Leto LXm., št« 209 V Ljubljani, ponedeljek 15. septembra I930 Cena Din toijajja jsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike _ inseratl do 30 netit ZrZt r^T\ 100 vrst Dm 25°* od 100 do 300 vrst a Din 8_, večji inseratl petit wsca Din 4—. Popast po dogovoru. InseratnJ dauek posebej. — >Sloveaski Narod« Yerja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravnJštvo Ljubljana, Knaflova tal. 5 Telefon št 3122, 3123, 3134, 3125 in 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE, Kocenova tri. 2. — Tel 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 26. Jesenice, Ob kolodvoru HM.-- Račun pri pošt ček. zavod« v Ljobfjani št 10.351. ZMAGA EKSTREMISTOV V NEMČIJI Končni rezultati včerajšnjih volitev — Narodni socialisti so poskočili od 12 na 107 mandatov — Notranjepolitični položaj je sedaj še bolj zapleten — Bojazen v Franciji Berlin, 15. septembra. Včerajšnje državnozborske volitve v Nemčiji so prinesle presenetljivo zmago ekstremistov. Porast glasov narodnih socialistov presega celo najsmelejše pričakovanje hitlerrev in je ustvaril še te-žavnejšo notranjepolitično situacijo kakor je bila pred volitvami. Nobena stmpina pa nima absolutne večine, potrebne za spreiem zakonov, ki spreminjajo ustavo. Vsi člani Brunninsroveira kabineta so sicer ponovno izvoljeni, toda meščanske stranke so izšle iz boja oslabljene, nekatere čelo decimir*-ne~ Začasni skupni rezultati Glavni državni volilni odbor ie zjutraj ob 4.45 izdal naslednje začasne skupne rezultate, ki sicer še niso definitivno ugotovljeni, na katerih pa ne bo bistvenih izprememh. Vse^ra je bilo oddanih 34.S4S.460 veljavnih glasov fpri zadnjih volitvah 30,738.381). Od teh glasov so dobili: Socialno demokratska stranka 8.572.000 (9.151.000) Nemški nacionalci 2.488.000 (4.380.000) Centrum 4.128.000 (3.711.000 Komunisti 4.587.000 (3.263-000) Nemška lpidska stranka 1.576.000 (2.678.000) Nemška državna stranka 1.323.000 (1.504.000) Gospodarska stranka 1.360.000 (1.395.000) "Bavarska ljudska stranka 1.058.000 (945.000) Narodni socialisti 6.401.000 (809.000) Sestava novega državnega zbora Na podlagi teh rezultatov bo sestavljen novi državni zbor takole: Socijalni demokrati 143 (dosedaj 153) mandatov Nemški nacijonalci 41 (73) Centrom 69 (6?) Komunisti 75 (54) Nemška ljudska stranka 26 (45) Nemška državna stranka 22 (dosedanje stranke skupno 25) Bavarska ljudska stranka 18 (In) Narodni socijalisti 107 (12) Stranka delovnega ljudstva 18 (13) Kmetska stranka 6 (8) Kmetska zveza 3 (3) Konzervativna ljudska stranka 2 (0) Krščansko-sociialna ljudska stranka 14 flfannoveranci S Skupno 573 (491) mandatov. Razmerje strank Dosedanje vladne stranke razpolagajo torej samo še s 172 mandati. Prejšnji vladni koaliciji pripadajoče stranke in sicer socijalni demokrati, centrum, ljudska stranka, državna stranka in bavarska ljudska stranka imajo skupno 278 mandatov, takozvana weimarska koalicija pa samo 252. Niti ena. niti druga nima dovoljne večine. Velika koalicija, katero bi podpirale tudi vse meščanske stranke, bi imela 321 mandatov, vendar pa rudi taka koalicija še nima kvalificirane dvetretjinske večine, potrebne za sprejem vseh važnejših zakonov. Opozicija, ki jo tvorijo narodni socijalisti, komunisti in nemški nacijonalci. ima 224 mandatov. Tz vsega tega sledi, da bo parlamentarno delo v bodoče še bolj otež-koceno, kakor je bilo doslej. Naglasa pa se. da bo ostala zunanja politika neizpre-menjena, ker je za nadaljevanje Strese-mannove politike v vsakem primeru podana dovoljna večina. Odmev v francoskem tisku Pariz, 15. septembra. Vsi današnji listi se bavijo z izidom včerajšnjih volitev v Nemčiji. Dasi končni rezultati še niso defi* nrtivno znani, so si francoski politični kro* gi. kakor povdarjajo listi, že na jasnem o preokretu, ki je nastal v vodstvu nemške politike. Vse preseneča uspeh narodnih so* cijalistov in komunistov. »Journal« naglasa, da je silen porast desničarskih in levičar* skih ekstremistov samo posledica dejstva, da je nemški narod izgubil glavo v zastrup* r}eni atmosferi, ki jo je ustvarila zločinska propaganda hittlercev proti versailleski po= godbi. 12 let po ustavitvi sovražnosti, 11 let po sklenitvi mirovne pogodbe in 5 let po Locarnu je nemški narod nastopil proti re* publiki in proti Stressemannovi politiki po* mirjenja. List naglasa, da so vsi trezni nem* ški republikanci vznemirjeni. Meščanske stranke sredine so strte. »Pet. Parisien« naglasa, da predstavlja rezultat volitev ne* Bspcih m poraz Briinnmga. Trezne meščan« ske stranke, ki so računale na ojačanje svo= jih pozicij, so izšle iz volitev oslabljene. Novi državni zbor predstavljajo v glavnem borbene frakcije, ki ne bodo olajšale par* lamentamega dela. Ni pa nobenega dvoma, pravi list, da bo vplivala na zunanjo poli* tiko Nemčije poleg izpremenjenega politič* nega položaja tudi zastrupljena politična atmosfera, nastala pred volitvami. »Figaro« is vznemirjen zaradi usode evropskega mi* ru Zmagale so skupine, ki se zavzemajo za revizijo mirovnih pogodb Youngovega na= črta. Zamerja Briandu njegovo popustlji= vost do Nemčije in pravi, da ie pripomogla samo k ojačenju ekstremistov Socijalnode* mokratski »Populaire« se bavi v glavnem samo z uspehi sociialnodemokratske stran* ke in izraža svoje zadovoljstvo, da so soci* jalni demokrati kljub ofenzivi z leve in desne obdržali svoje pozicije. Potek volitev Berlin. 15. septembra AA. Nemški volilci so včeraj volili v najlepšem vremenu. Iz tega sklepajo, da bo udeležba narastla in da bo to pot število volilcev mnogo več^e. nego je bilo pri prejšnjih volitvah. Preteklo noč so bili tu in tam manjši spopadi, v Berlinu pa so neredi zahtevali dve človeški žrtvi V splošnem pa je potekel današnji volilni dan docela mirno Predsednik nemške republike je oddal volilnico na najbližjem volišču. Sodijo, da se bo število glasovalcev gibalo od 80 do 85 odstotkov volilnih upravičencev. V Berlinu je vladala ves dan velika živahnost. Ekstremistične stranke so uporabile ogromne množice zasia vic, tako da so bile vse glavne ulice kar poplavljene z zastavicami in letaki. Na vseh križiščih so bili postavljeni zvočniki. Zastopniki posameznih strank so se vozili v asriTncijskih vozi lih in se spotoma obkladali z raznimi medklici. Zanimivost teh volitev je volišče na planini Zugspitze, ki leži 2650 m visoko in je najvišje volišč v Evropi To volišče je bilo potrebno za radi nedavno otvoriene žične železnice do hotela pod vrhom te £rore. V tem hotelu ie zaposlenih precej uslužbencev, volilcev. Volitve so bile zaključene ob 5. popoldne, nikar se je takoj pristopilo k štetju volilnih rezultatov. Ob 7. zvečer so že izšle posebne izdaje berlinskih listov s prvimi rezultati volitev v Berlinu in v drugih mestih. Pravo sliko si bo moči ustvariti šele ob 11. zvečer. \a nekih voliščih je bilo 10-krat več volilcev kakor pri prejšnjih volitvah. Zaključek kongresa gospodarskih zbornic Za izvoz imamo na razpolago za 7040 milijonov proizvodov — Napredek našega kmetijstva — Potreba novega občinskega zakona Beograd. 