Slev. 185.
V immi V CelrleK flne H. avgnsia 1924. Posamezna Številka stane 1 '50 Din. LelO Lil,
Naročnina
za državo SHS
na mesec . ..... Din 20
c« pol leta......120
ta celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno...... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene tnserafom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din 5 - in 4-—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj,
PoStoioo Mm v oolovini,
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/113. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon SO. upravniitva S28.
Političen list za slovenski narol
Uprava je v Kopitarjev) ulici 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserafe) Sarajevo 7.563. Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24,797.
Ob zaključku parlamentarne seje,
ŠKANDALOZNO OBNAŠANJE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV V NARODNI SKUPŠČINI. — POPOLN PORAZ OPOZICIJE.
Imp@zantna večina.
Večina 55 glasov, ki jo je Davidovičeva vlada dobila za svojo deklaracijo, je spričo naglosti našega notranjega preobrata in ljutosti opozicije naravnost impozantna. Vlada, o kateri so nasprotniki trdili, da je tudi številčno čisto labilna in da je njen obstoj ali neobstoj od vsakega najmanjšega slučaja odvisen, je pokazala, da ima za seboj tako trdno večino, da je ne more izlepa kaj presenetiti.
Desničarska reakcija, ki take večine ni pričakovala, skuša vtis rezultata glasovanja za vladno deklaracijo oslabiti z raznimi puhlostmi. Njen glavni »šlager« je ta, da bi Davidovič ne bil dobil večine brez HRSS, Nemcev in »Turkov«. Toda opozicija pozablja prvič, da so glasovali za vlado tudi srbski zemljoradniki; drugič, da si prejšnji reakcionarni režim nikoli ni mogel zagotoviti večine drugače, kakor da je pridobil zase taiste Nemce in »Turke«. Kar pa se tiče HRSS, je ta falctično zastopnica hrvatskega naroda, ki velja vsaj toliko kolikor velja oni del srbskega naroda, katerega predstavlja radikalna stranka. Kajti mi smo demokratična in parlamentarna država, v kateri ni nobene politične razlike med raznimi narodi in v kateri odločuje večina, naj bo sestavljena tako ali drugače. Nova vlada pa se naslanja na vse narode v naši državi, ki so vsi v njeni večini zastopani, dočim je Pašičev režim vladal s pretežno srbsko večino proti Hrvatom in Slovencem, ki so kompaktno kot na-Todna cselota bili v opoziciji. In polom njegovega režima je bil posledica čisto parlamentarne izpremembe položaja, ki je nastopila potem, ko so se na eni strani srbi-janski demokrati ločili od koalicije s Pa-šičem in so se na drugi strani Hrvati odloČili za pozitivno sodelovanje na parlamentarnem torišču. In dočim bi reakcionarni režim po teh dogodkih ne mogel vladati drugače kakor z nasiljem, proti ustavi in parlamentu, vlada levica popolnoma parlamentarno, ob sodelovanju vseh narodov v naši državi brez izjeme, in čisto v duhu demokratičnih načel ustave.
Reakcija ne more iz svoje prošlosti pokazati niti na en sam slučaj, kjer bi bila dobila zase tako večino kakor jo je dobila v sredo v parlamentu nova vlada. Pašič ni kljub abstinenci Hrvatov spravil nikoli skupaj 55 glasov večine. In kakšna je bila njegova večina? Desničarsko časopisje očita sedanji vladi, da je »hetero-genska«, to se pravi, iz najrazličnejših, samo po slučajnih vidikih in okoliščinah med seboj zvezanih skupin sestavljena. Resnica pa je ravno narobe, da je namreč Pašič bil navezan na tako nesolidno večino, ki so jo vezali le sebični, mimoidoči in separatistični interesi. Nemci in džemi-jetovci niso takrat podpirali Pašiča iz načelnih notranjih razlogov, marveč le zato, da se izognejo zlim posledicam, ki bi jih imela njihova opozicija v takratnih.okoliščinah, ko je Pašič spričo abstinence HRSS imel vso moč v rokah. Notranje nasprot-stvo med srbijanskimi demokrati in Paši-cevimi radikali, ki se opredeljujejo čez-daljebolj v reakcionarnem smislu, je stop-njema naraščalo, dokler se ni protinaravna koalicija definitivno razbila. V zadnjih trenutkih svoje vlade se je Pašic mogel držati le s tem, da je od odpadlih demokratov pritegnil k sebi maloštevilno skupino Pri-bičevičevcev, ki so se bili že davnej tudi notranje odrekli vsakemu, demokratizmu. Ti ljudje so sicer tvorili s Pašičevimi pristaši »homogenno« skupino, toda ne večine, ki je bila izgubljena, čim so se pojavili v parlamentu hrvatski seljaški zastopniki. In še ta »homogennost« ali isto-rodnost je bila le istorodnost reakcije, edinost v nasilnih metodah in le skupno korumpiranje državne uprave.
Nasprotno pa predstavil sedanja večina po demokratičnem duhu in metodah popolnoma enorodno enoto. Dočim je Pašič še v sredo tik pred glasovanjem o vladni deklaraciji izjavil, da je on s svojimi pristaši načeloma proti samoodločbi, ker bi potem tudi vsak »srez« lahko zahteval zase pravico samodločbe, stoje vladne stranke in one, ki jih podpirajo, načeloma na stališču, da država sioni na svobodnem sodelovanju vseh narodov in nii-
Belgrad, 13. avgusta. (Izv.) Potek o deklaraciji je dokazal povsem jasno, katera politika je pravilna in koristna za ljudstvo in državo, katera pa samo izraz pohlepnosti in vladoželja. Vlada se je izrazila jasno. Kdor pošteno misli in dela, njemu se ni treba nič skrivati.
Nasproti v vladni deklaraciji začrtani politiki je bila opozicija slabotna. Takoj v začetku je bila razdeljena na dve stranki. Večina radikalov, ki so se obnašali dostojno, na eni strani, na drugi strani pa Pribičevič s svojimi kričači. Vsi govorniki iz te skupine so imeli namen izzvati nemire. To je bilo dobro, kajti s tem je javnost spoznala pravo vrednost patentiranih patriotov. Niti enega pametnega predloga ni b;lo slašati iz ust te opozicije. Samo zabavljanje, očitanje, denunciacije so izzvenele iz vseh nastopov Pribičevičevih kompanjonov. Te denunciacije so šle tako daleč, da so radikali že želeli konca te gonje. Velikanska zmaga, ki jo je vlada doživela v skupščini, je čisto jasen dokaz njene moči. Še nob°na vlada v Jugoslaviji ni dobila tako velike večine in zaupanja v skupščini.
T0TEK TOriKOVE PARLAMENTARNE SEJE.
Belgrad, 13. avg. (Izv.) Popoldansko sejo narodne skupščine je otvoril g. Ljuba Jovanovič ob pol 17. uri. Seja je bila uvodoma, ko je govoril radikalslti poslanec. Srečko vič, zelo vesela. Srečkovič je skrbel za smeh in kratek čas ter ni napravil nikakega vtisa. Za njim je govoril samostojni demokrat Gjorg.je Brankovi č. Njegov govor je vseboval par inkriminacij proti radičevcem, katere je hotel izzvati, da podajo kako izjavo, kar se pa ni posrečilo. Svetozar Pribičevič je odgovarjal na včerajšnjo trditev Voje Laziča, češ, da
Beograd, 13. avgusta. (Izv.) V začetku včerajšnje seje je bil prečitan predlog Jugoslov. kluba:
V noči od 8. t. m. med 7. in 8. uro je razsajala grozna vihra v Polhovem gradcu, Škofji loki in Medvodah. Utrgal se je oblak in velike poplave so rušile hiše in gospodarska poslopja.Voda je odnesla mnogo živine, prašičev in ovac, hlodov in desk. Tudi človeških žrtev je veliko, za katere se še ne ve vse. Narodna skupščina se poziva, da nujno obravnava o tej nesreči, ki je zadela prebivalstvo. Škoda se ceni na več kot 10 miljonov dinarjev. Skupščina naj takoj sklene, da kraljevski vladi naroči, da izda pomoč ponesrečencem. Sledijo podpisi.
Ta predlog Jugoslov. kluba je skup-
hovih avtonomnih delov, stanov in korpo-racij, in da brez tega svobodnega sodelovanja politično samoupravnih delov moderna demokratična država sploh ne more obstojati, ker bi se sicer mogla vladati samo po nasilju in samovolji enega ali enih. Taka država pa je danes trajno absolutno nemogoča. Ravno zato je padel Pašičev režim, ker je njegov državni in narodni zamisel predstavljal grdo pego na licu demokratične Evrope, ker je mogel vladati samo absolutistično in je zalo vseboval neprestano nevarnost revolucije in razpada po državljanski vojski, ki jo je Pašič v Bjelini sam napovedal. Ali se more država na takih načelih vzdrževati, ko se velike za-padne sile orientirajo po vsečlovečanskih, socialnih in demokratičnih vidikih, ko se pravkar utrjuje svetovni mir na prijateljstvu vseh narodov in ko se absolutizem ruši tako v Italiji kakor v Španiji? Ali ni ravno Jugoslavija prva poklicana, da se orientira v smislu enakopravnosti vseh narodov, ker ima najvažnejše poslanstvo izmed vseh držav na jugovzhodu Evrope, da načela nove demokracije prodro tudi semkaj?
Reakcionarno časopisje tolaži svoje pristaše s tem, da bo morala vlada demokratičnega narodnega sporazuma razpasli i
je plačal Balkanski banki tri milijone dinarjev. Dejal je, da ni nikomur dolžan in da vsled tega ni mogel vračati denarja. Bosanski velesrD Kosta Majkič je ostro, toda slabo utemeljeno napadal vladno večino, naposled sta govorila dr. Aleksa Dodič in Boža Maksimovič, pogrevajoč znane fraze poraženih in užaljenih bivših vladinovcev, vendar tudi slednja nista napravila nobenega vtisa. Nato je predsednik sejo zaključil ter napovedal nadaljevanje ob pol 9.
Nadaljevanje popoldanske seje je bilo zvečer mnogo živahnejše. Galerije so bile nabito polne, ravno tako tudi diplomatske lože. Ob pol 10. uri je dobil besedo Dragan Bo, o vič; govornik je z vidika makedonskih razmer deloma priznal potrebo sporazuma, ali zagovarjal je mnenje, da nova vlada nima odrejenih ciljev. Obžaluje, da nova vlada ne more biti traina in izjavlja, da se more srbo-hrvatsko vprašanje rešiti edino le na psihološki osnovi.
Zemljoradnik Popovič je ugotovil, da je vse prebivalstvo države z veseljem pozdravilo novo vlado. Zemljoradniki da so zadovoljni z vladno deklaracijo, ker podčrtava zemljoradniške kredite in obeta tudi v agrarnem vprašanju pozitivnih rezultatov.
Nato so govorili še nekateri govorniki; n izadnje je demokrat Agatonovic predla-g il prosti prehod na dnevni red, nakar je p;dal Nikola Pašič izjavo, ki jo objavljamo v današnji številki.
Po prečitanju izjave g. Pašiča in izjavi g. Valerijana Pribičeviča je odredil predsednik glasovanje o vladni deklaraciji. Glasovalo je skupno 283 poslancev, in sicer 1G9 za, 114 pa proti. Seja je bila zaključena ob tričetrt na 2 ponoči. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom.
ščina sprejela. Nato je v isti zahtevi odgovarjal minister za poljedelstvo dr. Franc Kulo\ rec, ki je dejal: Ko sem dobil prve podatke v soboto popoldne, sem naročil ljubljanskim oblastem, da zberejo podatke. Ministrski svet je dovolil kot prvo pomoč dva milijona kron. Nisem pa storil samo tega, ampak sem naprosil ministrstvo za javna dela, da organizira akcijo za popravo mostov, cest in drugih poškodovanih javnih naprav. To je prva pomoč. Skušal bom dobiti še več, kolikor pač bo mogoče v okviru kreditov v proračunu.
S to ministrovo izjavo je bila zadovoljna vsa skupščina razen Pribičevičev, ki so pričeli govoriti, da teh podpor ni bilo treba, ker da se pri tem postopa — strankarsko.
vsled različnih izjav voditelja HRSS. Ta tolažba pa je prazna, ker nobena stvar ne more več izpremenili dejstva, da je naša država krenila na čisto novo pot na podlagi velikih notranjih sil, ki so močnejše od katerihkoli drugih slučajnih okoliščin. V Jugoslaviji se bo delala evropska politika, ki odklanja vsak teror, vsako revolucijo, vsako nasilno izpremembo bodisi izdesna bodisi izleva. HRSS in njen voditelj sta ponovno izjavila, da sta proti vsaki revoluciji in da zidata državo na mirnem razvoju v smeri demokracije, sporazuma in socialnega napredka najširših ljudskih slojev, predvsem kmetskega stanu, ki tvori ogromno večino te države. Pač pa se je za revolucijo izjavil Pašič, ki dejal, da bo, če treba, reakcionarni velesrbski državni zamisel svoje stranke branil s krvjo proti večini ostalega prebivalstva. Zato naj reakcionarno časopisje naslovi svoje besne članke zoper revolucionarne, elemente na lastno firmo. Nova vlada bo vlada mirno evolucije države v smeri popolne demokracije, sloneče na sporazumu svobodnih samoupravliajočih se državotvornih narodov, ki tvorijo voljo ljudstva, po kateri se mora država vladati. In ta volja je suverena, vezana samo našo in ne na državo-pravno leorije gg. Pašiča in Pribičeviča.
BUDISAVL.TEVICEVA KLOFUTA.
Belgrad, 13. avgusta. (Izv.) Poslanec: Budisavljevič (sam. dem.) je po glasovanju govoril. Med tem mu je poslanec Milenkovič vrgel medklic, da živi od korupcije. Potem je stopil Budisavljevič z govorniškega odra in je dal Milenkovicu klofuto, a nato pobegnil k predsedniku, ki je sejo prekinil. Med odmorom so se poslane! zbrali in nastali so veliki kravali. Ko ie predsednik spet otvoril sejo, je poslanec Budisavljevič izjavil, da je v resnici kršil dostojanstvo parlamenta in prosi, da se mu oprosti. Predsednik Jovanovič je s svoje strani izjavil, da bo o tem škandalu razpravljalo skupščinsko sodišče in naj se na seji ukrene o ukrepih proti Budisav-Ijeviču. Nato je bila seja končana.
BUDISAVLJEVIČ POZVAN NA DVOBOJ.
