Ciril, KLIMA Ljubljana	10,29,6
'■	Vouhnik Jože, PMI Maribor	10,53,3
3-	Čuk Anton, TIO Idrija	10,57,0
,9-	Mikuž Stanko, TIO Idrija	11,34,5
Žakelj Franc, PB Ljubljana	11,51,5
J-	Fajtiga Jože, KLIMA Ljubljana	11,57,0
Šiler Ernest, KLIMA Ljubljana	12,24,7
,3-	Česnik Marjan, TIO Idrija	12,47,2
Koler Stanko, TIO Idrija	12,50,0
3-	Šmuc Miha, DSSS Ljubljana	12,53,4
!	Javornik Jože, DSSS Ljubljana	13,20,8
, -	Hribar Brane, DSSS Ljubljana	14,50,4
:	Krmptič Ivan, DSSS Ljubljana	18,57,4
Breda Frank je dvakrat zmagala
Utrujeni po tekmovanju...
Glavni sodnik: Lampe Dani, časomerilci: Poljanšek Ivan, Čelik Rihard, Gabrovšek Viktor, Troha Boris, Majnik Ivan, vodja kontrole: Miklavič Milan, vodja tekmovanja: Miklavič Lado (SK Rudar Idrija)
moški kar izvrstne rezultate. Tako so nedavno na strelišču Ježica osvojili prva mesta ženske in moški ekipno, ter Bordevičeva in Kastelic med posamezniki, pa tudi ostali člani ekip so zadovoljili.
ŠIG 77 ŠIG 77 ŠIG 77 ŠIG 77 ŠIG 77 ŠIG 77 ŠIG 77
Tudi letos bodo od 24. do 26. 2.1977 v organizaciji podjetja Slovenija ceste Zimske igre gradbincev Slovenije. Udeležili se jih bomo tudi mi, težave so le v tem, kako izbrati najboljšo ekipo, ki bi nam obranila dober uspeh iz preteklih let.
ŠE DVANAJST PRIZNANJ
NA OBČINSKIH TEKMOVANJIH ODBOJKA
Ženske druge, moški brez zmage v finalu občinskega prvenstva tretji. Čeravno je kazalo, da si bodo tudi moški priborili vsaj drugo mesto, jim je tokrat tudi sreča obrnila hrbet. Toda tudi tako so zapustili dober vtis oboji — ženske in moški.
ŠAH
Tudi šahisti so se pomerili ekipno za občinske naslove. Naši so osvojili tretje mesto med 17 ekipami, kar je zelo lep uspeh, če poznamo nekaj ekip s kategoriziranimi igralci.
NAMIZNI TENIS
Tekmovanja smo se udeležili z dvema ekipama, žal brez ženske udeležbe. Rezultati so zadovoljivi predvsem zaradi udeležbe, manj pa z igro, ker se pozna, da nimamo pravih prostorov za vadbo. Kljub temu pa bi omenil uspeh Franca Žaklja, ki je med posamezniki osvojil drugo mesto.
STRELJANJE
Naši 4 -krat prvi na občinskem prvenstvu. Pri strelcih pa moramo ugotoviti, da se nam že obrestuje nakup boljših pušk, saj dosegajo ženske kot
OBVESTILO O TEKMOVANJIH MED TOZD IMP
Tokrat pa že terminsko po panogah
22. 1. 1977 19. 2. 1977 12. 3. 1977 2. 4. 1977 16. 4. 1977 7. 5. 1977 14. 5. 1977
Šah
Streljanje Kegljanje Nam. tenis Odbojka Balinanje Mali nogomet
organizator TOZD Klima TOZD TRAA TOZD Blisk TOZD Dvigalo TOZD PMI TOZD EM TOZD TEN
Vabimo k čim množičnejši udeležbi!
