Poštni tekoči račun. Conto torrente colla posta List izbaip Štev. 4 1023 yc&' ..rja naših zadrug. N ^ -«.ruh. Gojitev koruze. Jus* ^ žvepljanju in škropljenju trt. Irife. A. Podgornik: Prehod od suhega k zelenemu krmljenju. Ing. A. P.: Krm* ska pasa. Umetni gnoj v vrtnarstvu. Širi* mo svilorejo. U.: O gnilobi krompirja. Tržni pregled. A. Bajec: Knjigovodski tečaj. Vprašanja in odgovori. Kako je po deželi: iz Dobravelj, izpod -Nanosa, si* rarski tečaj v Zatolminu, iz Brd. Nove odredbe: vinski davek, splošni davek na blagovni promet. Gospodarski drobiž. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. V. B. Rihenberk. Ker je danes v listu podoben dopis in iz bojazni, da je Vaš zastarel, smo ga izpustili. Kar ni priobčeno danes pride prihod* njič, posebno od g. F. F. iz Idrije in g. V. V. iz Suhorja. Pošljite še kaj. Sotrudnike in prijatelje prosimo, da pošljejo gradivo vsaj do 5. maja. VINOGRADNIKI POZOR! Ne uporabljajte slabega žvepla temveč le najboljše. Je sicer za okoli 10% dražje a več kot za 100% boljše. Žveplo mora biti drobno mleto kot naj finejša moka, ker drugače se otrese. Le najfinejše žveplo ostane in koristi v celoti. :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 32 :: ' Rokopisi se ne vračajo :: VINSKI DAVEK. V notranjosti lista prinašamo glav* ne določbe o vinskem davku. Ker je ta davek globoko posegel v gospodarsko življenje našega vinorejskega ljudstva, se je vršil dne 27. marca v Gorici sesta* nek zaupnikov kmetsko*delavske zveze, ki je sklenil, da se skliče na velikonočni pondeljek v Dornberg veliko zborova* nje vinorejcev, ki se je tudi res vršilo. Na zborovanju je bik) zastopano zelo mnogo vinorejcev, ki so prišli na zboro* vanje od daleč na okoli. Podajamo v na* slednjem glavne podatke iz govora gosp. poslanca Ščeka: Stara Avstrija je negovala in pod* pirala vinorejce ter jim dajala različne premije in brezobrestna posojila za naj* lepše urejene vinograde. Vina je pride* lala Avstrija 4,600.000 hi, Ogrska pa 4,700.000 hi, skupaj torej 9,300.000 hi. To vino je zadostovalo za 50 miljonov ljudi, ki jih je Avstro*ogrska imela. Izvažalo in uvažalo se je le brezpomembno koli* čino vina. Po vojni so prišli naši kraji pod Italijo, ki pa pridela na svojih 40 mi* Ijonov ljudi, ravnotoliko hi vina. Pred vojno so bila vina v Italiji mnogo bolj po ceni kot v Avstriji in že iz tega raz* loga samega so prišli naši vinorejci v mnogo slabši položaj. Poleg tega je naše vino izgubilo vse trge v Avstriji, Čeho* slovaški, Jugoslaviji, Poljski itd. Upo* števati moramo pa tudi to, da so naši vinogvaui med vojsko hudo trpeli. To* Letina vinu v Italiji 1. 1922 je bila pod goji med našim in'italijanskim vi no rej= srednjimi letinami, ker so pridelali samo cem torej niso na noben način enaki' in ,35,626.000 lil vina. od’ teh 1.257.000 lil v to bi morala viada tudi upoštevati pri Novili pokrajinah. V letih <:d 1909-1920 so vpeljavi vseh zakonov, ki jih uvaja v pridelali v srednjem 41,130.000 hi vina. našo deželo. Država je za to tu, da skrbi L. 1921 je bila letina vina še slabša kot za blagobit svojih državljanov in ako ho* 1. 1922, ker so pridelali le 31,908,000 hi vice dvigniti davčno moč mora poskrbeti na. Najvirorodnejša pokrajina je .Pije-za odpiodajo vina, predvsem za izvoz, mont, ki je pridelal I. 1922 5,100.000' lil vi-Na zborovanju so bile sprejete različne na. sledi Emilija s približno enako količi-,Primerne resolucije, ki so bile priobčene no, potem Toscana, .Apulija, Sicilija itd. 'v listih. i Sklenilo se je tudi, da se zberejo vse , že obstoječe in ustanavljajoče se zadruge 13 17 % 40 " kaliievo so1 in na sestanek, na kateremu se postavi pod; čilski soliter dobite v zalogi l‘4g| močni vinarski organizaciji. Sestanek se bo vršil v četrtek, dne 26. t. m. dopoldne v Gorici. - Corso Verdi 32. Zadružne Zveze v Gorici Inseriralte v ..Gospodarskem listu“ — " - - - . — L . .... .... L ^ - . CENA OGLASOM: 1 stran 100 L. */* „ 60 „ ' lU - 40 , / V % 25 „ Za objavo v 2 št. 5 °/6 popusta, v 3 št. 10 %, v 6 št. 20 % celo leto 30% popusta. JOSIP KERŠ El/ ANI, mehanik in puškar mr m- v Gorici, Stolni trg 9 -m naznanja sl. občinstvu da mu jč na novo došla velika množina blaga iz svetovno znanih tovarn. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in \A?inselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje-in krpanje, katefega dajam brezplačno. Dvokolesa: Orig. Puch, Orig. Stiria. Orig. Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za razstreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči JOSIP KERŠEVANl, mehanik in puškar. GOSPODARSKI UST List izhaja enkrat na mesec — teto II Štev 4 :: Upravništvo in uredništvo :: Stane za celo leto 12 lir, za pol * V GORICI CORSO VERDI ŠT. 32 leta 6 1., posamezna številka 1 liro. april 1923 Rokopisi se ne vračajo :: 0 IZMENJAVI DENARJA NAŠIH ZADRUG sa te dni mnogo piše. Gospodarski list se ne bo spuščal v razpravljanje tega kočljivega vprašanja, ki je dobilo tu in onstran* meje političen značaj. Naša italijanska vlada je zavzeia stališče, da se mora to vprašanje urediti pri pogajanjih med njo in Jugoslavijo, ker gre za terjatve italijanskih upnikov (naše zadruge) naprsni Jugoslovanskim dolžnikom (zadružne zveze v Jugoslaviji). Ker se pa ta pogajanja vlečejo že leta in leta, je našim zadrugam narasla ogromna škoda, 1. ker se krone nič aii pramalo obrestujejo in jim 2. primanjkuje £a poslovanje potrebni denar. Kompetentni faktorji bi morali rešitev čimbolj pospešiti v prospeh našega narodnega gospodarstva. Naš vsakdanji kruh. V znoju svojega obraza si boš služil stiskajo, kot tropine nas izžemajo. Ni mo-svoj kruh. Tako je bilo rečeno, tako je bilo, goče več izhajati! Ali je to res? bo in tako je tudi danes, pri nas v sedan- Nesrečen je oni, ki nima ob prepadu jem momentu mogoče bolj, kot kedaj prej. ograje, ki nima varne roke na globini de-Debelim egiptovskim kravam so sledile su- roče vode, nesrečen je oni, ki ne vidi bil-he, dobrim letinam sta sledili sedaj že dve ke, katere se bi mogel oprijeti, najnesreč-slabi. Smo li bili nanje pripravljeni, smo li nejši pa je oni, ki priliko rešitve zamudi pripravljeni še na hujše čase? in se prepusti valovom, ki ga odneso tja, Bilo je še pred malo časa. Ure so te- odkoder ni rešitve. kle in na cesti se jih je dobilo. Priklonil si :---- se, prodal kakšno gnilo topolovo drevo, Ako greš po deželi in vprašaš ljudi, kakšen kmetijski pridelek, delal par ur in kako gospodarsko stoje, boš slišal same dobil si lire. Brez skrbi si živel, bil bogat pritožbe, samo tarnanje. Je li vse to upra-in si privoščil poleg belega kruha tudi me- vičeno? Je in ni! sa. Pozabil si na izrek iz božjih ust, ki ti Gotovo so davki visoki in ne vemo ga pove prvi stavek. še kakšno višino bodo dosegli, letine niso In danes? Denarja primanjkuje, slabe najboljše, trg je zaprt, ponekod, posebno letine slede ena drugi, prihranki so pošli, v Istri in tudi na Krasu vlada v marsika-visoke davke iztirjava jo, kot gobo nas teri hiši glad. Ako čitaš naše politično časopisje ti izveni iz skoro vsakega članka velika ml-zerija, dopisi z dežele pa ti povedo, da se vrši tam predstva, nič drugega ne izveš, kot da se ljudje vesele in zabavajo. Po deželi so mnogokje nabiti plakati, ki vabijo na ples, prosto zabavo s plesom