Belgrad, 13. avg. (Izv.) Nesramen Bu-disavljevičev nastop je bil sprejet v vseh krogih z največjim ogorčenjem. Ne bo ostal samo pri ogorčenju, temveč bo imel bolj resne posledice. Poslan. Hasan Milenkovič je poslal danes zjutraj poslancu dr. Budi-savljeviču dva sekundanta, in sicer poslanca HRSS Preka in poslanca dr. Djafera Ku-lenoviča. Dr. Budisavljevič je s svoje strani takoj imenoval sekundanta, in sicer dr. Lu-kiniča in dr. Popoviča. Vsi štirji so se danes popoldne sestali in razpravljali o slučaju. Milenkovičeva zastopnika sta zahtevala najstrožje zadoščenje. Ugotovili so, da je slučaj težak, vendar pa sta Lukinič in Popovic izjavila, da smatrata, da Hasan Milenkovič ni sposoben, da bi mogel dati Bu-disavljeviču zadoščenje. Vsled te izjave so se sekundanti zediniii, da naj o tej stvari odloči poseben časten sod, v katerega so imenovani štirje belgrajski vseučiliški profesorji. Poslanec Milenkovič vztraja na tem, da dobi krvavo zadoščenje.
IZPREMEMBE NA VIŠJIH MESTIH.
Belgrad, 13. avg. (Izv.) Jutri bo imel sejo gospodarski finančni odbor in ukazni ministrski odbor in bodo reševali razne zadeve glede sprememb na višjih uradniških mestih.
Dalje na drugi strani.
13. avgusta 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize in valute. (V oklepaju tečaji z dne 12. avgusta 1924.)
Italija 362.65 — 365.65 (363.60 — 366.60), London 365.50—368.50 (367—370), Newyork 80.30-81.30 (80.13—81.13), Pariz 2.38—2.41 (2.40-2.49), Dunaj 0.1128-0.1148 (0.1129 do 0.1149), Curih 15.25—15.35 (15.20—15.30).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 121! do 125; Hrvatsko-slavonska zem. hip. banka, Zagreb 63.50; Jugoslavenska banka, Zagreb 115; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220; Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 110; Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1050; Narodna šumska industrija, Zagreb 75; Guttman 700; Našica 86; Slavonija 94; Trboveljska prernogokopna družba, Ljubljana 495; 7% državno investicijsko posojilo 63.50; Vojna odškodnina 122.
CURISKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 12. avgusta 1924.)'
Belgrad 6.50 (6.60), Budimpešta 0.0069 (0.00705), Berlin 1.25 (1.255), Italija 23.85 (24), London 24.05 (24.12), Newyork 530 (530), Pariz 29.40 (30), Praga 15.65 (15.65), Dunaj 0.00775 (0.00745).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 13. avg. (Izv.) Devize: Belgrad 879 do 883, Kodanj 11.280—11.320, London 322.300 do 323.300, Milan 3179—3191, Newyork 70.935 do 71.185, Pariz 3957—3973, Varšava 13.550 do 13.650.
Valute: dolarji 70.460—70.860, angleški funt 320.500—322.100, francoski frank 396(1 do 3990, lira 3190-3210, dinar 878-884, češkoslovaška krona 2090—2106.
PRASKA BORZA.
Praga. 13. avg. (Izv.) Devize: lira 183'/«, Zagreb 42.20, Pariz 189y4, London 153.80, Ne\vyork 33.95,
SAMOSTOJNI DEMOKRATI PROTI POMOŽNI AKCIJI V SLOVENIJI. -PREDLOG JUGOSLOVANSKEGA KLUBA SPREJET.
MINISTER SUŠNIK OTVORI LJUBLJANSKI VELESEJM.
Belgrad, 13. avg. (Izv.) Ministrski svet Je imel sejo, na kateri so razpravljali o raznih resornih zadevah. Vlada je določila kot svojega zastopnika pri otvoritvi ljubljanskega velikega sejma železniškega ministra S u š 11 i k a , ki odpotuje jutri v Ljubljano.
NOVI PREDSTOJNIK ODDELKA ZA PRO-SVETO.
Belgrad, 13. avg. (Izv.) Dosedanji še! prosvetnega odelka pri velikem županstvu dr. SL B e v k je imenovan za inšpektorja v ministrstvu za prosveto v Belgradu. Na njegovo mesto je imenovan profesor V a d-n j a 1.
HRSS ZADOVOLJNA.
Zagreb, 13. avg. (Izv.) »Slobodni Dom« hvali govor dr. Marinkoviča in pravi, da je bil njegov govor stvaren in resen, kakor ni še nihče govoril v skupščini. Pohvalno se izraža tudi o ministru Nastas Petroviču.
Davidovič je pošten človek. Kakor revolucija ni dcgma, tako tudi republika ni dogma; hrvatska republika more obstojati v okviru jugoslovanske monarhije. Zavzemal se je za svobodne volitve, po katerih se naj pristopi k sporazumu. Hrvatski narod mora imeti svoje zastopstvo. Če bi bil Pašič hotel izvesti nasilne macedonske volitve, bi bili mi proglasili hrvatsko samo-stalnost. (Veliko odobravanje.) Če bi bil Pašič cstal na oblasti, bi Jugoslavija od sovjetske vlade ne bila priznana. Govoril je nadalje o Slovencih in dr. Korošcu, ki je bolj socialen od socialnih demokratov in vodi politiko, ki je v sedanjih razmerah edino mogoča in po kateri je v Sloveniji gospodar slovenski narod.
Radlčevo poročilo.
Zagreb, 13. avgusta. (Izv.) Danes se Je vršila seja HSS, na kateri je poročal predsednik Stjepan Radič o svojem delu v inozemstvu. Dejal je, da je v Jugoslaviji državljanska vojska nemogoča. Davidovič se je postavil na edino pravilno stališče, da so Hrvati enakopravni Srbom in da je treba državo vladati po sporazumu in ne s silo. Anglija se je izjavila proti Pašiču, ki ni hotel odplačevati državnih dolgov, pač pa je imel denarja dovolj, da je kupoval glasove. V Franciji se je obrnilo javno mnenje proti Pašičevemu režimu, čim je prišel na krmilo Herriot. Glede Rusije je Radič dejal, da je treba ločiti komunistično stranko od sovjetske vlade, s katero je on stopil v stik, da jo informira o dejanskem stanju v Jugoslaviji. Varoval sem pa samostojnost svojega političnega mišljenja in se ne strinjam z nazori balkanskega odbora v Moskvi. Pač pa zastopam idejo federacije z Bolgarijo in Albanijo.
Uspeli londonske
London, 13. avgusta. (Izv.) Delo v vseh odsekih in komisijah hitro napreduje in za jutri se napoveduje podpis ostalih dveh zapisnikov (zapisnik med reparacij-sko komisijo in Nemčijo je že podpisan). Vsi trije zapisniki bodo tvorili enoten dokument, ki bo imel po vsej priliki naslov »Londonski sporazum za uporabo Da\ve-sovega načrta«. Kar se tiče izpraznitve Porurja, se zdi, da se ne podpiše posebna pogodba. Odločitev so najbrže naznani v obliki pismene izjave, dočim se Francija, Nemčija in Belgija ustmeno obvežejo, icla bodo posebej na kakem drugem primernem mestu nadaljevale v Londonu začeta gospodarska pogajanja za trgovinski pogodbi, ki bi zagotovili Franciji in Belgiji sedanje ugodnosti mirovne pogodbe (prednostno postopanje za francosko tekstilno industrijo) tudi za bodoče. Nato bo Nemčija sklenila trgovinski pogodbi še z Anglijo in Italijo. Izjava o vojaški izpraznitvi Porurja naj bi vsebovala tudi natančno določen rok, tekom katerega naj se izpraznitev izvrši — pod pogojem vsekakor, da v tem času Nemčija z dejanji dokaže svojo dobro voljo, da sprejete pogoje izpolni.
Z vprašanjem o izpraznitvi Porurja je zvezano tudi vprašanje o izpraznitvi kolinskega pasu. Ako bo Nemčija izpolnila svoje dolžnosti, se pas, ki ga imajo zasedenega Angleži, izprazni dne 10. januarja 1925.
V odboru 14 je angleški zakladni minister Snowden sprožil vprašanje, ali naj slede sankcije tudi v slučaju, ako Nemčiji dejansko ne bi bilo mogbče v določenem času izpolniti vseh pogojev. Francozi so tudi za ta slučaj zahtevali pravico do sankcij, Nemci pa so se temu odločno uprli. Končno so spravili vprašanje z dnevnega reda na ta način, da se v zapisniku točno ugotovi, da londonska konferenca v tem vprašanju ni izrekla nobene predsodbe, da se more v rešitev predložiti razsodišču.
London, 13. avgusta. (Izv.) Herriot, Nollet, Theunis in Hymans so sklenili, da ne umaknejo zasedbenih čet prej iz Po-renja, dokler ne bo plačana prva anuiteta odškodnine po Dawesovem načrtu. O tem sklepu se bodo pa še posvetovali Fran-cozje z Belgijci z nemškimi delegati.
London, 18. avgusta. (Izv.) Včeraj se je vršila plenarna seja konference, pri kateri pa ni bilo nemških zastopnikov. Mac Donald je z zadovoljstvom ugotovil, da so vsa dela že skoro končana. Rešeno ni še vprašanje amnestije in pa nekaj točk o stvarnih dajatvah. Dalje je opozoril Mac Donald na okolnost, da morajo nekatere točke Dawesovega načrta stopiti v veljavo že 15. avgusta, ker bi bilo v nasprotnem slučaju potrebno spreminjati tudi druge datume.
TRGOVSKE POGODBE Z NEMČIJO.
London, 13. avgusta. (Izv.) Francoski finančni minister Clemental in nemški finančni minister dr. Luther sta se včeraj posvetovala o provizorični trgovinski pogodbi med Francijo in Nemčijo. »Times« pa poročajo, da bodo tudi Anglija, Italija in Belgija sklenile z Nemčijo trgovske pogodbe.
ZASTOJ V STAVBNI STROKI V
PORENJU. Essen, 13. avgusta. (Izv.) Stavbeni podjetniki v Porenju so ustavili z današnjim dnem vse delo. Od tega ukrepa je prizadetih 60 do 70 tisoč stavbinskih delavcev.
PRED AMERIŠKO-RUSKIMI POGAJANJI Wasliington, 13. avgusta. (Izv.) Pred nekaj dnevi sklenjena rusko-angleška pogodba bo pospešila tudi zbližanje med Ze-dinjenimi državami in sovjetsko Rusijo. Doslej Rusiji sovražni ameriški krogi izjavljajo, da je Rusija po sklepu pogodbe z Anglijo postala zopet evropska velesila in da je najbolje, če se začne Amerika z Rusijo čimpreje pogajati.
Ureditev nemško-ruskega
Po mnogih mesecih pogajanj in raz-govarjanj se je nemško-ruski spor, ki je nastal vsled preiskave policije v hiši sovjetske trgovske delegacije v Berlinu, slednjič le končal in g. Krestinski bo zopet zasedel svoje mesto poslanika v Berlinu, ki ga je bil zapustil.
Protokol, ki je bil podpisan 29. julija, določa, da se prekličejo vse odredbe, ki so bile izdane od nemške in ruske vlade o priliki konflikta. Glede važnega vprašanja eksteritorialnosti so Sovjeti zahtevali, da se ta privilegij razširi na poslopja in uradnike trgovske delegacije, toda Nemčija je to odklonila. Slednjič se je sklenil kompromis; samo gotovi člani jn gotova poslopja trgovske delegacije bodo uživali eksteritorialnost. Tako se bo trgovska delegacija od sedaj naprej ločila v dva različna dela.
Razen tega je nemška vlada izjavila, da ne odobrava postopanja svoje policije, ki je udrla v delegacijske prostore, da obžaluje razširjenje konflikta in obljublja, da bodo krivci odstranjeni od svojih mest.
Nemški časopisi so sicer na prvi strani z debelimi črkami priobčili vest o koncu spora, vendar so njih komentarji silno hladni in trezni. Berliner Tageblatt sklepa iz dejstva, da je bila nemška vlada prisiljena, svojo policijo popolnoma desavui-rati, da se je stvar vkljub vsemu malo drugače vršila, kot se je uradno poročalo. Na drugi strani pa izraža svoje zadovoljstvo nad tem, da se je politično in gospodarsko ozračje znova zjasnilo med obema državama in da so Rusi obnovili svojo obljubo, da ne bodo dopuščali članom svojih delegacij v Nemčiji, da se vmešavajo v notranje zadeve Nemčije.
Vossische Zeitung izjavlja, da protokol ne vsebuje formalne oprostitve, ki so jo zahtevali sovjeti, temveč samo desavu-ira policijski urad in da razen tega splošni princip eksteritorialnosti ni priznan.
Za Vorwartsa dokazuje rešitev spora, da se dajo zunanjepolitični spori urediti s pomočjo koncesij, če se pusti v kraj vprašanje prestiža.
To glasilo socialnih demokratov izjavlja, da se brez zahrbtnosti veseli obnovitve rusko-nemškega prijateljstva, ki ga ne bo, kot upa, nobena neprilika več motila.
Glasila desnice zaenkrat izražajo svojo kritiko samo na ta način, da javljajo z debelimi črkami »Zmago sovjetske vlade«. Samoob sebi je razumljivo, da so istega mnenja tudi komunistični časopisi. Deutsche Tageszeitung, ki je nekoliko bolj iskrena kot njene tovarišice, meni, da je reichovska vlada res malo predaleč šla v svoji dobri volji in da je pri problemu eksteritorialnosti zavzela stališče, ki ga juridični položaj nikakor ne dovoljuje upo-staviti. Enako kenstatira Berliner Lokal-anzeiger, da Nemčija ni znala vzdržati svojega juridičnega stališča. Kar se pa tiče izjave sovjetov, da bodo pazili, da se njih trgovska delegacija ne bo vmešavala v notranjo nemško politiko, jo smatra ta časopis po dosedanjih izkušnjah za ironijo in v tem oziru daje protokol svobodno roko Rusom, da nadaljujejo delo po svojih d<~scdaniih metodah.
Politične vesti.
rjr Izjava Nikole Pašiča. Pred sklepom parlamentarne razprave o vladni deklaraciji je v imenu radikalne stranke (cele?) prebral Nikola Pašič izjavo, iz katere povzamemo le glavne točke. Pašič ugotavlja najprej, da je njegova vlada delala samo za narodno in državno edinstvo, in si je prizadevala državo obraniti pred separatizmom in komunizmom. Vladi g. Davidovica pa očita, da je uvedla v našo notranjo politiko nov pravec (seveda, ker je nova vladal op. ur.),.in da ni tega svojega pravca točno označila. Dalje ponavlja g. Pašič svojo staro trditev, da je nemogoče državno ozemlje razdeliti po zgodovinskih plemenskih mejah in zanika tudi princip samoodločbe. Značilen je očitek Pa-šičev na naslov sedanje vlade, da ne upošteva »volje največjega dela našega naroda in nima nobenih ozirov na žrtve tega dela, s pomočjo katerih smo prišli do svobode in ujedinjenja«. (Iz teh besed je jasno razvidno kakšen pomen ima beseda o enakopravnosti vseh državljanov v Pašiče-vih ali v Pribičevičevih ustih, op. ur.). »Najhujši« pa je očitek Pašičev, da se opira sedanja vlada tudi na radičevce, češ da so to sami boljše viki, ki spadajo pod zakon o zaščiti države. (Te besede so namenjene kot strašilo na »drugi ustavni faktor«, op. ur.). Potem tarna stari Pašic, da bo pod novo vlado zavladal separatizem in da bodo šli vsi interesi naše kraljevine doma in na zunaj po vodi. Končno obeta, da radikalna stranka nikdar ne bo dovolila v kakšen drugačen sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, kakor je bil oni, ki ga je sklenil (pa nikdar držal, op. ur.) on, Nikola Pašič, leta 1918 na Krfu. — Iz te izjave se vidi, da se je Pašic postaral, zelo postaral. On je postal podoben staremu svetniku, ki gre v pokoj s prepričanjem, da bo vse propadlo, če njega ne bo več za pisalno mizo v tem ali onem ministrstvu. Njegova izjava ne pove niti besedice novega, ampak pogreva in premleva samo to, kar beremo že pet let v belgrajski »Samoupravi« in pa v ljubljanskem »Jutru« o »narodnem in državenem edinstvu«, o »separatizmu« in o »boljševiški nevarnosti na Balkanu.« To so stare, obrabljene fraze, ne pa nove politične smernice iz ust državni k a, ki ne sme živeti samo od slane preteklosti, ampak od bistrega vida v bodočnost.