PMI DRUGIČ ZAPORED
Na prvem tekmovanju med TOZD — IMP v letu 1977 so se pomerili šahisti. V organizaciji TOZD Klima je bilo odigrano ekipno tekmovanje v šahovskem domu v Ljubljani. Ekipa PMI v sestavu Puškaš Ljubomir, Mar Darko, Bončina Mirko in Krmpotič Ivan je že drugič zapored odnesla pokal v Maribor in tudi z igro so dokazali, da je uspeh zaslužen. Največji tekmeci so jim bili šahisti iz DSSS, vendar so v medsebojnem dvoboju imeli več uspeha Mariborčani. Ostale ekipe so več ali manj enakovredne, žal pa pogrešamo še ostale TOZD, saj ne verjamemo, da tam ni ljubiteljev šaha, le poiskati bi jih bilo treba.
	M	1.	2.	3.	4 .	5.	6. 7	. 8.	9.	10.	T	M
1.	H4I Maribor		3	*		i	3 k	\ 3	k	h	m	1.
2.	DSSS Ljubljana	4		n	3	3'h	2. k	2	k	k	Ib	H-
3.	P3 Ljubljana	2	4*	%	1	3	3 \\	^y,	u	k	M/6	III.
4.	ZL Ljubljana	Vi	4.	3	%	M	Ml	m	3	k	H	h
5.	TLi: Ljubljana	3	Vi	4	a	S		m	3	k	M	5
6,	SKIF Ljubljano	4	2	d	%%	%		J	u	k		
7.	Klima Ljubljana	O	O	n	Mi	M	-23	13	3	3	m	i
S.	TRAA Ljubljana	1	2	Mi	Mi	M	ik 4	E	3	k	m	
9.	LLKO Ptuj	O	O	O	/|	d	O 4	/I	%		6	
10,	Dvigalo Ljubljana	O	o	O	o	O	O 4	O	2		3	no
Idrijska občina se že vrsto let srečuje z izredno velikim problemom prostorskih kapacitet. To se odraža pri razširjanju sedanjih proizvodnih programov in novih — ter ne nazadnje v poslovni uspešnosti. Ta problematika pa ni prisotna samo v mislih nosilcev Idrijskega gospodarstva, pač pa tudi drugih občinskih organov ter družbenopolitičnih organizacij, ki se vse pogosteje postavljajo vprašanje, kje naj bo prostor bodočega razvoja Idrijskega gospodarstva. Menimo, da je odločitev Izvršnega sveta občinske skupščine povsem pravilna, ko je ugotovil, da so za nadaljnji razvoj razpoložljive prostorske kapacitete v Godoviču. Res, da Godovič danes še nima urejenih nobenih infrastrukturnih objektov, ki bi organizacijam združenega dela in TOZD omogočile hitrejšo odločitev in smelejšo orientacijo bodočega razvoja gospodarstva na tem območju, pa vendarle je orientacija občine Idrija v tej smeri pravilna in utemeljena. Moramo pa takoj poudariti, da odločitev katerekoli OZD oziroma TOZD na to območje zahteva precejšnja dodatna sredstva, saj tako naselje Godovič, kot bodoča industrijska cona ni komunalno opremljena (voda, kanalizacija, energetika, komunikacije). To poudarjamo iz razloga, ker bo razreševanje te problematike zahtevalo precejšnja finančna sredstva, katerih pa samo Idrijsko gospodarstvo ne bo sposobno zbrati, zaradi razmer v katerih je, posebno še zaradi ekonomskih razmer v Idrijskem rudniku, ki je v zadnjih letih v izredno težkem položaju.