15. septembra. Včeraj popoldne j posameznih sekcij glede na ocenitev izvoza, je bil kongres gospodarskih organizacij za- ' Nadalje se ucrotavlja, da vlada v vsem svetu ključen. Podana so bila poročila šestih sek- : velika produkcijska negotovost, kakršno opa-cij, ki so precenile na? skupen izvoz od 1. j žamo tudi mi. Ugotavlja se. da je vlada od septembra t. 1. do 31. avgusta prihodnjega j lani mnogo storila za napredek našeaa poleta. Ugotovile so, da imajo pripravljenih j Ijedelstva. Kvaliteta naše produkcije se je živil za izvoz v vrednost- 970 milijonov, \ znatno zboljšala. Zlasti se pozdravlja delo sadja in sadnih proizvodov za 276 milijonov, ministra trgovine in industrije, ki je izvedel živine in živinskih proizvodov za 2.284 mi- I mnoco koristnih idej za napredek naše zu-lijonov, lesa in ru za 2.118 milijonov, indu- j nanje trgovine. Nadalje resolucija obširno strijskih in obrtniških proizvodov za 647 ; razpravlja o potrebi povečanja domače de-410 milijonov in vseh ostalih proizvodov za j lavnosti. Težko finančno stanje samouprav-milijonov. čisto industrijskih proizvodov za nih enot zlasti občin, ki so dobile mno^a 335 milijonov, skupno imamo pripravljenih nova bremena, bo treba temeljito sanirati, proizvodov za izvoz prihodnje sezone za 7 Nujno je potreben nov zakon o občinah, ki miljard 40 milijonov Na lanskem kongresu mora določiti delokrog in dolžnost občin, pa je bilo za izvoz proračunanih proizvodov v tudi zakon o finansiranju banovin, občin in vrednosti 8.697.530.00© Din. dejansko pa j ostalih samouprav. V vrsti splošnih -reform, smo izvozili za 7,800 milijonov, skoro za j ki jih je treba izvršiti, se morata čimpre* 900 milijonov manj. Za prihodnje izvozno j izenačiti julijanski in gregorijanski koledar, leto je izvoz proracunan za 1.657.530.000 Din Vlada se naproša, da upošteva pri svojih manjši nego je bil proračun lani. I reformah tako lansko kakor tudi letošnjo V resoluciji odobrava kongres referate i resolucijo gospodarskih organizacij. Glavna podlaga za razširjenje tujskega prometa Velika važnost novih zakonov za pospeševanje modernega hotelirstva V petih letih se je število tujcev dvignilo za 100 % Beograd, 15. septembra. Ob priliki uveljavljanja zakona o davčnih in taksnih ugodnostih ter zakona o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo je bil z merodajne strani izdan komunike, ki poudarja uvodoma, da je število po-setnikov naših turističnih krajev od 1. 1924 do L 1929 narastlo za preko 100 odstotkov in sicer od 150.000 na 330.000. Tudi v tekočem letu bo zabeležiti na-daljni porast posetnikov najmanj za 10 odstotkov. Možnost razvoja te najmlajše panoge našega gospodarstva pa še daleč ni izčrpana, zlasti, če vpošteva-mo, da imajo druge države od turističnega prometa na leto milijardne dohodke. Naša vlada posveča turističnemu vprašanju največjo pozornost. Tako se že nekaj'let odobravajo letoviškim gostom ugodnosti na železnicah in ladjah, dočim se pri sestavi voznih redov upoštevajo v prvi vrsti potrebe turističnega prometa. Za nadaljni razvoj našega turizma je predvsem potrebno, da se poveča udobnost v hotelih in da se zgradijo novi hoteli. Naših 200 hotelov s komaj 13.000 posteljami ne zadostuje več, če hočemo število posetnikov še povečati. Treba je torej graditi nove hotele in obstoječe povečati. Da se ustvarijo potrebni pogoji, je trgovinsko ministrstvo izdelalo dva važna zakona: zakon o davčnih m taksnih olajšavah, ki je bil objavljen 19. julija t. L in čigar veljavnost je določena na 15 tet. ter zakon o cari- na prostem uvozu predmetov za opremo hotelov, ki je bil objavljen 10. t. m. in bo veljal do konca 1. 1936. Pri obeh zakonih je zastopano načelo, da se pritegne v čim večji meri investicijski kapital in da je višina ugodnosti tem večja, čim večje je podjetje. To je bilo potrebno, ker nam najbolj primanjkujejo veliki hoteli. Da se na drugi strani pospeši modernizacija hotelov in prenočišč, so davčne ugodnosti zlasti odvisne od temeljnih zahtev v pogledu higijene in udobnosti. Poleg letoviških, turističnih in zdraviliških krajev so tudi mesta s sedežem banskih uprav dobila davčne ugodnosti za grajenje in razširjenje hotelov. Da se povečajo udobnosti za tujce, je bilo potrebno dati carinske ugodnosti pri uvozu različnih instalacij in predmetov za opremo tujskih sob, kopalnic, restavracij, kuhinj ter segrevalnih in hladilnih naprav. Carinske ugodnosti za hotele in penzijone v mestih ter klimatskih in turističnih krajih, za domove in sanatorije humanih in profesionalnih ustanov bo odobraval finančni minister v sporazumu s trgovinskim ministrom in po prejšnjem soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Ukrepi, uveljavljeni s tema dvema zakonoma predstavljajo temelj za napredek in modernizacijo naše hotelske industrije, brez katere ni mogoč razvoj turističnega prometa. Mednarodni velesejem v Solunu Uspeh jugoslovenske razstave na solunskem velesejmu — govor na otvoritvi Pomembni Solun, 15. septembra. AA. Včeraj ob 11. je bil svečano otvorjen 5. mednarodni solunski velesejem, ki se letos imenuje vse-helenska razstava v proslavo lOOletnice grške osvoboditve. Otvoritveni slavnosti so prisostvovali grški minister narodnega gospodarstva Vurlumis. minister za notranje zadeve Dingas. minister za zrakoplovstvo Zanas, generalni guverner grške Makedonije Gnnatas in mnogi drugi dostojanstveniki. Bolgarska, Japonska, Madžarska, Sovjetska Rusija in Jugoslavija imajo na razstavi svoje posebne paviljone. Po cerkvenem obredu, ki ga je opravil mitropolit Genadios, so si visoki dostojanstveniki ogledali najprej inozemske paviljone. V ju-goslovenskem paviljonu so jih pozdravili jugoslovenski generalni konzul dr. Vladi-slave Kojič z osobjem konzulata, delegat ministrstva za trgovino in industrijo Jasa Orgaševič. ki je obenem organizator iugo-slcvenskega paviljona na solunskem velesejmu, predsednik jugoslovenske zbornice v Solunu Jovan Ponović, tajnik te zbornice dr Dragosla\ Mihajlovic* in drugi. GrŠke minister je pozdravil naš generalni konzul dr. Knjić, ki je poudaril, da ie oficijelno sodelovanje jugoslovenske države na solunskem velesejmu dokaz dobrih odnošajev med obema državama na gospodarsekm in političnem polju. Delegat Kongres rsis-kih učenjakov Scfija, 15. septembra. AA. Včeraj je bil otvorjen v tukajšnjem gledališču 5. kongres ruskih učenjakov, ki žive v ino* zemsrvu. Otvoritvi so prisostvovali pred; sodnik bolgarske vlade Liapčev. minister za trgovino Mišajkov in drugi. Med udes leženci kongresa so mnogi znani ruski učenjaki, med njimi znani ekonomist Struve, zgodovinar Kizeveter in filozof Loskij. Kongres je otvoril bolgarski mini; ster za prosveto Cankov. V svojem uvodi nem govoru se je spomnil velike hvaležs nosti, ki jo dolguje bolgarski narod Rusiji za svojo osvoboditev. Nato je Cankov govoril o pomembni vlogi ruskega znan* stva in ruske kulture za vse človeštvo. Zatem je govornik čestital ruskim učenja* kom in njihovim znanstvenim uspehom. Xa predlog predsednika kongresa prof. Kizevetra so zborovalci poslali bolgar« skemu kralju Borisu pozdravno brzojav« ko. Vodstvo kongresa je prejelo veliko število brzojavk iz inozemstva. Letalske tekme Bukarešta, 15. septembra. AA. Včeraj so se na letališču v Baneazi pri Bukarešti vr* šile velike mednarodne letalske tekme. Ude= ležili so se jih letalci Francije, Italije, Jugo* slavije. Češkoslovaške, Rumunske in Polj* ske. Prireditvam je prisostvoval rumunski kralj Karol, ki se je pripeljal na letališče ob pol 11. dopoldne in ki so ga ogromne mno* žice gledalcev sprejele z viharnimi