itd. En ples stane danes nekoj tisoč. Janez mora imeti nove čevlje, Jože novo kravato, Urška svilene nogavice, Metka svileno novo obleko itd. Torej je še denar. Ne glad in ne plesi ne kažejo prave slike našega gospodarskega stanja. Govoreč z ljudmi, ki delajo na gospodarski organizaciji našega ljudstva, izveš, kako malo razumevanja je najti pri naših ljudeh za pravo gospodarsko delo. Kapitalistični diuh globoko tiči v našem kmetskem ljudstvu, ki hoče imeti od vsakih organizaciji vplačanih ali pa še dolžnih 10 lir takoj jutri vsaj 20 lir čistega dobička. Na sporočila od strani gospodarskih organizacij, da sprejemajo naročila za eno ali drugo blago, se malokdo zmeni. Nobena prava zadruga se pa ne more in in sme podvreči špekulaciji, posebno danes, ko valute še niso ustaljene in ravno-tako tudi ne cene kmetijskim potrebščinam. Ko kmetje blago potrebujejo, je pri zadrugi na razpolago blago samo za naročnike. Nenaročitelji pa hočejo vendar Gojitev V Italiji je letno obdelanih s koruzo okoli poldrugi miljon ha, na katerih se pridela okoli 25 miljonov q zrnja. Teh 25 miljonov q ne zadošča potrebam prebivalstva in zato se je zelo mnogo uvaža iz inozemstva, predvsem iz Argentinije in Rumunije. Iz Jugoslavije pride v Ita- imeti blaga, ker ga pa ne morejo dobiti, začnejo godrnjati in zabavljati črez vodstvo, očitati mu malomarnost in pristranost. Kje je malomarnost? Spominjam se, kaj je bila hrana našemu ljudstvu pred desetimi, petnajstimi leti. Polenta je bila zvečer in zjutraj domač kruh-pogača. Repe in zelja se je mnogo povžilo. Mesnica je bila odprta samo ob nedeljah, večkrat celo samo ob večjih praznikih. In danes? Ne samo v nedeljo mora biti kupljeno meso, temveč tudi večkrat v tednu, jota in ječmenček ni več dober. Prišli bodo časi ko bo dober, a ga ne bo. V znoju svojega obraza si boš služil svoj kruh. Še mnogo je bogastva med našim ljudstvom, še mnogo je v zemlji skritih «šacov», a ne pod razvalinami razpadlih cerkev in gradov. S pikonom jih bomo dvignili, s plesom jih bomo zapravili, potom močnih gospodarskih organizacij jih bomo pravilno spravili v promet. Proizvodnjo moramo izboljšati in dvigniti, s smotreno gospodarsko organizacijo bomo pridelke uveljavili na trgu. Ne zabavljanje, ne tarnanje in ne ples ni naša rešitev, temveč delo, skrbnost in strokovna izobrazba ter močna gospodarska organizacija. V znoju svojega obraza si bomo služili svoj kruh, tega ne smemo pozabiti. koruze. lijo zelo malo koruze, ker pokupijo Av* strijci, Nemci in Čehoslovaki skoro vse jugoslovansko razpoložljivo žito in tudi koruzo. Pri nas igra gojenje koruze precej* šnjo vlogo, posebno pa v Vipavski dot lini, gorski okolici, v Brdih in na Krasu. Pridelek na ha pri nas ni visok, mogel bi jeseni. Izberejo se take rastline, ki imas biti mnogo višji, ako bi kmetje ravnali jo največ in najbolj razvitih storžev, tako, kot je potrebno in sicer: 4. Najbolje je sejati koruzo v vrste, 1. Koruza ljubi globoko zrahljano ki so ena Qd druge oddaljene 70 do zemljo, torej moramo globoko kopati go cm Sejanje v vrste olajša poznejše oziroma orati. Le v globoko izorani delo pri koruzi. zemlji se more nabrati voda in le v taki - Ako je Mo lansko lefo mnogQ zemlji more koruza popolnoma razviti smetljikave koruze (gobave), naj se svoje korenine. Zemlja za koruzo bi mo; seme pred setvijo pomoči v 2% raztopi rala biti izorana že v jeseni ali vsaj v njno moc]re galice, da se tako uničijo zimskem času, ker tedaj more zemlja frosi (črni prah), ki povzročajo smetlju nabrati največ vlage. Pri nas zgodnje jiavosf oranje sploh ni v navadi, a bi zelo mno* go koristilo. 2. Gnojiti moramo koruzi dobro, predvsem z domačim hlevskim gnojem, kateremu pridodamo na vsakih 100 m2 še 3 kg superfosfata, V2 kg 40% kalijeve soli in pri prvem okopavanju oziroma pletju V-’ kg čilskega solitra. Hlevski gnoj, superfosfat in kalijeva sol se po? trosi pred oranjem. Ako nimamo hlev* skega gnoja in moramo gnojiii le z umet; nimi gnojili, uporabljamo dvojnato mno= žino navedenih umetnih gnojil. 3. Za seme naj se izberejo le taki storži, ki so od zgoraj in spodaj približa no enako debeli in na katerih sedi zrnje v ravnih črtah. Taki storži imajo največ in najlepše razvitih zrn, kar se tudi po* deduje. Uporablja se samo seme iz sre* dine storža. Odbira semena naj se izvrši vedno že na njivi, ko se koruza bere. Kdor ni tega storil, naj tega ne pozabi v Težina vina. V Italiji, posebno v nje južnih pokrajinah kupujejo vino le na q in ne na hi. Čim več ima vino alkohola, tem lažje je, čim manj, tem težje. Voda je za malenkost težja od vina, črno vino pa je težje od belega. 1 hi belega vina tehta v srednjem 99.60 kg 1 hi črnega pa 99.75 kg 6. Koruzo moramo na vsak način opleti in tedaj uničiti različni plevel, ki ovira rastline pri razvoju, jim krade hrat nilne snovi in črpa koruzi potrebno vla? go. Koruzo obsipati je tudi potrebno, a ni potrebno obdati stebla z zelo mnogo zemlje, ker potem koruza zažene nove korenine, ki sicer zdaljšajo življenje a ne povečajo pridelka. 7. Skoraj vsi naši kmetje odrežejo oni del stebla, ki je nad storžem in na katerem se nahaja zastavica — moški cvet. To naj se dela tudi v bodoče, ako to baš zahteva pomanjkanje krme, a naj se ne odreže nikdar prej, vredno niso osušene lasi, ki mole iz storža. Listi pod in ob storžu naj se poberejo še le tedaj, ko so vsaj do srede suhi. Prisiliti koruzo k zorenju potom odrezanja listov, je net smiselno, ker s tem uničimo pridelek, ki zavisi ravno od razvoja listov. 100 kg belega vina je enako 100.4 1 100 kg črnega pa 100.3 1 * * * Voditelji kmetijskih tečajev! Naročite za vse svoje učence »Gospodarski list« proti polovični naročnini. * * * O žvepljariju in Komaj trta ozeleni, že mora misliti vinogradnik na meh in škropilnico. Prvo rabi v boju proti oidiju in drugo proti peronospori. Eno in drugo je želo truda« polno delo in stane nekoliko denarja. Zato ga moramo izvršiti tako, da nam da č;m boljši uspeh in čim več koristi. To dosežemo s tem, da pravilno in o pra« vem času škropimo in žveplamo, da ra« b'mo dobro žveplo in modro galico in s tem, da poslednjo pravilno pripravimo. A) PRAVILA ZA ŠKROPLJENJE. Pri škropljenju je upoštevati sledeča p "a vila: 1) Naroči pri zadrugi pravočasno potrebno modro galico in za žveplanje žveplo. 2) Skrbi, da je tvoja škropilnica v redu; slaba škropilnica je največja po« trata za drago modro galico in z njo ne boš mogel nikdar pravilno škropiti. 