-f- Dokument bivšega režima. Sarajevska »Pravda« objavlja besedilo, ki ga je napisal na neko prošnjo za orožni list okr. glavar v Visokem (Bosna), dr. Zdunič. Besedilo se glasi:
»Poglavar sreza visočkog.
Odluka za Ibrahima Mehmedagiča u Donjoj Zgošči.
Vašoj molbi za oružni list za god. 1924 nije se moglo udovoljiti, jer vam oružje nije potrebno. Stoga se pozivate, da vaše oružje predate u roku od 8 dana kod žan-darmerijske stanice Kakanj. Za god. 1925. slobodno vam je ponovno molbu predati kod ovog ureda. — Sreski poglavar dr. Zdunic.
Na istem odloku je bilo zapisano od »Žandarmerijske stanice II. brigade« sledeče: »Poglavar sreza visočkog. Molitelj mi je dao pošteno riječ, (la če preči n radikalna stranku, a koliko sam opaziti mo-gao, da je ostavio Spaliinu stranku i rekao mi je, da če više emigranata sa sobom povesti. — Komandant Obr. R. Rašeta.«
Nato je dr. Zdunic lastnoročno pripisal sledeče:
»Ova se odluka naknadno ukida. Po-vratite mu oružje. Poglavar sreza: dr. Zdunic.«
Ali hočete še boljše fotografije bivšega režima?
+ Sedaj se jim mudi! Iz Belgrada nam poročajo, da je današnja radikalsko-demo-kratska opozicija izdelala zakonski načrt o pobijanju korupcije, ki ga je enostavno kopirala po češkem vzoru. Ni nam menda treba še posebej omenjati, da je tak zakonski predlog s take strani brezprimerna hinav-ščina! Ljudje, katerim visi z vsakega prsia korupcija kar na cente, predlagajo zakon o pobijanju korupcije! Kaj so pa delali takrat, ko so bili na vladi? Ali jim takrat češki original protikorupcijskega zakona še ni bil znan? Ali pa morebiti ni bilo korupcije pod njihovo vlado? Hinavščina današnje opozicije je pa doživela svoj zasluženi polom s tem, da je opozicijo prehitela vlada sama, ker je minister za notranje zadeve že sam izdelal načrt za protikorupcijski zakon in ga tudi že predložil ministrskemu svetu na na-daljno postopanje. Celo v skupščini je doživela opozicija s svojim načrtom smolo, ker je vložila svoj predlog prepozno in tako nerodno, i.a sploh ne bo prišel njen predlog nikdar na dnevni red. Se jasno vidi, da je hlinila ta svoj korak, da bi nazimaj omilila ost, ki je naperjena proti njej z vladnim predlogom.
-j- Po ovinkih. Izid glasovanja o vlad-\ ni deklaraciji je dal jasno sliko o moči sedanje vlado. Vlada je dobila večino 55 glasov. Ta večina je tako močna, da sedanje vlade ne more spraviti ob njeno moč nobena druga sila kakor le kak nesporazum v njenih lastnih vrstah, kajti sedanja vlada nima samo v parlamentu štivilčne večine, amnak zastopa tudi večino clasov
prebivalstva cele države. Današnje opozi-cionalno časopisje s svojimi prirepki v Sloveniji (»Narode in »Jutro«) se te moči sedanjo vlade tudi dobro zaveda in ve, da naravnost proti novi vladi ne more ničesar opraviti. Kar pa ne gre naravnost, naj bi šlo po ovonkih. Oni hočejo po ovinkih vplivati na kralja, na »drugi ustavni faktor«, in zato lansirajo v razne tuje liste gorostasno bedasta peročila o neki »boljševiški nevarnosti na Balkanu« in tudi sami pišejo o njej z istim namenom. Če pa igralec vidi, kako igra soigralec, mu razni triki prav nič ne pomagajo. Tudi ta igra bo za Pašič - Pribičevičevo gardo draga, vrhtega pa še izgubljena.
+ Izza režima nasilja. V Uradnem listu dne 12. avgusta 1924 beremo nared-bo bivšega ministra za prosveto Svetozara Pribičeviča, ki učiteljem in učencem prepoveduje pristopati k telovadnim društvom, »ki imajo separatistično, plemensko ali versko tendenco,« dovoljuje se jim pa, da pristopajo k »Jugoslovenskemu Sokolu«. — Ta odredba je očitno protiustavna in protizakonita, ker dela razloček med postavno dovoljenimi društvi, ki so s stališča državo popolnoma enakopravna. Ustava ne prepoveduje in ne more nikomur prepovedovati, da si izbere društvo s kakršnokoli versko ali »plemensko« tendenco, ker so vse vere in vsa »plemena« v naši dr žavi svobodna, enakopravna in priznana in ne sme nobeno uživati kakšno prednost ali pa celo izključno veljavo. In take na-redbe je izdajal minister, ki zdaj dr. Korošca napada z »reakcionarjem!« ... »Narod« in »Jutro« sta seveda to naredbo, ki je bila že prej znana, odobravala, danes pa »Jutro« toži, da nova vlada pripravlja ukrepe, »ki naj otežkočijo delo naprednih prosvetnih organizacij, zlasti sokolstva«. Kako se morejo pritoževati nad takimi naredbami, ako so res nameravane, ljudje, ki so sami, ko so imeli oblast, udeležbo pri Orlu prepovedali?! Sicer pa ima šolska oblast pravico učencem prepovedati članstvo pri izvenšolskih društvih. Toda ne iz takih čisto stranskih vidikov kakor Pribičevič, ampak s stališča vzgoje, pouka in discipline.
-f- Veliki župan v Osjekn odstavljen. »Die Drau« poroča, da je minister za notranje zadeve odstavil dosedanjega velikega župana v Osjeku g. Pirkoviča in poveril vodstvo županskih poslov dr. Božiču. Bivši veliki župan Pirkovič je ministru za notranje zadeve »na razpolago«.
-f- Podlo poročanje. Kričati so začeli samostojni demokrati. Dober znak! Polno krivic je nagromadil njihov režim. Seda/ so pa tako naivni, da kriče o krivicah, ako sedanja vlada njihova nasilstva in krivice popravlja. Toda svobodno jim, če kričijo, toda lagati ne bi smeli in tako podlo pisati, kakor delata to »Jutro« in »Slov. narod«. Ni-li to podlo, ako »Jutro« očita g. posl. Gostinčarju, najpoštenejše-mu človeku, ki si ga moremo misliti, da vleče poslanske dijete. Ali bo morda od zraka živel? Ali jih Žerjav ni vlekel? Komaj so bili Pribičevičevci v vladi, že je sedel dr. Žerjav kot aktiven politik v upravnem odboru južne železnice, že prej si je pa priskrbel take vrste upravno mesto, ki nese, tudi v Belgradu. Poleg se pa je »Jutro« še debelo zlagalo, da dobiva g. Gostinčar ministrsko penzijo. Zaslužil bi jo zares prej kakor pa dr. Žerjav, ki jo res dobiva! Še grše so pa laži, ki si jih »Jutro« in »Slov. narod« izmišljujeta v jezi, ker je opozicija pri glasovanju o vladni deklaraciji tako sramotno propadla. »Jutro« piše o »kupnini za nemško glasove« in trdi, da je vlada dala ustaviti prenos bivšega celjskega »Doutsches Haus« na slovensko organizacijo, akoravno je sodišče v treh inštancah prodajo te hiše na nemške privatnike razveljavilo. Mi smo se o stvari posebej informirali, dasi smo itak \edeli, da je to infamna »Jutrova« laž. »Jutro« si je to stvar izmislilo! To laž so »Jutrovci« rabili za svoje protestno zborovanje v Mariboru, da bi napravili »stimungo«. Ravnotako se je »Jutro« prosto zlagalo, da ie vlada »mnogo milijonov porabila za izplačevanje haka muslimanskim begom.« »Jutro« je pač zamenjalo svoje bivše vlade, ki so se posluževale takih podkupovanj. Današnji vladi tudi ne bi bilo treba takih Pašičevih praktik, ker jo vse veselo, da je konec korupcijskemu režimu, katerega sta bila deležna tudi »Jutro« in »Slov. narod«. »Slov. narod« in sorodni Pribičevičevi reptili so objavili tudi poročilo, ki so ga raztrobili samostojni demokrati v Belgradu, da bo dr. Voja Marinkovič podal ostavko. Tudi to ni res. Kar pa se tiče drugih vprašanj, kakor uradniško, naj bodo zagovorniki Pašičevega režima kar tiho! Česar njihov režim ni zmogel vsa leta in je uradništvo samo farbal, upokojence pa niti to ne, to bo sedanja vlada uredila. Ne kažite take hinavske skrbi za ta vprašanja, za katero prej niste imeli vsa leta ne časa, ne smisla, ne volje!
Vsi se veselimo
.Mirim čokolade! Velescim, paviljon <K-
Doslednost. Sinočnjl »Narod« napada ministra dr. Kulovca, češ da je »otvoril razstavo (v Novem Vrbasu) najpreje v slovenskem jeziku in potem — človek bi mislil pač v srbohrvatskem jeziku — pa ne, marveč v nemškem jeziku!« — Takoj na to pa pravi »Narod«: »Državni in uradni jezik v naši državi je izključno srbsko-hrvatsko-slovenski jezik.« — Kaj je torej zagrešil dr. Kulovec? Ali ni slovenski jezik državni jezik? Po ustavi, ki jo citira »Narod«, je slovenščina državni in uradni jezik. Minister dr. Kulovec je torej otvoril razstavo v državnem jeziku. Ali »Narodu« to ne zadostuje? Zakaj zahteva torej poleg slovenskega nagovora še srbskega? Mar zato, ker smo po »Narodovi« dosedanji teoriji »eno«? Ali »Narod« ne razume, da s svojo zahtevo sam potrjuje od njega tolikokrat zanikano narodno »trojstvo«?
Prerokovanja. »Narod« prerokuje novo vladno krizo z besedami: »Na vidiku je torej nova vladna kriza.« — To prerokovanje je popolnoma točno. Mi to prerokovanje lahko še dopolnimo s prerokovanjem, da ni na vidiku samo samo prihodnja vladna kriza, ampak da jih je na vi-njem, da ni na vidiku samo prihod* krizi. Vseh teh 20 ali 50 kriz je že danes ravno tako »na vidiku«, kakor prihodnja kriza. Toda določiti točen datum teh prihodnjih kriz, to ie pa tisto.
Zakaj bo vlada padla? »Vlada bo padla v treh dneh — so prerokovali ata pred dvema dnevoma belm Maček dem \veltbertlhmten, tam za vodo. — »Zakaj bo pa padla?« — »Ker ima 55 glasov večine,« so se odrezali ata in naročili Še en četrt.
Borovnica. To so šteli in računali naši Sokoli, ai i bi ali ne bi — to je ali bi napravili slavnostno veselico ali ne bi. Kasa je prazna, treba je denarja, pa odkod? Toda ko ne bi bil Sokl pri ljudstvu tako nepriljubljen, posebno še radi Orjune, bi že šlo. Sedaj naj pa napravijo prireditev, pa gorje, če ne bo ljudi, zraven se pa še sokolske vrste tako sumljivo redčijo in ali naj potem telovadijo starosta in drugi duševni voditelji! In odlagali so in odlagali, nazadnje so se pa lo ojunačili ter na povedali prireditev za 10. avgusta. Seveda je pa zato treba reklame, ker drugače ne bo gostov. Na pomoč jim naj pride še Slov. planinsko društvo z otvoritvijo Pekla. Na vso moč so hiteli s popravili v Peklu in nekaj napol dovršili, kar je zelo hvalevredno delo. Lepo pa nt od osrednjega odbora SPD, da jim dela štafažo, ko gre oznanjevat po listih slovesno otvoritev Pelda, dočim je šlo le za propagando za Sokola. In toliko zaželjeui dan je napočil in nas obdaril kar s tremi cirkusi (akrobatski, ringelšpil in sokolski). K otvoritvi Pekla - nomen omen -pa je prišlo le 8 slavnostnih gostov. Popoldne pa nas je vzbudila iz zaspanosti prijetna mu-zika. Sla je namreč sokolska procesija. In čuda, gledali smo in gledali, godbe je bilo več kot Sokolov; 2 zastavi, a domačinov telovadcev samo borovniška trojka z g. učiteljem Miklavčičem na čelu. Pa so še zlobneži dejali, da to niso domačini, ker eden je vojak, ki je za ta nastop dobil dopust, drugi pa no-vodošli komij itd. Potem se je pa pričel cirkus. Najboljše je še odnesel ringelšpil zraven teiovadišča, kajti tu je bilo bolj prijetno. Na slavnostnem prostoru pa velika samota, napol prazue mize, razen »inteligence«, skoraj nič domačinov. Zvečer pa še ta smola, da luči ni bilo; kot nalašč se je morala pokvariti turbina v elektrarni. In tako je brlela na vsaki mizi sveča, zraven pa dremal slavnosten gost, med mizami se pa vrteli kot v tisoč in eni nori mladi pari. Poslušali smo tudi skoraj celo noč ubrano ali neubrano petje in tudi brez aufbiksanja ni bilo.
Novo mesto. Pišejo nam: Razmere na flovom. pošti postajajo nevzdržne. Posebno poštni upravnik Ravnikar si ne more najti mesta, da bi dal izraza nad nesrečo, ki ga je zadela, odkar se ne more več solnčiti pod Zerjavovim režimom. Da si vsaj malo ohladi jezico, se znaša nad podrejenim mu osobjem.