ovacija* mi. Nadalje so prisostvovali prireditvi kra* ''ljica Marija, princ Nikolaj, predsednik ru« munske vlade Maniu, ministri, generali in drugi visoki dostojanstveniki. Tekmovalo se je za pokal rumunsekga letalskega majorja Zarileana. Rumunski letalec Georgije Ste* fanesco je žel za svoja izvajanja z letalom, ki je bilo zgrajeno v Rumuniji, viharne aplavze desettisočglavih množic. Letalske ekipe vseh sodelujočih držav so bile ponov* no aklamirane in so žele za svoja izvajanja priznanje prisotnih. Ob 1. so bili inozemski letalci predstavljeni rumunskemu kralju. Tekme so se končale ob 19. brez incidenta. Šć»ftovski tnvntt v Fra«k$«rt« Frankfurt, 15. septembra. Prekinjene partije so se včeraj končale z naslednjimi rezultati- List je premagal Pirca. Kashdan Miesesa. Niemcović pa Pirca. Remis so ostale partije Kashdan - Pire. Samisch -Orbach in List - Przepiorka. V včerajšnjem 8. kolu so bili rezultati naslednik Niemcoy*Č ie premaga! Miesesa. Samisch pa prof. Mannheimerja. Kashdan je remisiral proti Ahuesu. Partija Pire -Przepiorka je bila v boljši poziciji za Przepiorko prekinjena. Tudi partiji Orbach - List in Thomas - Colle sta bili prekinjeni v nejasni situaciji. Stanie po 8. kolu je naslednje: Kashdan. Niemcovič f> in pol, Ahues 5 in pol. Samisch 4, List 3 in pol (2), Colle 3 (3). Pire. Przepiorka, Thomas 3 (l). Mieses 3, Orbach 1 (2), profesor Mannheimer 1. ministra za trgovino in industrijo dr. Juraj Tomičić je opravičil odsotnost jugo-slovenskega ministra za trgovino in industrijo Juraja Demetrovića, ki je moral ostati v Beogradu zaradi važnega kongresa iugoslovenskih gospodarstvenikov. Nato je govoril o dosedanjih gospodarskih stikih med obema državama in omenil obisk grških gospodarstvenikov v Jugoslaviji junija meseca, k' je rodil že velike m dobre uspehe. Službeno sodelovanje Jugoslavije na tem sejmu je nov dokaz, da Ve gospodarstvo najboljša osnova za dobre politične odnošaje med obema državama in da je sodelovanje na gospodarskem in političnem polju med Grčijo in Jugoslavijo najboljše jamstvo miru na Balkanu. Grški minister za narodno gospodarstvo Vurlumis se je zahvalil za pozdrave jugoslovenskih zastopnikov in naglašal. da je grška vlada sprejela vest o sodelovantn Jugoslavije na solunskem velesejmu s posebnim zadovoljstvom, ki ga deli vsa grška javnost. Jugoslovenski paviljon je zbudil s svojo krasno umetniško opremo splošno pozornost. Paviljon je eden najlepših na velesejmu. Vsi grški dostojanstveniki so po vrsti čestitali jugoslovenskim zastopnikom k uspehu in prekrasnemu aranžmanu jugoslovenskega paviljona. Iz policijske kronike Ljubljana, 25. septembra. Vse kaže, da je velesejem privabil v Ljubljano tudi več nezaželjenih gostov, z*a-sti žeparjev, poklicnih vlomilcev in tatov. Na policiji je bil davi cel kup prijav o i»-vršenih tatvinah in vlomih, pri vlomu pa je bil zasačen tudi neki vlomilec. Velika tatvina je bila snoči izvršena v Metelkovi ulici 3, kjer se je okori 20.K5 splazil skozi odprto okno v pritlično stanovanje Avgusta Rozmana, upravnika ^Jugoslovana« neznan tat in pobral za približno 12.000 Din zlatnine. Odnesel je 3 zlate damske o vratne verižice, od teh je ena 2 in pol metra dolga, druga pa 30 cm dolga, 1 masivno zlato damsko uro, 1 otroško ovratno verižico z obeskom, 2 para uhanov, eden z rubini, drugi z briljanti, 2 ziati moški igli, ena okrašena s tremi biljanti, druga pa z glavo zamorčka, 1 moško srebrno iglo, 2 damski zlati zapestnici, 1 otroško srebrno ovratnico in 600 Din gotovine. — Lastnik ceni okradene stvari na 12.000 Din. Ko je vsobo stopila služkinja Antonija Končan, je tat bliskoma skočil skozi okno. Pripravil si je še več zlatih prstanov, ki jih. je pa v naglici pozabil. Drzen rop je bil izvršen tudi v Tivoliju. Snoči okoli '20. je sedel na klopici v Tivoliju s svojo zaročenko ključavničar France Luz-nar. Nenadoma so prišli mimo štirje mladeniči, ki so se ustavili pred klopjo in ga vprašali, kaj dela. Na odgovor, da jih nič ne britja, je eden dejal: >Ti moraš izginiti, dekle pa pusti tukajc. Luznar se je napadalcev zbal in jim je ponudil 100 Din, ee ga puste pri miru. Neznanci so vzeJi denar in pobegnili. Policija je pozneje napravila racijo v Tivoliju, vendar napadalcev ni izsledila. Pri vlomu v mesarsko stojnico je bil zasačen snoči v Šolskem drevoredu brezposelni čevljarski pomočnik Stanko K. Odtrgal je baš ključavnico, ko ga je zalotil stražnik. Fant se je davi na policiji izgovarjal, da je bil popolnoma pijan in da se ne ve spominjati, kaj je delal. Posestnici Ani Gliha iz Velikega Vidma je bil v Orekovi trgovini ukraden 1000 dinarski bankovec. Brivski mojster Ivan Dor-žec iz Dalmatinove ulice je prijavil, da Je davi pobegnil njegov vajenec in vxel mimogrede iz blagajne 250 Din. Pustil je listek, na katerega je napisal, da se itak ni imel namena učiti in da ima šef v zastavo za denar dve njegovi halji, vredni 140 Din. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74. — Berlin 13.4575. — Budimpešta 9.8905. — Bruselj 7.8767. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 7.9781. — London 274.18 — 274.98 (274.58). — Trst 56.39. — Pariz 231.87. — Praga 167.2« — 168.08 (167.68). — Trst 294.70 — 296.70 (295.70). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.12875. — Pariz 20.245. — London 25.05375. — Newyork 515.5. — Bruselj 71.87. — Milan 27.—. — Madrid 56.25. — Amsterdam 207.475. — Berlin 122.78. — Dunaj 72.80. — Sofija 3.7325. — Praga 15.30. — Varšava 57.775. — Budimpešta 90.25. — Atene 6.70. — Bukarešta &095. Str«© 2 >S L O V E N S K I N A R O D<, dne 15. septembra 1930 Daleč so privedle Italijo črne srajce! Moška beseda češkoslovaškega tiska proti blatenju slovanskega imena Praga, 15. septembra. >Lidove Novinv« priobčujejo pod naslovom »Ali slišiš, Sil-vio Pellico?« članek, ki se glasi: Ni zadostovalo, da so štiri mlade Jugoslovene ustrelili. Ni zadostovalo, da je življenje druge dvanajstorice strto po dolgi, obupno dolgi ječi. Ne, mnogim fašistom je bilo treba še nasititi svojo protislovansko mržnjo s sramotenjem slovanskega imena, ki je tem bolj osovraženo, čim manj jim ^re izpod rok, da bi ga do dobra izkoreninili. Do 20.000 jugoslovenskih državljanov Italije se je učilo ljubezni do svoje nove domovine v ječah, nad 2.000 so jih pomorili, do 3.200 hrvatskih in slovenskih šol, čitalnic in društvenih domov so požgali in opustošili, 14 slovenskih časopisov so ustavili — in še vedno vztrajajo ti ^slovanski barbari« pri svojem slovanskem barbarstvu in nočejo utoniti v morju fašistične civilizacije. Ali ne utemeljuje to trdovratno klubovanje še preveč gneva tako mogočnih in vendar tako nemočnih razširje-valcev te čudovite civilizacije? Listu, katerega urejuje brat mogočnega Duceja, je bilo prepuščeno izraziti ves ta gnev v članku, ki je že znan. »Popolo d* Italia« je pisal 7. t. m. v svojem komentarju k tržaškemu procesu o Slovencih takole: Gre za raso, ki je postala bastardna in izgubila fizignomijo s tem, da je postala orodje v rokah panslavizma, ki je sicer zelo dalekoviden in bister. To je zaostala rasa na meji slovanstva v pravem pomenu besede in avstrijskega nemštva, rasa brez kulture in skoro brez jezika, kajti njihova abeceda je stara šele 100 let, rasa brez narodnosti. A zdaj hočejo trditi, da branijo svojo narodnost, katero so jim ugrabili Srbi v politične namene. Mar imajo narodnost stenice, ki zlezejo v stanovanje? To je historični položaj in morama definicija Slovencev, živečih v naših mejah. To je brezoblična snov brez lastne volje, katero lahko gnetemo v poljubni smeri.