3) Potrebno brozgo napravi tako«le: Odmeri potrebno količino modre galice, obesi jo v vreči dan prej v polovični ko« ličini potrebne čiste vode. Za prvo škropljenje zadostuje V2 kg, za drugo 1 kg, za tretje IV2 in za morebitno četrto in peto 2 kg modre galice na 1 hi vode. LTporaba več kakor 2 odstotne brozge je po mnenju najodličnejših strokovnjakov le potrata. Ko se je galica razstopila, pri« pravi potrebno apneno mleko. Pri tem postopaj tako«le: Vzemi drugo, večjo orno in vlij v njo ravno toliko vode, ko« Pkor si je rabil za razstopljenje modre galice. Nato vzemi 2—3 1 vode in v po« srknem brentaču ugasi ravnotoliko do« brega in svežega živega apna, kolikor si rabil galice. Nato zlij skozi sito ugašeno apneno brozgo v čisto v orni priprav« Ijeno vodo in dobro pomešaj. Konečno škropljenju trt. prilij počasi vso razstopljeno modro ga* lico k apnenemu mleku, mešaj dobro, in brozga je gotova. Za boljše razumevanje navedem primer za napravo enega hi enoodstotne brozge: V prvi posodi raz« stopi I kg galice v 50 1 vode; v drugo večjo posodo zlij 47 1 vode in v brentaču napravi apneno brozgo iz 1 kg čistega živega apna in 3 1 vode. To apneno broz« go dodaj precejeno 47im litrom vode in konečno dolij še razstopino galice. Tako pripravljena brozga je priznano najbolj« ša in najbolj učinkujoča! Ali je bilo dodano dovolj apna ali ne, spoznamo na ta«le način: vzemi ko« zareč brozge in pusti jo par ur stati. Ko se brozga v kozarcu nekoliko vleže, opa« zuj nad njo stoječo vodo. Če je ta po« polnoma čista, je bilo apna dovolj, če je pa plava, je bilo apna premalo. Če si pa rabil prav, čisto in dobro živo apno in če si ga dodal v ravno isti količini, ko« likor galice, je ta preizkušnja nepo« trebna, ker si lahko gotov, da je brozga dobra. 4) Brozgo napravi tik pred uporabo, ker zgubi stara na vrednosti. Če pa radi dežja ali drugih ovir ne moreš nadalje škropiti, dodaj brozgi par žlic sladkorja, ker jo. s tem dalj časa ohraniš. 5).Škropi prvič v prvi polovici me« ’ seca maja in ne čakaj, da se peronospora še«le pokaže. Dobro pomni, da škrop* Ijenje z brozgo bolezen le prepreči, ne pa ustavi; nikdar je pa ne ozdravi! Dru« gič škropi ob času cvetenja, ker to cvetju nič ne škodi. Tretjič škropi po cvetenju in sicer glej, da poškropiš celo trto in tudi zarod. Nato škropi po potrebi do polovice avgusta. 6) Škropi, če je mogoče, o lepem in tihem vremenu in ne ob jutranji rosi. Škropilec naj ne stoji preblizu trte in naj Pazi, da škropilnica dela »meglo«. Naj se po možnosti gleda tudi na to, da se poškropijo tudi spodnje strani trtnih listov. 7) Po morebitni toči je vinograde nemudoma škropiti. 8) Mlade zelene cepiče in cepljenke v trtnici je škropiti pogosto. Najmanj vsak teden enkrat. 9) Vsadi v vsak vinograd nekaj trt vrste Jaquez (Žake), ki oboli najprej na peronospori. Ta trta naj te opominja, da je škropljenje nemudoma potrebno. 10) Škropi trte do skrajnih vršičkov; če jih ne škropiš, postanejo prava og* njišča peronospore. B) PRAVILA ZA ŽVEPLANJE. Pri žveplanju je upoštevati sledeča pravila: 1) Uporabljaj le najboljše in najfi* nejše žveplo. Mleto žveplo je najboljše. Zato kupuj žveplo le pri zadrugah, ki jamčijo za njegovo dobroto in finost. 2) Žveplaj samo o lepem, tihem in suhem vremenu in ne ob rosi. 3) Žvepla ne potresaj na debelo, ker bi utegnilo ožgati liste. 4) Žveplaj prvič čim je mladje do* seglo eno ped dolžine. 5) Žveplaj drugič tik pred cvetenjem in požveplaj tudi zarod. Žveplati smeš tudi ob cvetenju, ker to nič ne škodi. 6) Tretjič žveplaj kmalu po konča* nem cvetenju in po potrebi četrtič kon* cem julija, ali v začetku avgusta. 7) Če dež izpere žveplo, ponovi žveplanje. 8) Tudi žveplo bolezen le prepreči. Zato žveplaj predno se bolezen pojavi. 9) Oidijum ločiš od peronospore po tem, da njegove sivkaste madeže na grozdu in listu lahko s prstom obrišeš, kar pri peronospori ni mogoče. Jagode, napadene od oidijuma počijo, dočim od peronospore napadene, porujavijo in se mošnjičku podobno stisnejo. 10) Žveplaj vedno celo trto, le pri četrtem žveplenju v avgustu lahko žvep* iaš samo grozde in bližnje liste. Žveplaj in škropi redno in pravilno, če zanemariš ta dela, bodo vsa druga dela in stroški, ki si jih imel z vinogra: dom brezplodni. Just Ušaj. ELEKTRIFIKACIJA JULIJSKE KRAJINE. Dne 29. marca t. 1. se je vršil občni zbor Družbe za elektrifikacijo Julijske Krajine (Societa Elettrica della Vene* zia Giulia) s sedežem v Trstu. Obratni kapital te družbe znaša 20,000.000 L in je v ozki zvezi še z dvemi drugimi druž* Lami za elektriko in sicer z Soškimi električnimi tvornicami (Officine elet* triche delHsonzo) in z družbo za elektrik fikacijo Istre (Societa Elettrica Istriana). Vse tri organizacije sodelujejo skupno na enem in istem programu, ki gre za tem, da prepreže celo našo krajino z elektrovodi. L. 1922 se je izpeljal elektro* vod iz Vidma v Trst, uredila oddajna centrala na Opčinah in položili podze* meljski kablji v Trstu. Na občnem zboru so rekli, da je stem izpeljan velik del programa in da zaenkrat ne mislijo več delati novih eJektrovodov. L. 1920 je družba prodala 2,300.000 KWU (kilo* \vatur) električne sile, 1. 1921 5,900.000, 1. 1922 nad 10,000.000, ter upa oddati letos nad 17,000.000 KWU. Čistega dobička družba ni imela mnogo in je izplačala le 4.5 % dividende, kar pa je tudi samo* posebi umevno, ker take družbe, ki mo* rajo vpreči v obrat večji del svojih ka* pitalov in založiti jih v nepremičninah, ne morejo prva leta sploh izplačevati di* vidcnd, kar se pa nadoknadi pozneje. Prehod od suhega k zelenem krmljenju. Zopet je tukaj čas, ko začnemo po# kladati živini zelena krmila. Začetek ze« lenega krmljenja je za živinorejca toliko bolj razveseljiv, čim bolj so mu pošle zimske krmske zaloge. Posebno letos ko« maj čaka marsikateri živinorejec, da zraste čimprej zelena krma, ker je bil lanski krmski pridelek vsled izredne suše na splošno zelo pičel. Pa kakor se zdi zeleno krmljenje enostavno,, vendar zahteva, da ga izvr= šuje vsak živinorejec posebno v pričetku previdno, skrbno in preudarno, če se hoče obvarovati pred občutno škodo v svoji živinoreji. Zato mora preiti od su« hega k zelenemu krmljenju prav pola* goma Od dne do dne naj primešava med seno in slamo vedno več zelene krme, istočasno pa naj vedno bolj niža suha krmila, tako da pride najbolj zgodaj črez 14 dni na samo zeleno krmo. Čim bolj počasi se izvrši prehod od suhe kr« me na zeleno, tem manj bo občutila ži« vina to menjavo. Prebavila vsake živali se morajo namreč šele privaditi na ze« leno krmo, ki se razlikuje po svojih last« nostih in učinkovanju od suhe krme. To pa se ne more zgoditi kar črez noč, temveč šele črez dlje časa. Vsaka hitra menjava, vsak prehiter prehod od ene krme k drugi zniža mleč« nost krav in spremeni sestavo mleka, pitalna in mlada živina pa shujša. Na* vadno traja potem precej časa, da pride mlečna krava zopet na prejšnjo množino mleka, pitalne in mlade živali pa na svo« je prejšnjo živo težo. Torej zadene vsa« kogar pri prehitrem prehodu od suhega k zelenemu krmljenju takoj tudi kazen za njegovo nepravilno ravnanje. Pri po« časnem ali polaganem prehodu se mleč« nost krav ne zniža, pač pa zviša, pitalna in mlada živina se tudi enakomerno brez vsakega prestanka nadalje razvija. Pogostokrat povzroči prehiter pre« hod k zeleni krmi tudi razne bolezni na prebavilih, kakor drisko, napenjanje itd. Slabe posledice prehitrega prehoda k ze« leni krmi se pojavljajo tudi v sirarnah pri izdelovanju in razvoju sira. V krajih, kjer gonijo živino na pašo je tudi treba skrbeti, da se živina pola« goma privadi na pašo. Istega dne, ko na« meravamo živino prvikrat gnati past, jo je prav tako nakrmiti kakor po navadi. Tudi ko se živali vrnejo iz paše naj do« bijo v jasli svoj navadni odmirek suhe krme. Šele črez par dni, ko se je živina že nekoliko privadila na pašo, začnimo odtegovati po nekoliko sena pri vsako« kratnem krmljenju v hlevu. Prav pola« goma nižajmo potem suho krmo in pašo pa vedno bolj višajmo, dokler ni prehod črez 3 do 4 tedne popolnoma končan. Le tako se izognemo pred navedenimi posledicami prehitrega prehoda. Ing. A. Podgornik. * * * Vino v Čehoslovaški. L. 1920 so pridelali v Čehoslovaški republiki 333000 hi vina, 1. 