V njegovih očeh so vsi, ki simpatizirajo z novo vlado, falntje. Tako se namreč sam izraža v uradu. Ravnikar šikanira uslužbence, kjer le more in to seveda le pristaše SLS, odkar imamo nov režim v državi. — Mi to ravnanje g. Ravnikarja pazno zasledujemo in ne bomo več trpeli zabavljanja v uradu zoper poštene državnike, kakor tudi ne zmerjanja podložnih samo zato, ker niso Žerjavov-oi. Marsikdo in tudi naš upravnik se bo moral privediti na nov duh, ki je zavel po vsej državi. Za enkrat samo to; ako ne bo pobolj-šanja, bonto izpregovorili še o drugih stvareh.
Vavta vas pri Novem mestu. Slov. ljudska stranka je lahko ponosna na zmago, ki jo je dosegla pri obč. volitvah v Šmihel-Stopičali, kamor spada tudi naša Vavta vas. Vse slepomišenje z listami vseli barv in lepih naslovov ni pomagalo nasprotnikom in jih obvarovalo pred porazom, kljub temu, da jim je g. okrajni glavar zadnji hip vrgel rešilno bilko, da so rešili listo gospodarske stranke, na kateri so bili falzificirani podpisi. No, o tem se bo dalo še govoriti, kar pa ne bo vsem ljubo.
Med nasprotnimi strankami je lomil kopje posebno Dular iz Jurke vasi, lesni trgovec, ki se kaj rad pobaha, da vsako veroizpovedanje bolj spoštuje kot pa katoliško. Dular ima po volitvah možgansko vročino in zatrjuje, da so Šmihel-Stopiče »napredni« kraj, kljub temu, da je dobila SLS 21 odbornikov. Vavtovaščani imamo v osebi Dularja brezplačno zabavo. Obžalujemo pa njegovega očeta, krščanskega moža, ki mu koplje sin s takim postopanjem prezgodnji grob.
Iz Novega mesta. V našem listu smo pred kratkim ožigosali škandal, ki ga je vprizorila zloglasna orjunska trojica Malasek, Ogrin ml. in Skalicky ml„ ko je ustavila na trgu neko gospodično, češ, naj se takoj odpravi iz Nov. mesta, sicer ji ne morejo jamčiti za življenje. Ker jim je neprijetno, da je izrekla javnost k taki sramotni kršitvi osebne svobode svoj kriterij, se poskušajo izgovarjati v »Nar. dnevniku« na prav otročji način. Gospodje orjunci, kaj govoričite o nekih veselicah, opravičite se rajši na naše konstatacije vašega dejanja na Glavnem trgu, saj vendar vemo, da bi radi na kak način izpodbili nnše poročilo. Saj vam veselic nihče ne brani, če so poštene, oziroma, če ste vi pošteni in pametni, zato pa odgovorite glede znanega škandala in ne lovite slepih miši po časopisih. Na tak otročji način se ne boste oprali. Sicer boste pa odgovarjali za svoje junaštvo pred drugim forumom.
Fara pri Kočevju. Pri nas je bila vložena za občinske volitve samo lista SLS. Vsi odborniki so odločni pristaši SLS. Dne 3. t. m. je bil izvoljen za župana Jos. Mari-nič, posestnik, Potok 8, za prvega svetovalca g. Peter Marušič, posestnik, Krkovo 7. S tem so vržene vse laži »Jutra« o nekaki JDS v Fari.
črna. Dne 10. avgusta nas je tukajšnji Orlovski odsek razveselil z jako lepo uspelo telovadno akademijo. Nastopili so člani in naraščaj z več točkami — telovadba deklanm-cije. Posebno dobro je proizvajal vaje višji naraščaj. Tudi skupinske vaje so bile srečno izbrane in so jako prikupljivo uplivale na gledalce. — Fantje so se res potrudili in videlo se jim je, da eo navdušeni za orlovsko organizacijo, da so ponosni, da lahko stopajo pred javnost kot kremenlti značaji, kot pravi sloveuski Orli ob severni meji naše lepe Slovenije.
Iron, železnati izdelek, znano sredstvo proti slabokrvnosti in bledoličnosti ter pomanjkanju teka. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu in se dobi v lekarni Leustek.
—	Kaj bosta rekla »Narod« ln »Jutro«? Hrvatski listi poročajo, da pride v petek v Osjek zagrebški župan Heinzel s svojo soprogo, da se udelc-ži evharističnega kongresa v Osjeku. Gospod župan in njegova soproga bosta gosta djakovskega škofa Akšamoviča. Oh, diese verdammten KlerikaltzenI
—	Novo krajevno ime. Proga Poljčane— Zreče je dosedaj imela kolodvor »Konjice«. Te dni pa so obesili na poslopje napis »Slovenske Konjice«, češ, da ne bodo pomote z imenom Konjic in Konjiča v Hercegovini.
—	Dr. Ikoniri osvobojen. Pravosodni minister g. dr. Hrasnica je podpisal odlok o pogojni osvoboditvi nekaterih političnih obsojencev. Med njimi se nahaja tudi urednik bel-grajske »Republike«, dr. Dragutln Ikonič.
—	K izidom občinskih volitev na Štajerskem. Naše poročilo o občinskih volitvah v Spodnjih Hočah pri Mariboru popravljamo takole: »Zveza delovnega ljudstva« 30 glasov (3 odb.), »Slov. kmetska delavska stranka 18 glasov (1 odb.). Ti dve listi sta bili postavljeni proti vezanima listama SLS, ki sta bili postavljeni pod sledečo lokalno afirmacijo: Obrtniki in delavci 6 glasov (1 odb.) ter »Slovenska kmetska zveza« 43 glasov (4 odb.). Kor se je prijavil še eden odbornik, izvoljen na nasprotni listi, za SLS. ima S. L- S. 6 odbornikov, ostale stranke pa 3 mandate. — V Zrečah je izid sledeči: SLS 124 glasov (11 mandatov), »Napredna gospodarska stranka« 68 glasov (6 odb.). L. 1021. je bila postavljena kompromisna lista z razmerjem 8:8.
—	Za sestanek bivših vojakov na Brezjah 31. avgusta vlada zanimanje v najširših krogih. Na razna pismena vprašanja sporočam, da je naprošena polovična vožnja od domače postaje do Otoč in nazaj pod navadnimi pogoji (doma se kupi cel listek do Otoč, nu Brezjah dobi vsak potrdilo, da je bil na sestanku, s tem potrdilom in listkom iz domače postajo se potem brezplačno vozi nazaj). Gotovo je, da bo prošnji ugodeno in se smete zanesti na polovično vožnjo, listek dobite od gg. sklicateljev na Brezjah. Kdor ima kako željo glede programa sestanka (katero uro, če naj dobimo tudi godbo itd.), ali kdor bi rad govoril na sestanku (izključen je vsak političen govor in vsaka beseda, ki bi mogla po pravici žaliti kateregakoli tovarišev), naj sporoči na Prosvetno zvezo v Ljubljano, Miklošičeva cesta 7). Sklicatelji bodo dovolili lo tolikim govornikom ,kolikor bo čas dopuščal in le take zadeve, ki spadajo na tak sestanek. Tudi darove zbirali no bo smel nihče za katerikoli namen brez dovoljenja, ker ne smemo pustiti, da bi nam razni govorniki in zbiralci kvarili dobro voljo.	J. Hafner.
—	Iz iHjiiisivu ipromotne Zveste«. Na ponovno intervencijo v zadevi izplačila dragjnj-skih doklad zn žene provizionistinje tobačne tovarno, smo dobili od direkcije dri. žel. v
t Ljubljani zagotovilo, da se bo izplačala železničarjem draginjska doklada za njihove žene že tekom tega meseca, kar naj blagovolijo prizadeti vzeti na znanje. — Tajništvo P. Z.
—	Kongres zemljoradniških lailrug. 25. in 26. septembra t. 1. se bo vršil v Užicah kongres »Glavne zveze srbskih zemlje radniških zadrugr. Istočasno bodo proslavili tudi tridesetletnico njenega obstoja.
—	Pravoslavni arhierejski sabor. Sv. ar-hierejski sabor pravoslavne cerkve se bo sestal ob priliki ustollčenja patrijarha v Peči.
—	Odpuščanje delavcev na Jesenicah. — Prejeli smo in objavljamo zgolj v svrho informacije sledeče pojasnilo: Odkar so nastale leta 1918 nove državne tvorbe, se je podpisana družba navzlic večkratnim težkim industrijskim krizam izogibala odpuščanju delavstva in je v pričakovanju boljših časov onim svojim delavcem, za katere nI bilo možnosti produktivnega dela, na kak drugačen način ustvarjala priliko zaslužka. Danes so pa na žalost razmere take, da nam ni več mogoče ravnati še nadalje na ta način, kajti poleg poslovne krize učinkuje vedno bolj tudi hudo pomanjkanje denarja; spričo zmanjšanih prejemkov iz prodajnega poslovanja in nezadostnih naročil si niti ne moremo več pribavljati onih velikih vsot, ki so potrebne za plačevanje delavstva. Predvsem so pa vsa skladišča prepolna izdelkov, kajti podjetje je že več meseoev v gotovem pričakovanju carinske zaščite in v svrho, da je bilo delavstvo zaposleno, proizvajalo večinoma na zalogo in sedaj, ko je carinska zaščita izostala, se nahajamo v velikih težkočah. Gospodarsko življenje kot tako nima nič opraviti s politiko, industrija sploh ne dela nobene politike in se mora ozirati pri svojih odločitvah edinole na razmere svojih obratov. Kakor se je v Vašem cenjenem listu pred nekaj dnevi z druge strani poročalo, je položaj industrije v naši državi izredno težaven in le ta okolnost je prisilila družbo k odločitvam, ki bi se jim podjetje bilo rado izognilo, ki se pa v interesu ostalega delavstva ln nadaljnega obstoja podjetja Bamega žal niso mogle še dalje zadrževati. Pri odpuščanju prihajajo v prvi vrsti v poStev nadomeštljivi inozemski delavci, nadalje delavke ter mladostni delavoi in slednjič ono delavstvo, ki je le malo časa pri našem podjetju zaposleno. Od delavskega staleža, ki presega 2200 oseb, ne bo prizadetih morda kakih tisoč, temveč le približno 200 delavcev. — Kranjska Industrijska družba.
—	Hilra pošta. Dne 8. avgusta se je oddalo pri pošti na glavnem kolodvoru priporočeno pismo za Litijo, to je daljava 32 km. Dne 12. avgusta še to pismo adresatu ni bilo dostavljeno. Iz Berlina, ki je oddaljen preko 1000 km, se dobi pismo v 3 do 4 dneh, v Litijo pa pismo v tem času ne pride. Kaj pravi k tej veliki hitrosti ljubljanske pošte gospod poštni ravnatelj?
—	Gasilska veselica v Lešah se je končala v ponedeljek 11. avgusta s pretepom.
—	Razbojniški napad. Na cesti pri Savi pri Jesenicah na Gorenjskem je napadel iz zasedo Rudolf Bregant IBIetnega posestni-kovega sina Franceta Lončarja iz Save, ki se je vračal v spremstvu dveh tovarišev domov. Navalil je na nič sluteče fante brez vsakega povoda iz zasede z nožem in sunil Lončarja v hrbet tako silno, da mu je težko poškodoval hrbtenico. Ostale fante je tudi precej težko oklal. Lončarja so prepeljali smrtno ranjenega v bolnico in je le malo upanja, da bi fant še okreval.
—	Smrtna nesreča. Kicah Franjo, 26 letni delavec na parni žagi Jugoslov. šumske Industrije v Ragu na Dolenjskem, je vozil z vozičkom deske z žage na skladišče. Pri prihodu na skladišče se je voziček prevrnil in deske so padle na Kicaha, ki je dobil take notranje poškodbe, da je še isti dan umrl. Zapustil je stariše v Mlhovljanu na Hrvaškem.
—	Zavotlšči za slepo deklice. Uprava Doma za slepce v Zemunu je s sodelovanjem ženskih dobrodelnih društev uredila v samostanih Sv. Jovan in Gabrovac pri Nlšu zavetišče za slepe deklice. Zavetišči že sprejemate varovanke.
—	Nesreče. V tovarni mila »Zlatorog« v Mariboru je delavec Josip Kac čistil transmisi-jo. Pri tem opravilu ga je prijela transmisija za predpasnik. Vrglo ga je tako, da si je zlomil levo roko. Ponesrečenca so oddali takoj v bolnišnico. — Schuster Albert, knjigovodja na kolodvor. restavraciji v Mariboru, je pred svojim stanovanjem padel in si zlomil desno nogo. — Bešter Niko, drvar pri gozd. uradu barona Borna pri Sv. Katarini pri Tržiču, je pri padcu zadel ob ojstrino sekire in se je težko vrezal na levem kolenu.
—	Cestni napad. Na cesti iz Moravč pri Kamniku proti Vrhpolju je napadel okoli 8. ure zvečer posestnikovega sina Ignaca Peleta iz Moravč neznan napadalec. Skočil je izza grmovja za njim in ga je sunil z uožem v hrbet Težko ranjenega Poleta so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. O napadalcu nimajo še nobene sledi.
—	»Iir&g neomejene vdanosti«. Povodom desete obletnice po izbruhu svetovne vojne so poslale ruske oficirske organizacije v Jugoslaviji Nikolaju Nikolajeviču udanostne čestitke. Po »Novoje Vremji« je odgovoril Nikolnjevič z zahvalnim pismom, v katerem izraža nado, da bodo vsi, v katerih bijojo ruska srca, stopili z njim vred v službo ruske domovine, ko bo napočil čas in dozorela možnost...
—	Čajopitjo se uvažajo že izza preteklih stoletij; konzumira se ca od dne do dno večje
množine. Da pa pridemo do pravega užitka pri čajepitju, treba je paziti na to, da kupimo čaj v zavitkih (odprt zgubi na svoji aromi in se tudi rad navzame slabega vonja), ki se prodaja pod zanesljivo znamko. Ena teh prvovrstnih je »BUDDHA«, to so čajne mešanice in se jih dobi pri vseh trgovcih. Pri nakupu je zahtevati tudi uporabno navodilo.
— Naznanilo! Tvrdka G juro Valjak, špe< cijalna veletrgovina z vinom v Mariboru bode letos v svojem lastnem paviljonu na velesejmu točila razun špecijalnih vin v steklenicah tudi odprta prvovrstna ljutomerska vina na kar se ljubitelji pristne štajerske kapljice posebno opozarjajo.	4654
š Umrl je duhovnik Postružuik od Sv. Križa pri Ljutomeru. Pogreb se vrši danes dopoldne.
š Samomor ali nesreča? V bližini Sv. Pe. tra ob Dravi sta opazila dva orožnika blizo nasprotnega brega Drave v valovih neznanega moškega, ki se je potapljal iti je klical na pomoč. Toda še predrto sta mogla orožnika kaj ukreniti, je neznanec izginil v naraslem valov-ju. Kdo je In kako je prišel neznanec v vodo, še niso ugotovili.
