229. številka. Ljubljana, v soboto 4. oktobra XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeuian za »v s trii s k o-c >ri leden mesec 1 eld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 Bld., za četrt icta o 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dete le od cetiristopne petit-vrste po * kr., Oe se oznanilo jedenkrat tiska po,6 kr,, te M> dva » frankirati. - Rokopisi se Bi vračajo. Uredništvo .n u pravu tvoje v Lj ubijam Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse Za oznanila plačuje se Dopisi naj se izvole avstrij sko-ogorske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leti 4 gld., za 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. /a pošiljanje na dom računa se po toliko več, kolikor poštnina znaša. 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. v Frana Kolmaua hiši, „Gledališka stolba". administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove\ da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n Pol leta........8 „ — „ B četrt leta........4 B — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravrvištvo „Slov. Naroda". Pozdrav slovenskim posojilnicam. Jutri bode v Ljubljani prvi občni zbor „zveze slovenskih posojilnic11 in ob jednem shod rodoljubov v posvetovanje, kje naj bi Be še ustanovile hranilnice ali posojilnice. Dolgo let smo Slovenci zdiho-vali pod uplivom in pritiskom tujega kapitala. Kolikokrat se nam je očitalo, da kapital in inteligenca mej nami je nemška in da Slovenci smemo zadovoljni biti, da nam Nemci ne odtegujejo svojih ka-pitalov ter so tako milostni, jemati od nas obresti. Pri volitvah smo prodadali, ker Nemci neso poznali nobene milosti v boji, temveč silili so vso svoje dolžnike, da so morali proti svojemu prepričanju glasovati proti lastnim bratom. Domačih denarnih zavodov nam je treba, da bodemo svoji lastni gospodarji na svoji zemlji, tako se je slišalo od vseh stranij in povdarjalo v vseh narodnih krogih. In delo se je pričelo, kakor se spodobi, v našem središči, v Ljubljani. G. Horak, veteran tukajšnjih rodoljubov ustanovil je prvi narodni denarni zavod že pričetkom šestdesetih let v v Ljubljani: „Pomoćno obrtnijsko družbo" in ta družba je mej vsemi posojilnicami najstarejša v Avstriji. Kdor se spominja narodnih bojev v prejšnjih desetletjih v Ljubljani, priznal bode, da samo uplivu te posojilnice se imamo Slovenci zahvaliti, da smo vsaj v 3. razredu si ohranili pri volitvah večino. Pa po tem prvem srečnem pOBkiiBU minola je cela vrsta let, preduo je blagodejna ideja kali pognala tudi na drugih krajih. Uzroki počasnemu razvoju bili so različni: nezaupanje ljudstva v nove denarne zavode, pomanjkanje zakona, ki se je še le 1873. leta v državnem zboru dognal in valed tega pri ustanovitvi nasprotje od strani politiških obla-stev, katera so do tačas imela dovoljevati in nadzorovati take zavode in končno vedno bojevanje za narodnost, kar je absorbovalo najboljše in najdelav-nejše narodne moči. Vender je I. 1870 okrajni zastop v Šmarji na Štajerskem pod načelstvom g. dr. Vošnj aka sklenil ustanoviti posojilnico po vzgledu čeških založnic. Žal, da namestništvo v Gradci ni potrdilo pravil in tako je bilo pokopano še nerojeno dete. Kmalu potem pa je okrajni zaatop v Ljutomeru jednak sklep storil in posojilnica je je rea dovolila in Še dandanes izvrstno posluje na srečo tamošnjega okraja. Tudi ua Koroškem sti se v tistem Času ustanovili dve posojilnici, od katerih je jedna pozneje po nehala, Sv. Jakobska, pa še danes uspešno deluje. Z zakonom od 9. aprila 1873. leta se je pričela nova doba za hranilne in posojilne zadruge. Zlasti določba, da ne spadajo pod politiško oblast, ampak da se imajo vknjižiti pri sodniji v dotični register, odmaknila je posojilnice politiškemu nadzorstvu in strankarskim šikanom. In ko je 1. 1879. sedanji državni zbor znižal davek, omogočil je s tem in spodbujal k ustanovitvi teh za obrtnijski in kmetijski stan silno potrebnih in koristn.h deuarnih zavodov. Od 1. 1873 naprej so se uBtauovile posojil niče v Šoštanji, Ormoži, Mozirji in bi se še na mno- gih krajih, ko bi za prvi pričetek bilo potrebnega navoda in fonda. Krepko razvijati pa so se mej nami začele posojilnice še le od 1. 