Kljub vsemu, kar smo navedli v samem uvodu, se je IMF — TOZD TIO Idrija odločila, da kot prva TOZD začne graditi proizvodno halo v Godoviču. To odločitev so narekovale objektivne okoliščine. Namreč TOZD, ki danes zaposluje 212 delavcev, je prišla do spoznanja, da so možnosti nadaljnje razširitve v Idriji minimalne, posebno še, če hočemo nadaljevati s takim razvojnim in proizvodnim tempom, kot smo si ga zastavili s srednjeročnim programom. Da je tako razmišljanje in končno tudi odločitev za novo izgradnjo hale v Godoviču opravičena, pa narekuje tudi program podjetja IMP Ljubljana, v katerem je predvidena določena delitev dela. Se posebej pa je potrebno omeniti, da se je kolektiv Tovarne instalacijske opreme v Idriji
odločil za investicije v Godoviču zaradi problemov transporta, ki se bodo s preselitvijo tovrstne proizvodnje v Godoviču v veliki meri zmanjšali, na drugi strani pa se bodo tu lahko zaposlili tisti delavci, ki se iz teh krajev danes vozijo na delo v našo tovarno. In ne nazadnje z uresničitvijo tega programa bodo postavljeni prvi temelji za nadaljnji razvoj industrije v Godoviču in s tem možnosti zaposlitve krajanom, ki že danes živijo v velikem pričakovanju. To so samo nekateri elementi, ki praktično v ožjem smislu utemeljujejo hotenja kolektiva v Idriji. Prav gotovo pa je bistveni element vsake investicije gospodarski in ekonomski efekt. Elaborat, ki je izdelan za to investicijo, nam dokazuje, da je tako v gospodarskem (verificirala ga je Gospodarska zbornica SRS) kot ekonomskem smislu opravičena in nujno potrebna, saj iz tržnih raziskav ugotavljamo, da so artikli (cisterne, tlačne posode, bojlerji, itd.) zelo iskani na tržišču. Praktično pa ob sedanjih možnostih ne moremo zadostiti zahtevam tržišča. S preselitvijo tovrstne proizvodnje v Godovič, bo imel kolektiv vsestranske možnosti v organizacijskem in tehnološkem smislu, da si ustvari take poslovne rezultate, ki ne bodo koristili samp kolektivu TOZD oziroma IMP, pač pa tudi širši skupnosti, predvsem pa krajanom iz tega območja.
Program za prvo fazo izgradnje proizvodne hale z aneksom, predvideva 22.000.000 din investicijskih sredstev. Prav gotovo, da take investicije sama TOZD ni sposobna financirati, zato je prav, da na tem mestu poudarimo veliko razumevanje ostalih TOZD IMP, ki so pod ugodnimi pogoji dale posojilo kolektivu v Idriji. Danes so sredstva za to investicijo v celoti zagotovljena. Ker so izdelani vsi projekti in zbrana vsa ostala dokumentacija, bo nova 2 gradnja zaključena v letu 1977. Kolektiv v Idriji bo dobil nove prostorske 1 zmogljivosti, obenem pa sprejel nove obveznosti do družbene skupnosti, ki c pa jih bo v celoti izpolnjeval. Prepričani smo v to še toliko bolj, saj je to ko-	c
lektiv, ki je s svojim prizadevanjem dosegel v obdobju treh let take poslovne	j
rezultate, ki ga v občinskem merilu uvrščajo v vrh poslovne uspešnosti indu- j
sirijskega gospodarstva.
PAVEL TROHA
UDELEŽBA NA SEJMU V BAGDADU -VELIK INTERES ZA NAŠE PROIZVODE
V Bagdadu, v glavnem mestu Iraka je vsako jesen v oktobru mesecu mednarodni sejem, ki je po površini in številu paviljonov vsaj tako velik kot jesenski zagrebški velesejem. Z ozirom na vedno večji pomen arabskih trzisc v svetovni delitvi dela, je tudi udeležba temu primerna, tako, da so zastopane
na tem sejmu vse pomembnejše gospodarsko najbolj razvite države od Ja-Nemčiie in ZDA. Ta internacionalni vsakoletni sejem spada
ponske, Zap. Nemčije in ZDA. Ta L------------ ...	, .	,
med splošne sejme, zato je potrebno računati z zelo široko paleto razstavljenih izdelkov, najsi bo to posameznih držav, kot tudi celotnega sejma.