1921 pa 454000 hi. Večinoma imajo belo vino, katerega pridelajo 9 desetin, črnenga pa 1 desetino. V celo republiko u-važajo letno 750—1.000.000 lil vina. Največ so ga /uvozili do sedaj Ogri in sicer skoraj polovico, Avstrija 22%, Italija 20%, Jugoslavija 2%, Rumunija 2% in Francija 4%. V različnih trgovskih pogodbah med čehoslovaško republiko in drugimi državami je bilo dogovorjeno, da more Jugoslavija uvoziti v Čehoslovaško 150.000 hi vina, Italija 110.000 hi, Francija 50.000 hi in Španija 60.000 hi. Krmska pesa. V kolikor večji meri se dandanes dobro pognojimo. Tudi ji plevel ne ško* bavijo kmetovalci z živinorejo, toliko duje tako lahko. V jeseni, ko je zrela, jo važnejše je postalo pridelovanje krm* skih rastlin, posebno takšnih, katere nam poleg obilega pridelka dajejo še dobro krmo za mlečno, pitalno pa tudi za drugo živino. K takšnim krmskim rastlinam moramo prištevati tudi krm* sko peso. Ta rastlina nam daje v ugod* nih legah in razmerah in če smo izbrali pravo vrsto 400 do 500 kvintalov pridel* ka na hektar. Krmska pesa je lahko prebavljivo in ciobro učinkujoče krmilo, ki se je šele v zadnjem času začelo prav ceniti. Ka* kor je znano, je v pesi jako veliko slad« korja. Prav ta sladkor ima, kakor so po* kazale natančne preiskave, dosti več hranilne vrednosti, kakor se je mislilo kdaj poprej. Vsakomur, ki je krmil mleč* nim kravam krmsko peso, mu je gotovo znano in se je lahko o tem tudi sam pre* pričal, kako dobro vpliva na mlečnost krav posebno v zimskem času, ko pri* manjkuje svežih zelenih krmil. Največje važnosti pri pesi je to, da si izberemo pravo vrsto, kajti pri malo* kateri rastlini so letine tako odvisne od vrst, kakor pri krmski pesi. Hočem torej navesti nekatere naj* važnejše in najbolj priporočljive vrste pese. Pred vsemi moramo imenovati ru* dečo mamutovo peso, ki je podolgasta in raste na pol ven iz zemlje. Je prav ro* dovitna, potrebuje pa globoke in skrbno obdelane zemlje. Druga važna vrsta je oberndorfska pesa, ki je polokroglaste oblike in raste skoro popolnoma nad zemljo; le drobni konec njene korenine tiči v zemlji. Radi tega se ta pesa lažje debeli, četudi ni zemlja tako skrbno zrahljana, samo da ji je dosti lažje rovati iz zemlje kakor druge vrste, ki rastejo globokeje v zemlji. Tretja zelo važna vrsta je eken* dorfska pesa, ki je srednje dolga in va* ljasta. Tudi ta raste skoraj popolnoma nad zemljo in je zelo priljubljena vrsta. Daje jako obile pridelke. Ima pa ti slabi lastnosti, da nima veliko sladkorja v sebi in da začne kmalu gniti. Okroglaste vrste, ki imajo obila slad* korja, so se izkazale kot najtrpežnejše. Semkaj prištevamo oberndorfsko peso. Zatorej se priporoča, da razun valjaste ekendorfske sejemo tudi trpežno obern* aorfsko peso, če hočemo živino krmiti s peso do spomladi. Ker je jako važno, da si izberemo prave vrste, je treba seme vsaj prvič na* ročiti od zanesljivih semenskih tvrdk In zahtevati jamstva za seme. V dosego visokih pridelkov je treba zemljo dobro gnojiti in sicer s hlevskim gnojem. Nobena druga poljska rastlina ni tako hvaležna za hlevski gnoj kakor ravno pesa. V naših krajih se opazuje, da se pri* deluje pesa več let zaporedoma na enem in istem prostoru. To nikakor ni pravil* no. Zemlja se s takim ravnanjem pre* več enostransko izkorišča in daje vsled tega slabe pridelke. Pa tudi razni škod* ljivci, posebno pesni objed, se pojavi v tem slučaju. Pri nas je največ v navadi, da se pre? sajajo na stalno mesto šele sadike, ki se jih je izgojilo na posebnem prostoru ali v gredicah. Bolji pridelek nam daje na* ravnost na stalno mesto sejana in ne* presajena pesa. Priporoča se sejati peso v vrste, ki so 40 do 50 cm narazen. V vr* pese tudi drisko. To povzroča ščavna stah samih pa naj je ena rastlina od dru* kislina, ki je v pesi, _ zlasti v njenem ge 25 do 30 cm. listju. Proti tej nepriliki lahko delujemo, Za krmljenje je rabiti le zdravo peso če pomešamo med peso nekoliko vapne* v primerni množini. Le potem deluje nega prahu ali krede, ki se spoji s ščav* dobro na zdravje in mlečnost živali. no kislino, pesa pa izgubi svoj slab uči* Kakor hitro pa krmimo preveč pese, nek. lahko opazujemo, da dobi mleko nekak \/ obče pa naj velja pravilo, da pese grenkljast okus. Treba je torej mešati ne krmimo same, ampak le pomešano z peso med druga krmila, kakor med se* drugimi krmili, no, slamo, rezanico itd. Nadalje lahko dobijo živali vsled preobilega krmljenja Umetni gnoj v vrtnarstvu. Skoro nikjer nimamo večje koristi remo izrabiti ravno ono umetno gnojilo, od umetnih gnojil kot ravno v vrtnar* ki za eno ali za drugo zelenjavo najbolj stvu. Nikdar ne bi mogla imeti Belgija prija. Dušičnata umetna gnojila so naj* tako razvito vrtnarstvo in pridelati do* bolj važna za one rastline, pri katerih ma dovolj zelenjave za tako gosto na* tvorijo glavni prihod listi, to je pri špi* seljeno prebivalstvo, ako ne bi tam vsak nači, solati, radiču, kalijeva pa za one, vrtnar in vsak kmetovalec poznal pravo kjer so podzemeljski deli najbolj važni vrednost umetnih gnojil. Glede uporabe in to je pri repi, pesi, korenjčeku, rde* umetnih gnojil zavzema Belgija prvo čem radiču itd. Fosforno gnojilo je pov* mesto na celem svetu, ker uporabi na sod enako potrebno, vsak ha obdelanega zemljišča celih V' vrtnarstvu pridejo predvsem ona 274 kg umetnih gnojil in sicer 138 kg fos* umetna gnojila v poštev, ki takoj, ali fornih, 69 kg dušičnatih in/20 kg kalije* vsaj v kratkem času delujejo in to je od .vih. V primeri s tem uporabijo v Italiji dušičnatih čilski soliter, od fosfornih su* 51 kg fosfornih, 4Vo kg dušičnatih in 0.7 perfosfat in od kalijevih 40% kalijeva kg kalijevih, skupaj torej 56.2 kg. V Bel* sol. Superfosfat in kalijevo sol moramo giji, ki je predvsem vrtnarska država podkopati, čilski soliter pa moremo upo* uporabijo torej na isti površini petkrat rahljati predvsem za navrhno gnojenje, toliko umetnih gnojil kot v Italiji. Za vsakih 100 štirjaških metrov potrosi* Koristonosnost umetnih gnojil za* mo v 'vrtnarstvu 6 kg superfosfata, 2 kg visi v vrtnarstvu predvsem od tega, da kalijeve soli in 2 kg čilskega solitra. Ako umetni gnoj uničuje različni mrčes in da gnojimo tudi s hlevskim gnojem, potro* z njim dosežemo mnogo večje pridelke, simo manj umetnih gnojil, kot z domačim gnojem. V vrtnarstvu Hlevski gnoj v vrtnarstvu ne zado* moremo uporabiti in izrabiti ravno ono stuje, ker zelenjava rabi zelo hitro in umetno gnojilo, ki nam predvsem prija, zelo mnogo redilnih snovi. Uspehi v V glavnem se moramo držati sledečega: vrtnarstvu zavise ravno od uporabljene Vsa umetna gnojila so za zelenjavo količine umetnih gnojil, seveda do go* enako važna in potrebna, tu pa tam mo* tove mere, ker preveč vedno škodi. v Sirimo sviloprejo. Gotovo je to ona panoga gospodar* stva, ki jo moremo in moramo v Goriški okolici, vipavski dolini in na Krasu zo* pet uveljaviti. Kot je že pisal »Gospo* darski list« v svoji prvi letošnji številki ni nobenega strahu, da ne bi mogli bub prodati. Na Tirolskem dajejo že danes predujme na letošnji proizvod, ki se ni niti še izlegel. Predpogoj gojitve sviloprejke je go* jitev murvinih dreves. Pred leti je bilo v naših