1881 naprej, ko je pričela Celjska posojilnica delovati in se trudila zvezati vseslovenske posojilnice k skupnemu delovanju. Po trudu in naporu ravnatelja Celjske posojilnice, sedanjega deželnega poslanca g. M. Vošnjaka ustanovile so se na raznih krajih nove posojilnice ter se je organi zovala »zveza slovenskih posojilnic." Na Štajerskem deluje zdaj že 13 posojilnic: v Celji, Mariboru, Ptuji. Ormoži, Ljutomeru, Slatini pri Rogatcu, Žavci, Mozirji, Sevnici, Šoštanji in v Konjicah, potem tri kmetske posojilnice, katere vodilo kmetje sami podpirani od duhovnikov: v Mako-lah, v Pišečah in pri sv. Petru pod gorami. Na Kranjskem so tri posojilnice v Ljubljani, po jedna v Postojini, na Vrhniki in v Metliki. Na Pri-morskkem delujeti dve posojilnici: v Kopru in v Gorici. Zares lepi uspehi v kratkem času in gotova nada, da se sedanjim še pridruž jo novi taki zavodi, kajti še je dosti krajev, kjer ljudstvo posebno zaradi tega si ne more pomagati, ker hira pod pritiskom oderuhov ali še celo nikjer ne more dobiti posojila, kedar mu ga je najbolj treba. Vse posojilnice imajo dozdaj že na razpolaganje 1 milijon 200.000 gld., kateri so se nabrali iz zadružnih deležev 1GO.00O gld. in ii braniluih vlog. Letni piomet vseh slovenskih posojilnic pa gotovo pretrga milijonov goldinarjev, ker se posojila le na krajši čas, do pol leta dovoljujejo. Zato srčno pozdravljamo rodoljube, ki nas razvesele s svojim prihodom v belo Ljubljano in jim kličemo: Dobro došli! Bog pa naj blagotlovi vaše narodno in človekoljubno delo! Razpust trgovinskih zbornic. Z Dunaja 2. oktobra. [Izv. dop.) Razpust trgovinsku in obrtne zbornice Ljubljanske in nova volitev zanjo je pred durmi. „Pol- LISTEK. Potovanje križem domovine. Opisuje ProBtoslav Kretanov. XXXXI. 0 Ob kranjsko-isterski meji. Evo me zopet na solnčuem jugu —■ v kršni Čiča rij i! Po kratkem odmoru v naročji preljubeznive nam majke Ljubljane, ali kakor bi rekel dopisnik v rimsko „Fanfullo": „nella Mecca del Slovenismo", kjer se nam zdaj v potokih cedi — sirodka „miru in sprave" ali ka-li, — ubral sem bil namreč zopet cesto pod svoje elastične noge ter krenil vesel križem širne domovine. Kretal sem se takrat sicer le onstran perifeje slavne „kranjske klobase", ali ipak moram izpovedati, v pomirjenje vseh „ Hribovcev", ki so si nekoč zaradi mene balili svoje za 50°/0 preučene glave, da se mi je povsod prav dobro godilo! In v tem „nebesko-srečuem časi" videl som toliko prekrasnih „nebeskih okolic", da bi o njih mogel napresti brezkončen „uištree" hiperboliških, svoj preljubljeni Jaz" obožujočih „— spominov!" Toda, bojim se, da bi tiskarni zmanjkalo — klicajev 1 Ali vzlic vsemu blaženstvu, v katerem sem „sopel švicarski vzduh" divje-romantiške Trente in mi je z „orjaškega vrha" Rogatske gore „plaval" I>ogled na divno „slovensko Galilejo" — „onstran Boča", kjer „nobeden človek ne zna zapisu ti niti jednega stavka pravilno slovenski", — vzlic vsemu „nebeskemu" razkošju, v katerem se mi je utapljala duša ves ta čtts, da niti „samega sebe nisem poznal", prignalo me je neutešno srce vender le zopet nazaj v naročje naše sijajne in slavne metropole. In bogme, nesem se kesal! Kajti, ne samo, da sem se v mirnem (?) njenem zavetji, kjer veje zdaj božanski duh spravljivosti, pošteno spočil in se okrepčal za novo potovanje, prepričal sem se tudi, da nam je „narodnost utrjena iu zagotovljena" za vse večne čase in še najmanje za petnajst sto let po večnosti! In kako bi tudi ne! Saj je vender premaguna in v prah poražena tista grozovita pošast z „bolščečimi očmi", ki je doslej toli besno okrog sebe otepala s svojim „radikalnim11 repom po re-dutnej dvorani". Iu, per Dio! bil je tudi že skrajni čas! „Za Boga svetega! To ueso bili več „Ijudje božji", temveč — risura teneatis, amici! — „prenn-peti, fanatični radikalci", ki so kar z glavami butali ob zid slovenske tesnosrčnosti in strahopetuosti! Človeku se še zdaj, ko je že davno utihuol „kori-banlicni krik", jezijo lasje, samo če se spomni, kako nam je slovenska Helena z Dunajskega