Jutri popoldne vsi na svečano proslavo 10. obletnice OF na stadionu „Prvi maj“! PRIMORSKI DNEVHIK ---------GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NABODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE -2-1- Stev- 94 (1782) TRST, sobota 21. aprila 1951 Cena 15 lir jjchuman o francoskem stališču jo raznih mednarodnih vprašani V sredo štirikratno Schumacherji glasovanje o zaupnici spomenica francoski vladi '^asti'1 .,‘;™nc08lV: Adenauerju v zvezi z uhinitvijo porurshc nadzorstvene ^ttinanoifim 81 v *** razgovarjal z Morrisonom - Schumacherjeva spomenica o ~ francos&i zu- Schuman, je imel katet ■ dSKov,no komerenco, na bo iv=1Zjavil med arugini, *^&isu ^ lja s°dcfovaia pri tokko K°vne POS^be z Ja-•bisiu » ■ P°SaJanoa v Gtejjr _ se začela, ,**W ^lja *°**>yala pri trllslu°’ Pogajanja v tem rti PLS0 še začela, ie 'uac Arthur- ja i Je. irancosira ie DotrS? izrazila mnenje, Hia r5 omePtev korej- ? Za‘o^-aJS |UCn0 vPrasai)Je ^ iaSrl le na*vis)e poli. nr^fi spremeniti more-^eljnuni vrhovnemu le>4 mlc roženih £il- ker Na at.0 Pie j en na Ko- s°dki iJ?dra3aP|ie ali zactnji S sporamS lzbo^ajo u>°ž-J^itPaicv ^ rešitve spora, *enih n. L°menil napore zoru-J1 je, da za P*11- Priponi-J11 coli ? bdo seaaj neumest. «0, ^ pparobtio govoriti o Onikal . Ntam i? nato- ba bi bili 01 JMpi Strasbourg in Kehl [^videva op“a,mzmbv, ki jih >er & ^^uinanov načrt, sv^tcv° morale ° tem prej »ato Prizadete dr žave. JloJaiu d mnan govoril o ;bn načrt sarja v Schumano- '^anco-ke? izjavil'.da P'od dra obut ga zunanjega nu-Posarje prav »S^še stL rlCii°- z ent' m tvojj. irarti pa so se o tein M^OSkiM pridlžkom, da tako Valita „ Posarski parlament Jš na^ov°r. Ce ne bo poti^1 “te-^110111 odobril dogo-Pfcrtu, Se bedo države šaiiirsk^,n'ovno posvetovale. V sHle tr svetu predstavlja Žr' ZU!ianii inini- ®i iih ■ Je nato pisma, ki *®>enjali francoska in fiNe hia ° tem vprašanju. Csporo«?nsk'ih »govorov zabili o v2Sla kanclerju Adena. i °t>lasr ■ em statutu porur-?je e Schuman izjavil, Jcbvpj, britanska vlada stal. ®s da 8ria o pogajanjih. 10. Ah. *> sporočili britanski Tted« Odto »tališče 'o bo-jtjp ‘ Vl mednarodne obla-hlarie. 16. aprila pa so 2H t; anski vladi besedilo £a je Schuman poslal vu, -6 £Ž2Ssov nied Schunia- 3 in Severno • ki ES**- Se adn.. V .načrt,. -n,, -!iifia^duitian izjavil, da ■ Neverne Afrike iz-š. ba J , e?a načrta. Z Ita-V^tiai bil sklenjen ločen VkzeW« Preskrbi italijan-ilJ"W j, . industrije s suro-z trancoske Severne i,7t bon u'?p strani pa se rSPlSnice obvezujejo, svoja preko-eiHoD a Ja enotnemu trgu grij^ jeklo, prav tako .>3' doga ja za njihove ne- ',1|'9rtlOo*^lTl?vitev skupnosti bon jeklo z Zahodom ckNarii^^zvode. neJ.e nato’ da SP1'0*1 ne VNgS?1081 nemške kon-ktit1^rneii , nevarnosti enot- V ^li tra- bi ie v petde' blopientir ,]an,ia te®a doK°' Chl Rtk la Pmti Vzhodu VN ^“»n, da ie ta — * 3 l*b.m teoretična, Slo °S il i.h^novtjfkto pač pa da at vJSS evr^tiČne,n Pnd™4' atl?“Pska vojska. Stkega d, pakta na vzhodu pakta je ^e t2, ’ da vprašanje 5........ *3ijo ,‘n1?- j?.. še posebno ivC’,da bn;,u5cil°- ni še do-. Pra3- ° lenl javno ^ Rar?bšča P® more za' ?*Susee r,j,.ni‘ da bi vedela stilih podpisnikov. Hi v o+u.1 ,uPrla sprejemu »J« feki pak^ toda H v Eo^k u"a rešitev: nS^kta T"rtega sredozem. ,‘iM‘jU In' ,Sa vae to je še V1 ddkonč^aj ie nemogoče * *°rtcno uradno * sta- °rzove Predlogu za drži ° nenapada- tn^Z2 atlantskega izia zvezo je ..-o d Vl}; d? pozdravlja ,r*ti. je ne more ne ve za febi JR-Jjastrja ekega dne bo i*\ l. o njeieIlrpaka vojska, fc-trj le Schiim g0 g°vwiU. N, ta^ bman izjavil, da UK b v ZDA ni t^l-a d®ija -U’ gtede Irana &M?l>’ > SO ^rašan ja in je i^en,udPščin 2,^ zasedanje >b,.r.Clu» OZN f'bie PTai «« bo,|r' "ih k? hiožn^nfan*-jj )i mač Ervino Bernini in ria Venturini, uradnik v Delvečchio in prodaji" Peros- rij *i ie Prišel kriŽt3' ?* je zrežiral to Can-KC0 komedijo. Cankar je Uc °bčinstvu že d.obro že J" je SNG uprizorilo Hla*'ce in Kralja \Betajnoui ... Je v vseh svojih de- po razodeca, n ju resni- težii % postQi;ii Hlapcem ro^r0 ^esede I? Shakesoea-ijl Hamle*»: ((Namen u-h 0Stn°U ^ 0(i wekdaj, ?e (kAv^T6’ d° "attM-i takorekoč V- J° ^T^i: fcaie čednosti fr« iTte' 3rVmoH nje ^ ča iiCJe’ in tele- fcbe?°T ® 1/1 joga prave pote i e9a (fosla se je držal v Hlapcih, temveč v •bojih delih, narod -ar snovati že l. 1899 O tem je pisal fei« * ®rlu: «Ždaj priprav-tiho asim filistrom še neko-bo J^.Stnefšo jed; o Božiču yrda p,. citati, če tiouelS^0' Obrcal sem vse 0 naVrednjaštvo, libe-no» •’ PGtribtično navduše- naroda. Naslov »f, ia Za občni bla- k. ‘ e”dar pa takrat Can- SVOi‘\0rtr. . --.TI <*eti____ ^iCa^1 nai'odov blagor je di on nima moči, da bi se odločno uprl, To je Ščuka. Gorniku pravi sicer, da je «V vsakem človeku nekaj človeka, resnično! In kadair se ta človek zbudi! Kadar se vzbudi v hlapcih gospod; v sužnjih kralj! Dragi moj, kadar ne bo več ((naroda«, kadar bodo samo ljudje. sami svoji, predrzni in ponosni,... kralji v cunjah! Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je naprodaj za groš, za u-služen smehljaj.» Sele ko ga Grozd poniža tako globoko, da mu ukaže zavezati čevelj, se Sčuika predrami in dvigne z besedami; ((Pritegnite svoje pasove in kdor še ni povečer-jal naj opravi hitro. Opravite hitro in sezite v roko svojim sovražnikom. Vašo polno mizo bedo zasedli tisti pozabljeni hlapci,' tisti zavržene; m razcapanci. Raztrgajte svoje proklamacije, otresite se skrbi za narod in njegov blagor! Zakaj «naroda» ni več! In ni več hlapcev in ne več zavr-žencev ... In kadair pride tisti veliki čas pomislite, da je moral priti«. Sčukov upor je spravil zopet sprta narodna, voditelja Grozda in Grudna, katerima je edini cilj njun lastni blagor. Ker sta v nevarnosti, se zavedata, da morata nastopati skupno, sicer bosta propadla. Boris Ziherl je v uvodu najnovejše izdaje komedije ((Za narodov blagor« iz l. 1947. napisal: «V komediji Za narodov blagor, ki je izšla t. 1901. je dal Cankar v prvi vrsti politično satiro na breznačelnost boja med posameznimi slovenskimi reakcionarnimi koterija- “Sc, Prizor z generalke «Za narodov blagor*. Večkrat je z delom %!>nd in spremenil tudi na-l Pa *Prei v ((Narod«, pozne-ta .-V narodov blagor, drama tudi ohranila. JNn.. k delo avgusta 1900. za tem je pisal Al. ijtafc r,U: f ta komedija; ime- narodov blagor.» 