krajih zelo mnogo murv, a z opu* stitvijo sviloprejk so izginile tudi murve in danes je ostal le majhen odstotek prej obstoječih murvinih nasadov. Za* četi bomo morali iz nova. Kdor hoče gojiti sviloprejko, mora imeti sam murvine nasade, to pa vsled tega, ker moramo dajati gosenicam sveže liste in ne že ovele. Pri nas je bila na* vada in je še vedno, da lastniki svilo* prejk kupujejo v bližnji in daljnji oko* lici murvino listje ter ga drže doma po več časa in z njim krmijo gosenice. To ravnanje je nepravilno, ker se je izka* zalo, da ovelo listje, ki je po navadi tudi prašno, gosenicam škoduje in povzroča večkrat različne bolezni. Murvinega listja moremo samo tedaj nekoliko več nabrati — več, kot potrebujemo za en dan —, ako se bojimo dežja; gosenicam se namreč ne sme dajati mokrega listja, ker je isto istočasno mokro in hladno ter povzroča proliv (drisko). Nekaj številk. Sviloprejka se izvali iz jajc, ki se prodajajo v trgovini po stari meri unča; 1 unča je enaka 25 gramov. Na eno unčo pride 35—50.000 jajc. Od ene unče mo* remo dobiti okoli 50 kg bub, na 1 kg jih pa pride 450—900, kot so pač razvite. Za gosenice, izvaljene iz 1 unče jajc‘po* trebujemo v času od izvalenja do prve prelevitve (okoli 5 dni) 3 kg listja, v dobi od prve do druge prelevitve OVz—4 dni) 9 kg listja, od druge do tretje (4Vo dni) 30 kg listja, od tretje do četrte (5M>—6Yz dni) 90 kg listja potem pa do zabubanja {IV2—SV2 dni) okoli 630 kg listja, v celoti torej skozi celotno dobo 28 do 33 dni goseničnega življenja okoli 762 kg. Listja moremo nabrati od murve stare 8 let 2 kg 9 » 4 » 10 )> 7 » 11 » 17 » 12 » 30 » 15 » 37 » 20 )> 41 » 30 » 57 » 50 » 74 » Iz teh številk moremo izračunati ko* liko murv potrebujemo in po tem naj tudi vsakdo, kdor se misli pečati z go* jitvijo sviloprejke, napravi tozadevni načrt. * * * Razstava v Trstu, ki se je vršila septembra meseca lanskega leta, ni dosegla onega uspeha, katerega so pričakovali njeni organizatorji. Bilo je sklenjeno, da se vrši tudi to leto razstava v še večjem obsegu, a po vsi priliki je ne bo, ker ni denarnih sredstev in je pred kratkim zgorelo precej paviljonov, v katerih so bili pome-ščeni različni predmeti. V slučaju, da se bo razstava vendar vršita, mora naše ljudstvo svojo proizvodno silo pokazati v večji meri, kot jo je lansko leto. * * * O gnilobi krompirja. Krompir je podvržen raznim bolez- Tudi z enega krompirja na drugega nim, od katerih je pa najhujša gniloba. Ta preide ta bolezen tako pod zemljo, kakor bolezen se pojavi že na polju, ali pa pozne- tudi v shrambi. Nadalje se širi ta huda boje v shrambi. Gniloba se je pojavila v Ev- lezen na ta način, da sadimo obolele go-ropi prvič leta 1845. in se je kmalu razši- molje. rila po vseh deželah, kjer se sadi krompir. Proti tej bolezni so ti-le pomočki: Bolezen nastopi v dveh oblikah, pri eni po- 1. V shrambe je spravljati le suh stane gomolj voden in gnil, pri drugi sčrni krompir. t in se posuši. Prvo gnilobo imenujemo 2. Shramba za krompir bodi suha in mokro, drago suho. krompir moramo večkrat prebirati. Obe gnilobi povzročuje ena in ista gli- 3. za sanditev rabi samo zdravo go- vica, ki jo v znanstvu imenujemo Phytoph- mol]-e_ £e je gomolj količkaj gnil in če je tora infestans. 1 a glivica napade že zeleno opažati v mesu tudi najmanjše pege, od-krompirjevico, ki postane zgodaj črna in vrži ga in ne rabi ga za seme> kmalu segnije. Taka krompirjevica, zlasti 4 če si primoran semenski krompir zvečer hudo smrdi. _ prerezovati, nareži krompir par dni pred Klice teh glivic, ki živijo na krompir- sa^^7jj0 jn pustj ga> ^a ma\0 0vene. jevici raznaša veter in dež jih potem speic ^ Poškropi krompir ob suhem vretne- globoko v zemljo, kjer potem okužijo tudi sjcer ^ pre[^ cvetanjem z 2 odstot- gomolje. nQ razstopino modre galice, ki jo je priče prerežemo tak gomolj, najdemo v kakor za trte_ njem rujave madeže, kateri več ali manj . . , . . rr , 6. Od bolezni segmle krompirjevce globoko segajo v meso gomolja. Kmalu se ■i u •• „i ne puscaj na njivi, temveč sežgi. U. potem gniloba razvije globoko v gomolj, ki kmalu cel segnije. Tržni pregled. Žita. Cena pšenici je na svetovnem V Trstu so cene za nekoliko nižje kor trgu nekoliko zrastla, povpraševanje po v Vidmu. nji je živo, posebno v Angleški, Franciji in Setev kaže v inozemskih državah tudi v Nemčiji, katera pridela sploh mno- srednje, v Italiji po različnih vesteh zelo go premalo živeža. Iz Jugoslavije se iz- dobro. važa precej vseh žit, to pa vsled znižanih Živina. Posebno v času pred Veliko- izvoznih tarif. Na trgih, ki pridejo za nas nočnimi prazniki so cene klavni živini pre-v poštev, veljajo sledeče cene: cej zrastle vsled velike potrebe mesa zn Milan: pšenica 110—115 L po a praznike. V Italijo se je uvozilo nekaj koruza 93— 95 L po q klavne živine iz Jugoslavije in nekaj tudi oves 98—100 L po q iz Francije. Precej dobro se plačujejo Videm: pšenica 108—112 L po q krave posebno izrazite mlekarice. V splos- koruza 102—108 L po q nem so cene goveji živini precej zrastle, oveS gg— 92 i />0 q kar se opaža tudi nu naših semnjih. Cene bolj globoko v Italiji so višje kot pri nas s 13 odstotki alkohola vsak odstotek in sicer: po 16 L, skupaj torej 210 L, Milan: pitani voli 4.30-5.80 L kg žive teže z 12 odsotki alkohola vsak odstotek krave 3.20-580 L kg žive teže po 14 L, skupaj torej 117 L. teleta 4.00-7.00 L kg žive teže z 10 odstotki alkohola vsak odstotek Padova: voli 4.— L kg žive teže po 11 L,.skupaj torej 110 L. krave 3.80 L kg žive teže Iz tega razvidimo, da je v Apuliji 15 teleta 5.50 L kg žive teže odstotno vino skoraj trikrat tako drago, Pri nas so cene približno enake onim kot 10 odstotno. V Istri je trg mrtev. Oris Padove, ali bi vsaj morale biti. no vino se plačuje v Poreču po 170—220 L, Krma. Na trgih 'je zelo malo ponudb belo pa po 160—210 L. V Vipavi cene pa-dobrega sena, za katero se zahtevajo zelo dajo, posebno v zgornjem delu Vipave; v visoke cene. Najvišje so danes v Milanu, Brdih velja hi okoli 250 L. Kraški teran še kjer se plačuje dobro seno po 120 L q. ne gre. otava 110 L, slama. 47 L. Najdražje se je Umetna gnojila. Povpraševanje po v Milanu plačalo seno po 139 L q. V Vid- umetnih gnojilih je bilo to leto zelo veliko, mu velja kravje seno 73 80 L, detelja posebao mnogo so kmetje pokupili super-76—84 L, slama 35 40 L. V Trstu je de- fosfata in čilskega solitra; Poslednji stane telja nekoliko dražja kot v Vidmu, in si- (!anes m vagone franko Milan 140 L, cer vsled visokih fakinažnih stroškov. »»/„$ super fosfat pa okoli 28 L po q franko Cene ostalim krmilom stoje. Pri ceni vagon odhod tvornica. Pri nas se je letos otrobov pri nas in v drugih krajih Italije pr0dai0 mai0 superfosfata, ker so ljudje je zelo velika razlika, kar si moramo raz- J)okupiu mnogo tomaževe žlindre, lagati od tod, da nimamo v naših krajih QaUca jn žvep)o Kupčija se jg neko_ velikih mlinov. ... ,, lika ustalila in stane modra galica okoli Vino. Kupaia.se je skoraj povsod v ^ ; ^ q ^ Ventilirano Italiji precej poživila, cene navadnemu vi- žvepl() stum oJwIi S4 L frank0 tvornica nu pa le niso zrastle. Povsod iscejo pred- y vrečuh,od 25 kg stane 2.5o L več. Gali- vsem močna vina, katerih pa ie malo vec ^ jg m ysflfe odstotek modre na razpolago. Kako velika razlika je v ^ ^ ^ ^ ceni močnega in šibkega vina, navajamo zgled iz Apulije, kjer se plačuje vino * * * t s 15 odstotki alkohola vsak odstotek Ni napredka brez izobrazbe, ni gpspo- po 20 L, skupaj torej 300 L, . darskega napredka brez gospodarske in s 14 odstotki alkohola vsak odstotek strokovne izobrazbe. Čitajte in. širite »Go-po 18 L, skupaj torej 250 L,. spodarski list«. Knjigovodski tečaj. Dragi učenec! Predpostavljajoč, da Primerjaj svojo izvršitev z rešitvijo si nalogo, ki sem ti jo dal v zadnji šte* v listu, in popravi, kar si pogrešil. Če si vilki »Gospodarskega lista«,' vestno iz* izvršil vse brez pogreška bolje zate. vršil, ti podajam v današnji številki ob« ljubljeno rešitev. — * * Prejemki Mesec : Stran glavne knjige Tekoče šte- j vilo Dan IME VPLAČEVALCA Predmeti Znesek prejemka Hranilne vloge Posojila Tekoči račun z Zvezo Zadružni deleži 1 2 3 4 5 6 !l 7 8 9 10 I 14 15 16 6 10 25 Bevk Bogumil . Dolinar Ivan . . Novak Ciril . . hran.vloga n pristop 1900 1200 23 — 1900 1200 — . • • ! 