ozidja opisovala te barbarske vojne trume! Prečitav^i to vzviAeno novo-slovensko Iiijado, bil Bem v dnu hvoje duše prepričan, da nesem vreden bivati v „nebeskem" svetišči toli ratiaovane, superklasičue kulture, otresel sem z radikalnih svojih nog posvečeui prah opričniškega taborja ter pobegnil kar naravnost preko „kranjske" meje sem v solnčno, vinorodno Istro, od koder me ne potegne vso zimo niti deset parov mezgov, kamo-li četvorica borih konj ! Baš oni dan, ko so se naši „otieijului Slovenci" prvič poklanjali maliku izveličevalne elasticitete, zanesel me je bil jaderni „uagličJ preko močvirskih luž ven n:* kameniti Kras, uaravuost v „radikalni" (?) — Št. Peter. Ondu me je zlati napis: „Hotel National" na Koroščevi hiši kaj zapeljivo vabil na poiirek ceki-naste „vremščine" ; uli bal sem se, da bi se ne pritožil zopet kdo, potrebujoč izraelskega kozla za svoje grehe, da mu z zoperagitacijo izpodkopam leposlovni monopol, ali pa, da zato nagiasam rodo-Ijubje g. Korošca, ker sem se nekoč — horrioile factu! — pod njegovo (gostilniško) streho ?a svoj denar na^pal, kar je se ve da jako suuiujobudno! „Kaj doživel sem na sveti!" * Presedel sem se torej kuj v diug, proti Reki namenjen vlak, ter se odpeljal kar v — Truovo. Tam uesem utegnil ogledati niti „nebesko-lepett.' (Jorr.u prinaša namreč danes oficijozno izjavo, s katere posnemamo naslednje: „Poprava volilnih redov za trgovinske in obrtne zbornice je zvriena. Stari volilni redi so iz veljave in namesto da bi se dopolnilne volitve koncem 1884 leta vršile po starem redu, kaže torej najbolje razpustiti trgovinske zbornice in preustvariti jih na podlagi novega volilnega statuta. Oblast, razpustiti te zbornice, ima trgovinsko ministerstvo, in razlogi, kateri nagibljejo ministerstvo k temu ukrepu, so ti-le: I. Če se zbornic ne bi razpustilo, potem bi volilna reforma popolnem Se-le nastopila: 1. za zbornice v Solnogradu, v Gradci, v Ce-lovci, v Rovinji, v Roveredu, v Feldkirchnu, v Li-berci, v Hebu, v Plznu, v Budojevicah, v Olmuci v Opavi, v Brodih ia Černovicah leta 1888; 2. za zbornice na Dunaji, v Lincu, v Ljubnem, v Ljubljani, v Gorici, v Inomostu, v Bozenu, v Brnu, v Zadru iu v Dubrovniku leta 189 0; 3. zh zbornico v Lvovu leta 188 7; 4. zh zbornico v Spletu leta 188 9. II. Po dopolnilnih volitvah bi se zbornice ne mogle razdeliti v odseke; tudi so bili kupčevalci nižih davkovnih razredov po starem volilnem redu mnogotero uvrščeni v obrtniški odsek. III. Razdelitev zborničnih članov v razne razrede po odsekih bi delale težavu sedanjim dopolnilnim volitvam. Po novem volilnem redu so se tudi razredi po posamičnih odsekih pomnožili; tako v kup-čijskem odseku zbornice Ljubljanske sta sedaj 2 razreda, poprej bil je jeden. IV. Po novem volilnem redu pomnožilo se je tudi število zborničnih članov pri mnogih zbornicah, in odtodi bi prišlo za dopolnilue volitve premnogo težav, zlasti ker bi se teško dalo določiti število mož., ki bi jih bilo na novo voliti. V. Poglavitua misel v volilni reformi je poleg natančnega razpredeljenja odsekov in razredov ca, da je davek, kolikor ga je potreba za volilno pravico, jako nizek, to za to, da se baš manjši kupčevalci in obrtmki jumejo zanimati za zbornico. Tako je bil ta davek poprej za Ljubljansko zbornico 4 gld. 20 kr., sedaj pa je 2 gld. 10 kr. Zato pa bi bilo uekako čudno, če bi v jedni isti zbornici ali v odseku in razredu delovali možje, ki so bili voljeni na različni podlagi. Gotovo je tudi to, da je vsakemu opravičenemu do tega, voliti za to, da je vsa zbornica tudi v resnici oprta na novi volilni red, ki ga je trgovinsko ministerstvo že potrdilo. Ker gre v vsaki zbornici časa za volitev najmanj tri mesece, je sedaj pravi čas, rešiti to stvar. Zatorej se misli razpustiti vse trgovinske in obrtne zbornice, izimši Praško in Tržaško (zbornica Praška je namreč že iz novo osnovana po novem volilnem redu, Tržaške zbornice pa se volilna reforma ne dotiče), ter razpisati nove volitve na podlagi novih volilnih redov." V kratkem je torej pričakovati naredb, ki razpustijo rečene zbornice, mej njimi tudi Ljubljansko ter razpišpjo nove