54wece,j p°zneie & %J*nu bratu; «Kaj i ti**, ^ anilin-. n i«Om. je pi-. ... «Kaj tako Sjj ^ Onilega nisem na-^so gnilo Ijub-dzbo z njenimi gni-spravil na sem že popolnoma t*’'1 ^3°ri Sem spmvil na sem že pcpolnomc t tiste umetnosti ,3,*tre nalogo zabavati svoj i ^i.j’ da ne zaspe v li narodnimi W. njihovimi podre p-na eni strani in JNi , n° drugi, se spreta '»jmovstva in zara-d° 1)0 bdločal Prvi. r gip^Vj1 fe Pisal tedanje-^išktmu nmenti. Krstno predsta-vo je doživela komedija Za narodov blagor šele 13. decembra 1906, leta. Tokrat jo je kritika, tako liberalna kot klerikalna, sprejela z izrednim navdušenjem in pohvalo. Fr. Kobal je ® «Slovenskem, narodu» napisal: ((To je bul pravi triumf, navdušenje se ni poleglo, marveč je od' dejanja do. dejanja raslo, spontano se izlivajoče v Viharne aplavže.v Tako je dobilo Cankarjevo delo končno pravo mesto v repertoarju slovenskega gledališča, ki si ga danes skoraj ne moremo misliti brez Cankarja in njegovih dram. tA,.„ «G X?r ri/"l re intendantu ((Grozda morate t\lu “-'l resnemu umet-V^ot more zudeti. ti-,j,no-svečani humor. ’n 0)jl. zmerom re-V t' k —1 celo takrat ]e smešen - *• ,((krat Au 1» Grudna na drugi Cq . *> V^rl r,1 .pravzaprav njego-j e,|u. Vendar praoi treba «ci K Qru^ sta obadva (Grozd -C) ,t Melika rodoljuba C*!} r.;3a naroda. Takrat S ’ sPo?l fl' sta smešna!» iz K vlor,lan^>' da fr smatral Sl^bn0° Gru se 1 ,0t>a Potrebujeta * s svojo za- S,. . in rafinira- se obra* ■” GrudnoVl Poe vsak dan V na JJje kaže. Danes N D,‘ Gri,j Pri Grozdu. 'b s *5?-— <• in , * •tudi ta w l<(z, vendar; tu- norčuje se iz larpurla rtizma službene poezije. Cankar tu še ne gre globlje v socialne, razredne pogoje nastajanja bi iz~ g inevanjg grupacij, oblikovanja osnovnih političnih taborov v Sloveniji. Kot motiv, resda stvaren vendar ne tipičen, marveč povsem slučajen in krutkoln-ajen<, si je izbral prehodni razcep v enem izmed osnovnih slovenskih političnih taborov. Protest Ščuke o stane protest osamljenega inteligenta' — demokrata, zato, demonstracija množic v zadnjem dejanju izzveni bolj kot predvidevanje nečesa, kar še pride in kar je čez štirideset let zares nastopilo in o čemer aprvaikn Mrmalja mi mislil, da bi bito mogoče pri našem ponižnem, pobožnem ljudstvu.)) Prav zoper to bi Grozd hotel koncentrirati vse reakcionarne sile. Cankarjeva komedija Za narodov blagor je izzvala zelo stroge kritike in polemike, ki so cesto zašle v protislovja. Cankarja so napadli in njegovo delo raztrgali. V Trstu pa, kjer so satiro na kranjske strankarske razmere mnogo bolje razumeli, so komedijo sprejeli navdušeno. «Slovenka» je pisala l. 1901.; «Nestrpno smo pričakovali, kdaj in-tetidanca ljubljanskega gledališča izpolni svojo obljubo, kdaj se uprizori nova Cankarjeva komedija. M gledališčna sezona nuni ni prinesla, kar smo želeli. Zato pa smo tembolj hvaležni g. L. Schiuenl-nerju, ki je preskrbel dostojno izdajo nove komedije ... Tako rpdzeče, duhovite satire jugoslovanska literatura — vsaj v dramatični obliki — še ni imela. Koliko krute resnice, izražene tako neprikrito, brezobzirno, doslej pri nas še nismo culi. Eden glavnih znakov mladinskega gibanja in modernih pisateljev je boj proti tradicijonalni hinavščini, s katero se odeva družba bi pod katero skriva svojo gnilo, smrdljivo duševnost, svoje grehe ... ((Ljubša cinična resnica, nego blagoslovljena laž ...» — to geslo si je )>zel tudi Cankar, ko je pisal svojo komedijo uZa narodov blagor« ter izvedel svoj namen iz. borno. S tako globokim smislom še nikda o Slovencih ni pisal za oder, a tudi sicer težko.« * Ljubljansko gledališče pa je odklonilo uprizoritev v zelo ostrem pismu, v katerem je med drugim rečeno, da se odbor Dramatičnega društva ne bo bavil z brezplodnimi ek spe- Trgovina z ljudmi ali «be-lim blagom« na svetu še ni zatrta. čeprav se razne mednarodne organizacije že dolgo trudijo, da bi jo preprečile. Razen trgovine z dekleti, ki še naletimo nanjo v raznih oblikah v tako imenovanih civiliziranih deželah, so raziskovanja dognala, da je na svetu tudi še trgovina s sužnji. Le-ta se ne razlikuje dosti od trgovine s sužnji v dobi, ko so trgovci z oboroženimi tolpami vdirali v vasi afriških črncev in jih vozili čez morje v južne kraje Severne Amerike, kjer so delali na velikih plantažah. Te dni zaseda v Ženevi Social ni svet OZN. Njegova naloga je sestaviti novo vprašalno polo za anketo v državah, članicah OZN. Od leta 1949, ko je Generalna skupščina OZN sklenila «Konvencijo o zatiranju trgovine z ljudmi in preprečevanju prostitucije*, je namreč samo 11 držav odgovorilo na vprašalne pole, ki jih je razposlal Socialni svet, da bi dobil pregled, kakšno je v tem oziru stanje na svetu. Dolga in težavna je bila pot do sedanje konvencije, ki določa 1 kazen za vsakogar, kdor bi trgoval z ljudmi ne glede na spol in starost ali ki bi finančno sodeloval v takih kupčijah ali pa vzdrževal javne hiše. Doslej je komaj devet držav podpisalo to konvencijo, in sicer: Litoiija, Pakisltan, Eqvador. Indija, Luxemburg, Južna Afrika. Filipini, Jugoslavija in Izrael. Značilno je, d^i izmed velesil niti Francija, niti ZDA, niti Velika Britanija niso podpisale konvencije. Sovjetska zveza in še nekatere države so izjavile, da tega vprašanja pri njih ni. ZDA niso podpisale konvencije zato. ker je odločanje o tem prepuščeno posameznimi državam Severne Amerike in se o-srednja vlada noče vmešavati v njihovo pristojnost. Francija je leta 1946 zaprla javne hiše, vlada pa še nima pregleda, ka- ko je ta socialni ukrep učinkoval, zato konvencije še ni podpisala. Tako Francija kakor Velika Britanija pa nista podpisali konvencije tudi zato. ker bi prav tako kot vlada ZDA, s pristopom h konvenciji baje posegali v pristojnost vlad svojih kolonij oziroma do.minio-nov. Leta 1904 je bil sklenjen, prvi mednarodni dogovor, katerega cilj pa je bil samo zatirati trgovino z dekleti. Leta 1910 so ta .dogovor poostrili in raglasill mednarodno trgovino 7. dekleti za kaznivo. Društvo narodov je prevzelo izpolnjevanje tega dogovora in ga leta 1921 razširilo tako. da je prepovedal tudi trgovino z dečki v starosti od 16 do 20 let. Pozneje je posebni komite Društva narodov določil še, da je kazniva tudi trgovina z odraslimi ženskami, čeprav same privolijo v prostitucijo. Taka je bila pot do konvencije leta 1949. Zakaj je doslej samo devet držav podpisalo konvencijo in zakaj je samo 11 držav odgovorilo na anketo Socialnega sveta OZN? Najbrž zato, ker bi države s pristopom h konvenciji marsikje na svetu morale poseči v to trgovino jn, bi preprečile bogate dobičke mnogim kapitalistom’. ki so si s posli, prepovedanimi po konvenciji, nakopičili veliko bogastvo. Saj je znano, da je bil na primer v Italiji celo vatikanski kapital udeležen v trgovini z «belim blagom«.. Naloga Socialnega sveta OZN pa je, da bo s periodičnimi anketami ugotavljal stanje te trgovine na svetu in z objavljanjem, rezultatov zainteresiral vlade držav in javno mnenje za boj proti temu socialnemu zlu. Med državami, ki na zadnjo anketo Socialnega sveta nista odgovorili sta tudi Jemen in Saudska Arabija. Ameriški novinar John Car v er je prepotoval ti deželi in našel tam ne samo