« Ali se je treba zgražati nad temi vulgarnostmi? Slovencev se ne morejo dotakniti take žalitve. Temu maloštevilnemu narodu je bilo z ugodno zemljepisno lego, še bolj pa z neugodnimi zgodovinskimi okornostmi, v katerih je nastopal v zgodovini, onemogočeno takoj v začethu po-vzpeti 3e do samostojnega državnega življenja in vendar — čeprav ni imel svojega plemstva, čeprav je izgubil višje družabne sloje, ki so bili v srednjem veku nosilci kulture, je vendar ta narod kmetov z uspehom kljuboval germanizaciji in italijanizaciji ter si ohranil toliko življen-ske sile, da je bil vedno zmožen pograoiti prvo priliko, ki se mu je nudila, da se v nacionalnem pogledu dvigne. Zadostoval je svobodnejši pih reformacije, da so Slovenci željno segli po kulturnih virih. In tako se je pričela ne šele pred sto leti. temveč že davno v prvi polovici 16. stoletja slovenska literarna tvorba (in fašističnemu izobražencu bodi povedano, da se slovenska abeceda nič ne razlikuje od one. katere se je nekoč sam učil). In komaj je začela francoska revolucija lomiti stoletne okove evropskih narodov, se iz krvavo požrtvovalne francoske inicijative ni inspi-riral samo slavni italijanski risorgimen-to, temveč tudi narodni preporod Slovencev ter drugih zatiranih in razcepljenih narodov. Dočim so bili drugi tako srečni, da so bile simpatije vse mlade Evrope na strani njihovega pokreta za svobodo in zedinjenje, so si siromašni slovenski kmetje utirali pot v boljšo bodočnost samo s svojimi golimi rokami, šole so jim odrekali, sami so si gradili izobraževalne ustanove in skrbeli s samopomočjo za ljudsko izobrazbo, tako da so že leta 1910. znižali odstotek nepismenih na 14, dočim je bilo takrat v Italiji, že davno osvobojeni in zedinjeni. 32 analfabetov. šele v Jugoslaviji so si Slovenci priborili univerzo. In dočim je zdaj med Slovenci anab:a-betizem skoro popolnoma izginil, je ostal predvojni odstotek italijanske nepismenosti skoro neizpremenjen. Slovenci pa zato ne bodo videli v Italijanih neomikanega naroda. Z lastnim trudom, z lastnimi žrtvami in z lastnim delom so se povzpeli na stopnjo izobraženosti, s katero se po pravici primerjajo z vsemi drugimi omikanimi narodi. Svesti si svoje kulture lahko gredo res s ponosnim zaničevanjem preko žalitev fašističnega tiska, ki se odlikuje enako z neobrzdano strastjo gneva kakor z nedosegljivo nevednostjo glede temelj-nih faktov slovenske zgodovine in kulture. Samo tako si lahko razlagamo, da so mogle biti objavljene v listu, ki stoji tako blizu sedanjemu gospodarju Italije, tele zanimive trditve: »Tržaški proces je nas naučil razumeti, kakšen je bil raison d* etre Avstrije, predno se je prostituirala s parlamentarizmom in predno je začela koketirati s podlimi Slovani. Avstrija je držala na uzdi s pomočjqo palice in vešal več stoletij to sodrgo brezobličnih narodnosti, zaostalih in nevednih, ki so mejili na Turčijo. Uči nas razumeti, da so bili Turki, če odštejemo njihov verski fanatizem, edini pošten in spoštovan narod vzhodno od Sredozemskega morja. Silvio Pellico, ki si trpel za Italijo v ječah Avstrije, ko se še ni prostituirala s parlamentarizmom, ali si slišal ta slavo-spev metternichovske uzde? Italijani, kako ste mogli zapisati na stene špilberske mučilnice: >da questi tenebrosi cobili santi-ficata col martirio usci vittoriosa la Re-denzione Italiana?« (Iz teh z mučeništvom posvečenih mračnih celic je izšla zmagovita italijanska svoboda). Mučeniki italijanske iredente, zdaj vam poveličuje Italijan avstrijsko palico, ki je vas tako pretepala. Cssare Battisti, ti si se seznanil 1. 1918. v Tridentu z avstrijskimi vešali — danes se vije z italijanskih ust občudovanje teh vešal Garibaldi, kolikšna zabloda si bil s svojimi prijatelji! Kako si le mogel, ko se je slovanska raja L 1875. dvignila proti Turkom, kako si le mogel simpatizirati s j to zaostalo in nevedno sodrgo? Kako neki j si mogel soglašati, kako si mogel vzpodbujati da bi sinovi Italije hiteli na pomoč tej j sodrgi? (In mladi Italijani so prihiteli na pomoč!) Kako so mogli takrat 1. 1876. tvoji vrstniki ustanavljati »Lega per la libera- i zione e P affratellamento dei popoli della penisola Slavo-Ellenica) (ligo za osvoboje-nje in bratstvo narodov slovansko-grikega polotoka?) Kako so se mogli ti navdušenci spozabiti tako daleč, da so klicali: >V Hercegovini in Bosni divja vojna med Turki, ki hočejo obdržati gospodstvo, in med narodi, ki hrepene po pravičnosti in svobodi. Italija po svoji zgodovini naravni zaveznik zasužnjenih narodov, ne more zreti na te reveže, ne da bi se ji krčilo srce. Someščani, v imenu mednarodne solidarnosti, v imenu človečanstva vas prosimo pomoči za junake, ranjene v boju za domovino«. Kako si je mogla omenjena >lega« nadeti nalogo, da bo »v Italiji širila misel, da so Italijani dolžni izpolnjevati civilizatorično poslanstvo s tem, da pomagajo Srbom in drugim Jugoslovenom, da postanejo popolnoma svobodni, da se osvobode kakršnegakoli tiranskega gospodstva in inozemskega protektorata in da se opredele v federaciji.« Garibaldi, kako si mogel začeti svoj proglas z dne 4. avgusta 1876 z besedami: »Vojna sužnjev proti tlačiteljem, zatiranih proti onim, ki jim jemljejo ime, ki skru-nijo njihove žene!« Kako si mogel slovansko sodrgo zagotavljati: »Telesno bolan, pošiljam pozdrav slavnim bojevnikom za vzhodno svobodo!« V kolikšni zmoti je bila ta predfašistična Italija! Ona ni razumela raison d' etre, avstrijskega sistema ječ, palice in vešal, ona ni spoznala, da so bili Turki edini pošten in spoštovanja vreden narod na vzhodu od Sredozemskega morja (edini narod? Fašisti torej ne morejo prištevati k tem pošte- | nim in častivrednim niti svojih madžarskih zaveznikov, kajti tudi oni so všteti v tej sodrgi brezobličnih, nevednih in zaostalih narodnosti). Čudovita je drznost, s katero lomi Mus-solinijeva Italija tradicije Italije Mazzinija, Silvia Pellica. Garibaldija in Battistija. čudovita in presenetljiva drznost! Mazziniji in Garibaldiji so privedli Italijo k svobodi, slavi in splošnemu spoštovanju. Kam pa vodijo Italijo Mussoliniji? Zgodovina še ni zaključena: zaenkrat vodi pohod črnih srajc Italijo k temu, da negira svoje Pellice, Ga-ribalde in Battiste in da išče namesto teh primerov svoj vzor v metternichovski Avstriji. Protest čsl. legifonarfev Praga, 15. septembra. »Narodni Listv* poročajo: Osrednji odbor »Neodvisne jed-note češkoslovaških legionarjev« ie sprejel na svoji seji 12. septembra t. L soglasno naslednjo resolucijo: V svetovni vojni j so se borili češkoslovaški leg-ionarii v Ita- liji ramo ob rami z italijanskimi zavezniki za vzišeni skupni cilj, za češkoslovaško svobodo, za veličino Italije. Italijanska zemlja je posvečena s krvjo ranjenih in mrtvih češkoslovaških leffionarjev, mež slovanske krvi. italijansko ljudstvo je videlo nepozabno mučeništvo češkoslovaških žrtev katanske justifikacije po avstro-o^r-skih vojnih sodiščih. Omenjamo te stike v pretek'osti, da naglasimo, da imamo napram Italiji dolžnosti, kakor imamo tudi pravice. V imenu teh vezi apeliramo na vest Italije nad