š Sadna in vinska letina na Spodnjem Štajerskem. Trajno hladno vreme ter mestoma toča sla povzročila precej škode. V okolici Maribora je bilo letos zelo malo črešenj. V ljutomerski okolici jablane niso bogvekako obrodile. V vinogradih zastaja rast vsled hladnega vremena. Dobro pa je obrodilo sadje, zlasti jablane, v okolici Hoč in Št. Ilja, vsled česar so cene na mariborskem trgu znatno padle. Kmetje nameravajo uporabljati svoje sadje ponajveč za mošt, ker se pričakuje, da bodo vinske cene kljub manj vredni kakovosti narasle. Iz mariborske okolice bodo letos izvozili precejšnjo množino sadja
š Dobrna pri Celju. Zelo redke slovesno, sti smo obhajali dne 10. avgusta na naši lepi Dobrni. 80 letnica posvečanja cerkve, 25 letnica župnikovanja č. g. Miroslava Kukoviča in 300 letnico, odkar se je zajela topliška topla voda v bazen. V spomin na vse te slovesnosti so Dobrnčani nabavili veliki zvon (ols), ki ga je prav fino izdelala zvonarna v Ljubljani (oddelek Strojnih tovarn in livarn)', da smo v resnici dolžni pohvaliti njeno blago kot prvovrstno. Poleg zvona pa je bila tudi slovesnost odkritja spominskih plošč rajnim in pogrešanim Dobrnskim vojakom. Plošči , sta vzidani v cerkev ob vhodu na vsako stran glavnih vrat. 'Mnoifo domačega ljudstva !in tudi mnogo gostov iz tukajšnjih toplic se je udeležilo teh slavnosti, ki jih je vodil mil. gospod kanonik dr. Maks Vraber iz Maribora Bilo je vse tako urejeno in izvršeno, da je napravilo najboljši vtis in zapisalo trdno v dušo spomin tega dneva.
š Godbenn drnštvo žclesnifnrjcv v Oeljir priredi v nedeljo 17. t. m. koncert v gostilni pri Zelenem travniku od 16. do 23., brei vsake vstopnine.
Ljubljanske novice.
lj Biserni jubilej. Na praznik Mariji« nega Vnebovzetja 15. avgusta t. 1. bo obhajal preč. g. Viljem Gasperln šestdeset-letnico mnšništva ob 11 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Rojen je bil častiti jubilant 24. marca 1840 v Tržiču na Gorenjskem. Po končanih študijah je sprejel 1. avg. 1864 mašnlško posvečenje; 15. avg. istega leta pa je pel novo sv. maso v svojem rojstnem kraju. Nastavljen je bil za kaplana najprej v Kočevju, kjer je ostal 2 leti. Odtod je šel v Kozel pri Kočevju ln jo tam služboval 10 let. Njegova tretja knplanska služba je bila v Hlnjah pri Zuženbergu. Tu nI ostal dolgo časa, pač pa se mu je kmalu nudila prilika in je prosil za župnijo Planino pri Črnomlju, ki mu je bila podeljena in kjer jo potem opravljal dušno pastirsko službo več kot 80 let. L. 1908 je šel v pokoj iu so je kmalu nato naselil v Ljubljani. Ljuhoznl-vemu starčku želimo ob njegovi redki slo-vesnostl: Bog, ki Vam jo naklonil šest-desetič obhajati obletnico nove mnse in Vas je ovenčal z bisernim vencem mnšnistva, naj Vas ohrani, dokler jo njegova sv. voljal Ka Vas pa pokliče k sebi, naj Vam biserni veneo zamenja z vencem večne slave, večne radosti!
lj Odlikovanje. Dne jl2. avgusta 1924 je magistratni ravnatelj po primernem nagovoru pripel g. Nikolaju Rusu, magistratne-mu slugi, ki službuje pri ljubljanski občini že nad 50 let, na prsi zlato kolajno za državljanske zasluge, katero je naš kralj podelil zvestemu služabniku. Slovesnost se je izvršila pred zbranim uradništvom in ostalim uslužbeiu stvom mestnega fizikata, pri katerem g. Rus službuje, in pred zasopnild Društva nižjih mestnih uslužbencev.
lj Smrtna nesreča v tobačni tovarni. Pred« včerujšnem je snažil v tobačni tovarni kurjač Ivan Celarc parni kotel. Pri snaženju je uporabljal tvarino, kateri jo bil primešan tudi bencin. Ko je Celarc posvetil z vžigalico v kotel, se je vnel bencin. Mož je dobil težke opekline po celem životu. Prepeljali so ga takoj v bol-nišuico, kjer pa je že predsinočnem umrl. Ponesrečenec zapušča ženo ln 5 otrok.
lj Policijska ura za časa velesejma. Za asa obdržavanjln velesejma v Ljubljani je določena sledeča ^policijska ura: 1. Za vbo so-
stilne in restavracije do 24. ure. 2. Za vse kavarne v Ljubljani do 2. ure. 3. Za kavarne »Emona«, >Evropa«, »Jadran«, »Narodno kavarno«, »Slon«, »Union« in »Zvezdo« do 4. ure zjutraj. Vendar z omejitvijo, da se po 2. uri ponoči ne smejo več točiti alkoholne pijače. 4. Za restavracije, točilnice, okrepčevalnice in kavarne na ograjenem sejmišču Ljubljanskega velesejma do 1. ure ponoči, vendar z omejitvijo, da se po 24. uri ne smejo več točiti alkoholne pijače.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 3. do 9. avgusta 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 21 in 1 mrtvorojen; umrlo je v tem času 19 oseb, od tega 12 tujcev. Vzrok smrti v dveh slučajih jetika, v enem trebušni legar, v enem zastrupljenje rane, v 1 možganska kap, v dveh srčna hiba, v enem rak; ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani Od 3. do 9. t m. je bil v Ljubljani naznanjen samo en slučaj nalezljivih bolezni, in sicer davica.
lj Državna borza dela v Ljubljani ostane v soboto dne 16. t. m. radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprta.
lj Mestni popisovalni urad bo v soboto dne 16. t. m. radi snaženja za stranke zaprt. Izvzeti so samo res neodložljivi slučaji.
lj Tatvina in poneverba. Profesorjevi soprogi Mariji Podrekarjevi na Celovški cesti 2 je bila ukradena iz miznice v kuhinji zlata verižica vredna 500 Din. — Čevljar Josip Račič z Gline je izvabil več znanim osebam razne predmete, gostilničar Kapus pa mu je zaupal na račun čevljev še 180 Din, nakar je mož neznano kam pobegnil.
lj Umrli so v Ljubljani: Helena Albori, vdova sodnega svetnika, 76 let. — Danica Novak, posestničina hči, šolska učenka, 11 let. — Josip Božič, dijak, 17 let. — Fran Tajnik, občinski ubožec, hiralec, 58 let — Uršula Mrz-likar, hišmkova žena, 87 let.
lj Policijske vesti. Vloženih je bilo tekom zadnjih 24 ur na policiji 25 ovadb in sicer: Radi tatvine 1, radi kaljenja nočnega miru 2, radi prestopka cestnopol. reda 10, radi pasjega lton-tumaca 3, radi goljufije 2, radi ogrožanja telesne varnosti 1, radi telesne poškodbe 2 in po ena radi bega od doma, radi napada in pretepa, radi norčevanja iz oblasti in radi prodaje sumljivih predmetov. — Aretacije. Aretirani so bili : Franc Cerar in Josip Kolarater radi suma tatvine in F*anc Struna radi javnega nasilstva.
Po svetu.
—	Masarykov dar socialnim ustanovam
Šlczije. Kakor poročajo »N6rodny Listy«, je daroval predsednik Masaryk vsem socialnim ustanovam Šlezije, ne oziraje se na narodnost, 50.000 Kč. Vsoto so razdelili po ključu ljudskega štetja iz 1. 19211
—	Denjikin na Mažarskem. »Čechu« poročajo iz Budimpešte, da se je tam naselil ruski komrarevolucionarni general Denjikin. Bavil se bo baje samo z vrtnarstvom; obenem bo pisal svoje spomine za londonski »Times«.
—	Herzlov sin katoličan. Edini sin ustanovitelja cionizma Teodora Herzla, Haus HerzI, je sprejel katoliško vero in se dal krstili. Židom je ta dogodek zelo neprijeten.
—	140 gadov je vlovil. »Tagespost« do-znava iz Solnograda, da je vlovil neki človek na malem prostoru blizu vasi Kraivviesen od maja meseca do danes 140 gadov. Mož se je obvezal, dobaviti kače za preparacijske namene društvu za zbiranje naravoslovnih učnih sredstev. 2. avgusta je vlovil [10 gadov. V tistem kraju se je v splošnem pojavilo toliko strupenih kač, kakor jih v prejšnjih letih ne beležijo.
—	Veroizpovedi v Češkoslovaški republiki. Gla som uradnih podatkov je bilo razmerje raznih veroizpovedi koncem 1. 1923 v Češkoslovaški republiki sledeče: Bilo je rimskih katoličanov 10,384.860, grških katoličanov 532.608, protestantov 992.083, pristašev »češke narodne cerkven 525.832, pravoslavnih 72.696, Zidov 353.925, drugih ver 25.342, brez konfesije 724.503. Med poslednjimi je še iz prejšnjih časov veliko število Zidov. Protestanti se dele na 40 različnih sekt.
—	Slovenska kandidata za ameriški parlament. Dne 12. t. m. so se vršile v državi Ohio primarne volitve za senat in kongres. Slovenci so imeli med kandidati dva rojaka: Franka J. Lauscha za senat in John L. Michelicha za kongres. Izid volitev doslej še ni znan.
—	Sreča v nesreči. Iz Budimpešte poročajo: 11. t. m. se je z Dunaja prihajajoče redno letalo civilne zrakoplovne družbe nenadoma vnelo in padlo na tla. V aeroplanu se je nahajal pilot in neka Francozinja. Pilot je imel toliko prisotnosti duha, da je goreče letalo usmeril v zasilni polet ter rešil sebe in dotično damo. Rešili so še letalno pošto, nato pa je letalni stroj zgorel.
—	Konkordat med Vatikanom in Romunijo. »Osserv. Romano« poroča, da so pogajanja med Sv. stolico in Romunijo za konkordat uspešno napredovala. Zaradi počitnic se sedaj pogajanja odlože na oktober. Rešiti je samo še par točk.
—	Razstava svetovne vojne v Rnsiji. V
Ljeningradu so te dni otvorili posebno razstavo, ki naj bi podala sliko svetovne vojne. Med razstavnimi predmeti se nahajajo: zgodovinski akti, časopisi, skioptične slike, knjige, zemljevidi, diagrami, maske proti plinu, projektili vseh vrst, drobci itd., ki so povzročili težke ooškodb«.
— Cvet ruske monarhistične emigracije v — Parim. Ruski delegat v Londonu, Rakovski, je izjavil dopisniku »Izvestije« z ozirom na de jure-priznanje sovjetov g strani Francije, da je Pariz sedež ruske caristične emigracije, ki si je pridobila precej vpliva na posamezne francoske ministre. Ta emigracija da je razvila mrzlično delovanje proti priznanju sovjetov, ki je ima Herriot v svojem vladnem programu.
Cerkveni vestnik.
c Evharistični shod na Brezjah. Na Sv.
Roka večer se izpostavi Najsvetejše za celo noč in celo dopoldne. Slovesni sv. maši bosta ob 24. v soboto (ob polnoči) in ob 10. v nedeljo. Po 7. maši bo imel p. gvardijan B. Resman evharističen govor. Po 10. maši bo govoril pat. definitor Salvator Zobec o sv. Frančišku in Najsvetejšem. Ob 14. bo slavnostna razprava vseuč. docenta dr. Gregorija Rozmana o sv. Evliaristiji in prerodu narodov. Potem pete litanije med procesijo, če bo ugodno vreme, sicer pa v cerkvi. Shod se sklene pred 16. uro z zahvalnico in blagoslovom. Obhajalo se bo tudi ob polnočnici. Venite adoremus! Pridite k Mariji — molit Jezusa!
c Evharistični shod za ribniško dekanijo
se vrši v Ribnici, dne 16. in 17. avgusta t. 1. po sledečem redu:
1.	V soboto, dnel6. avgusta ob 8. uri zvečer slovesno zvonenje po vseh cerkvah de-kanije, v Ribnici razsvetljava. Ob 9. zvečer se izpostavi sv. Rešnje Telo, slovesne litanije, prvi slavnostni govor. Sv- Rešnje Telo ostane izpostavljeno celo noč. O polnoči slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo.
2.	V nedeljo, dne £(,7. avgusta se začno sv. maže ob 4. zjutraj, in bo po ena sv. maša vsako uro. Ob 6. drugi govor in sv. maša z obhajilom. Ob pol 8. skupno sv. obhajilo otrok in sv. maša s petjem otrok. Ob 9. sv. obhajilo zunanjih udeležencev, obenem v društveni dvorani evharistično zborovanje akademikov, dijakov in fantov sploh. Ob 10. tretji slavnostni govor in slovesna sv. maša. — Popoldne ob 2. četrti govor, nato procesija s sv. Rešnjim Telesom. Po procesiji na trgu v Ribnici skupna posvetitev, zahvalna pesem in končni blagoslov. Godba zaigra in ljudstvo zapoje »Povsod Boga«, med čemer se sv. R. Telo prenese v cerkev, slovesno zvonenje zaključi slavnost. — Govorili bodo gg. p. Valerijan Učak, -prijor križarskega reda v Ljubljani, p. Alojzij žužek, D. J., Ludovik Šavelj, C. M, Janko Cegnar, uršulinski spiritual, vsi v Ljubljani.
Vse župnije na noge, da se skupno poklonimo svojemu evharističnemu Kralju! — Prinesite s seboj' svoja bandera, družbe, društva svoje zastaye! Vsaka župnija naj nastopi pri procesiji s svojim pevskim zborom! Vsa ribniška dekanija naj se te dni strne v en pobožen vzdih: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presv. Rešnje Telo!
c Križanska moška in mladeniška Marijina druiba ima jutri na praznik Velikega Šmarna cerkveno opravilo v družbeni cerkvi zjutraj ob 6 s skupnim sv. obhajilom, zvečer ob 6 pa slovesen shod.
Za prvi Marijanski kongres je treba zelo hitro dognati števil oudeležencev vsake župnije, ker drugače ne bo mogoče poskrbeti za zadostno število vlakov in voz. Zato naj povsod 15. in 17. t. m. pozovejo vse, ki žele počastiti Marijo na kongresu in si ogledati novo cerkev na Rakovniku, da se takoj priglase in kupijo izkaznico. Čč. gospode pa prosimo, naj vsaj do 20. t. m. po dopisnici sporoče: koliko izkaznic so oddali že, koliko udeležencev bo iz dotične fare sploh, do 24 t. m. pa po čeku (z znakom M. K.) pošljejo tudi do tedaj zbrano vsoto za kongres. Sporočite tudi druge želje, da jih bomo po možnosti upoštevali. Še enkrat opozarjamo, da kongres ni namenjen samo ženskam ali samo Mar. družbam, marveč vsem častilcem Marijinim in naj bi zlasti fantje in možje pokazali javno svoje zaupanje v Marijo. Zelo dobrodošle bodo zastave društev in družb ter narodne noše, pevski zbori in zbori molilcev, da bo sprevod z Marijinim kipom veličasten. Pripravimo se, agitirajmo vsi za ogromno udeležbo, ki naj pokaže svetu, da s mo Slovenci Mariji posvečeno ljudstvo.