izredno razširjeno prostitucijo, ampak tudi trgovino s sužnji v obliki, kot so jo poznali še pred stoletji. V nekaterih, krajih ob obali Rdečega morja je trgovina s sužnji še vedno priljubljen poklic. Trgovci s sužnji oskrbujejo tržišča Arabije in Jemena kljub veliki nevarnosti, da bi jih u-tegnili zasačiti. Angleški patrol-ni čolni križarijo 00 Rdečem morju jn pazijo posebno na ladje, ki bi prevažale belo blago. V takih primerih 1— kot nekdaj pred več sto leti — se še zdaj zgedi, če patrolna ladja zasledi transport, da zmeče vodja trans porta živi tovor v morje in se tako izogne posledicam. Čeprav tvega brezvestni trgovec zelo mnogo, mu nadaljnje trgovanje nadomesti izgubo, saj velja na trgu v Meki, Medini ali drugih krajih v Arabiji ali Jemenu mlado dekle še vedno do 500 dolarjev. V letih 1920 25 je bila cena za sužnjo še višja, dosegla je 900 dolarjev, medtem kc je mlad suženj veljal samo do 250 dolarjev. Natančnih podatkov ni na razpolago, ker trgovino z ljudmi povsod prikrivajo, saj velja za največjo kulturno sramoto. Samo v teh dveh deželah, v Saudski Arabiji in Jemenu. pa cenijo število sužnjev na poldrugi milijon. Gre večidel za ženske. Trgovina z «belim blagom« v civiliziranih državah je izrazit socialni pojav. Da si je v mnogih izmed teh držav življenjski standard precej visok, vlade ne morejo zatreti tega zla, ki ga neprestano povzročajo velike socialne razlike. V mohamedanskem svetu na Bližnjem vzhodu. kjer je razen suženjstva v nekdanji obliki prav tako zelo razvita prostitucija, pa le-to podpira tudi vera, ki n-e priznava ženski enakopravnosti. Socialni svet OZN bo moral torej za zatiranje tega zla najti mnogo širšo podporo kot doslej, da bodo doseženi vidnejši uspehi. Načela konvencije iz leta* 1949. ki že sama na sebi s tem. da so jo priznale članice OZN, mnogo pcineni, pa je šele začetno napotilo za ureditev tega perečega vprašanja. Sele ko bodo izglajena socialna nasprotja kapitalistične družbe, bo možno zatreti tudi to ‘zib. Tudi letošnji občinski proračun ni uravnovešen. ZVU ga bo morala tudi letos ((podpreti« tokrat za 1.778.911.800 lir. Primanjkljaj je ae vedno ogromen, sad znašajo vsi redni dohodki 2.099.228 lir. Dohodki sami so istega značaja, kot je že pri nas navada. Ogromno posrednih davkov, izguba pri občinskih podjetjih je usmerjena tako, da čimbolj udarja po šhokih slojih prebivalstva. in pada le majhno breme na bogatejše ljudi. To ni nič novega. Ista dejstva smo že lahko ugotovili pri are’šnjih proračunih in z istim kriterijem je sestavljen tudi letošnji. Saj se je na primer povečal davek na potrošnjo v primerjavi s 1942 46 krat (lani 38,7 krat) medtem ko se je davek na industrijo, trgovino in poklice povečal v istem razdobju samo za 11,3 krat (lani 7,27 krat). Najbolj občuten je brez dvoma davek na potrošnjo, ki zavzema ogromno vsoto 1.242 milijonov 109.000 lir. Ce hočemo dobiti dejansko sliko neposrednih davkov, bi morali prišteti še vrsto drugih občinskih in. div žavnih davkov. Ta davek se je tudi letos, kar je tudi že postalo tradicionalno, povečal za 194.631.000 lir. To pomeni, da bo moralo prebivalstvo plačevati več, kljub temu, da se občina opravičuje, da bo višek nastal predvsem iz natančnejšega pobiranja. Večja strogost in večja kontrola pri obdavčenju pa potegne za seboj poleg stalnih sitnarjenj, kontrol in še enkrat kontrol še druge nezaželene posledice, ki so seveda tudi obsežene v proračunu. Na 14 strani najdemo podatke o stroških potrebnih za pobiranje tega davka. Tam čitamo, da je za samo pobiranje trošarine bilo predvideno lani 126 milijonov, a letos kar 146 milijonov. Tudi pojasnilo ob robu, ki pravi, da je to zvezano z večjim prinosom potrošnega davka nas ne zadovolji, ker če pogledamo porast stroškov vidimo, da so se povečali za 11 odstotkov, medtem ko se je davek povečal za 18. To se pravi da je, če že ne upoštevamo socialnega momenta, ki je brez dvoma najvažnejši, popolnoma upravičena kritika večanja posrednih davkov, ker ti vodijo k porastu birokracije in s tem k povečanju upravnih stroškov. To je tudi razumljivo. Kadar morajo davčni uslužbenci kontrolirati vsako malenkost, ko vtikajo svoj nos v vse, se morajo pač tudi bolj truditi in več jih je treba. Dokler bo sedanji razčlenjeni sistem posrednih davkov, toliko časa, kolikor bo. do obdavčevali a posrednimi davki vsako malenkost, ne bo. moglo biti drugače. Ce imamo nad štirideset postavk, ki jih je treba kontrolirati, ti se mimogrede povedano vsako leto množe kot gobe po dežju, bo treba tudi vedno več kontrolorjev in uradnikov vseh mogočih branž. Taka politika je potrebna takrat, ko hoče vladajoča kasta prevaliti vso težo skupnih stroškov na pleča vseh: predvsem na pleča revnih slojev. Ta sistem pa ima še hujše posledice, ker prepreda z birokratizmom vsakogar, ker ustvarja servilen aparat, ki čepi na produktivnem prebivalstvu kot .pijavka na živem- organizmu. Ne bi bilo od več, če pripomnimo, da so bile celo, ko je tukaj gospodovala rajnka Avstrija, ki ji nihče ni mogel očitati, da je premalo zbirokratizirana in je bila nekak vzor birokratskega poslovanja, samo štiri postavke in temu primerno manj uradni-štva« Seveda, njej ra bil potreben tako ogromen sloj parazitskih ljudi, s katerimi bi dokazovali italijanstvo Trsta jn, ki bi na volitvah glasovali za «ma-drepatrijo« in njene ponižne služabnike. Ko že pregledujemo stroške, potrebne za pobiranje pot rosne ga davka, lahko tudi pogledamo, zakaj se pravzaprav porabijo ti milijoni, s katerimi nekateri tako lahkotno razpolagajo. Priloga 8 nas navaja z začudenjem. Tam najdemo, da znaša celokupna vsota stroškov za posle okoli potrošnega davka 150.725.000 lir. Ta številka pa se ne ujema z že prej omenje- no, ki je V proračunu med izdatki in kjer piše 146.725.000 lir. Razlika znaša malenkost, tesamo« štiri milijone. Zanima nas. kje so konec koncev skriti ti štirje milijoni-) Nikakor ne bi hoteli dejati, da so ti štirje milijoni kar tako na lepem izginili iz proračuna, ki ga je sestavlja! vendarle cel štab ljudi. Ni nam pa jasno zar kaj se sestavlja proračun na. la način, da pride do takih nejasnosti. Lahko ugibamo do pamtiveka, a odgovora le ne bomo našli. Takih in podobnih primerov, je v proračunu precej. Tako je na primer bilanca avtoparka lepo aktivna, nikakih vsot ni v nje}, ki bi jih morala kriti občina, skratka vse lepo in v redu! Vsaj tako se zdi na prvi pogled. Ce pa se le malo poglobimo, vidimo pod dohodki 74 bis lepo Ste. vilko 44,7 milijonov. Odkod je dobil avtopark to vsekakor ne majhno vsoto? Odpremo na strani 16 in vidimo pod točko 74 bis lep naslov: ((Stroški za vzdrževanje občinskega avtoparka in številke: lani 78 mili-: jonov, letos 44 milijonov. Da ne bomo šli dalje v debato o avtor parku, kjer je še več zelo. da rečemo milo, «čudnih» postavk, (na primer pri izdatkih ona o surovinah 18 milijonov, ko so že bencin in druge surovine vsebovane v posebnih rubrikah in ko lani ie postavke sploh ni bilo) lahko pripomnimo, da ne razumemo, zakaj je potrebno prikazovati neko bilanco aktivno, če je iz proračuna jasno razvidno, da je pravzaprav pasivna kar za 44 milijonov, ki jih mora kriti občina? Proračunska raz,prava bi morala vsa ta temna mesta osvetliti. Jasno bi bilo treba povedati vsem prebivalcem, kam gre pravzaprav njihov denar. Ven. dar je pri nas kasta ljudi, ki meni, da je uprava njihov monopol in razpolaga z javnimi sredstvi do skrajnosti neresno, . 