volitve. Vlada s tem ni dru- okolice Trnovske, kamo-li dičnih, rumenkasto obojanih in z rudečo opeko kritih hiš, razvrstenih ondu pod golim, s pičlim zelenjem obrastenim hribom : jedin pogled na višnjevi portal in rdeče-strešni zvonik gori na griči stoječo Trnovske cerkve in hajdi ! v — Ilirsko Bistrico, ležečo kakih pet, šest minut onstran holma, v zavetji mirne doline, s kršnim hribom v polukrogu obdane. Tu sem pokor&kal po dvakrat gori in doli ob svetli Bistrici, po kateri Tržačanom tako žeja samo-goltno grlo. Baš isti dan je voharilo neko poverje-ništvo z dolgimi, zakrivljenimi nosovi po njenem obrežji in okrogloličen hrvatsk „dragoman" z blišče-Čim cilindrom ua glavi, razkladal je trdovratnim Bistriškim km-t-mu „proposte" in „condizioui" ljudomilih Tržaških Lahonov. Da-li so se pobotali, ne vem; kajti jaz kot malomaren potnik, navajen jednacih komedij in ravnajoč se po Dantejevih besedah „Guarda e passa!" šel sem ravnodušno mimo ter njo zavil preko mosta k — Jelovšeku na senčni vrt. In ondu podlegel Bem zopet mamljivej skušnjavi, vkljub postnim pridigam izza „lukovih" gardin — privezal sem si namreč dušo s pošteno plačanim kosilom! Kesam se in trkam na prsi: oj „pater pec-cavi", ali ne morem si pomagati! Trudil sem se in si prizadeval na vse kriplje, da bi se kakor tist Ribničanov „švorc" odvadil — jesti in piti, kar bi za potnika bilo neizmerno ugodno in koristno; ali ne zega ukrenila, kakor poskrbela je, da se urno in brez zamudnih ovinkov izvedo ukrenene poprave v tej instituciji, zlasti da k zborničnemu delu prihaja tudi ni^ii kupčevalski in obrtniški stan, kateri zadobit je po novem volilnem statutu volilno pravico. Proti ukrepu vlade bode torej boj, ki ga Že napoveduje veliko-uemški tukajšnji dnevnik, malo dosegel, kajti za to priliko je fraza o „zatiranom nem-štvu" več ko smešna. Z novimi volitvami na podlagi novega volilnega reda Slovani v nobeni zbornici ne dobodemo večine, če je že nesmo imeli, in Če bode kaj prememb, te premembe se ne bodo kazale v narodnem in političnem oziru. Trditi torej, da so napovedane volitve v zvezi z državnozborskimi volitvami prihodnje leto, da bodo pomnožile stranko Slovanov v državnem zboru, to spada v prerokovanja, katerih za sedaj — oemško-liberalna gospoda naj ne zameri — naša zdrava pamet še ne more verj eti. Reguliranje Savinje. (Interpelacija poslancev dr. Dominknš - M. Vošnja-kova v deželnem zbora.) Savinji regulirajo ali popravljajo strugo od Mozirja do Celja po zakonu deželskem od dne 13. jun. 1876, torej že celih 7 let. Letos bodo ves denar, namreč 146.700 gold. izerpili. Država doplačala je 40.000 gold. Drugo je zadelo do a/s deželo, do V» dotične okraje iu do '/» dotične občine kraj Savinje. Poročilo deželnega odbora pravi, da je reguliranje le ondi dobru završeno, kder se nasipi in sploh regulirani deli vkup držijo ter je dovolj penezov bilo ua razpolaganje. Mnogo kosov Savinjskega obrežja pa ni bilo mogoče regulirati ali samo površno. Zatorej je treba dopolniti, kar še manjka; Biser so že regulirani kosi v nevarnosti. Stroški bi znašali 280.000 gold. Potrebo priznava deželni odbor pa tudi c. kr. namestuija. Deželni odbor je vsled tega že črte ž nove deželne postave za nadaljevanje Savinjinega reguliranja izdelal in predložil c. kr. uamestniji. Črtež nasvetuje, naj država pre vzame od vseh stroškov 4/10, dežela */10 , okraji 1/10 in občine Vio- Vrhu tega bi naj država tudi nekaj doplacevala k stavbarskim in nadzorniškim stroškom, česar zadnjih 7 let ni storila. Ob jednem je prošnja, dodjana, naj se reč tako pospeši, da bode državni zbor še letos dotično svoto mogel vpostaviti v proračun za 1. 