kruto justifikacijo v Bazovici. Naj ves svet ve, da je v Bazovici prelita slovenska kri tudi naša kri, slovanska kri. Z globokim obžalovanjem in z bolestnim ogorčen;eni, rz moralne dolžnosti, iz slovanske dolžnost!, pa tudi po dolžnosti naših dobrih odnoša-leZ do itaI^anskega naroda izražamo mi, češkoslovaški legionarji, javno ogorčen.e nad nečloveško kruto obsodbo slove-i ,kih patrijotov, obenem pa protestiramo nroti vsemu sistematičnemu boju, s katerim hočejo slovensko manjšino v Italiji očividno popolnoma iztrebiti. Zvestoba za zvestobo Praga, 15. septembra. »Narodni Li s t v« poročajo pod naslovom »Zvestoba za zve* stobo — ljubezen za ljubezen — jugoslo* venska zahvala češkoslovaškemu narodu in tisku«: Uredništvo je prejelo iz Ljubljane naslednjo brzojavko: V globoki žalosti nad težko usodo Jugoslovenov v Italiji in nad tržaško obsodbo so nam v veliko tolažbo vroče simpatije češkoslovaškega naroda in pravilno presojanje položaja vsega češko= slovaškega tiska. Zahvaljujemo se vam za ta dokaz bratstva in solidarnosti proseč vas, da sporočite to javnosti. — Za društvo jugoslovenskih emigrantov »Soča« dr. Din* kc Puc, predsednik. Praga, 15 septembra. »Narodni Listv« poročajo: Slovanska komisija Mlade gene* racije češkoslovaško narodne demokracije ie poslala ministru dvora v Beograd dopis, v katerem izraža simpatije in udanost na* šemu kraljevskemu domu in vsemu jugoslo* venskemu narodu glede na zadnje dogodke v Trstu. V dopisu je rečeno, da najde Ju» goslavija v mladih češkoslovaških patrijotih one, ki ne boojp znali samo ponavljati, tem* \eč tudi izvrševati geslo »Zvestoba za zve« stobo«. Praga, 15. septembra. »Narodni Listv« poročajo: Prejeli smo naslednjo brzojavko: Maribor, 13. septembra. Vsem češkoslova* škim listom pošiljamo najprisrčnejso zahva* lo za njihov pogumni nastop proti krivicam in nasilju italijanskega fašističnega režima, za njihovo globoko sočutje in slovansko so* lidarnost z žrtvami fašističnega terorja. Primorski emigranti v Mariboru. Ustanovna skupščina Sokola Ljubljana IV V soboto zvečer je bilo ustanovljeno v Ljubljani novo sokolsko društvo — Uprava Sokola Ljubljana IV Ljubljana, 15. septembra. Bila je prava patrijotična slavnost, ki dokazuje, kako visoko spoštovanje uživa sokolska ideja v vseh plasteh. Ze vhod na vojaško strelišče je v soboto zvečer žarel v neštetih žarnicah, ki so se vrstile v gostem nizu med rdečimi drogovi z zastavami prav do bogato dekorirane prostorne verande strelišča. Od njenega slemena pa do tal je pokrivala visoko steno državna trobojnica s slikama kralja, staroste SK.J prestolona* slednika Petra in podstaroste Gangla okrog s trobojnimi trakovi povitega lovorjevega venca. Vse ostrešje in stene so krasile ši» reke draperije narodnih zastav, pred slika« mi pa gozd okusno aranžiranega eksotične* ga zelenja. Zbralo se je nad 500 članov no* vega društva iz Kurje in Hradeckega vasi, z Galjevice in vsega Barja ter odposlancev ljubljanske sokolske župe starosta br. Pi* penbacher in Flegar ter društev Ljubljana I., II. in III., Šiške, Most in Jezice, zastop* nik mestnega župana obč. svetnik g. Liko* zar, komandant 40. pešpolka polkovnik g. Cvejič z družino, direktor mestnega gospo* darskega urada g. Jančigaj. zastopnica Kola iugoslov. sester ga. Maša Gromova in mno* go drugega odličnega občinstva. Svečanost jc povečala še godba Sokola I. Točno ob 20. je novoimenovani starosta br. Franjo Zebal orvoril skupščino s po* zdravom oficijelnih zastopnikov in se jim zahvalil za obisk, predvsem je pa »poročil zahvalo županu in občinskemu svetu za iz* datno pomoč in svoje veliko zadoščenje za ogromen ob«k iz vseh slojev, ki je najsi* gurnejše jamstvo za napredek in uspeh no* vega društva. Po navdušenem odobravanju je burno pozdravljen prečital starosta župe br. dr. Pipenbacher imena članov uprave novega društva: starosta Zebal Franjo, na* mestnik starosta Indof Franjo, načelnik Antosievvicz Milan, načelnica Zupančič Mi* ca, načelnika namestnik Blaž Milan, načel* niče namestnica Longvka Marija, prosvetar Lulik Avgust: člani uprave: Cvejić Jovo P. pukovnik, Pečnikar Anton, Bras Oskar, Vr* binc Ivan, Pogačnik EVrago, Lukež Matilda, Kolnik Lovro. Hlebš Jakob, Grzinič Zorko: namestniki: Klemene Franjo, Zaje Ivan, Kumer Matija. Pust Janez, Grzinič Miro, Plečko Olga; nadzorni odbor: člani Grcar Ti t, Jelačin Joško. Ogrin Ivan: namestniki: Poljak Lovro. Grom Maša in Škafar Felfk*. Občinski svetnik g. Likozar je opravičil od* sotnost župana in sporočil njegove pozdra* ve in zagotovila trajne pomoči, nakar je podstarosta sokolskega društva Ljubljane IL br. Milko Krapež pozdravil svojega mla* dega soseda in v temperamentnem govoru najlepše vsebine poudarjal težko delo, pred* vsem pa bratsko ljubezen in slogo med vsemi Sokoli, ki jih gotovo pripelje k naj* višjim ciljem. Za Ljubljano I. je še govoril načelnik br. Podgornik. za Ljubljano III. njen prosvetar br. Blagajne, ki je poudarjal delo za deco in naraščaj, za Moste je česti* tal starosta br. Pavšič poživljajoč k po* žrtvovalnemu delu, za Jezico je izpregovo* ril tehten govor o pomenu prednjačkega zbora in vzgoje dece br. Jože Kregar, po* zdrave Kola jugoslov. sester je pa izročila ga. Maša Gromova z zagotovilom skupnega dela. Vsi izpodbudni govori so bili sprejeti z vzkliki in dolgotrajnim ploškom. Skupščina je še soglasno določila Člana* rino na mesečno 3 Din, vpisnino na 5 E>in in ustanovnino na 250 Din, starosta br. Ze* bal je pa sporočil, da se je priglasilo že 475 članov in Članic in s prekrasnim govorom pozval starše, naj deco izroče društvu z zaupanjem, zahvalil se vojaški upravi za prepustitev strelišča za skupščino, mestni občini pa za dosedanjo naklonjenost in jo prosil ie nad^ljne pomoči, zlasti pri dode* litvi prostora za telovadišče. Po izvrstno uspeli skupščini so se ude* leženci razšli preverjeni, da je novemu društvu zagotovljeno plodonosno življenje in uspešno delovanje. Tekmovalno streljanje strelskih družin Ljubljana, 14. septembra. Dopoldne ao se vršile na vojaškem stre* lišču tekme Strelskih družin, za katere je vladalo med Ljubljančani veliko zanima* nje. Streljanja se je udeležilo skupno okrog 85 članov in sicer okrog 70 iz Ljub* ljane, drugi pa z dežele. Tekmo so poča* stili s svojo navzočnostjo tudi visoki vo* jaški in civilni dostojanstveniki. Kmalu po 9. uri, ko so bili na strelišču zbrani že vsi strelci, se je pripeljal divizijski gene* ral g. Sava Tripkovic. za njim pa je pri* spel tudi ban g. inž. Dušan Sernec. Obči* no je zastopal banski in občinski svetnik g Orehek. ki je obenem II. podpredsednik ljubljanske strelske družine, nadalje je prisostvoval glavar Društva ostrostrelcev g. Jean Schrev ter številni zastopniki strel* skih družin iz vse banovine. Prvi predsednik Ljubljanske strelske družine brigadni general g. Dragomir Po* povič je zbrano družbo prisrčno pozdravil in izrekel posebno zahvalo banu za pre* krasno darilo, komandantu divizije pa tu* di za njegovo zanimanje, ki ga ie poka« zal za prospeh organizacije že takoj ob nK-i ustanovitvi. Organizacija strelskih družin je našla pri najvišiem vojaškem do* st ianstveniku Dravske divizijske oblasti tucl; drugačno naklonjenost, zlasti v tem. da je bilo članom dovoljeno streljanje na vojaškem vežbališču, pri čemer so bili na razpolago tudi podoficirji kot