2e samo dejstvo, da so predložili proračun šele takrat, ko se žc tri mesece izvaja, nam govori o tem, kako malo jih briga kontrola prebivalstva. S. B. KAJ SE BODO SE IZMISLILI? Zemlja fotografirana s 160 km višine Marca 1947 so v Withe Sands (N-ew Mexico) poizkušali fotografirati zemljo z robet-kame-ro, ki so jo montirali na tep V-2 izstrelka in ki je dospela nazaj na zemljo s pomdčjo padala. Poizkus se je; posrečil in je bila zemlja fotografirana z višine približno 100 milj, kar znaša 160 km. Slika' je obsegala Kalifornijski zaliv- a priklju- čenim delom Pacifiškega oceana, del ZDA in del Mehike. Z enim posnetkorci so fotografirali skupino okoli 520.000 kvadratnih kilometrov zemeljske površine, 'kar je približno enako površini Pirenejskega polotoka. Na sliki je jasno razvid, na zaotienost zemeljske površine. V Istri se vestno pripravljajo Halo, halo, radio Slovenija studio Ljubljana Nov 135 kw radijski oddajnik bo odprl slovenski besedi pot daleč čez meje slovenske domovine. Napovedovalka Bara pred mikrofonom v enem izmed študijev sodobno urejenega «Radio-doma» v Ljubljani. Osrednja postaja za tovorne avtomobile Ker je v New Yorku velikanski cestni promet, skušajo ceste z raznimi ukrepi razbremeniti. Za to-so uredili novo centralno postajo za tovorne avtomobile v središču mesta, v bližini ene izmeči glavnih prometnih žil. Ta postaja naj za 25 odst. razbremeni cesitni promet v New Voricu. V to mesto prispe dnevno povprečno 600 tovornih avtomobilskih vlakov (tovorni avtomobili s prikolicami) z raznoterim blagom. Na centralni postaji za tovorne avtomobile blago razložijo in razpeljejo z manjšimi tovornimi avtomobili na kraj uporai. be. Računajo, da bod‘o podjetja za daljinski prevoz blaga 7 ureditvijo te postaje prihranila letno 760.000 litrov bencina. Postajno poslopje je dolgo 300 m in široko 48 m tier zir.ore dnevno pretovoriti 1800 ton blaga. Hkrati laibko nakladajo ali raz-kladajo 114 vozil ma primernih nakladalnih oziroma razkladat-nih rampah. L maj bodo tudi v Istri praznovali s tradicionalnim telovadnim nastopom. Na slfki vidrino starejše pionirje med vadbo. Je življenje državnikov prijetno? BILANCA POTOVANIA VINCENTA AURIOLA PD IDA IN DANADI Po poročilih iz Montreala ie I predsednikom, enim generalnim predsednika francoske republi-1 guvernerjem, petimi predsednL ke Auriola pozdravilo na nje-1 ki občin, enim nadškofom, 22 potovanju v ZDA in ministri zunanjih zadev, 83 ve vati ali vsaj videti: 250 fotografov in televizijskih operaterjev je napravilo nad 10.000 posnetkov. Predsednika Auriola je spremljalo na vsem njegovem potovanju 33 novinarjev. To letalo je grajeno za hitrosti okoli 800lkm h in za višine do 12.000 m. Pri poizkusnih letih se je dobro izkazalo. Prostora ima za 36 potnikov. Zaradi primernih varnostnih naprav je dovoljeno kajenje tudi med poletom in sicer tako v potniški kot v pilotski kabini. Letalo ima dvoje stranišč: -s predprostori. Kabine so bern.e. tično zaprte in s posebnimi napravami se vzdržuje v njih stalni pritisk tudi v velikih višinah Bencinski rezervoarji so nameščeni v krilih. V primeru potrebe sfe morejo zaloge pogonskega goi iva odvreči. Letalo je opremljeno s 4 reaktivnimi turbinami tipa «Ghost». Posadka sestoji iz 2 pilotov, 1 radiotelegrafista in 1 navigatorja. Za 3200 km dolg poizkusni let nad Anglijo in Evropo je potrebovalo to letalo 4 ure. goverr. Kanado okrog 1,500.000 oseb. Auriol je pregledal parado 10 tisoč pešcev, letalcev, mornarice. kanadskih pomorskih streL cev in škotkih padalcev, večinoma čet. ki so •'‘e vrnile iz Kc reje. ali pa se pripravljajo za odhod na Daljni vzhod. Pred sedhik francoske republike ie imel 34 daljših in 20 krajših govorov, segel ie deset tisoč ljudem v roke in prevozil 5000 km z vlaki, letali in avtomobili. Uradno je šel samo enkrat petš od hotela, kjer je bil nastanjen v Ottawi v Kanadi, in sicer do postaje, ki je oddaljena komaj 100 m. Spal je v vlaku, v dveh hotelih in treh uradnih prestolnicah. Ako se všteje njegovo potovanje čez Atlantik, poten: je spal tudi v letalu in prepotoval 16.000 .km. Dvakrat se -je vozil z vlakom v slovesni obleki. Videl je, kako cveto češnje v Wasihingtonu. objel je enega občinskega predsednika, enega nadškofa, enega generala in eno dekletce. Videl je zarjo v Torontu, dež v Anapolisu in -neg ne planinah okrog Quebeca. Sešel se je z enim leposlanitoi in poslaniki in a 50 načelniki delegacij pri OZN. Navzoč je bil n» 43 banketih in 7 sprejemih. Poslušal je tri narodne himne, 43-krat mar-sfeljezo. Predsednik Auriol je imel na sebi sedaj žaket. sedaj frak ali smoking in dvakrat univerzitetno togo. Obiskal je 8 vojnih in pomorskih akademij ter 4 parlamente. Stražila sta ga dva zvezna policista, 6 pokrajinskih policistov in njegova ostbng varnostna služba. Priklenjeno mu je bilo 5 kanadskih lutk. lesen kip, ki kaže kanadsko družinsko življenje, umetniška slika v olju itd. S seboj pa je odpeljal 2 milijona enot penicilina, g katerim ga je' zdravil dr. Juger. Tudi gospa Auriol je dobila več darov in sicer od soproge predsednika Trumana. Vsi govori, ki jih je imet predsednik Auriol, bodo objavljeni v posebni brošuri, katero bodo dobile vse knjižnice vseh ameriških šol. 800 novinarjev, ki predstav ljajo 3000 listov in radijskih postaj, ga je skušalo intervju- Londonski avtobusi na turneji po Evropi 28. julija tega leta bodo pričeli svojo turnejo po Evropi štirje najmodernejši londonski avtobusi. Trije izmed njih bodo preurejeni v potujočo razstavo. četrti pa bo služil spremljava, n emu osebju. Obiskali bo-db 3 evropskih držav in informirali ljudi o letošnjem britanskem festivalu. V prvem avtobusu bo informativni urad in razstava o življenju v Veliki Britaniji: športu, parlamentu, itd. V drugem avtobusu bo pregled industrijske razstave v Glasgovvu, londonske razstave, brodarske razstave «Campania» ter poljedelske in industrijske l-azstav e Belfasta. V tretjem avtobusu pa dobo opisani umet niški festivali, ki se bodo vrSi-li v 23 krajih britanskega kraljestva. Nova proga New York - Trst Ameriška družba ((Stockard Co. Inc.