1885. Toda ni došlo še nobenega odgovora. Zatorej sta poslanca za Celjski volilni okraj, g. dr. Dominkuš in g. Mih. Vošnjak vlado v deželnem zboru štajerskem javno vprašala, kako stoji, t. j. stavila sta interpelacijo do c k. namestnika. To je bilo jako nujno, kajti deželni zbor bo kmalu končan. Vprašala Bta torej podpirana od petih slovenskih poslancev: z ozirom na to, da bo letos težko izdelati postavo za nadaljevanje reguliranja pri Savinji, z ozirom na to, da se je za to reguliranje črtež preobširno izdelal, denarjev pa premalo pripravilo, dalje na to, da je država primeroma vel ko menje doplacevala pri Savinji, kakor pri Aniži, Muri, ter se tako dežela in Posavinjčanje preoblagali in gre, pa ne gre! Ko bi človek tako le kje na svilnatem naslonjači sedel in klasične slike iz mesarskega življenja ogledoval, mogoče, da bi se ga naposled vendar le prej ela ta sveta leposlovna krepost! ? Po kosilu sel sem na voz ter se odpeljal preko Bistrice na jug, v — Istro. In zdaj, doppo tanto, strani s kolovratom ni čimerne subjektivnosti ter z bistrim pogledom v božji svet! Iz Ilirske Bistrice vije se cesta mej njivami doli, preko Bistriškega mosta zopet navzgor po gozdnatem griči, skoz razne borne vasi vedno višje in čez kake pol ure zopet navzdol po strmih klancih v zavetno, z bujnim zelenjem, s potoki in vrbovjem pregrneno dolino, vijočo se v prijetnih ovinkih mej visokimi, na desno in levo navzgor rastočimi hribi, obsenčenimi s košatim hrastjem in gabrovjem. Posamične hiše, tu in tam v male skupine združene stoje ob cesti in po brdih . . . Bil je veder, mil jesensk večer. Doli po travnikih ob potoku so kmetje nakladali otavo, po hribovih obronkih pa so pastirji posli krave in ovce, katere so ob otožno zvenečem piskanji [na običajne žveglje žveuketale z raznoglasnimi svojimi zvončki. Ljudje, govoreči tukaj sploh še slovenski, pozdravljajo te prijazno. Oblečeni so še večinoma po uaše, vender ugledaš že zdaj pa zdaj kako rujavo istersko suknjo iz ovčje volne. naposled z ozirom na to, da bodo dosedanji stroški zastonj, ako se reguliranje ne dopolni, stavijo podpisani vprašanje do visoke c. k. vlade 1. je li ta voljua skrbeti, da se reguliranje Savinje popolni ter da država primerni delež vseh stroškov vpostavi v državni proračun, in 2. je li voljna zabraniti, da bi se pretrgalo popolnjenje reguliranja pri Savinji? Dr. Dominkuš, Min. Vošnjak, Raič, Dr. Radaj, Kukovec, Šuc, Jerman. Politični razgled. Notranje n Koroškega bilo je septembra meseca 7.213 ulog s 515.932 gld., a izplačalo se je na 1,983 ulog 189. 406 gld. Vsega vkupe se je dosedaj v poštne hranilnice uložilo okolo 35 milijonov, a vrnilo se jo okolo 24 milijouov goldinarjev. — (Vabilo k veselici), katero priredi „Ormoška čitalnica" ob slovesnem otvorenji v nedeljo dne 12. oktobra 1884. ob pol 7. uri v večer v društvenoj sobi v Ormoži. Vspored: A. 1. Pozdrav. 2. Nedved: nZveznau, zbor. 3. Slavnostni govor. 4. pl. Zaje: „Živila Hrvatska", zbor. 5. Hajdrih: „Pri oknu sva molče slouelt", čveterospev. 6. Stritar: „Zgubljen sin", deklarauje g. Freueusfeld. 7. dr. G Ipavic: „Slovenec sem", zbor. 8. Gle-diščna igra: „Gluh mora biti". Burka v 1 dejanji. 9. Hajdrih: „Jadransko morje", zbor. 10. Vašak: „Slovan", zbor. B. Sprejem udov. C. Ples. — (Umrl) je včeraj zvečer na Dunaji slavni slikar Iluns Makart. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Maribor 4. oktobra. Ob desetih se je razstava sadja slovesno otvorila. Razstava velikanska, udeležitev nepričakovana. Odbor. Dunaj 4. oktobra. Povodom cesarjevega godu bile so po vseh božjih hramih vseh vero-izpovedanj slovesne sv. maše in opravila. V vo-tivnej cerkvi bili so pri maši nadvojvode, generali, vojni minister, v sv. Štefana cerkvi ministri in načelniki oblastev. Po kronovinah v vseh glavnih mestih cerkvene svečanosti. Kodan.j 4. oktobra. Grad Christiansburg popolnem uničil požar, ki je navstal včeraj popoludne. Zbirke slik so rešili. Pariz 4. oktobra. Tri francoske topnjače v reki Loch-Nan napali so kitajski vojaki. Jeden častnik mrtev, trideset mož lahko ranjenih. Previdnost proti drastičnim sredstvom. Ne da bi dražil alizno kožo v želodci in črevah ima pristni „ Mol l-o v Seidlitz-prafiek" najsigurnejši uspeh pri vsakšnih bolečinah v želodci in spodnjem truplu. Škatljica z navodom za uporabo 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih pro-dajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (690—9) Tujci: dne 3. oktobra. Pri Nlonnt Hans, z Dunaja. — Premoli iz Mon-ialkone. — Schudler, iz Dobra. — Kapuš z Dol. — Pri Mallel : Schak, dr. Jarisch, Goldman, z Dunaja. — Karplufi, Judenburg. — Venceraudi, iz Siseka. — Gtrra, Mainhot'. Pri avstrijskem cesarji: Tujetscc, iz Idrije. Meteorologično poročilo. sa a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 3. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735- 89 mm. 736- 39 mm. 735-84 mu. + 11-8'»C + 13-4° C -I-10-8° C si. svz. si. svz. Drezv. obl. obl. obl. 0*00 nn. Srednja temperatura -f- 12*1°, za 1-1° pod normalom. ZD-u-ia-aJs^a. "borza, dne 4. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ron a.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ren ....... . . 5% marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... • • London........ ... Srebro ............ Napol.. ........... C. kr. cekini. ,...... . . Nemške marke...... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4*/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta *>"'„...... Adi B I? II *■ Ut .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 10O gld. Zomlj. obČ. avstr. 4'/8°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 90 81 r 95 102 n 90 n 95 95 r 859 ■ — S 286 ■ 70 n 121 • 75 •> 9 a • 67 • n & it 77 * 59 ■ 75 n 124 50 n 172 0 — n 102 | 90 % 122 50 n 93 It 25 n 88 • 95 0 104 % 50 t 115 n 50 n 121 n 30 m 109 n — n 105 g 50 n 176 a 75 m — n — B 105 ■ — B 212 • — 0 Tu sem šel pozdravljat g. Slavoja Jenka, deželnega poslanca, odločnega in iskrenega narodnjaka, ki se je letos v Poreškej zbornici s čilimi svojimi vrstniki toli vztrajno potegoval za priznanje svoje materinščine. Povedal mi je zanimljivih spletek lokavih Lahov izza zborniških kulis, ki bi marsikateremu „kranjskemu" „kimovcu" odprle v svojo osobo zamaknene oči; pa ne smem ga preveč hvaliti, g. Jenka namreč, ker bi mi zopet kak „graščak" očital, da me vodijo samopridni motivi: da sem pri gostoljubnem možu prenočil in pa — no tega pa Se niti omeniti ne smem! Pozno v mrak sva se sprehajala po cesti gori in doli. Ogledala sva si tudi zverinjak barona Vicca ter se razgovarjala — no o čem? „Slovenec radikalen Bem — metajte!a — o naši politični mizeriji ! Drugo jutro pa Bem pobiral korake po beli ceBti proti — Hrušici. Solnce je ogrevalo sivo, po vsej širnej okolici razmetano Bkalovje, vročina seje kuhala v vzduhu, ali sem doli preko golega hribovja me je „hladila Kraška burja". Okolica je večinoma gola in pusta; le tu pa tam se ti nasmiha kuka zelena oaza izmej sive apnene puščave. Proti severu mračno skalovje in na Jjužni strani, tam nad globoko udrto dolino vleče se tja doli proti zapadu Sirokopleč hrib, na vrhu s temnimi šumami obsenčen. Hrušica stoj' za kake tri streljaje od ceste v stran, na desno gori na jasnem z drevjem nasajenem holmu. Visok zvonik z rudečo streho dviga se tik priproste cerkve iznod sivih kamenenih hiš, zidanih v laškem zlogu. Na večerni plati cerkve leži samotno, z bujno travo prepredeno pokopališče. Ondu doli na skrajnem robu stoji mej drugimi bornimi križ'ci, jako lep nagrobni spomenik iz sivega Kraškega marmorja v obliki topega obeliska. Nenavadna velikost spomeuikova me privabi bliže, zlasti doli na soklju uzidana fotografija na porcel«n, prestavljajoča bradatega moža s prijaznim obrazom. Pogled na napis pouči me z naslednimi podatki: V spomin Francu Šabcu posestniku in trgovcu v Podgradu * 30. marca 1824 t 20. septembra 1880. Žalujoča udova. Nižje doli so udolbeni naslednji distibi: Veren prijateljem drug, uzornega vzgled mi Boproga, Hodil je z mano zvesto skupno izvoljeno pot. Iskren Slovenije sin, braneč joj svetinjo pravice. Dramil je narod iz snu, k blagosti delal mu tir. Skrbnemu oči jednak, obetal jo tužnim Istranom — V duhu gledaje naprej — lepše bodočnosti svit: Kader prerano gomilo svobode obsije mu solnce — Srečen z nebeških višav motril Slovanov bo raj. Ondu za cerkvijo se odpira razgled v prijazno dolinico, v kateri se blestijo izmej zelenega drevja lične kmetski! hiše z rudečimi strehami. Po dolini vije se potok mej topoli in vrbami in iz zavetne m zine navzgor 8e razgreba prisojno z plodovitimi njivami in gredinami prekrižano brdo daleko tja gori v goli, kameniti hrib. Iz Hrušice se cesta razpenja na visokej planoti, posutej