Na letošnjem sejmu je sodelovala tudi Jugoslavija s svojim paviljonom, ki ga je organiziral Jugoslovanski gradbeni center ter povabil k udeležbi tudi naše podjetje. Celotna jugoslovanska razstava je bila organizirana pod naslovom RAZSTAVA GRADBENIŠTVA JUGOSLAVIJE ter šobili tudi raz-stavljalci temu primerno izbrani, se pravi predvsem podjetja, ki se ukvarjajo v glavnem z investicijsko proizvodno dejavnostjo.
S strani IMP so se RAZSTAVE GRADBENIŠTVA JUGOSLAVIJE udeležili s svojimi proizvodi TOZD KLIMA LJUBLJANA s komfortnim klimatom in hladilnim stolpom, TOZD TIO IDRIJA s programom zračnih rešetk in anemostatov, TOZD TRAA s črpalkami in regulacijsko tehniko ter TOZD TEN s hotelsko receptorskimi napravami. Glede samega razstavnega prostora je potrebno povdariti, da je bila površina dovolj velika, pokazale pa so se nekatere razmestitvene težave glede na preglednost razstavljenih izdelkov. Vsekakor je potrebno pri naslednjih naših nastopih na tem sejmu omogočiti naši propagandni službi popolen nadzor pri razporeditvi razstav -ljenih izdelkov.
V dopoldanskem času je bil odprt samo za poslovne razgovore, v popoldanskem času pa tudi za splošen obiskih katerem so se velike trume obisko-
^Gledeposlovnih obNkovVn razgovorov je potrebno poudariti dejstvo, da
vlada zelo velik interes za nakup opreme, vendar je potrebno računati p« obsežnejših naročilih s plansko ureditvijo načina nabave opreme.
Manjša podjetja v Iraku so še v privatni lasti. Tako so prihajali v nas paviljon na razgovore o konkretnih ponudbah za klimatske naprave oz. opremo razni manjši tovarnarji in montažerji, naši predstavniki pa so naprime obiskali tekstilno tovarno, da bi si ogledali dejanske pogoje, v katerih obratovala odgovarjajoča klimatska naprava in stresni ventilatorji, »o trebno je poudariti, da so klimatske prilike v srednjem Iraku precej drugačne kot jih poznamo v subtropskih krajih, se pravi v letnem času je ret tivna vlaga tako nizka, da je povdarek obdelave zraka predvsem v sme vlaženja
Za uspešen nastop na tem sejmu nam je primanjkovalo detaljlne pro-spektne dokumentacije v angleškem jeziku, čemur moramo v bodoče posvetiti posebno pozornost. Še vedno so namreč možni vsi poslovni kontakt angleščini, kljub temu, da arabščina tudi v poslovnih krogih postaja vedno
P°Ira ™ima’ trenutno zelo močno razvejano investicijsko dejavnost ter so jugoslovanska podjetja močno zastopana pri izvajanju. Predstavniki te podjetij so imeli poslovne sestanke z našimi predstavniki ter nakazali z konkretne možnosti nabave naše opreme za pomembne objekte v Irak ;
Sejem v Bagdadu je omogočil IMP — ju preko poslovnih sestankov dohu tudi kontakte z najpomembnejšimi organizacijami, ki imajo svoj vpliv P nekaterih velikih investicijskih naložbah v Iraku ter tako obstojajo dejan možnosti za prodajo naše opreme neposredno in pa tudi preko montaži
Vsekakor se je potrebno tudi v prihodnje sejma v Bagdadu udeleževati, mogoče tudi v takem aranžmaju, da je možno razstavljeno opremo proda ■ za kar je bila izražena večkratna želja s strani kupcev.
Ponovno je potrebno poudariti, da je iraško tržišče za nase podjetje ze pomembno, verjetno pa bo potrebna P*™ £na obdelavam sriki