« iz Ndw Yorka je u» stanovila pod firmo «Levant Line« mesečno progo med New Yor kom, Baltimorom, Filadelfijo in Trstom, ki bo šla preko Genove in Neaplja. Prva ladja, ki bo v kratkem nastopila pot je ((Atlantic Vietory», I ■>> P i i r Včeraj ob 19. uri je bil zračil II [ii [_ ni pritisk 761.8, toplota 15.0, Vlil IVl r (najvišja med dnevom 16.8, TIIL-ITIL. najtjižja 11.4), vlaga 80 odst., nebo popolnoma pokrito, morje skoraj mirijo, vidljivost 12 km, toplota morja 13.5. Za danes zjutraj predvideva vremenska napoved nad Jadranskim morjem in Alpami oblačno vreme in možnost krajevnih padavin. Popoldne se bo oblačnost zmanjšala. STRAN 4 POROČILA 21. APRILA 1951 POIIIJAIIJA 0 RiFIi IM Mi tl Zli s Določili so enotno stališče obeh vlad • Zaenkrat še ne bo prišlo do sestanka s predstavniki Perzije WASHINGTON. 20. — Danes so se končala angleško-ameriška pogajanja o iranski nafti. Ob koncu razgovorov je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da sta obe vladi zadovoljni z uspehom teh pogajanj. Dodaja, da so o vprašanju nafte raz-pravljaH samo na splošno in priznava, da se morajo o tem dokončno pogoditi prizadete stranke, V Londonu so danes izjavili, da bodo iransko vlado obvestili o teh pogajanjih. Vendar pa zaenkrat ni predvidevati, da bi prišlo do kakšne širše konference. V londonskih dobro obveščenih krogih nočejo povedati, kakšne korake bodo pod-vzeli glede nasprotij med te- heransko vlado in «Anglo-Ira-nian Oii Company». Dopisnik agencije Tass iz Teherana je javil, da agentje, «Anglo-Iranian» ščuvajo plemena v Kuzistanu proti iranski vladi. Voditelj tega gibanja naj bi bil šejk Abdulah, sin šejka Khazala. ki je leta 1946 pozval na borbo za neodvisnost Kuzistana. Dopisnik agencije dodaja, da hočejo angleški a-gentje prepričati kuzistanska plemena, da bi šla proti Abada-nu, in napadala stavkajoče, pri čemer bi prišlo do novih neredov. Po istem viru, je mesto Abadan podobno bojišču. Dopisnik trdi, da je tam več kot ena divizija vojaštva, ki ima na razpolago tanke Sherman. : Hi i III lij - ::::::* . ::: ji ii A Sili !!!!;■ RADIO Današnji najvažnejši programi: Slovenija: 20.30 Čajkovski: Labodje jezero - baletna glasba -Manuel de Falla: Ples mlinarja: 20.50 Veseli večer. Jug., cona Trsta: 14.00 Lahek opoldanski sporen; Melodije na harmoniko; 21.30 Poskočne dije. Trst II.: Slovenske umetne pesmi: Plesna glasba. Trst I.: 12.00 Ritmi ske Amerike; 19.20 Stare 17.45 melo-23.00 iz Latin- melodije- Novi ameriški nočni lovec na reakcijski pogon, F—94, je dvosedežnik, opremljen * radarjem :n opremljen tako, da lahko leti ob vsakem vremenu; iz svojega tporišča se lahko dvigne in spet pristane v popolni temi. F—94. ki ima na krovu pilota in radarskega tehnika, lahko tudi v popolni temi izsledi napadajoče letalo in ugotovi cilje na zemlji' Letal'-, ;-mo reakcijski motor J—33, z novim sistemom «after burnings (kasnejše zgorevanje), ki dovaja po-rivo v zadnji del iztočne cevi, kjer je vžigalnu sveča. , l::;: JUGO SLOVANSKA NOGOMETNA 6. izpil reprez V Jugoslaviji gledajo vse nogometne dogodke do ti. maja v luči mednarodne tekme proti 'Italiji. Tako bo tudi jutrišnje sesto kolo prve državne lige služilo predvsem za to, da se bo videlo v kakšni formi so i-gralci, kandidati za državno enajstorico. To bo mogoče, ker se vodilna moštva jutri ne bodo klala med seboj in bodo proti slabšim nasprotnikom lažje pokazala svojo pravo vrednost. Dinamo bo igral v Zagrebu proti Spartaku. Zmaga mu verjetno ne bo ušla, saj je to enajstorica, ki je treputnc med jugoslovanskimi najbolje pripravljena: Horvat, Woelflin. Senčar bodo imeli še enkrat priliko, da pred domačo publiko enkrat za vselej pokažejo, da so si potovanje v Italijo za- služili. V Beogradu bo Borac poskušal stopati po stopinjah tovariških, igralcev Mačve. Je sicer malo verjetno, da bi v tem uspeli, ni pa žal popolnoma izključeno, ker Crvena zvezda taka, kot je sedaj, ne nudi nikakega jamštva. V Novi Sad gre Hajduk; Vojvodina mn gotovo ne bo postlala z rožica-mi, saj je prikazala do sedaj od vseh novincev najzrelejšo igro in je tudi na lestvici tik za vodilno skupino velike četvori-ce. Druga tekma v Beogradu bo imela za protagoniste dve beograjski moštvi: Partizan bo Za vsako ceno hotel dobiti obe točki proti BSK, ki v letošnjem prvenstvu ni preveč uspešen. Drugi stari znanec prve lige, z nič manj nesrečnim startom je Lokomotiva, ki igra v Krušev- Juventus-Inter < v središču pozornosti Triesfina v Milanu brez izgledov - Prilika, da se Genova, Lucchese in Roma ognejo izpadu iz lige Italijansko prvenstvo, letos bolj zanimivo kot kdajkoli poprej v zadnjih letih, bo doživelo v nedeljo enega onih klasičnih duobo-ev, pred katerimi zbledi v očeh publike še tak važen dogodek z drugega področja. Borba Za drugo mesto bo še bolj razplamtela duhate navijačev Juventusa in iInterja, ki bodo izkričali svoje grlo, da bi s tem vsaj nekoliko olajšali delt* svoijm ljubljencem. Prognoza: 1, X. 2; vse je mogoče. Ob takem vižnem dogodku ostane drugo v senrp Milan se bo z derbyjem lahko samo okoristil saj mu točki i: borbi s Triestino niti najmanj nista v nevarnosti. Atalanta, ki plava v varni sredini, bo odbijala napade Rome, kateri leze voda že v grlo in ki bi ji poraz odvzel skoraj vse možnosti za rešitev. Isto velja za mestni dvoboj med Genovo in Sempdorio. Le ako Genova premaga someščane, lahko goji še žarek upanja na boljše dni. Pri njiju je pa stvar še toliko bolj zapletena, ker bi s pora zom tudi Sampdoria prišla v kalne vode. v Vidmu bo igral Torino. Udinese, ki je po uspešnem startu sredi prvenstva precej zaostala precej časa ni poznala zmage, je‘Sedaj ponovno pri moči. O tem najbolje priča zmaga prejšnje nedelje v Comu, ki je vplivala na morale ekipe nadvse zdravilno. Torino torej ne bo prišel domačinom ixxi zobe ob pravem času. Ostale nedeljske tekme so srednje važnosti Fiorentina bo preizkušal a Bologno Lazio bo sprejel v goste Palermo, Lucchese. lei je na zadnjem mestu, bo še za zadnjič preizkušale svojo srečno zvezdo proti Novari; Padova in Como kažeta tendence k spravljivosti, česar ne bi mogli trditi o Pro Patrii in Napoliju. cu proti Napredku. Mogoče bo končno prišla do točk, ki bi jo rešile nje nevredne druščinet. In končno še zadnja tekma: Sarajevčani bodo doma sprejeli Mačvo; hoteli bi jo seveda z goli. Prvi trening italijanske nogometne reprezentance RIM, 20. — V sredo 25. aprila bo na občinskem stadionu prvi trening italijanskih državnih ekip. Najprej bo ekipa »mladih« igrala proti Sieni, zatem pa bodo nastopili repre-zentativci proti enajstorici Livorna. Tajništvo PlGH nadalje sporoča, da se začr.e tekma med Italijo B in Turčijo, ki bo istega 'dne kot Jugosiavija-Avstrija ob 16. uri. GENOVA, 20. — Vodijo se pogajanja, da bi nastopili teniški reprezentanci