Načelstvo zunanjih priprav.
O. Z. javnih nameščencev ima nujno sejo širšega odbora v četrtek, 14. t. m., ob 20. uri pri »Mraku«. Na razpravi bo več važnih vprašanj, zato naj ne manjka nobenega delegata. — Predsedstvo.
Društvo trg. potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 17. avgusta 1924 ob 10. dopoldne v salonu hotela Lloyd v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Prijave za pristop k društvu in eventualna pojasnila v pisarni, Ljubljana, Gradišče 17-1.
Glavna skupščina Jugosloven^kcga šu-marskega udruženja v Sarajevu. Za letošnjo glavno skupščino, ki se vrši v Sarajevu v času od 22. do 26. avgusta odobril je gospod minister saobračaja polovično vožnjo po vseh državnih železnicah -in parobrodih. Udele- 1 žencem skupščine pošlje direkcija šum v Sa- i rajevu legitimacije, na temelju katerih dobi • jo na odhodni postaji karte za polovično ceno z veljavnostjo.od 20. avgusta do 2. septembra. Na povratku dobijo istolako polovično karto,
ako imajo potrjeno na legitimaciji udeležbo na skupščini. Jadranska plovitba d. d. dovolila je udeležencem skupščine za povratek po lovično vožnjo na progi Kotor-Sušak za čas 27. avgusta do 2. septembra na podlagi iste legitimacije. Kdor bi legitimacije pravočasno ne prejel, naj jo reklamira pri direkciji šum v Sarajevu.
Godbeno društvo v Domžalah proslavi v nedeljo, dne 17. avgusta 40 letnico svojega obstoja. Priglasile so se že tudi mnoge druge godbe, ki hočejo pokazati simpatijo do jubilantov. Ker je omenjena godba obče znana se pričakuje povoljnega obiska. Popoldanska prireditev se vrši na vrtu kolodvorske restavracije in g. tovarnarja Ravnikarja.
Prostovoljno gasilno društvo v Polhovem Gradcu naznanja, da se vrtna veselica, dne 15. avgusta t. 1. vsled velike nesreče, ki je ob zadnji povodnji zadela naš kraj. ne bo vršila. Predmeti, ki so se nabrali za srečolov, se spravijo za pozneje; kar se ne da shraniti se bo prodalo v korist gasilnega društva v Polhovem Gradcu, dne 12. avgusta 1924.
u Preddvor pri Kranju. Ljudski oder iz Ljubljane uprizori v petek na praznik dne 15. t. m. ob 3 popoldne v društvenem domu v Preddvoru velezanimivo in smeha polno veseloigro v treh dejanjih »Težke ribe«. Vsi prijatelji lepe zabave in naših odrov, iskreno vabljeni.
Narodno gledišče.
Slavnostna predstava v opernem gleda-Hščn. Na dan otvoritve velesejma dne 15. t. rn. ob pol osmi uri zvečer se vrši v našem narodnem gledališču slavnostna operna predstava na čast udeležencev otvoritve ljubljanskega velesejma. Vprizori se velika ruska opera »Carjeva nevesta«, pod vodstvom kapelnika Balatke in v režiji režiserja Bučerja. Ta večer nastopi cela vrsta naših najodličneiših solistov. Glavno vlogo Marte poje gna. Rozumova, trgovca Sobakina g. Betetto in Gerjaznova g. Popov. Lanska zasedba te opere je nekoliko izpremenjena ter objavimo natančno zasedbo v jutrišnji številki našega lista. Vstopnice za to predstavo so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem poslopju od 10. do pol 1. in od 3. —5. popoldne.
Vprizoritve ljubljanske drame na čast udeležencem velesejma t Ljubljani. Drugi dan velesejma, v soboto 16. t. m., vprizori ljubljanska drama ob 8. zvečer angleško veseloigro ameriških avtorjev Glassa in Kletna »Firma P. B.« Njeno dejanje se suče v trgovskih krogih ter sloni na sreči in nesreči ter humornosti dveh družabnikov, ki vodita firmo P. B., njunih potnikov, uslužbencev in sorodnikov. Vsa vseloigra je polna komike, si tuacijske in besedne, v katere dnu pa se zrcali plemenitost src nastopajočih glavnih oseb. Pepelika igra g. Lipah, njegovega družabnika g. Šest, gospodično Zlatoperovo ga. Šaričeva, gospo Pepelikovo ga. Medvedova, gospoda Pa-zinskega g. Putjata. Nadalje nastopijo: gna. Mira Danilova, gna. Vida, gna. Ježkova, gna. Gorjupova, g. Plut, g. Cesar, g. Terčič, g. Dre-novec, g. Jan, g. Medven in g. Sancin. Režira g. Putjata. — Nadaljni spored dramskih predstav na čast udeležencem velesejma bo pravočasno objavljen.
Marsikdo se bode še spominjal, ko je pred dvemi leti »Tea Import« prvič razstavila svoje dočim lično opremljene originalne zavitke ČAJNIH MEŠANIC s znamko »BUDDHA«. Različno je bilo mišljenje. Danes pa lahko kon-štatiramo, da si je ta. Ivrdka z njenim načelom solidnosti zasigurala bodočnost; vesti, ki pri-hajaoj iz vrst konzumentov, nam to potrjujejo. In kako bi tudi ne, saj vemo, da je čaj čislan že več stoletij, priljubi se vsakomur, kdor dobi zanesljivo dobro blago, res je, med vojno se je na tem polju mnogo grešilo in se včasih kupilo blago, ki ni niti imenu odgovarjalo. Vsled teh okoliščin nadela si je zgoraj imenovana tvrdka princip pakelirati (ker odprt čaj se prav hitro zdiši, zgubi svojo fino aromo in se navzame slabega vonja) le prvovrstne kvalitete indijskih in kitajskih čajev. Ohranimo si zategadelj tvrd-ko »TEA IMPORT« v spominu in vsakomur, ki želi piti čašico dobrega čaja, svetujemo, naj poskusi s zavitkom »ČAJNIH MEŠANIC« »BLTDDHA«, ki se dobe pri vseh trgovcih. Zahtevati pa je poleg zavitka tudi navodilo o pripravljanju.
Učiteljski vestnik.
Ali je šlo za »zarado«? V Urad. listu št. 57 iz leta 1928 je bil razglašen natečaj za sestavo abecednika in čitank za osnovne šole v kraljevini SHS. Rok je potekel že 1. aprila t. 1. Kot so prinesli časopisi, se je oglasilo okoli 60 avtorjev. Ti časopisi so govorili tudi o nekih komisijah v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Minulo bo po roku že 5 mesecev, pred durmi je že novo šol. leto, a te pregledovalne komisije menda še delati niso začele. Kaj pa, če je bilo vse skupaj samo poteza za novo zarado »državotvornih elementov :, ki so imeli stara dela že pripravljena in nova morda niti v poštev ne bodo prišla. Ali bi ne bilo dobro malo pogledati in pobezati pri »Prosvetnem oddeljenju v Belgradu«, da vsa j stvar ne zaspi? Javnost bi pa morala tudi j vedeti, kdo so člani teh komisiji Pa ne, da bi bili avtorji sami I Pri nas oa bo
treba paziti na to, da ne bo merodajno samo mnenje teh in gotovih gospodov iz »Učiteljske tiskarne«.
V Moste je bila imenovana tik pred padcem Pribičevičevim gospa Lokarjeva, ki ima doslej 5 službenih let! Gospa P., ki ima 20 (dvajset) službenih let iu izborno oceno in še več drugih s 15. in več službenimi leti —. pa so bile prezrte. UJU-ju! Ali je potem kaj čudno, če smo se tudi učiteljice oddahnile, ko je težka Jelenčeva roka omahnila pod klop. In ti ljudje imajo še tako drzno čelo, da vže vnaprej vpijejo, ko nova vlada še ni ganila mazinca proti kakemu srboritemu UJU jevcu. To dela slaba vest, kaj ne, V »Jutru« pripoveduje član znane klike iz Učit. tiskarne, da bode Slovenčev informator dobil od-pustnico iz UJU, češ da jih izdaja. Da dobi v odpustnici boljše rede, povemo še to, da je bil ta stab sklenil in določil kot naslednika Gangla — čujte, čujte — urednika Učit. Tovariša, mladega Dimnika!
Polovična vožnja za podzvezne tekme.
Kupite na vstopni postaji celo vozovnico do Ljubljane. Tu je ne oddaste, ampak jo obdržite, ker bo veljala skupno z izkaznico, ki jo dobite pri OP tudi za vožnjo nazaj.
fz Železnikov. V nedeljo 17. avgusta t. 1. praznuje naš odsek svojo 15 letnico. Spored slavnosti je sledeči: Dopoldne ob pol 10. uri sprejem gostov in obhod po trgu; ob pol (11. uri govor iu sv. maša; po cerkveni slovesnosti tabor pred cerkvijo. Popoldne ob 3. uri javna telovadba in ljudska veselica. Pri prireditvi sodelujeta godba iz Selc in Mladinskega doma iz Ljubljane. Praznovanje naše 15 letnice obeta bili nad vse sijajno. Vse okoliške in daljne vasi iz selške doline se pripravljajo z največjim veseljem na udeležbo. Vse hiti za narodnimi nošami. Vsakdo iz doline bi se rad pokazal ia dan v Železnikih bodisi na konju, na kolesu, v kroju ali v narodni noši. Zeleznikarji sami, čeprav hude zaposleni za borbo vsakdanjega kruha, žrtvujejo ves prosti čas pripravam. Cel teden pletejo pridna domača dekleta pozno v noč krasne vence, možje in fantje pa pripravljajo nebroj mlajev, kateri bodo ta dan krasili naš trg. Vse dela, mlado in staro in z veseljem pričakujejo nedelje. Vabimo vse prijatelje Orlovske organizacije, da pobite v nedeljo v naš trg, da skupaj manifestiramo za orlovsko idejo v selški dolini.
Za Orlovsko prireditev v Črnomlju, dne 17. avgusta je dovoljena polovična vožnja, M. saobr. br. 16545. Velja od 16. do 18. avgusta. Lepo priliko imate, prijatelji Belokrajine, da pohitite v Črnomelj gledal naš belokranjski orlovski naraščaj, in obenem dostojno proslavite 15 letnico čmomoljskega Orla. V nedeljo z vlakom ob 10. dopoldne in nazaj ob pol 8. zvečer. Bog živi!
Turistika in šport. .
Hitrostna gorska dirka dno 24. avgusta 1924 na Vrhniki, ki jo priredita pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kraljice Marije Automobilski klub kraljevine SIIS, sekcija Ljubljana in Motoklub Slovenija v Ljubljani, se vrši na športno tako zanimivi progi in na pokrajinsko tako lepem kraju, da je primerno ohraniti posamezne prizore na slikah. Prireditelja vabita vsled tega vse gg. amaterske fotografe, da porabijo to priliko ter izvrše po možnosti čimveč posnetkov. Posnetki naj vpo-števajo šport in pokrajino. Namenjeni so propagandi in za poročila v inozemstvo. Da obo-drita gg. amaterske fotografe, razpisujeta za najboljše slike 3 nagrade po 300 Din, 200 D in 100 Din. Slike je predložiti tekom 8 dni po tel oni sportnotehnični komisiji autokluba, Ljubljana, Dunajska cesta 12, pritličje, ki svobodno odloči in nagradi. Nagrajene slike posl anejo last autokluba. — Automobilski klub kraljevine SHS, sekcija Ljubljana, Motoklub »Slovenija«, Ljubljana.
Hitrostna gorska dirka na Vrhniki, ki jo priredita Automobilski klub kraljevine SHS, sekcija Ljubljana in Motoklub Slovenija, se je iz tehtnih vzrokov preložila na 24. avgusta 1924. Spored ostane isti. — Automobilski klub kraljevine SHS, sekcija Ljubljana, Motoklub »Slovenija«.
Nova automobilska proga. V tekočem tednu otvorijo združene občine Črna in Mežice novo automobilsko progo in sicer: Črna-Mežice-Prevalje. Omnibus bo odpeljal iz Črne po 4. zjutraj in pripelje v Prevalje kolodvor k jutranjemu vlaku ob 5.15. Ob 8.30 se vrne iz Preval j v Črno, kamor dospe okoli 9.30. Popoldne odhaja iz Črne ob 14.30, dohod Prevalje kolodvor ob 15.30, odhod Prevalje kolodvor ob 18., prihod v Črno ob 19. — Z otvoritvijo te proge se ustreže v največji meri potrebam domačega prebivalstva, trgovstva in posebno pa še turistom, katerim se nudi sedaj priložnost v najkrajšem času iz Kamniških planin posetiti Peco, Uršulo itd.
Ob Sorskem mostu je v nedeljo, dne 10. t. m. popoldne nabrala ga Mara Zormanova v družbi gdč,ne Možina 9390 kron za družine-žrtve nesreče v Sorski kotlini. Denar je bil izročen županstvu, katero naj blagovoli znesek po prevdnrku razdeliti med najpotrebnejše. Vsem cenjenim darovalcem, ki so se prošnji odzvali povrni Bos stotero f
Cto&pociarstvo.
Letošnji velesejem.
Letošnji ljubljanski velesejem ne bo nudil prilike samo za udejstvovanje gospodarskih krogov, ki bodo na velesejmu dobili kupeo za razslavljeno blago in trgovcev, ki bodo imeli najboljšo priliko izbrati si med množico razstavijalcev, ki jih je doslej čez 600, dobavitelje, ki bodo v stanu nuditi najboljše dobavne pogoje. Z velesejmom je združena namreč tucii lovska športna in liigijenska razstava, kateri se bodo pridružili tudi filmi in tozadevna predavanja.
Velike važnosti bo tudi letošnja razstava konj, kar bo v prvi vrsti zanimalo naše kmetovalce.
Vselcakor je dobil velesejmski prostor 2 lepo urejenimi nasadi, na katere se odpre pogled takoj pri vstopu, lepšo zunanjost.
Ker le šo dva dni manjkata do otvoritve, je razstavljalni prostor zelo obljuden in živ. Razstavi j alci dovažajo blago in streme za čim okusnejšo prireditvijo prostorov in dovolj ši-rokopolezno reklamo. Predvsem je opaziti, da bo zelo dobro zastopana metalurgičua in pa strojna industrija, katere razstavni predmeti se že montirajo ali pa so že montirani na svojih prostorih. V pisarni je polno obiskovalcev.