20 ; . 3123 — 3100 _ 20 Mesec: 17 2 18 3 19 6 20 6 21 15 22 21 23 29 24 31 25 31 Dolinar Ivan . . Cimperšek Franc Novak Ciril . . Abram Josip . . Cimperšek Franc Ogrizek Edvard . Cimperšek Franc Zadružna Zveza . Ogrizek Edvard . hran. vloga « obresti in stroški hran. vloga n pristop hran. vloga dvig obresti in stroški 4000 — 4000 — , 200 — 200 — 268 2800 — 2800 — 800 — 800 — 23 — 20 — 2000 — 2000 — 11000 — 11000 — 452 — 21543 — 9800 — • • 11000 — 20 Mesec : 26 7 Čibej Alojzij . . hran. vloga 2000 — 2000 — 27 10 Abram Josip . . » 1000 - 1000 — 28 10 Bevk Bugumil . H 5000 — 5000 — 29 11 Cimperšek Franc M 3000 — 3000 — 30 24 Cimperšek Franc V 1500 — 1500 — 31 27 Peternel Gregor . pristop 23 — , 32 33 27 27 Peternel Gregor . Zadružna Zveza . obresti in stroški dvig 892 22500 — . . i 35915 12500 "l 22500 22500 20 20 Tekoči »GOSPODARSKI LIST« 81 Februar 1922 c 5 >o o c fc- CC > 2 Cu S- .22 12 c/5 o o U. in 5 ° O <=». 13 0 c :s -o c« 1 ca o N 14 >o — CC D ° OJ 15 CO S c o- _o "oo 16 17 18 19 OPOMBE 20 —li-. ■S Marec 1922 58 210 92 360 151 57o;—: April 1922 Izdatki Mesec: Stran glavne knjige Tekoče število Dan IME PREJEMALCA Predmet Znesek izdatka Hranilne vloge Posojila Tekoči račun z Zvevo ; Zadruž- ni deleži 1 I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 1! 8 10 1 9 16 .. 10 28 Zadružna Zvezs . Oglas .... Plača uradniku . .v* T • naložba 3200 14 50. 1 * : I- i 3200 - I I 3264 — 3200 — Mesec: 11 6 Novak Ciril . . posojilo 7000 — i 7000 — . . 12 6 i Nakup kolekov . — 45 — 13 15 Bevk Bogumil . hran. vloga 800 - 800 — 14 29 Abram Josip . 1500 1500 — 15 31 Ogrizek Edvard . posojilo 12000 12000 — 16 31 ! Nakup kolekov . 76 — 17 31 Plača uradniku . 50 _ 21471 — 2300 __ 19000 1 ■ Mesec ; 18 11 Zadružna Zveza . naložba l looo;— . 1 . 11000 19 27 Peternel Greg r . posojilo 25000 — 25000 — j 20 27 Nakup kolekov — 1 116 — 21 31 j ('lača uradniku . — 50— 36166! 25000 11000 — Za nalogo do izida prihodnje šte* vilke »Gospodarskega lista«, okrog 15. maja t. 1., prenesi v blagajniški dnevnik in razdelnik za prejemke — in za iz* datke, poslovne dogodke za nadaljnje tri mesece t. j. za maj, junij in julij 1922. — En del teh poslovnih dogodkov se na= haja na strani 139., drugi del pa na strani 156. »Gospodarskega lista« lanjskega let* nika. — Izvrši to nalogo na isti način kakor ono za mesec januar, februar, marec in april. — Prihodnja številka »Gospodar* skega lista« prinese rešitev. — Bodi pripravljen, da se bodo te na* loge nadaljevale do tja, da bodo vsi po* Februar 1922 D) SS o £Z) T* OPOMBE Marec 1922 45 — 76 50 171 April 1922 116 50 166 slovni dogodki t. j. prejemki in izdatki, pravilno prenešeni v blagajniška dnev* nika in razdelnika, ki tvorita podlago za vknjižbe v ostale poslovne knjige. Ko bo vse to izvršeno, bova kontro* lirala prenose v ostale poslovne knjige, in ko bojo tudi ti v redu, preideva k za* ključnim delom. Dela bo še mnogo, toda ne zgubi po* guma. Zadoščenje za trud naju obeh pride še le takrat, ko bova zaključila tečaj t. j. knjige in račune in dosegla pro* metu in delu odgovarjajoči dobiček — četudi le na papirju. — Alojzij Bajec. Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 11. Preoral sem trav* Odgovor: Žveplenokisli amonijak nik, ker je bil zaraščen s preslico. Prvo ima to svojstvo, da srka v sebe vlago in leto sem posadil krompir, drugo leto tako se izgubi mnogo dušika. Shranite sem obsejal z lucerno, a preslica mi ven* amonijak na suhem kraju, pod vreče dar dela mnogo preglavic. Kako naj jo položite desko, vrhu nje pa malo slame, uničim? Vreče naj bodo nekoliko odmaknjene Odgovor: Preslica je zelo škodljiv od zida. plevel, ki je predvsem razširjen na vlaž; Vprašanje št. 13: Kakšna razlika je nih, ne pretežkih tlph. laka tla se mo« mcd angleško in nacionalno modro ga* rajo predvsem osušiti, najboljše z glo; lico? boko Drenažo, potem pa večkrat globo; Odgovor: Nacionalna modra galica ko prekopati in večkrat pleti. Na taki je ona galica, ki se proizvaja v Italiji, mo< :zemlji se mora potem kolobariti in sicer gU w r£Či tudi italijanska galica. Katera s travami in okopavinami, ^ najboljše r je bolja, Vam ne moremo odgovoriti, sledečem redu: krompir, laška ljulka, pe; ker nismo delali tozadevnih poizkusov, sa. domača detelja, krompir itd. Korist; italijanski kmetijski strokovnjaki trde, no je tudi gnojenje ,z umetnimi gnojili. da je italijanska modra galica holja, ker Ako boste tako obdelovali, boste gotovo jma jst0 notranjo vrednost in je po q v nekoliko letih popolnoma iztrebili pre; za okob ]2 k cenejša od angleške, neki slico, ki je sveža goveji živini zelo škod; kmej- na Krasu pa je izjavil, da zaleže ,iiva- več 1 kg angleške modre galice kot 2 ita; Vprašanje št. 12. Ostalo mi je 3 q lijanske. Dobro bi bi]o to stvar preiskati žveplenokislega amonijaka. Ali bo izgu* :n uve(jništvo lista prosi tudi, da bi kdo bil mnogo na vrednosti (dušika), ako ga to preizkušal in javil shranim za prihodnje leto? Kako naj to Kako je po deželi. Iz Dobravelj na Vipavskem. da so si člani lahko nakupili druge potreb- L. 1908, ko so imeli tukajšnji kmeto- ščine. Leto pozneje ni bila letina tako u-valci toliko vina, da niso imeli niti dovolj godna. Zadruga je začela z razprodajo posode v katero bi vino shranili in je bila svojih vin, katere so pokupili kupci iz vseh cena vinu tako nizka, da se ni več izplača- strani bivše Avstrije, po zelo za našo zalo trt obdelovati, so se sestali bolj napred- drugo ugodnih cenah, ter je tako rešila ni kmetje iz dobravske okolice in ustano- naše kmetovalce da niso zavrgli svojega vili si svojo zadnugo. pridelka raznim drugim špekulantom v Uspeh se je takoj pokazal, ker je za- prid. druga od pristopivših članvo sprejela nad L. 1910. se je pričelo graditi lastni za-1000 hi. vina v svoje kleti, ter je na to družni dom z veliko krasno moderno ure-vino precej izplačala 25.000 K predujma, jeno kletjo, v katero se spravi lahko 5000 hi. vina za izvoz. Začelo se je tudi z nakupovanjem raznih kmetijskih potrebščin, kot umetnih gnojil, krmil za živino, kmetijskega orodja, galice, žvepla itd. Zadruga je delovala tudi v vojnem času, dasi ne v takem obsegu kakor pred vojno, in po vojni. Zadruga ima namen v prvi vrsti vnov-čevati pridelke svojih članov in jim obratno po najnižjih