ZDA in Italije v Genovi od 27. do .29. t. m. Igralo bi se po formuli Davisovega pokala. ZDA bi zastopala Clark in Burrows. Italijo pa Gardini in Rolar.do de! Bello. Argentinci sklicali reprezentanco BUENOS AIRES, 20. — Dvaindvajset argentinskih nogometašev je bilo izbranih pred odhodom v London, kjer se bo prihodnji mesec nogometna re prezentanca Argentine pomeri, la z angleško. Med drugim so bili izbrani: Mario Boye, Nor-berto Mendes, Uden Bravo, Llamil Simes in Esar Sued, dalje nekateri napadalci kluba River Plate: Vernazza, Pizzut-ti, Labruna in Felix Lustav. Tako mislimo mi: Atalanta - Roma Fiorentina - Bologna 1 2 1 X Genoa - Sampdoria 1 2 X Juventus - Inter 1 X 2 Lazio - Palermo 1 Lucchese - Novara 1 Milan - Triestina 1 Padova - Como 1 X Pro Patria - Napoli 1 X Udinese - Torino 1 Cremonese - Vicenza 1 Venezia - Spal 1 Verona - Brescia 1 Catania - Treviso 1 Salernitana - Messina 1 in turnirja v Palermu PALERMO, 20. — Polfinalne borbe so dale dva finalista: Drobnya ter Savitta. Igri Sa-vitt Cernik ter Drobny . Bur-rows sta bili na višini in sta pokazala v nekaterih fazah tenis visokega mednarodnega razreda. Drobny je odpravil svojega nasprotnika lažje kot Amerikanec, čigar zmaga je bila do konca negotova. Današnji izidi: Zenske dvojice Hart - Fry: Baker - Hermeses 6-1, 6-3; Adamson . Seghers (Francija): Anderson - Curry (An.) 6-2, 7-5. Bologna - Gardini (Italija): Seghers . D. del Bello (Fr. -Ital.) 6.4, 6-4; Adamson - Ab-desselam (Francija): ’ Zeheden. Monetti (It. . Nem.)- 6-2. 3-6, 6-1; Hart . Bergelin (ZDA -Švedska): Frisacco - Clerici (Italija) 6.2, 3-6, 6-1; Hermeses-Gon (Holandska - Italija): To-nolli M. del Bello (Italija) 6.2, J-6, 8-6; Adamson - Abdes-selam (An. Francija): Bologna - Gardini (Italija) 6-3, 6-2. Meški polfinale: Savitt IZD A); Cernik (Egipt) 1-6, 10-8, 6.4, 1.6, 6-4: Drobny (Egipt): Burrows (ZDA) 6.3, 7-5. 6-2. Moške dvojice: Gori - Belar. dinelli (Italija); M. del Bello -Bergelin (Italija - Švedska) 6-4. 0-6, 6.4; R. del Bello Cernik; Washer - Ampon 6-4, 6-4; Drobny - Savitt: Bergamo. Draper (Italija Španija) 6-0", 6.3. o o o BOSTON, 19. — Japonec Shi-geki Tanaka je zmagal na maratonskem teku v Bostonu. Progo, dolgo 42 km je pretekel v 2 urah, 27 minutah in 45 sekundah. Drugi je bil Amerikanec Lafferty, tretji pa Grk Athanassios Ragazoa. CAMBRIDGE, 20. — Coln angleške univerze Cambridge-ja je danes premagal posadko Harvarda, bostonske univerze in si tako zaslužil pokal Paul Revere. Tekmovanje je bilo na reki Charles. ŠAH Najboljši evropski mojstri Znani šahovski strokovnjak Josef Diemer je objavil v listu «Caissa» evropsko lestvico mojstrov. Merilo so mu bili uspehi v letu 1950. Na čelu te lestvice je nemški internacionalni mojster Wolfang Unzicker. Takoj za njim pride; jugoslovanski prvak Svetozar Gligorič; ostali jugoslovanski mojstri so se plasirali slabše, kljub temu pa je med enaindvajsetimi najboljšimi kar sedem . Jugoslovanov, kar kaže visoko kvaliteto in masovnost jugoslovanskega šaha. Lestviča: 1. Unzicker, 2. Gligorič, 3. dr. Euwe, 4. 0’Kelly, 5. Rosso-limo, 6. Nedeljkovi«, 7. Bogoljubov, 8. Donner, 9. Pirc, 10. dr. Trifunovič, 11. dr. Lange, 12. Pfeiter, 13. Kienninger, 14. Cortlever, 15. Matanovič, 16. Milič, 17. Teschner, 18. Penro-se, 19. dr. Taratakovver, 20. Van Scheltinga, 21. Fuderer. K realnosti lestvice bi pripomnili tole: zopet se vidi. da je bil sestavijalec .Nemec. Mi sicer poznamo in spoštujemo mladega Unzicker ja, vendar dr. Euwe, Gligorič, Rossolimo, Pa tudi Pirc in Trigunovič vse-eno ne zaostajajo za njim, mogoče pa so celo za nianso boljši, kolikor to seveda v šahu lahko presodimo. „Po Maroku" Redolfi še vedno prvi TAROUDANT, 20. — V peti etapi kolesarske dirke «Po Maroku » je na progi Adagir -Taroudant zmagal Dos Reis v 2 urah 2’15”; v zaključnem spurtu je prehitel skupino osmih dirkačev. 2. Ban David, 3. Guercy, 4. Remangeon, 5. Delvoye. Skupina, v kateri je vozilo 55 dirkačev, je prispela na cilj z zamudo 3 minut ■ 40 sekund. V skupni oceni vodi še nadalje Redolf, ki ima 7 sekund naskoka pred Piotom. Za njima so po precejšnji časovni razdalji Charroin, Menon in drugi. Pred IziioDolnilviio mest v gioveljništiiifi atlantskega pakta V kratkem naj bi imenovali Angleža za poveljnika Sredozemlja Bevan v sporu z Gaitskellom - Po protestni stavki pristaniščnikov LONDON, 20. — Danes se je izvedelo v angleški prestolnici, da bo najbrže v kratkem imenovan angleški admiral za vrhovnega poveljnika pomorskih sil v Sredozemlju v okviru atlantskega pakta. To kljub včerajšnjim Churchillovim priporočilom, da bi to poveljstvo morali dati Američanom. V Londonu, so nekateri prepričani da bi moralo priti do imenovanja vseh poveljnikov sil atlantskega pakta že v 10 dneh, nakar bi obrambni ministri, ki se bodo sestali v letošnjem poletju, ta imenovanja odobrili. Vendar pa mislijo, da bi bilo tudi mogoče, da bi ta imenovanja odobrili še preden bi prišlo do tega sestanka v svetu namestnikov atlantskega pakta. Kot znano, bodo postavili tri vrhovna poveljstva 13 držav atlantskega pakta; in sicer poveljnika na Atlantskem oceanu, evropski celini • in Sredozemskem morju. Namestnik vrhovnega poveljnika na Sredozemlju bo najbrže Američan. V sami angleški notranji politiki je zanimivo, da je, saj kot vse kaže. prišlo do »spora med sedanjim ministrom za delo Aneurinom Bevanom in drugimi člani vlade. Glasilo levega krila laburistične stranke, v katerem -je zastopan tudi Bevan, je že danes ostro kritiziralo predlog kanclerja državnega zaklada Hugha GaitskeUa. Ta je namreč predlagal, da bi izključili iz brezplačne državne zdravstvene službe podporo , vlade za zdravljenje zob in na- i gliji pa je zaključenie stavke pristaniščnikov. Skoraj nobena od stavk, do katerih je priš. lo v-Angliji v zadnjih desetih letih, ni bila «legalna». Zakon predpisuje za vse spore med delodajalci in delojemalci natančno pot. po kateri mora iti spor. Sindikati morajo stavko prijaviti in tu jo izpeljejo lah. ko dale, ko so šli preko raznih instanc, ki hotele bit sporu za razsodnike. Ta odlok je ostal tudi po vojni v veljavi. Ven. dar so se tega ukrepa držali samo sindikati ne pa delavci. Bilo je že veliko dolgih stavk, vendar ni bil nobeden od voditeljev obtožen. Vendar je prišlo to zimo do stavk, za kateje pravijo, da so imele politično ozadje in glavni državni tožilec Sir Hart. ley Shatvcross se je odločil pri- javiti sodišču stavkovne voditelje iz Londona. Liverpoola in Birkenheada. Te je odtožil «zarote z namenom kršitve mi. ru v industriji in preloma delavskih pogodb». V prejšnjem tednu se je pričel osemdnevni proces pred višjim angleškim kazenskim sodiščem v Old Bai. ley. Na razpravi je prevzel predsedstvo Lord Shief Justi-ce, najvišji angleški sodnik, medtem ko je vodil obtožbo v imenu države sam Shatvcross. To sodno razpravo je spremljala zopet protestna stavka približno 10.000 pristaniščnikov v Londonu in Liverpoolu. Državni tožilec je poskusil vse svoje sposobnosti, da je prepri. čal porotnike, vendar Pri tem ni uspel. Izpustili So sedem sindikalnih voditeljev in stavka se je končala. HOV INCIDENT med Sirijo in Izraelom Dugodka v Tel Ai/ivu še niso komentirali HAJKA 20. — Do novega o-borpžtnega spopada je prišlo na sirijsko-izraelski meji. Pri tem je bif ubit poveljnik izraelskega oddelka. Sirijsko uradno poročilo pravi, ^ da je danes nek izraelski oddelek <.b pomoči dveh izvid-niških ladij na jezeru Tinerai- kazilo očal vsakemu angleške- J de- obkolil vas Ngeb. Potem je mu državljanu. pričel Ngeb obstreljevati z mi- A. Basu 'O. 20.33: i«1" j riete’, prenos z ' sejma. 