Zanimanje za prireditev kažejo mnogoštevilni napovedani obiski gospodarskih organizacij (cele vrste trgovskih in obrtnih zbornic) kakor tudi posameznikov. Saj se jim nudijo vse mogočo ugodnosti. Pa tudi inozemstvo nam z visokim številom razstavljalcev (144) priča o svojem interesiranju za pridobitev naših tržišč. Ravnotako je tudi velikopotezna propaganda poskrbela za interes inozemskih kupcev za naše izdelke, predvsem za lesno industrijo.
Ki
Ko beremo poročila o zopet preteči lakoti v Rusiji in se spominjamo grozot lakote iz L 1921., v kateri je moral priskočiti Rusiji na pomoč cel svet, se nam zdi skoro neverjetno, da bi kaj takega moglo nastopiti v Angliji.
Ce bi imela Velika Britanija živeti samo od svojega pridelka žita, bi tudi ona kmalu spoznala, kaj je to lakota. Če bi sodili po la-mentacijah velikih najemnikov v začetku žitne kampanje in po njihovi zahtevi, da morajo mlinarji kupovati angleško žito, bi mogli misliti, da je toliko pšenice v Veliki Britaniji, da ne vedo kam z njo.
Po statističnih podatkih je Velika Britanija uvozila od 1. avg. 1923 do 1. avg. 1924 30 milijonov quarterjev pšenice iu moke, medtem ko je znašala žetev domače pšenice v preteklem letu samo 7 in pol milijona quarterjev (quarter je približno ena tretina met. stota). Iz tega je popolnoma jasno, da je Anglija odvisna od dovoza tuje pšenice in ker prihaja ta uvoz iz angleških kolonij po celem svetu, preti Angliji nevarnost lakote, če ti dovozi iz kateregakoli razloga izostanejo.
V začetku tekoče žitne kampanje (t. j. pred približno dvema mesecema) je obstojala velika diferenca med cenami angleške domače pšenice ter med ceno kanadske in laplat-ske pšenice. Ker pa so žitni producenti, večinoma najemniki na velikih posestvih zahtevali, da mlinarji kupujejo predvsem angleško žito, kar je popolnoma opravičeno z nacijo-nalnega stališča. Sedaj so se cene približno izenačile, pa tudi zaloge domače angleške pšenice so se skrčile na minimum.
Notacija za angleško pšenico se suče okoli 55 šilingov za 504 angL funte (iangl. funt ima 0.453 kg, torej približno polovico kg), fob, Manitoba pšenica št. 1 (iz Kanade) pa notira 54 šilingov v angleških pristaniščih.
Tržno poročilo.
g Cene živini, lelet in prašičev 13. avgusta 1924 v Ljubljani. Voli debeli prvovrstni izjemoma za kg žive teže po Din 14—15. Voli debeli 13—14. Voli za vprego 12.50—14. Biki rejeni težki 14—14.50. Biki lažji 12.50—13. Krave rejene 10.75—12.50. Krave klobasarice 7.50—8.75, Teleta živa, težja, debela 19.50 do 20.50. Teleta živa, lažja 17—19. Teleta zaklana po kakovosti 23—24. Teleta zaklana, težka, pitana, izjemna cena 25. Prašiči živi, težki 22—22.50. Prašiči živi, peršutarji 19—20. Prašiči zaklani 25.50—26.50. .Cene se od zadnjega tedna niso nič spremenile, le ono najboljše pitano blago se je prodalo v maloštevilnih slučajih boljše kot običajno, kot znak, da dobro rejenega in pitanega blaga primanjkuje in se lahko proda. Teleta so deloma svojo ceno obdržala in se je istolako le za najboljše blago plačevalo višje cene kot doslej. Kakor se vidi smo na višku cen letošnje sezone in ni pričakovati, da bi se mogle cene kaj dvigniti.
g Tržne cene v Trbovljah, dne 9. avgusta. Govedina v mesnicah: I. 24, II. 22; na trgu: I. 23, II. 22. Teletina v mesnicah: I. 30, II. 26; na trgu: I. 27.50, II. 25. Svinjina, meso na trgu: 32.50, slanina 34—36.50, mast in salo 35—37.50, prekajeno meso 40—45, gnjat 45.
Perutnina: piščanci 15—25, kokoši 40—50. Mleko: 4—4.50, surovo maslo 60, čajno maslo 70. Jajca: 1.50 komad. Kruh: beli 6.30, črni 5.30. Špecerijsko blago: kava 49—76, sladkor: kristalni 20.50, v kockali 22.50, milo 19.50. Moka: št. »00« 6.50. Krma: seno 0.50 do 1. Sočivje in sadje: paradižniki 5.50, grah v stročju 8, fižol v stročju 2—2.50, novi krompir 1.50, salata 6.50, glavnato zelje 6, paprika 1—1.50 komand, slive 6, jabolka 4—5, hruške 6—9, česen 0.25—0.50 komad, gobe:
lisičke 2, čebula 2—3, kumare 0.25—1 komad. • • •
g Občni zbor. Parna opekarna d. d. v Kosezah ima redni občni zbor 31. avgusta t 1.
g Likvidacije. Krojaško nakupovalno društvo v Ljubljani, reg. zadruga z o. z. ter Nakupovalna iu produktivna zadruga kovinskih in sorodnih obrtov za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o, z. sta prešli v likvidacijo.
g Sprememba firme. Tovarna izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic in drug, d. d. v Ljubljani spremeni po sklepu občnega zbora firmo v »Saturnus«, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov.
g Povišanje glavnice. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo sledečim delniškim družbam zvišati svojo glavnico brez predhodne državne odobritve: Tovarni zaves
»Štora« d. d. v Št. Vidu, od 250.000 na milijon dinarjev; Zadružni banki d. d. v Ljubljani, od 3 na 5 milijonov dinarjev; Kreditnemu zavodu za trgovino "in industrijo, od 12 in pol na 25 milijonov dinarjev.
g Kongres srbskih zemljoradničkih zadrug. Letos se vrši kongres srbskih zemljoradničkih zadrug v Užicah dne 25. septembra.
g Italijansko-jugoslovanska trgovska zbornica v Palermu. Dne 5. t. ni. se je konstituirala v Palermu italijansko-jugoslovanska trgovska zbornica. Predsednik te zbornice je Vinceuzo Signorino, a tajnik odvetnik Filippo Lo Vetere. Dosedaj obstoje sledeče italijansko-jugoslovanske trgovske zbornice v Italiji: v Rimu, v Milanu, v Genovi, v Bari, v Trstu, na Reki, v Bielli in sedaj v Palermu. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko Jugoslovanov je članov teh italijansko-jugoslovanskih trgovskih zbornic in če so Jugoslovani sploh zastopani, kdo so sploh ti Jugoslovani.
g Produkcija suhih vršenj v Dalmaciji. V Dalmaciji vlada veliko povpraševanje po suhih višnjah. Cena je poskočila od 1200 Din
letom vrnil poset, ki so nam ga namenili lam sko leto češkoslovaški gospodarski krogi, a bi bil tudi poset trgovskih in industrijskih tržišč v češkoslovaški republiki za vse udeležnike velikega informativnega iu podučnega pomena, želi zbornica, da bi se izleta udeležilo čim večje število naših trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Natančen načrt potovanja bo mogoče izdelati, ko bo število udeležencev vsaj približno znano. Zato prosi zbornica, da sa blagovolijo javiti čimprej vsi, ki se nameravajo udeležiti potovanja. Vožna bi stala (Z uporabo sejmske legimacije) z brzovlakom III. razr. približno 685.02 Din, II. razr. 924.60 Din. Za stanovanje in brauo je računati pri-" bližno 250 Din dnevno.
g Tržaške ladjedelnice. Od začetka tega leta so tržaške ladjedelnice dobro zaposlene^ Pred vojno, leta 1913. so one zgradile ladij s tonažo 61.757 ton, več kakor vse italijanske ladjedelnice v istem letu. V statistiki ladje-delstva v svetovnem obsegu so stale tržaške ladjedelnice na 7. mestu. Po vojni pa so se razmere izpremenile. V prvem povojnem letu
na 1500 Din pri meterskem stotu. Dosedaj j 3919. se je zgradilo v tržaških ladjedelnicah
se je že izvozilo preko Trsta v severno Ameriko krog 15 vagonov tega produkta. Računa se z izvozom še krog 5 vagonov. Letošnja letina višenj je bila za polovico manjša kot lansko leto.
g Naše čebelarstvo. Leta 1921 se je naštelo v Jugoslaviji 533.409 panjev, leta 1922 516..280 panjev, a v letu 1923 494.061 panjev. Od tega odpade na Slovenijo 52.000 panjev. Najboljše razvito je čebelarstvo seveda v Sloveniji. V Srbiji gre razvoj čebelarstva navzdol. Srbija ne producira medu in voska za svoje lastne potrebe, Hrvatska in Slavonija pa producirata nad svojo lastno potrebo. Isto velja za Vojvodino. V Dalmaciji ni čebelarstvo posebno razvito, vendar je dalmatinski med izredne kvalitete. Najmanj panjev šteje Črna gora. Nekoliko boljše stoji čebelarstvo v Bosni in Hercegovini. Posebno je na glasu Hercegovski vosek. — Letos se prodaja med po 18 do 19 dinarjev na debelo, a po 25 do 30 dinarjev na drobno. Letošnja produkcija medu v Sloveniji je bila po kvaliteti, kakor tudi op kvantiteti dobra. Samo to škoduje slovenskemu medu, da je letos preveč temne barve, zato se le malo izvaža v inozemstvo. Sicer pa ovira naš izvoz v Avstrijo precej visoka avstrijska uvozna carina. A Avstrija je bila precej dober naš odjemalec.
g Potovanje naših gospodarskih krogov v Prago. Češkoslovaško-jugoslovensko narodnogospodarsko udruženje v Pragi, ki je v pre-telem letu priredilo izlet češkoslovaških trgovcev, industrijcev in obrtnikov v Jugoslavijo, je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem izreka željo, da bi se priredil skupen izlet naših gospodarskih krogov na jesenski praški veliki semenj, ki se vrši od 21. do 28. septembra 1924. Poleg obiska velikega sejma, je nameravan tudi poset najvažnejših trgovskih in industrijskih centrov češkoslovaške republike. Potovanje bi trajalo v celem 10 do 15 dni. Ker bi se z iz-
15.126 ton ladijske tonaže, v celi ostali Italiji pa 83.000 ton. Za leto 1920. so odgovarjajoče številke sledeče: Trst 62.458 ton, Italija 100 tisoč 190 ton; 1. 1921. Trst 72.211 ton, Italija 164.748 ton; 1. 1922. Trst 65.716 ton, Italija 191.177 ton; 1. 1923. Trst 7.515 ton, Italija 66.523 ton. Kakor je iz tega razvidno, je bilo
I.	1923. za ladjedelstvo zelo slabo v Italiji, pa tudi po celem svetu. Leto 1924. beleži izdatno izboljšanje. Že v prvih treh mesecih t. 1. sei je v tržaških ladjedelnicah spustilo v morja
II.830	ton ladijskega prostora, torej več kot lani celo leto. Sedaj se nahajajo v delu ali pa so naročene sledeče ladje: 2 velika potniška parobroda, 5 motornih ladij, 2 tovorni ladji, 5 dragih parnikov, poleg teh trgovskih ladij še 1 križarka, 3 podmornice in 3 rainonoscL Sedaj je v vseh ladjedelnicah zaposlenih 6803 delavcev.
g Zvišanje diskonta v 'Avstriji sklenjena Kakor smo včeraj poročali, so pričakovali din najski bančni krogi, da bo avstrijska Narodna banka zvišala svojo diskontno obrestno mero na 15 odstotkov. Dne 12. t. ni. pa se je vršila seja generalnega sveta avstrijske Narodne! banke, na kateri se je povišala diskontna obrestna mera od 12 na 15 odstotkov, lom-bardna obrestna mera od 12 in pol na 15 in pol odstotka.
g Fordova tvornica avtomobilov na Polj* skem. — Tvrdka Ford namerava zgraditi na Poljskem veliko tovarno avtomobilov, kjer bo zaposlenih 1200 delavcev. Dnevna produkcija bi znašala 100 avtomobilov. Avtomobili bi stali 240 do 450 dolarjev.
Izpred sodišča.
Franeelj vhogaj mater, in nikar se ne ženi! Mati so mi povedali, da ti ne bodo ničesar dali, če se že sedaj oženiš. Ubogaj, ker sicer boš berač. — Tako jo govoril v Burgerjevi gostilni v Mengšu posestnik Jožo

je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah Pravo samo z imenom „5&£§8l£$SflM in znamko „Ji2Sg0M2
5
Hagarin sin.
Roman. Paul Keller. — F. O. (Dalje.)
34
Hrom.
Kap ga je zadela na levi strani že pred božičem. Dva dneva so se tresli zanj domači, potem je šla smrt mimo njega.
Zdaj sedi v naslonjaču, ob strani pa stoji hči Kristina in zvesti prijatelj Gottlieb. Vsi drugi so odšli v cerkev.
Tudi Hartmann obhaja Silvestrov večer.
Pred njim leži na mizi pero in papir. Prime za pero z nepohabljeno desnico in piše na bel list, medtem ko kleči hči pri mizi, stari prijatelj ga pa gleda z resnimi, solznimi očmi:
> Vpričo Boga in pred hčerjo Kristino Hartmannovo in Gottliebom Penkerjem priznavam, da je Robert Hellmich, ki se imenuje Robert Winter in je sedaj pri meni v službi, moj lasten sin. Vse prosim odpuščanja, katerim sem storil krivico, najbolj slarše Marte Hellmichove, in določam, da dobi Robert Hellmich po moji smrti iz mojega premoženja petnajst tisoč mark. Vso drugo dobi moja žena in otroka Bertold in Kristina v enakih delih. Blagoslavljam vse otroke, tudi Roberta, ki naj več no sovraži svojega očeta, in prosim Boga, cla bi bil nam vsem milostljiv.«
Spodaj zapiše Hartmann kraj, datum in Ime, Gottlieb Penker in Kristina Hartman-nova na podpišeta oporoko.
Kristina spravi listino in čuva zvesto bolnika s starim Gottliebom.
S Hartmannovega obraza diha mir.
Počasi se pokaže rdečica na čelu in svit v očeh.
Ko je dovršil pogumno, dobro delo, ne bi bilo tako težko stopiti na drugi svet--
Domači se vrnejo iz cerkve, večerja mine. Zdaj zahteva Hartmann, naj pridejo vsi k njemu v sobo in pijejo staremu letu v slovo. Da, hoče, dc so veseli.
Toda pravega veselja ni. Ni jim hudo samo zaradi bolnika — Hartmannu je razmeroma dobro — vsi zro v skrbeh v novo leto.
Ponosno, hladno ženo je prijela usoda z nemilo roko. Moža ni pač nikdar ljubila. Njeno srce je bilo pretrdo za pristno žensko ljubezen. Pač, na nekem mestu je bilo mehko. Ljubila je sina. Hči je osta'a pri njeni tuji naravi tuja njeni duši. Sina, ki ni mogel stati na lastnih no^ah, za katerega je vedno ona skrbela, njega je ljubila.