daleč na okrog z sivim apnenim skalovjem, ob globokih udorih, skoz razne vasi in te privede v dveh urah hoda, tekoč naposled mej zelenimi pašniki in njivami, v prijazno in Bvetlo selo — Materijo s ponosnimi ob cesti razpostavljenimi hišami. Žal, da je nek oduren oseben prepir razdvojil prebivalce tako, da če občuješ z jednim, zameriš se drugemu in naopak! Sebičnost tu, trmoglavost tam in mej skrajnostima ni ga posredovalca! In jednakih malenkostnih razporov človek naleti po vsej širnej domovini, kajti kje sta zbrana dva Slovenca, je tretji mej njima — prepir, stari naš podedovani greh! Iz Materije zanesel me je hiter vozič po raz-plaščeni planoti, pogrneni s pritlikovo travo, tu 'in tam mej golimi pašniki in rujavoprstnimi njivami, ob turobnih „kalibu vedno nižje navzdol, po gladki cesti, mimo — Herpulj ležečih ob cesti s sivo cerkvijo na griči preko železničnega tira onstran v obcestno vas — Kozjane. Zahvala. Vaem onim, ki so povodom nenadne smrti in pri pogrebu nepozabljivcga, nam preranu in nepričakovano umrše^ra gospoda JOSIPA rit. SCHNEID-TREUEMLDA. izražali svoje sožalje, /.lasti zastopnikom visoke vlade, članom visocega deželnega zbora, društvom in korporacijam, dalje darovalcem vencev in gospodom pevcem Ljubljanske Čitalnice za njihovo ganljivo nagrobno petje, iz dna svojega srca izrekajo globoko čutečo, najiskrenejšo zahvalo (620) žalujoči ostali. Razglas. Mestni magistrat daje na znanje, da bodo proračuni za 1885. leto in sicer: 1. mestne blagajnice, 2. ustanovne zaklade, 3. ljudsko-šolske zaklade, 4. zaklade meščanske bolnice, 5. mestne ubožce zaklade v smislu §. 65 prov. obf*. reda za Ljubljansko mesto od 1. clo 14. «ltt<»bra t. I. v magitstratnem ekspeditU razpoloženi zu javno pregledovanje in du lahko vsak svoje opazke v zapisnik sprejeti da. Mestni magistrat v v 29. dan septembra 1884. Župan: Grasselli. nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru popolnem zmožen, z dobrimi Bpričali, želi v prodajalnico s špe-cerijumi ali z mešanim blagom vstopiti. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (610 — 3) Pomaranče in limone. Pet kilo najlepših ladkili pomaranč (25 do 30 komadov).......za samo gld. 2M0, Pet kilo najlepših laških limon (30 do 35 komadov)........„ „ n 2.—. Pet kilo najlepših lunkili pomaranč in limon, mešano, (35—40 komadov) „ „ „ 2.30. PoSilja proti poštnemu povzetju, voznine in carine prosto, ter za zaboje tudi nič ne zaraouni (622—1) S. XrC. Caroli v Trstu. Pivovarna bratov Kosler-jev, | Izvrstno •4 i j marčno pivo v zabojih po 25 i« 50 steklenic se dobiva iz ALOJZIJ MAYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. | Št 15.475. Zahvala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja mej dolgo boleznijo našega strijca, velečastitega gospoda kanonika JOSIPA PAVŠLER-ja in za mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku ter za prekrasne vence izrekamo vsem Žalujočim najiskrenejšo zahvalo. (627) V Ljubljani, v dan 4. oktobra 1884. Miha Pakič, trgovec in hišnik. — Karol Pleško. c. kr. deželne sodnije svetnik. — Marija Pleško, roj. Lenassi, c. kr. deželne sodnije svetnika soproga. — Marija Pleško, zasebnica. — Leonija Pakič, roj. Zhuber, c, kr. stotnika vdova. Podpisani bo lepo zahvaljujem gospodu /upumi v Aodražicl pri Ribnici, ker je tako prijazen s popotnimi ljudmi. Jesenko, (lil8—2) lastnik panorame. Fin med v satovjih se dobiva pri (557—10) j Oroslavu Dolencu v I .j 111»I j 11 ■ i, v 01o|»p-a, c. kr. dvornega zobozdravnika na Dunaji, Stadt, Bognergasse Nr. 2. Radikalni zobni lek za vsako zobobolje, vsako bolezen v ustih in v dlesnu, olajšuje zobenje pri otrocih in je neogibna pri uporabi mineralnih voda, izdatna za grgranje pri kroničnem vratobolji in zoper difteritido. Velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld. in maia po !