21.15: Lahka 1 Plesna glasba do 24° [IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII||||||IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII)I)IIHIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIW1I1II»III»IIIIIIIIM1U.I.IIUJ.I>»I»I1IIIUJI.II“^ ,, |„ IIIHIIII"111"11"" List «Tribune» piše: «Celih dvajset let je bilo treba, da je laburistični kancler državnega zaklada dosegel tako navdušeno podporo konservativcev. Dejstvo je. da je minister Gait-skell uprizoril frontalni napad proti zdravstveni službi«. List pravi, da je s socialističnega stališča načrt proračuna zelo slab in nadaljuje: «Ce sedaj obstoji v laburistični stranki neenotnost, zato ne odgovarja samo Gaitskell, temveč vsi tisti, ki hočejo vsiliti zelo neprimerno jn bojazljivo finančno politiko«. Politični opazovalci v angleški prestolnici so prepričani, da je imel članek «Tribune» namen zagotoviti Bevanu podporo. ki mu je manjkala na zasedanju parlamentarne laburistične skupine prejšnji teden, ko so razpravljali prav o proračunu. S tem člankom — menijo — so prišli Bevanovi pristaši z levega krila laburistične stranke v napad proti politiki kanclerja državnega zaklada. Nekateri so celo prepričani, da bo Bevan pričel zopet misliti na to, da bi izstopil iz vlade. Istočasno z objavo te kritike so se danes sestali predstavniki člani levega krila, ki sede v spodnji zbornici in so razpravljali o tem, kaj bi podvzeli proti Gaitskellovemu predlogu. Vendar je treba omeniti, da glavni predstavniki levega krila laburistične stranke niso ozko povezani a Bevanom. Zdi se, da so samo nekateri poslanci pripravljeni podpirati Beva-na, če bi se uprl vladni politiki, kar bi na vsak način spravilo v nevarnost šibko laburistično večino v angleškem parlamentu. O vprašanju zob in očal bodo razpravljali v torek v spodnji zbornici. Glasovanje o tem vprašanju nam bo pokazalo mnenje laburističnih poslancev in če je Bevan dovolj močan, da zagrozi Attleeju. Drug zanimiv dogodek v An. pričel Ngeb obstreljevati z mi nometalci in stojnicami. Zaradi odpora prebivalstva in peli-* cije je propadel namen Izraelcev, da bi zasedli vas in jo razrušili. Spopad se je končal ob 4.30 z umikom Zidov. O samem dogodku v Tel A-vivu še niso dali pojasnil. Se vedno nič novega glede poimormce „Aftray“ LONDON. 20. — Kljub temu, da ni nobenega upanja- ve« za rešitev posadke podmornice, «Affray». se bsdo iskanja nadaljevala uo ponedeljka, t. j. osmega dneva petem, ko je ta podmornica tako skrivnostno izginila. Namen iskanja ni več rešitev posadke^ ki bi mogla v najboljšem primeru živeti do včeraj zvečer, temveč ugotoviti mesto, kje st je podmornica potopila. Pozneje jo bodo dvignili in ugotovili vzroke nesreče. Ladje še vedno iščejo na področju, kjer mislijo, da je prišlo do nesreče. Ko jo bodo našli, bodo potem odgovorili na dve najvažnejši vprašanji, ki s: ju zastavlja angleška ad-miraliteta ip javnost, namreč zaradi česa je prišlo do nesreče in zakaj niso člani posadke poskusili poiskati pot na površje s posebnimi aparati, ki so jih imeli na razpolago. Nad Rokavskim prelivom še vedno divja nevihta in morje je silno razburkano. Nadaljevali so z metodo iskanja, ki so jo prvič preizkusili včeraj zjutraj, po kateri vlečejo minolov-ci po morskem dnu težke jeklene vrvi v pričakovanju, da se bodo končno le zataknile ob podmornico «Affray». Včeraj zvečer je angleška ad-miiraliteta dobila zopet nova upanja. Torpedni lovec «Scor-pion« je namreč s pomočjo a patov «Asdic». ugotovil približno 19 milj južno od Portlanda, kar pomeni 13 miilj zahodno od točke, kjer mislijo, da se je potopil Affray, trup ladje na dnu morja Takoj, Ico je dal ta aparat, ki je podoben radarju, znake, so hoteli spustili v morje potapljače, vendar tega niso mogli storiti zaradi razburkanega morja. Pozneje pa so brez tega ugotovili, da je »a dnu neka ladij a, ki se je potopila med zadnjo svetovno vojne. Novo orožje na Koreji TOKIO, 20. — Peta ameriška letalska skupina, ki podpira enote OZN na Koreji, je te dnj preskusila novo orožje. Letala te skupine so pustila doma rakete in Napalm-bomibe in so naložila za nočni polet 3.776.000 staromodnih žebljev. Ta tovor so letala natresla po cestah, po katerih se pomikajo kitajske oskrbovalne kolone. Veliki' en-inpolcolski žeblji s širokimi glavicami so napravili tako pustošenje med gumami kitajskih kamionov, da so amei iška letala imela naslednje jutro mnogo boljšo žetev kot običajno: 65 uničenih in 19 pokvarjenih avtomobilov. Poveljnik pete letalske skupine je izjavil: «Ko bi mogli kakor koli preprečiti kitajskim kamionom gibanje ponoči, bi lahko ustavili vojno. Zdi se pre. t.irano, pa je le res: podnevi jim lahko naii lovci vedno preprečijo premikanje. Z novim načinom (to je z žeblji) upamo, da jim bomo onemogočili vožnjo tudi ponoči in tako dez-organizirati sovražno preskr-bovanje«. Pretep med senatorji zaradi Mac Arthurja tVASHlNGTON, 20. — Med debato, ki so jo prenašali po ra- diu, so se trije senatorji stepli. Oddajo, ki je bila posvečena politiki generala Mac Arthurja, so morali prekiniti. Kot izjavljajo očividci, je republikanski senator iz države Indiana, Capehart, po postavi pravi Brdavs, vrgel iz radijske, ga študija mladega demokratskega senatorja Humphreya iz .Minnesote. Poprej sta se oba dodobra sporekla. Z isto napadalnostjo je senator Capehart nato ponovil svoj podvig s starim demokratskim senatorjem iz New Yorka, Lehmanom, ki se je vmešal, da bi pomiril razburjena nasprotnika. Tudi Lehman je zletel skozi vrata. Sceni je prisostvoval tudi znani senator Taft, republikanec, ki se je omejil na vlogo gledalca. «Miren človek sem je nato izjavil Taft, in sem samo skušal pomagati, da bj jih ločili«. KINO v T 11 s T V Rcssetti. 16.30: »Toto - šejk«, Lees, R. Billi. . c. Exceisior. 15.30: »Maje ^ne>, Aiiison, P- Lawlord. a[na. Nazionale. 16.30: »Strastne conke«. „___se p. Arcobaieno. 15.30: «Fortuna . baVa.