Zdaj jo je mučila težka bridkost. Ker ji ni hotel odkriti dr. Friedlieb vse resnice o Bertoldu, se je peljala z njim v mesto. Neki star, brezobziren sanitetni svetnik ji jc rekel: »Draga gospo, počitek in naprstec, mnogo naprstca — potem bo še nekaj let. Ozdravljenje v tem slučaju ni mogoče.
Tako je živela poleg otroka, k smrti obsojenega. In ker ni vedelo njeno srce nikdar nič o vdanosti v kako drugo voljo, je bilo brez tolažbe in polno jez in strahu..
Bertold ne ve nič o svoji usodi, pa tudi on ni vesel, ker se noče Lora z njim zabavati.
Kakor on, tako upira tudi Robert Win-ter vse upanje v prihodnjost na lepo dekle in je poln težkih skrbi.
Najbolj mirna v družbi sta Gottlieb in Kristina. Njuni tihi duši nimata nikakih
vročih želj in boječih vprašanj na novo leto.
Lora pa — Lora —--
Z bledim obrazom hodi sem ter tja, z velikimi boječimi očmi, in se prestraši, če jo kdo nepričakovano nagovori. In ee se hoče smejati, se prestraši kakor glas razbitega stekla.
In ko se kri tako težko pretaka v nji in jo napada vročina, katere ne more prenesti, gre pred hišo v mrzli Silvestrov zrak
in strmi po temnem potu, ki pelje v mesto.
* * #
Glej, vsi venci ovenejo. Če prihaja kralj skozi okrašena vrata,so rože že ovele, in če mine kratka slovesnost, padejo na tla. Pesniki obešajo zelene iavorikove vence v sobi. Pa kmalu se igra lahen veter, ki prihaja skozi odprto okno, s suhimi listi. Tako suho je postalo tudi zeleno navdušenje večera, ko je dobil pesnik venec. Na oltarjih in cerkvenih stenah venejo venci in z grobov jih odpiha slednjič veter kot suhe pleve. Celo v otroških rokah niso venci stalni; ob hladnji večerni zarji zmrznejo na zapuščenem igrišču
To je usoda cvetlic in ljudi.
Toda ljudje ne žalujejo dolgo za cvetjem, ki hitro premine. Poiščejo nov vrt, novo trato in spletcjo nov venec.
Eden je pa samo enkrat zelen.
Tega plete Bog sam s svojimi rokami iz nežnih lističev in belih cvetov, ki jili utrga v tihem, neograjenein kotu svojega raja in okrasi z njim čelo otroku, ki odpotuje v svet.
V tihih urah gleda človek ta venec in tuj duh iz daljnega cvetočega vrta našega hrepenenja čuti njegova duša.
Mati vidi venec na čelu otroka, če spi kot smeh in roža v posteljici.
Prijatelj mladine ga vidi, če se ustavi na igrišču, ko se razpletajo kodri vriska-jočih deklet, popadajo klobuki z glav, se zgube pisani trakovi, vidi zeleni venec z belimi cveti' na otroško srečnih glavah.
Mladenič ga vidi in vsrkava srečen njegov duh, če se verjetno in zaupno skloni k prvemu poljubu na belo čelo izvoljenke. Uboga, stara devica ga čuti kot krono in so sklanja z nasmehom k preprostemu delu, kot skriven kraljevski otrok, ki služi.
Nuna ga vidi, če čuje pri mrtvi sestri, ki z belim obrazom leži v črni rakvi.
Tega venca Lora nima več.
Marsikomu ga ukradejo.
Mnogo jih je, ki jim ga strga z glave divji vihar življenja.
Marsikomu ovene pod žarečimi udarci
žil.
Mnogi, mnogi ga zgube za nič, ker ga ne poznajo; če bi ga v resnici poznali, ga ne bi dali.
Nekateri ga zaigrajo.
Lora ga je zaigrala.
Zdaj ji žvižga zimski veter čez odkrito glavo. Zebe jo.
Zdaj čaka kot vse, da bo prišel tisti, ki jo je oropal, da jo bo branil proti mrazu in pokril njeno glavo s krono žene in matere, spleteno iz palmovih vejic miru.
Mučno brez spanja je minila Silve-strova noč.
Zjutraj je čakala Lora tolažllnega pisma. Prišla je samo razglednica s tiskanim napisom:
Podgoršek domačemu fantu šešku. Bilo je
to na velikonočni ponedeljek. Kmalo na to pa sta se oba malo bolj razgrela. Letele so steklenice iu eden je razbil celo svetilko. Kar naenkrat pa se je začulo: »Podgorška tepejo!« In res jih je mož precej dobil. Dobil je več poškodb na glavi, pod desnim pod-kolenjakom pa je dobil globoko rano z nožem. Dr. Travuar je ugotovil na podlagi zdravnikovega izvida, da jo vsled to poškodbo noga koničasto zavita in da je prerezanih več živcev in žilic. Najnevarnejši pa je prerez živca, ki vodi stopalo, katerega poškodovanec še danes ne more dvigniti. Treba bi bilo konce živca izgrebsti iz mesa in jih zašiti, da bi se stvar nekoliko po-
pravila. Sešek se je zagovarjal s pijanostjo. Zaslišanih je bilo okrog 12 prič, ki so v bistvu potrdile obtožnico in se je ugotovilo pri obravnavi, da je bil tudi šešek izzvan, in da jp dobil eno z burkljami po glavi, da s-s mu š« sedaj pozna. Drago pa bo pia('al fant svojo neprevidnost in pretepanja z nožem. Cbsojen je bil na fi mescev težka ječ« in bo moral plačati poleg stroškov še 7.583 Din za bolnico, zdravila, obleko, bolečine in za odhod zaslužka. Zahteve za morebitne na-daljno odškodnino pa si je zastopnik oškodovanca še pridržal.
Spor radi matere. Hud mož in oče je užitkar Janez Hren v Zagriču v litijskem okraju. — Prepiral se je mož že dolgo s
svojo ženo, ki ga je radi pretepanja zapustila in se ločila. V ta prepir se je vmešaval v prilog matere tudi njen sin Anton. Oče in sin sta se sprla pri neki taki priliki v kleti in sicer radi krompirja. Stari mož je udaril, kot pravi obtožnica, sina s trdim predmetom po glavi tako, da je ležal sin dve url nezavesten v kleti in je bljuval kri. Oče se je zagovarjal s silobranom in je trdil, da ga je napadel sin z motiko v njegovi sobL Po izjavah prič je mož domačim baje vedno nagajal. Tako je nekoč nametal pre-šičem trske v korito, salato pripravljeno za kosilo, pa je polil s petrolejem. Mož je bil obsojen na 14 dni zapora in bo plačal tudi precejšnjo odškodnino. —
Meteorologično poročilo*
Ljubliana J08 m n. m. vtš
Normalna barometerska višina 736 mm.
Ca* opaao-»»ii ia	Oa ioni ebei t mm	leriitu-met ei » C	f »luron. it>iar«nea » O	Nebo, .etrov	fauaTisu T mm
12. 8. 21 b	733-1	181	0-8	jasno v.	
13.,8 7 h	734-1	17-7	10	obl. j. 8.	11
13. 8. 14 h	/34 7	20-4	0-7	obl.	
I Naroiajte .Slovenca* 1
Pletilke
fzurjene, ki razpolagajo z dobrim strojem, dobijo delo na dom. - F. in I. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29, Ljubi).
Iščem 25 - 30 let staro, mirno, pošteno in boljšo gospodično
vzgojiteljico
E trem otrokom, ki bi znala tudi nekoliko šivati. Hrana v hiši. Plača po dogovoru. -Ponudbe pod »Vzgojiteljica« št. 4713 na upravo lista.
ZOBNI ATELJE
E. KODER
KR1ŽEVNIŠKA ULICA St. 8
ZOPET redno sprejema ............................
Katerekoli SLUŽBE
TŠČE 26 - letni mladenič z znanjem slov., hrv., nem., in deloma italijan.; zmožen je strojepisja in knjigovodstva. Nastop takoj ali pozneje. -Ponudbe pod šifro «Onesta« sa poštni nrad PIŠECE pri Brežicah.	4681
IŠČE se VAJENEC
«a fino krojaško obrt. — F. IGLIČ, Kolodvorska ulica 28 ▼ Ljubljani.	4673
Absolventinja
redne trg. šole išče primerno službo. Vešča je tudi nem. in srbohrvatskega jezika. Gre 1—2 meseca tudi brezplač. Cenj. ponudbe pod »Začetnica« št. 4672 na upravo lista
" MIRNO SOBO
Ljubljani ali predmestju IŠČE gospodična. Ima svojo posteljo, Cenj. ponudbe na upravo pod «Mirna soba«.
Prodam dobro ohranjeno KITARO in BUGARIJO po ugodni ceni. - Naslov pove uprava pod številko 4640.
Stanovanje v vili
z dvema sobama, pritiklina-mi, elektrika in vodovod, se takoj odda. Letna najemnina. - Ponudbe pod »20.000« na Aloma Company, Ljublj.
Vodilno moč
Sensko ali moško, za izdelo-valnico perila, z večletno dobro uspevajočo prakso, se takoj sprejme. - Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo mesečne plače na upravo »Slovenca« pod štev. 4534.
Salila-hoirti. šlrace. MagajniShe Knlige, amerihanshe lonrnale, ofllcmalne Knfllicc itd.
Knjigoveznica K. T. D. t LJubljani - Kopitarjeva nllca 6/11.
NA STANOVANJE j
sprejmem preprosto gospo- I dično. — Naslov pri upravi i »Slovenca« pod štev. 4711.
DVE meblovani ali nemeblovani SOBI
z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam 15. avg. Naslov pri upravi. 4676
PRODAJA VOZ
po zelo ugodni ceni: 1 lan-dauer, 1 brum, 1 gig ter razna konjska OPREMA. — Natančneje se poizve pri GRADBENEM PODJETJU G. TONNIES, dr. z o. z., Dunajska cesta '25. 4669
WORTHINGTON-
SESALKA
rabljena, dobro ohranjena, za 12 atm., črpalna zmožnost 200 do 2501 na minuto, sc kupi. — Ponudbe na upravništvo lista pod šifro: «Worthington-sesalka 4626«.
Ne prezrite!
paviljon J 431
(zunanja stran)
ker sc Vam nudi ugodna prilika nabaviti si vsakovrstnih čepic za gospode in dečke v najrazličnejši obliki ter po najugodnejši ceni.
Izdelovalnica ČEPIC (SLOVENIJA)
I. Gogala
JESENICE.
Dva konja
(dirjača) po »Vandetti«
1 kočijaški voz, 2 faetona, konjska oprava
radi nakupa avtomobila takoj po ugodni ceni za oddati pri EGON SCHWAB, Ptuj.
Kdor da i cc
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki' ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
Zahvala.
Za izkazano sožalje in mnogobrojno spremstvo na zadnji poti našega nepozabnega sorodnika, gospoda
Rafaela Biontini
trgovca
se najtopleje zahvaljujejo
žalujoči ostali.
LJubljana, dne 12, avgusta 1924.

Oenite v juho in prikuhe krepčllo hrane
— Juhan —
Imate iz preprostih jedli izvrstno, zdravo in rediino hrano.
ZNIŽANE CENE!
Najbolje se kupi brez dvoma "»C
»Pri nizki ceni«
IGNAC ZARGI
:: Sv. Petra cesta štev. 3.
LJUBLJANA
Nudi cenj. odjemalcem razno damsko, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate flor-noga-vice za dame ter velika izbera potrebščin ta šivilje, kakor razne nakite, trese, svile, vezenino itd., dalje velika izbera potrebščin za krojače.
ZNIŽANE CENE ! -*C
Oglejte si pred nakupom najfinejše
.PFAFF 5KSE ,PUCH'
PUCH kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojh
Pri IGNACIJ VOS, LJUBLJANA
Sodna ulica štev. 7 Paviljon H 281-282
v .OFICIRSKEM DOMU« ljubljanske garnizije
se odda na javni licitaciji
katera se vrši dne 18. AVGUSTA t. 1. ob 9. nri v Oficirskem Domu (kasarna Vojvoda Mišica). — Ponudbeiiki imajo položiU kavcijo 10.000 dinarjev. — Od strani Oficirskega Doma se stavi restavraterju na razpolago potrebne prostore z inventarjem in razsvetljavo. — Podrobna pojasnila daje kapetan K o p r i t e c (komanda Drav. div. obl. «Zvezda«, 2. nadstropje) vsak dan od 16. do 17. ure.
m dunafslfi

Najugodnejša prilika za vse stroke.
Največja izbira! Brezkonkurenčne cene!
Veliki uspeh dunajskepa pomladnega sejma: 100.000 kupcev.
Velika godbena in glediška slavnost mesta Dunaja.
Pojasnila:
Wiener-Messe mm m
kakor tudi vsa častna zastopstva,
v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Josip Zidar, Dunajska cesta.
Gostilničarji, pozor!
Prima ogrske in dom. SALAME, polnomasten trapistov-ski SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prve vrste nudi
I. Buzzolini
na in ZAJUTRKOVALNICA.
LJUBLJANA, Lingerjeva ulica.	4153
Enonadstr HIŠA
z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 4182
KUPIM VEČJI
BUKOV GOZD
za sečnjo. — Ponudbe pod «BUKOV GOZD« 4632 na upravo »Slovenca.«
© Ig) Ul d 0 0 gj 0 \dj O g) (3) g) g) g| g| g| g) g| g) g g g g g K
0 Prometni zavod m premog d. d. V IJlBUANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vsen kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrsie in vsakega izvora ter priporoča pose: no prvorstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, čini premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
V Ljubljani, Miklošičeva cesta Stev. 15. H.

Zahvala.
Za izraženo sožalje in sočutje povodom smrti našega n-pozab-nega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda
Antona Kopača ml.
trgovca in posestnika
se tem potom vsem najsrčneje zahvaljujemo, posebno prečastiti duhovščini, slav. telovadnemu društvu «SokoL v Žireh, požarni brambl iz Žirov in Dobračeve, Jugoslov. maUci, cenj. pevskemu zboru za ginljive žalostinke na domu in na pokopališču.
Vsem prijateljem in znancem iz Škofje Loke in Logatca ter vsem darovateljem vencev in šopkov iskrena hvala. Žiri, dne 13. avgusta 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
Izložba fztiesim fovarcn cevlfev
Kozina i Co.
Tržit
Prodaja na veliko in malo: LfuMjana, Breg 20. Aleksandrova cesta, Prešernova nllca (Sellah). Zagreb, RaC-hoga ulica 3.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
Mestni trg 6 v Ljubljani Mestni trg 6
dpovedi. — Vecj
•n
■
■ ■ ■
š ■
Hranilne vloge in pa vloge na tekoči račun obrestuje po
ter jih izplačuje takoi brez odpovedi. — Večje vloge z odpovednim rokom pa obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.
nai