>0 kr. veg-etab. zobni prašek stori po kratke] rabi zobe blestečo bele, ne da jih pokvari. Cena škateljei 63 kr. aromat. zobna pasta, najboljše sredstvo za varstvo in ohranenje ust in zob. V kosih po 35 hr, med ml o lz ze išč, izvrstno toaletno sredstvo zoper hraste, lifiaj in pege, za čiščenje in ohranenje bole, čiste in svitle polti, zoper ujedce, nečisto kožo in mozole. P. n. občinstvo se prosi, vselej odločno zahtevati izdelke c. kr. dvornega zobozdravnika dr. Popp-a in vsprejemati samo take, ki imajo moji) varstveno znamko. (218-2; Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Lebau, lekar; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Bratiue, lekar; na Kriketu: P. Bomches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Rranji: K. Savnik, lekar; v Liliji: J. Bencs, lekar; v Metliki: Fr. Waeha, lekar; v Novem mestu- D. Rii-zoli in J. Bergman, lekar j a; v Trebnjem: J Rupreeht, lekar; v liadocljici: A. Roblck, lekar; v Kamniku: J. Moćnik, lekar; v Ctnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar. 1 đ -i a 18 i a. Mlad, še le izučen dobi takoj mesto v prodajalni* i z mešanim blagom podpisane firme, Katera ponudbe vsprejema. (626—1) Eu K o 11 Majcr v Vipavi. T_Jm.«tno (32—74) \ zobe in zobovja ♦ ustavlja po najnovejšem a m e r i k a u s ke m načinu 4} brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in ♦ vse zobne operacije j zobozdravnik A. Paichel, I ♦ poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. 9. Iz Trsta 7 NoTi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ha z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Parnik „Q-erm.a.xs.Ia,", 4200 ton, okolu 10. oktobra. „East -A.n.grlla.*\---„ 26. „ Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 golti. Potniki naj se obrnejo na (611—3) J"_ TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr, 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Enilllano d» Ant. Poglaven, generalnega agenta v Trsta. J Ustanovljeno 1847, na Du-I najt ln Budapeštl od 1861. Ivan Holl-ii zdravilno pivo iz aladnega izvlečka 1 steklenica 60 kr. Ivan II o II-it končen-trovani c»ladnl Izvleček 1 st. gl. 1.12, ml. st. 70 kr. Ivan II o ll-n bonboni! Ivan Holl-u x tira vil-is Hladnega Izvlečka na Hladna čokolada za pral j Vi kilo I. gl. 2.40, II. gl. po 60, 30,15 in 10 kr., pri- 1 60, kilo I. gl. 1.30, stni le v modrih zavitkih, i II. 90 kr. IF'cisn.oč proti Drsnim in plućnim boleznim, katarnim afekoijam, oslabi j enju želodca in slabej prebavljivosti, posebno okrepčujoče proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz Hladnega izvlečka, e. kr. dvornemu založnika skoro vseh suverenoy evropskih itd. lMi inij. ineuto, Graben, ISi-aitiifristrasse 8. V. bi.! Že več let sem bolehal na želodci, slaba prebavljivost, pomanjkanje apetita in onemoglost so rae mučile. Vaši Ivan IlolV-ovi sla. In i preparati so me popolnem ozdravili in dali mi sveže moči (sledi naročitev). Z velespoštovanjem Morit; Ti.'UM vitez Tutzingen. Ljubljana, 18. oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da mi raba Vašega Ivan Ho rt'-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka jako dobro dene, prosim Vas, da mi zopet pošljete 28 steklenic po Rudolfovej železnici. S spoštovanjem W. Ogriuz, c. kr. okrajni sodeč, Ljubljana, Gradišče. Zdravniško zdravno poročilo. Trnovo-Bistrica, 5. januvarja 1883. V. bi.! Ker se katarno stanje inoje bolnice vsled rabe Ivan HolV-a zdravilnega piva iz slad nega izvlečka vedno boljša, sili ona, da ga jej zopet naročim jeden zaboj z 28 steklenicami, da jej ne poide ta okrepčevaina pijača. Pričakujem skore pošiljatve. S spoštovanjem (585_2) t **r" Bacliiuann. llliraka Bistrica, 23. marca 1864. Moja rodbina se je tako privadila Vaših odličnih »ladnih preparatov, da jih teško pogreša, ko poidejo, zato prosim, da mi zopet pošljete 58 steklenic Ivan HolV-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po Železnici proti povzetju. I>r. llachniaun, železniški zdravnik. Glavne zaloge: Ljubljana: Peter Lassiiik; Kranj: Fran Dolenc; dalje: Zugroh: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Cejje: Kupferschmidt, Marek, lekarni; Reka: G. (Jatti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačie, drotrueriji; Gorica: G. CristofoleUi, dvorna lekarna; Celovec: dr. Kmupt-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. Mozocco, N. Androvice, lekarui. 60 visocih odlikovanj. i/datelj in odgovorni ur«i