>>'l6.30: «D'Artagnanov sin*. 16.d0: ((Zaprt* Fenice G, M. Ccinsic* Filodrammatico. oknice». KT. ^nemče vež Alabarda. 16.00: «Ni mog nadaljnje dbijanje». ^ Armonia. 15.30: »Zaročenka v* B. Grable, J. Harvey. Garibalfli. 15.30: «Zena iz pj. Ideale. 15.45: «Mešancn>. »• ham. h samot« Impero. 16.30: »Steza o nem boru«, S. Sidnejt. liana. 16.00: «Pepelka», K^o^b^inorj«. 16.00: rti ni (PinnI« rtTotO “ > : Tartini (Piran): «Toto-Buje: »Kraljevi brivec«. RADIO JL,608L0VAS*,il' CONE TK»** Scbcta 21. aprila J951' Poročila v slovenščini ij0i ? 13.00, 19.30, 23.05; v hrva% 18.45; v italijanščini ob «• 1 19 15 in 23.00. ifi 6.30: Jutranja glasba, g\jj 12.00: Operna glasba. 12'CjtrA bena mecigra. 13.15: Or» eglW koncert. 13.45: Kulturni 7,00« (ital.) 14.00: Lahek -• ,tw~, spored izvaja študentski ^ 14.30: Pregled tiska <(slfjl 17.30: Gospodarski 17.45: Melodije na 18.00: Pionirska ura ■ “fe »'“J Pojo mladinski zberi. ? stri ritma. 19.45: Partiz^uJ mospevi. 20.00: Hrvatski ckj* prilog (hrv.) 20.30: SD^i PD rodna glasba. 20.45: Po11 ^t)-! gled (slov.) 21.00: večer (slov.) 21.30: Po- — iodije izvaja študentski i kesier. 22.00: Jugoslovanke —»■ , 22.151 -i r tualnosti (~al.) 22.u>- tivi koncert. 23.15: Plesni 23.30. TltST II- Poročila ob 7.15, 1^' l9.b ti in 23.15. 7.30: Jutranja glasba 11.30: Za vsakega nf. nal^Jl Ljudje in nazori. 12.15-k estri. 13.00: Slovenske KV,m pesmi. 13.20: srcmel ,{jc».. 5, 13.40: Čajkovski: Trnju e tisri let. 14.15: Dnevni P‘'ef8oO: £ir 17.30: Plesna glasba J»jn: K»c Amerike. 18.15: BeethO' i». ( cert za violino in orke,. |0 Programski periskop, ? revl;iK>' glasba. 19.3C: Glasba i* KroiV zabavišč. 20.00: Stiortna .j. 20.10: Vesela glasba. na mentar vojnega ColoZf^šJ;, V reji. 20.45: Operetna ri/tolc!«,) Sobotni variete’. 21.30- ^1%) polke. 22.00: Koncert zbora. 22.20: Lahk? 0 glasba. 22.45: Srherzi m 35: 23.CO: -Plesna glasba- l nočna glasba do 24.00. T K IX T *' 13.0' Poročila ob 7.30, — .j in 23.10. jo 7.45: Jutranja g!a^i! 12.00: Ritmi iz Latinske S; gnjl -lasba. ‘”i,» pfifi 1.2.20: Operna glasba. in' pesmi 14.'lO:Cowb«^ lK< 17.30: Popoldanska Kla Kl»v ti«.'«! Sodobne italijanske ni. rpoi‘ skladbe. 19.00: MqoeJ8ijO:/(Z 19.20: Stare melodijc^^ed^ui T^udtaioMteiM v cio&iega- I iilpelT u tUtetCMU v^ni 136. PHEVKDKL F K O E. . I, i' M T It I It A I/ 1» K. U K. E BAN BKADAČ K O B E It T II I, A V A T V «Gospod general*, krlfl šofer, «all nimate štabne mape?« General Biegler užiga električno svetilko. Vidi, da ima Štabno mapo na kolenih. Toda to je pomorska mapa helgo-landskega obrežja iz leta 1864., iz avstrijsko-pruske vojne proti Danski za siezvig. «Tu je križišče*, pravi šofer, «obe poti peljeta proti sovraž-niškim položajem. Meni je do poštene ceste, da bi ne trpele pnevmatike, gospod general. Jaz odgovarjam za štabni avtomobil ...» Nato pok, oglušujoč pok. in zvezde velike kakor kolesa. Rijnska cesta je gosta kakor smetana. Biegler se dviga skozi vesolje na sedežu zraven šoferja. Cel avtomobil je tik pod sedežem kakor s Škarjami odrezan. Od avtomobila je ostal le prednji del. «Se sreča»i pravi šofer, «da ste mi čez ramo kazali mapo. Vrglo vas je k meni — to je bila dvainstiridesetica... Jaz sem to takoj slutil.* «Kam vozite?* «Letimo v nebesa, gospod general, in se moramo izogniti zvezdam repaticam. Te so hujSe ko dvainstiridesetica.* «Zdaj je pod nami Mars*, je rekel šofer po dolgem molku. Biegler je bil že zopet miren. «Ali poznate zgodovino bitke narodov pri Leipzigu?* je vprašal. «Gospod general*, je resno odgovoril šofer, «smo ravno pred nebeškimi vrati, zlezite ven, gospod general! Ne moremo skozi nebeška vrata, je prevelika gneča. Sama vojska.* «Glej, da ne boš koga povozil*, kriči na šoferja, «saj se bodo umaknili.* In nagibajoč se iz avtomobila, vpije: »Achtung, Sie Schwein. bande!* To so teleta, vidijo generala, pa ne znajo napraviti rehtssaut.* Šofer ga mirno tolaži: «To je težko, gospod general, večina ima odbito glavo.* General Biegler je šele zdaj opazil, da so ti, ki se gnetejo pred nebeškimi vrati, razni invalidi, ki so v vojni zgubili nekatere telesne ude, a jih imajo s seboj v nahrbtniku: glave, roke. noge. Neki topničar, ki je silil skozi nebeška vrata v raztrganem plašču, je imel v nahrbtniku cel svoj trebuh z nogami vred. Iz nahrbtnika nekega domobranca je gledala na generala Bieglerja polovica zadnjice, ki jo je domobranec zgubil pri Lvovu- «To je zavoljo reda*, se je spet oglasil šofer, vozeč skozi gosto množico, «to je pa’ zavoljo nebeške superarbitracije.* Skozi nebeška vrata so puščali edinole na geslo: «Fiir Gott und Kaiser.*** > Avtomobil se je zapeljal v raj. • «Gospod general*, je rekel neki častnik-angel s perutmi, ko se je Biegler peljal mimo vojašnice z rekruti-angeli, «javiti se morate na glavnem poveljstvu.* Peljala sta se mimo nekakšnega vezbališča, kjer je kar mrgolelo rekrutov-angelov, katere so učili klicati: «Aleluja!» Peljala sta se mimo skupine, kjer je rdečelas korporal-angel vežbal nerodnega rekruta-angela, ga suval v trebuh in vpil nanj: «Se bolj odpri gobec, svinja betlehemska! Takole se kliče aleluja? Ko da imaš cmok v gobcu. Rad bi vedel, kateri bik te je spustil v raj. Poskusi še enkrat!... Hlahlehluhja? Kaj beštija, ti nam bos tu v raju še hohnjal?... Poskusi še enkrat, cedra libanonska!* generala Viktorja Dankla, nadvojvode Friderika in sefa .ig- ralnega štaba Konrada von Hotzemdorfa od _____________ 5e stal g°st,U20if «Kadet Biegler*, je poudaril gospod bog. «vi me ne P0 f Jaz sem vaš nekdanji stotnik Sagner iz enajste marškomP3 Biegler je odrevenel. - «Kadet Biegler*, se je spet oglasil gospod bog. ^ etn »I .jih « _ . O S ** pravico ste si prisvojili naslov generalnega majorja? « $ pravico ste se vozili, kadet Biegler. s štabnim avtomo cesti med sovražniškimi pozicijami?* «Pokorno javljam...» . «Jez!k za zobe. kadet Biegler, če govori z vami g°sP° «Pokorno javljam* Pozor, svinje! Za boga iin za cesarja. Peljala sta se naprej in še dolgo je bilo slišati za njima boječe hohnjanje angela-rekruta: «Hla-hle-hlu-hja» in vpitje angela-korpofala: «A-le-lu-ja, a-le-lu-ja, ti krava jordanska!* Potem velikanska zarja nad poslopjem, velikim kakor vojašnica v Ceskih Budjejovicah in nad njo dva aeroplana, eden na levi, drugi na desni, sredi med njima pa je bilo raztegnjeno platno z velikim napisom: K. u. k. Gottes Hauptquartier.' Generala Bieglerja sta snela iz avtomobila dva angela v uniformi vojnih orožnikov, ga prijela za ovratnik ter odvedla v poslopje, gor v prvp nadstropje. «Vedite se spodobno pred gospodom bogom*, so mu rekli še zgoraj in ga porinili skozi vrata. Sredi sobe, v kateri so visele po stenah podobe Franca Jožefa in Viljema, prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, ». je še enkrat' zajecljal Biegl