cenah preskrbeti razne kmetijske potrebščine. Zadruga se tega namena trdno drži, kar priča število članov, ki znaša zdaj nad 400, je torej ena največjih in najmočnejših zadrug V slovenskem delu naše dežele. Da je zadruga res na dobrem glasiu, priča tudi dejstvo, da so se pozneje ustanovljene zadruge prej kakor so kaj ukrenile večkrat obrnile za svet na naše zadružno vodstvo. V nedeljo, dne 8. aprila se je vršil občni zbor, na katerem se je predložil obračun za leto 1922. Zadruga šteje 411 članov in je imela v prošlem letu 2,010.700 L prometa in ima 18.000 L rezervnega fonda. Na občnem zboru se je povdarila potreba močne kmetske gospodarske organizacije in izrazila želja, da se vse vinarske zadruge združijo v močno zvezo, ki bo omogočila ugodnejšo prodajo vina ter se tudi izrazilo upanje, da se to kmalu zgodi. Člani pričakujejo od novega vodstva, da isto še bolj poveča ugled zadruge, za celo okolico nujno potrebne gospodarske organizacije, ki je že mnogo koristila in bo morala v bodočnosti še več. SIRARSKI TEČAJ V ZATOLMINU. Kakor lani se je tudi letos vršil v prostorih zadružne mlekarne v Zatob minu teoretično s praktični sirarski te* čaj, ki ga je priredil deželni odbor po svojem deželnem kmetijskem uradu. Tečaj, ki se je pričel 6. februarja in za* ključil 17. marca t. 1., je vodil inž. A. Podgornik. Udeležilo se ga je 14 gojen« cev iz raznih tolminskih občin, kjer že delujejo zadružne mlekarne ali pa se. jih namerava ustanoviti v najkrajšem času. V tečaju se je poučevalo živinoreja, mle* karstvo, travništvo in planšarstvo. Pris merno namenu prireditve tečaja je zav* zemalo največ učnih' ur praktično vež* banje gojencev v sprejemanju in v rav= nanju z mlekom, v preiskovanju mleka, v posnemanju mleka, v pinjenju smetane in v ravnanju z maslom, v izdelovanju, ravnanju in oskrbovanju sira. Poleg prej* imenovanega sta poučevala na tem te* čaju tudi kmetijski tehnik Dr. M. Mar* san in učitelj za mlekarstvo Ciril Šavli, oba uslužbena pri kr. podprefekturi v Tolminu. Na splošno je tečaj uspel prav do* bro. Želeti je le, da bi se ti tečaji prirejali tudi v bodoče, ker manjka še v mnogih naših mlekarnah zmožnih in veščih si* rarjev, ki morajo postati glavni stebri za izboljšanje in povzdigo domačega sirar? stva. Izpod Nanosa. Naš okraj ni sicer zelo bogat, vendar izgleda, da stojimo gmotno boljše, kot drugi deli naše dežele. Ni sicer izobilice denarja, kot je bila enkrat, celo precejšnje pomanjkanje je zavladalo, a mnogo po lastni krivdi ljudstva samega. Iz našega okraja se letno izvozi precej lesa, mnogo sena, posebno nižavskega, konjskega in zelo mnogo krompirja. Žali-bog gre vse to blago predvsem skozi roke različnih špekulantov in ne skozi roke katere naše gospodarske organizacije. V Hrenovicah smo imeli prej delavno Kmetijsko društvo, ki je celemu okraju mnogo koristilo. Danes to društvo spi spanje pravičnega. Sicer razumemo in upoštevamo težek položaj, ki je nastal vsled še neiz-menjanih kron, vendar pa bi morali kme- tovalci dvigniti to prepotrebno gospodar- Iz Brd. Tukaj opažamo en zdrav po-sko organizacijo. Denarja je med ljud- jav, ki je predpogoj gospodarskega blago-stvom še dovolj. stanja in to je delo. Interesantna je tudi zadeva mlekarne Letošnja zima je bila precej mila in v Hruševju..Mlekarna spi, mleko pa kupu- dovoljevala delo na polju in v vinogradih, jeta senožeški in prestranski mlekar. Za- Naši Brici so uporabljali pikon v mnogo kaj smo ustanovili mlekarno.^ večji meri, kot kedaj prej in so tudi posa- Na socialnem tečaju v Hrenovicali, ki dili več krompirja in tudi koruze kot se je vršil na belo nedeljo, je bil izvoljen pred vojno. Kako naj se pa preživimo, ako odbor Kmetsko-delavske Zveze, ki je po- se ne bomo vrnili k materi zemlji, ko iz-klican, da te potrebne organizacije zopet ginja drugačni zazlužek. pokliče k življenju. Kupčija vina je bolj mrtva, a vendar Kmetovalci, dvignite svoje gospodar- gre vino kolikor toliko naprej. V Štever-ske organizacije, ker drugače se bo vaš janu je vina malo več, mnoga ga pa je v položaj vedno slabšal in boste izgubili tudi Rojskem in okolici. Cena je okoli 2.50 L. svojo gospodarsko samostojnost. * * * Razne odredbe. Nektcre hranilnice so dobile potom vsakega hi vina po 20 L državnega dav-županstev vabila, naj predložijo pravila ka. Ta davek ne izključuje drugih doklad in druge listine radi nekih sprememb, ki in davkov na vino, ki jih nalože dežela ali jih zahteva z dnem 8. februarja 1923 na občina. Obdavčeno je vsako zdravo vino naše ozemlje raztegnjena postava. Opo? in tudi petij ot, ki vsebuje nad 5% alko-zarjamo vse te zadruge, da ta zakon se hola. Na podlagi prošnje more biti opro-naših zadružnih hranilnic ne tiče in naj ščen tega davka po 1 hi vina na vsako nad tako tudi odgovorijo uradom. Naše za? 15 1 staro osebo vinorejoeve družine, ako družne hranilnice so ustanovljene na pripada ista med male kmete in najemni-podlagi zadružnega zakona z dne 9. ke? ki morajo svojo zemljo obdelovati z aprila 1873. Gori omenjeni novi odlok lastno družino in ki ne pridelajo več kot velja pa za hranilnice ustanovljene v 50 hi vina. Oproščeno je davka tako vino, smislu »hranilničnega regulativa« leta hi se uporabi za proizvodnjo octa (jesiha) 1888. To bi bile občinske, mestne, dežel? a]j pa žganja in drugače pokvarjeno vino, ne in ustanovne hranilnice, kakor gori.ški se pa mQra vseeno javiti. Ako se tekom Monte di pieta, Deželna hranilnica, idrij? je^-a v;n0 pokvari ali iztoči ali ako se na ska mestna hranilnica, postojnska ob? kakšen drug način izgubi, mora to po-činska hranilnica itd. sestnik najdalje v roku 10 dni javiti prl- Vinski davek. Z odlokom dne 8. fe- stojni finančni oblasti, ki to vino potem bruarja 1923 je stopil v veljavo dne 13. oprosti davka. Na podlagi kolkovane marca t. 1., dan po objavi v «Gazzeta Uf- prošnje je mogoče dobiti odlog plačila ficiale* tudi v novih pokrajinah zakon o davka do tedaj, dokler ni posestnik vina vinskem davku, ki določa, da mora vsak prodal, vinogradnik ali vinski trgovec plačati od ' * * * Splošni davek na blagovni promet. (Tassa ge* nerale di bollo sugli scambi.) S kr. odlokom z dne 18. marca 1923, št. 550 (Gazzetta Ufficiale št. 70 z dne 24. marca 1923) so odpravljene do sedaj veljavne kolkovne pristojbine na luksuzne pred* mete, na dragulje in dragocenosti in na proizva* janje luksuznih tkanin in rokavic in vpeljana s 1. aprilom 1923 nova oblika kolkovnih pristojbin. Temu splošnemu davku je podvržen vsak pre* nos (šcambio) blaga med obrtniki, trgovci in obraz tovalci, ki ga povzroči njihovo obrtno ali trgov* sko poslovanje. Izvzet je slučaj, ko se plačajo pri* stojbine za vknjižbe. Pod obrtniki, trgovci in obratovalci je razumeti vse fizične osebe, družbe in druge pravne osebe, ki navadno ali o priliki kupujejo ali izdelujejo predmete z namenom pro* daje ali preprodaje, bodisi da jih predelajo ali ne. Prenos blaga od trgovca, obrtnika in drugih pre* kupčevalcev na stranko, ki blago kupi za lastno vporabo, ni podvržen temu davku izjeme so spodaj navedene. Računi (fakture): O vsakem prenosu, ki je temu davku podvržen, se morajo napraviti ra* čuni (fakture), če denarni znesek presega deset lir. Fakture se morajo napraviti v dveh izvodih, drugi ižvod lahko nadomesti vknjižba v knjigi »prima nota«. Oddane‘fakture in njih prepisi mo* rajo biti zaznamovani s tekočimi številkami. Pre* jetc fakture in prepisi odposlanih se morajo lira* niti 3 leta. Vsi po tem zakonu prizadeti morajo biti vedno pripravljeni dokazati na podlagi listin, da je pristojbina plačana za blago, ki ga hranijo v skladiščih ali potuje za njih račun. Pristojbina je trojna: 1. Do fakturnega zneska 100 I, za vsakih 20 h in delni znesek 20 L 10 sto* tink. če znaša faktura nad 100 L, za vsakih 100 L ali delni znesek 50 stotink (/%). Ta pristojbina velja za izmenjavo surovin (izvzeto luksuzno blago pod 3.), kovin v kosih, kladah ali stisrfjenih oblikah, '(izjema kakor poprej) apna, mavca, ec* menta, stavbnega materijala iz ilovice, kemičnih izdelkov in umetnih gnojil, medicinskih špecia* litet, dišav, penečih se vin in mineralnih vod v steklenicah (izjeme pod 3.) in konečno, kar je za nas najvažnejše, za izmenjavo kmetijskih pridel* kov, ki še niso bili kakorkoli predelani' ali spre* menjeni (Glej spodaj oprostitve!). 2. Pri izmenjavah v vrednosti do 100 L za vsakih 20 L ali del 20 L se plača 20 stotink, z nad 100 L pa za vsakih 100 L ali del 100 L 1 lira (1%) za druge vrste blaga, predelanega in napol prede* lanega, in živino, z izjemo luksuznih predmetov navedenih pod 3. 3. Do 100 L plačamo od vsakih 20 L in del* nega zneska 40 stotink in nad 100 lir za vsakih 100 in delni znesek 2 liri (2%) pri kupčijah z blagom, ki ga spodaj prav kratko naštejemo: jan* tar, automobili, slonova kost, dragulji, usnjate rokavice, čipke, drage kovine, kožuhovina, glaso* virji, perje, dišave, vezenine, svila, preproge iz vzhoda, in želvovina in luksuriozno pohištvo. Ta pristojbina se mora plačati tudi v slučaju, da iz* dclovalcc ali trgovec proda blago naravnost kon* zumentu, vsled tega je treba izdati v vseh slu* čajih prodaje takega predmeta fakturo, kot zgo* raj povedano. Za zneske pod desetimi lirami se ne plaču* jejo pristojbine po tem zakonu. OPROŠČENI so tega davka: a) Najnujnejše življenske potrebščine: Pšenica, turšica, ječmen, riž in njih izdelki (otrobi, krmila itd.), moka, kruh, navadne testenine, zelenjava (tudi suha in kon* servirana), sadje sveže in suho, paradižne kon* serve, meso (sveže, zmrznjeno in v zabojčkih), mesni ekstrakti, kondenzirane juhe (tekoče ali v kockah), zabele za juhe ali skuhnje (ričet), ribe (sveže, posušene, slane, marinirane, v olju, v za* bojčkih ali drugih posodih), jajca, mleko (sveže in kondenzirano, tudi s sladkorjem, v zabojčkih in posušeno mleko), maslo in njegovi nadomestki (ponarejeno maslo), skuta in drugi mlečni izdelki, sir, prekajenine, slanina, prašičja in druga jedilna mast, oljkino in drugo jedilno olje, oljke (tudi po* sušene ali v slanici), oljnata semena, kis (iz* vzemši kis v steklenicah), sladkor in melasa, kava in njeni nadomestki, b) kuriva (tudi petrolej in bencin), pralno milo, lug in slični izdelki, c) voda za škropljenje ali proizvajanje sile in pitna voda, d) predmeti državnega monopola, e) plin in elck* trična sila. Za predmete navedene pod a, b, c in d veljajo sledeče pristojbine: ako svota presega 5 L, ne pa 10 L znaša pristojbina L 0.05 10 » » » 100 » » » L 0.10 100 .. » » 1000 » » » L 0.20 1000 » » » 5000 » » »L 0.30 5000 » » » 10.000 » » »L 0.40 10.000 » če je svota nedoločena » L 0.50 za plin in elektriko veljajo posebni predpisi. Zakonu sta dodani prilogi A, ki našteva luksuriozne predmete, in B, ki določa pristojbine za pohištvo. Vsebuje tudi določbe glede faktur uvoznega in izvoznega blaga. Vse kolkovinc plačuje vedno kupec. Pristojbina se plačuje potom kolkov, ki ob* stojajo iz dveh delov. Izdajatelj računa prilepi del kolka, ki nosi kraljevo podobo, na fakturo na* menjeno kupcu, drugi del pa se prilepi na prepis fakture (razen pri luksurioznih predmetih!), ali pa ali v knjigo »prima nota« zraven dotične postavke, kolekuje fakturo kot navadno pobotnico: Razveljavijo se kolki ali s preluknanjem ali pa, Do L. 5 prosto da se piše čez oba dela s tinto datum dneva izs od L. 5.01 do L. 10 L. 0.05 danja ali pa, da sc datum pritisne s mastno tinto. od L. 10.01 do L. 100 L. 0.10 Ni mogoče se spuščati v bolj podrobno raz* 'n tako dalje za vsakih 100 L ali delni znesek laganje tega zakona. Kdor sc hoče bolj natančno L. 0.10. poučiti in zna italijansko, dobi v knjigarni K. i’. L. 1000 L. 1.20 (vštevši doklado 20%). D. v Gorici brošurieo, ki vsebuje zakon in raza Od L. 1000.01 dalje za vsakih 100 lir ali delni lago. * znesek L. 0.20 in 20% doklado. Nadaljni obrazec , . . , , najdete v gori omenjeni brošurici. V koliko so prizadete naše zadruge? Tr m " i i i i t ,• * 11. Ako pa zadruga proda blago trgovcu, ah I. Ako zadruga prodaja blago naravnost čla>'ma,o za-raj daj kozi prvo malo piti, potem Jo na- drnzne nn razvo,jxne m^n. U- slti in tedaj daj ji zopet malo vode. Tako Pamo, da bo tako kmalu tndt pn nas. pridobiš krepke in zdrave mlečne živali. * * * 50, 70;- TlSkOVlNE V ZALOŽBI GORIŠKE ZADRUŽNE ZVEZE: Blagajniški dnevniki 100 listov po L 35.— Blagajniški dnevniki 200 listov Blagajniški dnevniki z razdel* nikom za izdatke 200 listkov Blagajniški dnevniki z razdela nikom za prejemke 200 list* kov . . /............. razdelniki zadrug .... Posojilne knjige a 400 strani Posojilne knjige a 300 strani Posojilne knjige a 200 strani Hranilne knjige a 200 strani Imeniki zadružnikov . . . Deležne knjige . . ... Salda konti................. Nakupno, s prodajne knjige . Blagovni skontri .... 70.-50»— 90.-80,— 70.--70,— 20 — 30,— 30,— 40.— 30,— Prejemne knjige mleka . . . » Knjige za tekoči račun . . . » Knjige pristopnic, 400 listov ..» Knjige pristopnic, 200 listov . » Knjige pristopnic, 100 listov . » Hranilne knjižice, izvod . . » Posojilne knjižice^ izvod . . » Denarne knjige a 200 listov . » Zadolžnice a) na poroštvo . . » Zadolžnice b) na vknjižbo . . » Izpiski hranilnih vlog . . . ■» Izpiski deležev ...... » Izpiski posojil . . . . . » Računski zaključki za den. z. » Računski zaključki za blagi z. » Potrdila za dvignjene hr. vloge » Opomini za otresti in glavnice » Obrestne tablice.................» Izkazi za neposredne pristoj* bine..............................» 30.— 15.— 30.— 20.— 15 — 2____ 2 — 22.____ 0.50 0.50 0.40 0.50 0.40 0.30 0.30 0.08 0.10 1.-- 0.30 Katoliško Tiskovno Društvo vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo - - - KNJIGARNO V GORICI Via Carducci 2 (v Montovi hiši) PRODAJ A na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine^ tiskovine za ob. - - činske in drugre urade - - Čevljarska, zadruga v MIRNU pri Gorici izdeluje vsakovrstno obuvalo poznano pod imenom ADRIA čevlji Edino domače zadružno podjetje te stroke* ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse druge te-vrstne izdelke. LASTNE PRODAJALNE: v Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, V Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno. Zveza soriških delavnih in proizvajalnih zadrug Reg. zad. z om. zav. GORICA, Via Mazzini (Munidpio) 41. nad. VČLANJENIH ZADRUG 45. Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spadajoča dela, ki jih izvrSu je sama ali potom pridruženih stavbenih zadrug. •• VojnooSkodovanci izročite obnovitvena dela le nsiSim stavbenim zadrugam. Izdaja .Zadružna zveza" v Goiici. — Tir-k »Narodne tiskarne" v Gorici.