strelski in* struktorji ter moštvo, ki je služilo pravah streljanja. Govornik je nato otvo* ril streljanje, nakar je prevzel tehnično vodstvo poročnik 52. pp. g. Rudolf Pirš, ki jo je vodil do kraja v najlepšem redu. Sodniki, reditelji in inštruktorji ob priliki tekme, ki je dosegla prav lepe rezultate, so bili voljeni iz srede strelcev samih. Lspehi strelskih tekem so naslednji: Prvak, najboljši strelec na 100, 200 in 300 metrov, je g. Franc Ueinrihar, veleindustri* jec iz Ljubljane, ki je dobil darilo g. ha* na: v marmor vdelani pisalni pribor. Na 300 metrov je dosegel prvo darilo g. Franjo Hrovatin, zasebni uradnik iz Ljubljane, ki je prejel darilo komandanta di« vizije, malokalibersko puško. Drugo darilo je dobil g. Ninko Heinrihar, tretje g. Franc Cvetko, železniški uradnik, četrto ravna* telj g. Matko Jevak, peto art. polkovnik Ljuba Novakovič. diplomo pa zopet vele* industrijec g. Franc Heinrihar. Na 200 metrov: prvo darilo g. inž. Dra* gotin Todorović, drugo Franjo Hrovatin, tretje g. Leopold Čuk. z diplomo pa so bili nagrajeni: gg. Franc Bule, Franc Hein* rihar ter Pero Cestnik. Na 100 metrov je dobil prvo nagrado g. prof. Pero Cestnik iz Maribora, drugo veleposestnik g. Franc Bule iz Mirne, tretjo g. art polkovnik Ljuba Novakovič, četrto zasebni uradnik g. Josip Kostanje* vec. Z diplomo pa so bili odlikovani gg.: Milan Sterlekar. Franc Heinrihar in Alojz Košir z Brezovice. Izven konkurence je dosegel največ točk g. prof. Pero Cest* nik. _ - Jesenski kasaški mitting v Mariboru Maribor, 14. septembra. Zaradi deževnega vremena se včeraj prvi dan niso mogle vršiti konjske dirke. Zato so se pričele šele danes. Rezultat je bil naslednji: I. Dirka Karla Pachmerja (heat-vožnja za 4 do 12 letne konje iz vseh okrajev) proga 1600 m, nagrade 2500, 1250. 750, 500 Din: 1. Seminist (Fr. Filipčič > 1.35.5, 2. Denes (Fric Skoberne) 1.44, 3. Neika (A. Slavič) 1.42. II. Dirka za predsednikovo nagrado za 3 do 13 letne jugoslovenske konje, proga 2100 m, nagrade 2000. 1000. 600. 400 Din: 1. Saperlot Fr. FilipČič) 1.45, 2. Borica (Vekoslav Razlag) 1.49, 3. Bacsi (Kobilarna Turnišče) 1.51, 4. Psina (Jos. Slavič^ 1.51. m. Dirka Karla Pachmerja n. heat: 1. Anfangerin 1.33.2, 2. Polda 1.38.5, 3. seminist 1.38, 4. Nealka 1.40.7. IV. Ljutomerska dirka za 3 do 12 letne konje kmetske reje iz področja dravske banovine, proga 2100 m, nagrade 1500, 750, 450 in 300 Din: 1. Borica (Vekoslav Razlag) 1.48.2, 2. Psina (Jos. Slavič) 1.48, 3. Finiš (Fran Herič) 1.52.5, 4. Elza (Al. Jelen) 1.45. V. Dirka Karla Pachmerja m. heat, končni rezultat: 1. Anfangerin, 2. Seminist, 3. Denes, 4. Polda. VI. Spominska dirka za dr. Alfredom Rossmanitom, dvovprežna amaterska vožnja za 3 letne in starejše jugoslovenske konje, proga 2800 m, nagrade 2000, loOO, 600, 400 Din: 1. Saperlot (Fr. FJU-piči — Gospodar (Vincenc Pirš) 1.50, 2. Borica (Vekoslav Razlag > — Finiš (Fr. Herič) 1.55.5, 3. Danka — Doucette (Kobilarna TurniSće i 1.59.5, 4. Prima — Psina (Josip in Ludvik Slavič) 2.02. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 15. septembra 1930, katoličani: Roland; pravoslavni: 2. *ep-tembra. Malant. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Ura slabosti. Kino Idela: Zakon Konga. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni rrz: $amor, Miklošičeva cesta. Nesreče, nezgode in pretepi Ljubljana, 15. septembra. V soboto in včeraj se je pripetilo ~*o> pet več težkih nesreč in nezgod, med temi ena smrtna. V bolnico so prepeljali mno= go ponesrečencev, pa tudi več žrtev s^, vilnih pretepov, ki so se vršili v Ljubljani ter po raznih krajih Slovenije. Konj brcnil otroka. Najtežja nesreča se je pripetila na JClancu pri Moravčah. Franc Petje, 13 let* ni posestnikov sin, je odšel v soboto do» poldne v hlev. da nakrmi konja. Ko se ie konju približal od zadaj, pa je tako močno brcnil v trebuh, da je deček nezave>*rn obležal. Opoldne so ga prepeljali v liub* ljansko bolnico, toda nesrečni deček se ni več zavedel in je še isti večer podleže! poškodbi. Roditelji, ki so včeraj prišli v bolnico, so našli otroka že mrtveca Nagla smrt. Snoči okoli 20. je postalo v restavra* ciji hotela Llovd na Sv. Petra cesti n«na. doma slabo restavraterju g. Franu Bučar* ju. Domači so pozvali takoj rešilno po* stajo. toda vsaka pomoč je bila zaman, kajti Bučar je bil že mrtev Zadela ca ie srčna kap. Pokojni je bril star šele 32 let. Junaki noža. Ižanci so znani kot precej razboriti ljudje, lška vas. Barje in bližnja okolica so često pozorišča krvavih spopadov Sko* ro ne mine teden dni. da bi ne prišlo do krvavih fantovskih pretepov. Tudi včeraj so morali v bolnico prepeljati dve žrtvi fantovske razboritosti. Prvi je bil 10 letni hlapec Platner. Po delu je odšel v soboto zvečer v gostilno, kjer so se* fantje pridno zalivali z božjo kapljico. Nenadoma je nastal med njimi prepir, kaneremu ie sle* dil hud pretep. Med pretepoan jo je sku* pil Plarner. katerega je nekdo udaril s to* pim predmetom precei močno po glavi in mu pTebil lobanjo. — Drugi je hV. 30 letni posestnikov sin Jože Srembal rz Iške vasi Jože je s fanti vasoval ter sodeloval pri raznih »podoknicah«. Zaradi nekega de* kleta je nastal med fanti prepir, med ka* terim je nekdo sunil Jožeta z nožem v hrbet. Jože je zadobil precej gkoboko in nevarno rano. Včeraj dopoldne so ga pre* peljali v bolnico, za junakom noža pa poizvedujejo orožniki. Smodnik mu je eksplodiral. Ivan Merina, l81etni delavec iz 'Moravč* je imel doma zabojček smodnika, ki ga je rabil za zdravljenje obolelih svinj. V soboto se je pa fant s tlečo cigareto približal za-bojčku in nesreča je hotela, da mu je utrinek padel vanj. Nastala je močna eksplozija, pri kateri je zadobil Merina težke pošokod-be po glavi in hude opekline na obrazu. Morali so ga prepeljati v bolnico. Alkohol in nož. Včeraj popoldne se je na Dolenjski cesti blizu vojaskeca strelišča odigral razburljiv prizor. Sprla sta se neki vojak in rivi ost. Slednji je vojaka ozmerjal, na kar je ta v razburjenosti potegnil bajonet in ca oplazil po glavi. Civilista so morali prepeljati v bolnico, vojaka pa v gamizijski zapof. Kakor zatrjujejo očividci, je prepir izzval civilist. — V štepanii vasi jo je med pretepom skupil 27 letni delavec Josip Vrhove, katerega je nekdo precej močno oplazil po olavi. V bolnici so Vrh ovca obvezali in |e odšel domov. — Mizarski pomočnik Josip K. iz. Ljubljane se je tako napil, da je padel in nezavesten obležal. — Davi so morali v bolnico prepeljati strojnega ključavničarja Franca Kosa iz Strojnih tovarn in livarn, k! je zjutraj v tovarni prižgal električno luc", a ga je pri tem tako streslo, da se je pozneje onesvestil. Morali so era prepeljati v bolnico, kjer si je pa kmalu opomogel. premijera ob 4m 7 ^ i» 9 % zvečer: Vesela komedija zabave in smeha !! slabosti (DVOJNA POROKA) govore in po jo LUCIE ENGLISCH, HUSZAK PUF-MORGAN in SZuKE SZAKALV, znana iz nepozao-src v K taktu«. — Godba: HAXŠ MAY N. Kuznecova in N. Nikolin pojeta popularno rusko balado »CRNE OČI«. „Elitni kino Matica44 Telefon 2124 Stran 3 Dnevne vesti —- Zastopnice Društva za zdravstveno zaščito dece pri kraljici. Včeraj je Ni. Vel kraljica Marija sprejela v avdijenci zastopnice Društva za zdravstveno zaščito dece. Odposlanke so se kraljici zahvalile za visoko pokroviteljstvo nad počitniško kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorju. Kolonija nosi ime »Počitniški dom kraljice Marije«. Pri tej priliki so odposlanke društva izročile kraljici album posnetkov iz življenja v omenjenem domu. — Z naše univerze. Na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je razpisano mesto pravega ali honorarnega lektorja za italijanščino. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. pri rektoratu. — Zborovanja zobutehuikov savske banovine. Včeraj se je vršilo v Zagrebu zborovanje zabotohnikov savske banovine, na katerem so bili zastopani tudi zobotehniki iz dravske banovine. V resoluciji zahtevajo zobotehniki savske banovine zaščito svojih interesov in izpremembo načrta zakona o zobotehnikih. Resolucija naglasa, da se zobotehniki savske banovine docela strinjajo z resolucijo, sprejeto na zborovanju zoboteh nikov dravske banovine v Ljubljani. Zobotehniki savske banovine proglašajo svojo popolno solidarnost s svojimi stanovskimi tovariši iz dravske banovine in ostalih banovin. Zborovanje je sklicalo Društvo jugoslo-venskih neodvisnih in samostojnih zoboteh-nikov v Zagrebu, Čegar člani so se nedavno ločili iz društva samostojnih zobotehnikov ter osnovali svoje udruženje. — Gradbena razstava v Zagrebu. Včeraj je bila v Zagrebu otvorjena v umetniškem pavilionu gradbena razstava v zvezi z zagrebškim velesejmom in mednarodnim gradbeniškim kongresom, ki se bo v kratkem vršil v Zagrebu. Razstavo prireja Centralno udruženje gradbenikov kralievine Jugoslavije s sodelovanjem Centralnega društva gradbenikov Češkoslovaške republike. Centralnega društva madžarskih gradbenikov ln ostale delegacije nemških gradbenikov v Češkoslovaški republiki. Gradbeniška razstava ima namen pokazati, da se v najnovejšem času gradbena stroka poslužuje vseh modernih, naprednih tehničnih sredstev v duhu socijalno ekonomskega programa. Raz stavo je otvo-ril ob prisotnosti zastopnikov oblasti ban savske banovine dr. Jos. Šilovič. — Iz sodne službe. Za paznika - zvanič-nika sta imenovana paznika služitelja v Mariboru Fran Januška in Fran Rebernak. — Iz državne službe. V višjo skupino je pomaknjen kanclist pri okrajnem sodišču v Kastvu Anton Mrak. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve poljedelcev sin v Dol. Slavičih Franc Benkits, poljedelec v Markovcih Jožef Terplan. posestnik v Mo-škanjcih Franc Sorko, .posestnikov sin v Žicah Jakob Fašmon. poljedelec v Pete-sovcih Nikolaj Feher, posestnik v Glado-mesu Franc Terdin. posestnik v Sodinj-skem vrhu Franc Erhatič, posestnik v Krogu Franc Bencak. posestnikov sin v Korenjaku Franc Vuzem, posestnikov sin v Planini Marko Janžič, posestnik v Trimlinih Jožef Gerenčer, posestnikov sin v Stoper-cah Anton Galun, posestnik in lončar v Martinjancih Ivan Cifer, posestnikov sin v Petanjcih Alojzij Cigan, posestnik v Dolenji Bistrici Martin Horvat in posestnik v Vučji Gomili Štefan Ferencek. Vsi so Izginili brez sledu med svetovno vojno. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list* kr. banske uprave dravske banovine št. 25 z dne 13. t. m. objavlja zakon o državni trošarini, zakon o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in Rurminnu. pravilnik o ustrojstvu zavoda za preizku-šenje gradbenega materijala v ministrstvu za gradbe in pravilnik o delu agronomov med enoletnem stažem na drža\ h in banovinskih poljedelskih posestvih. — S kongresa veterinarjev. Včeraj se !e v Zagrebu nadaljeval kongres Udruženja iugoslov. veterinarjev. Na zborovanju je bil sprejet predlog, v katerem se izraža želja, da bi država na svoje stroške pobijala kužne živalske bolezni. — Zanimiva je bila tudi debata o organizaciji civilne veterinarske službe. — Kakor znano, obstoja sedaj samo v Beogradu. Centralni bakterijološki veterinarski zavod: na kongresu so naglašali potrebo, da se osnuje v vsaki banovini po en tak bakterijološki zavod. Med ostalimi zanimivimi točkami debate ie zlasti omeniti, da je naglasil predavatelj Milutin Gec potrebo enotne poljedelske - veterinarske fakultete. Za združitev dosedanjih posebnih fakultet, agronomske in veterinarske, je nastopil tudi predavatelj dr. Hublauer. O tej zadevi .^e je vnela daljša debata. Nemožnost takega združeni^ fakultet pa sta naglašala zlasti g. dr. Poštič in dr. Tavčar. Kongres vete-linaffev ^e danes nadaljuje. _ Sa VI. mednarodnem dentistovskeni kongresu evropske dentistovske zveze ("Europa Dentists Union) v Dresdenu. zastopa kot delegat zadruge koncesijoniranih zobotehnikov dravske banovine v Ljubljani g. Ivan Radovan. _ Xa meio v Gornji Cmurek! Krajevni odbor Narodne odbrane v Gor. Cmureku priredi v nedeljo dne ?1. septembra t. L v gradu Gor. Cmurek I. obmejni narodni tabor v smislu vladne deklaracije, ki bo manifestacija obmejnega ljudstva za jugoslovansko idejo. Prosimo vsa narodna in obrambna društva ter posameznike, da z mnogoštevilno udeležbo pomagajo utrjevati narodno zavest ob najskrajnejši točki naše severne meie. Pričetek tabora je ob 15. uri popoldne. Po taboru bo velika narodna veselica v vseh prostorih gradu. Prv^ narodni tabor bo ena največjih prireditev ob naši severni meji. Zbrali se bodo naši obmejni kmetje z župani na čelu. da manifestirajo za vladno deklaracijo in za našo domovino. Tabora se bo udeležila tudi naša manjšina, ki simpatično pozdravlja maniiest Ni. Vel. kralja in program naše vlade. Prihitite od vseh krajev, da pokažete našemu obmejnemu kmetu, da bo le jugoslovanska ideja povzdignila kulturni in gospodarski napredek naše države. — Naša pevska društva, pevske zbore. pevke in pevce, soliste in solistinje opozarjamo naj se naroče na glasbeni list >Zbori<. ki ga že šesto leto izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Letna naročnina le 50 Diu. Prvi letnik je že pošel, zato je naše opozorilo potrebno, ker se bodo >Zbori< odslej tiskali v manjši nakladi in jih bo potem težko dobiti. Letošnji peti zvezek je v tisku in izide začetkom oktobra. Naročnikom, ki še sedaj niso poravnali letošnje naročnine, bo uprava pošiljanje lista ustavila. Kdor >Zborov< ne prejema več redno, ni plačal naročnine, — Crna prst. SPD naznanja, da se zapre Orožnova koča z današnjim dnem: Malnarjeva knča je do nadaljnega Še odprta in oskrbovana. — Zatvoritev Krekove koče na Rati-tovcu. SPD javlja, da *e z današnjim dnem Krekova koča na Ratitovcu zatvorjena. — Suha roba. Pod naslovom -»Suha roba, brihtna Ribnica in široki svet« je Qr. Jože Rus izdal brošuro o domači lesni obrti v Ribnici in njeni okolici. Brošuri jc pnnati* nedavno objavljenega članka v »Jutrut. ki ie po svojih izčrpnih podatkih. Čeprav na kratko, zbral važno gradivo za vsakogar, ki se zanima za razvoj našega domačega gospodarstva. Služiti more prav dobro tako etnologom, kakor onim gospodarskim krogom, ki ^e h^vijo s kimčijo lesnih izdelkov. Brošura dr. T. Rusa iiTia seveda v prvi vrsti namen, da razš'ri v čim Širšem krogu zanimanje :a ni>?gove °žie rojake in za našo domačo lesno obrt. ki daje kruha velikemu številu našega marljivega prebivalstva, in mu tako olajša skromni zaslužek Cena ie malenkostna. s3mo 3 Din. Natisnila jo je »Narodna tika rna* in se cobiva pri piscu, kakor udi v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Brošuro toplo priporočamo. Ako kupuješ kuhinjsko posodo, oglei si bogato zalogo iste — v različni prvovrstni kvaliteti in najnižjih — r%T\ fvr^kt z železnino STANKO FLORJAfičlč. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 35 Ljudje, ki trpe na otežkočerti telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po cetrtinko »Franz Jo-sefove« gjrenčice. Vodilni zdravniki ki-rursričnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vođe po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta nestanovitno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, drugod pa oblačne, deloma tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 34, v Splitu 31. v Beogradu in Sarajevu 28. v Zagrebu 24. v Mariboru 22.6. v Ljubljani 22A. Davi .ie kazal barometer v Ljubljani 759.4 mm. temperatura je znašala 16.8. Zadnie dni je postalo vreme izrazito jesensko. Včeraj je napravilo izjemo, da ni deževalo, zato fe pa začelo liti že ponoči in je nadaljevalo posebno hudo davi. ko so šli ljudje v službo in po opravkih. Deževalo je skoraj ne-celo dopoldne. — Težka avtomobilska nesreča pri Samoboru. V Rakitju blizu Samobora pri Zagrebu se je v noči od sobote na nedeljo pripetila težka avtomobilska nesreča, ki jo je zakrivil pijan šofer V soboto zvečer sta zidarski pomočnik Ivan Stepič in brivski pomočnik Viekoslav Vziak v družbi deklet Marije Trajber in Štefice Firer najeli avtotaksi Gjura Bubiara in se odneH^ Zagreba na periferijo kier so se ustavili v neki gostilni in začeli piti. Šofer je bil že popreje vinjen, v gostilni se je na popolnoma opijanil Boječ se policijske racije, k: je v Zagrebu zelo stroga, je šofer piedlagal. da se odpeljaio izven območja zagrebške policije. Okoli 2. zjutraj so se odpeljali iz Zagreba, se ustavili v neki gostilni v Dubravi in se okoli 4. odpeljali proti Samoboru. Pri Rakitju blizu Samobora je pa šofer izgubil oblast nad volanom, avto je zdrvel v iarek in se prevrnil. Prva je zlezla izpod avtomobila ;,;ca Firer, ki je ostala skoro nepoškodovana. Ko ie pogledala ok^li sebe, je presenečena opazila, da so ostali trije nezavestni. Kmalu je privozil po cesti avtobus iz Samobora, katerega ie dekle ustavilo. Šofer je potegnil ranjence izpod avtomobila :n jih prepeljal v zagrebško bolnico. Naitežje je bil poškodovan Vizjak, ki ima pretresene možgane in se bori s smrtjo. $oferj i je zmečkalo obe nogi. Stepič ima udrt prsni koš. Trajbarjeva pa je 'ežje poškodovana na rokah. O nesreči so bili obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo. — Velik požar. V soboto ponoči je na opekarni Jakova Milerja v Indiiji v Sremu izbruhnil velik požar, ki se je hitro razširil na vse poslopje. Na pomoč so takoj prihiteli domači ter okoliški gasilci, toda ves napor ie bil zaman, kajti ognja ni bilo mogoče več zajeziti. Opekarna z vsemi stroji, raznimi napravami in stranskimi objekti je pogore-!a do tal. Skoda znaša približno 6 milijonov Din. Lastnik je bil poreje zavarovan na 4 milijone Din. zvišal je pa pred dvema mesecema zavarovalno premijo na 6 milijonov Din tako. da je vsa škoda krita. Opekarna je bila zgrajena v letih 1025-26 in je bila ena najmodernejših v Jugoslaviji. Opremljena je bila z najmodernejšimi stroji, od katerih je en sam veljal poldrugi milijon Din Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno — Racija na zagrebSke šoferje. V zvezi z nesrečo pri Somboru, o kateri poročamo na drugem mestu, je zagrebška policija včeraj priredila racijo na šoferje. Aretirala ie štiri šoferje, ki so vozili prehitro in nepra- vilno. Ugotovila je, da sta bila dva pijana. Oba bosta občutno kaznovana. * - Zobni atelje je otvoril v Ljubljani. Pražakova ulica 15. (Palača Pokojninskega zavoda) konc. zobotehnik Lujc Schubert. * Darujte Podpornemu društva slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-HI.I Dr. med. Lojze Kramarič specifallst za kirurgijo ORDINIRA OD Vi 3. DO Vz 4. POP. 7 'ubijana Miklošičeva cesta štev. 18/11. ■■■»■»■■■HMM« Iz Li&Mfane —lj Bratranec naše kraljiee v Ljubljani. Dane ob 11. je prispel z avtomobilom z Bleda, kjer je gost našega kraljevskega doma, v spremstvu adjutanta naše kraljice polkov nika Pogačnika, princ Fnedrich Vilhelrn Hohenzollern - Singmaringen. nečak pokoj nega rumunskega kralja Ferdinanda in bratranec kraljice Marije. Na velesejmu je visokega gosta sprejel v imenu uprave predsednik Avgust Praprotnik v spremstvu direktorja dr. Dularja, predsednika šumarske in lovske razstave inž. Rustje. načelnika lovskega oddelka dr. Revka. nadsvetnika Si-vica. nadsvetnika Obereierneria. predsednika SLD dr. Iv. Lovrenfiča, prof dr. Bohma ter drugih odličnih predstavnikov velesejma. lovske in gospodarske razstave: Najprej ie visoki gost. še mlad in krepak gospod, odšel v gozdarsko razstavo, kjer so mu aran-žerji vse podrobno razložili. Po šumarski si je ogledal še lovsko in misijonsko razstavo ter se čez dobro uro z največjo pohvalo poslovil od velesejma. —lj Javna ura pred glavnim kolodvorom. Čudimo se. da noben merodajni činitelj ne opazi pred kolodvorom nameščene javne ure. ki v nepremičnem stanju čaka že 14 dni odrešenika, da bi ji navdihnil novega življenja. Kakšen vtis nanravi taka malomarnost na tujca, nt treba posebej omenjati. Ce je že ura bila nameščena za to. da lahko ljudje pogledajo na njo, jo je treba spraviti v red ali pa odstraniti, da nam ne bode delala sramote. —lj Posebne nazore o higiieni in snagi imajo nekateri, kar nam prič? tudi velik kup najrazličnejših odpadkov ob cesti na Prulah, kamor jih je nekdo dostavil v okrilju noči in kjer zdaj leže že skoraj teden dni. Koliko časa še? —ij Da se hišne gospodarje orisi!? renovirati hiše — je nedavno tega prišla v modo zelo nenavadna metoda, vzida^anje spominskih plošč v pročelja. Namreč, v neko ljubljansko starejšo palačo so vzidali spominsko ploščo v čast Napoleona. Kmalu nato so gospodje renovirali palačo, da so lahko odstranili spominsko ploščo. —lj Mesto hišnika oddaja mestna občina ljubljanska za mestno hišo na Poljanski cesti 15. Samo zdravi moški prosilci, stari do 45 let. ki čez dan niso izven hiše zaposleni in so v Ljubljano pristojni, na! vlože ponudbe do 25. t. m. Nadaljnje informacije se dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba 13. —lj Slava Zveze rezervnih oficirjev v LJubljani- Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani ima danes svojo slavo kot spomin na dan, ko je bila dobljena leta 1°1S. na solunski fronti odločilna zmaga, opomin junakov, ki so padli na solunski fionti. je počastila Zveza z mašo - zadušnico, ki se je vršila davi ob 7 pri glavnem oltarju v frančiškanski cerkvi ob veliki udeležbi članov Zveze in dobrovoljcev. —lj Pouk živih Jezikov: nemščine, angleščine, francoščine, srbohrvaščine, španščine, italijanščine v skupinah in za posameznike. Poučujejo po direktni metodi kvalificirane učne moči. Prijave od pol 7. do pol 8. zvečer v Beethovnovni ulici 7. pritličje, levo. — Prof. Sid- J. Jeras. 4*>9n —lj Mestno kopališče na Ljubljanici se z dnem 15. 9. t. m. zapre. —1; Bukova naravat. temveč samo okoliške po Jezici, pri Čadu. Slepem Janezu itd .. . Mestni lokali pa seveda niso zaradi teca zapostavljeni. Zvečer, ko se vračajo >ljubitelii narave«, se najKlmjo do zadnje luknje, kajt izletniki dobe izboren apetit po dobrem zraku in Sfloh >narava. baje človeka vsestransko popravi. Ne. Ljubljajia ob nedeljan ni zaspana. Včeraj pa še celo ni bila, saj Sir.o še imeli veiesejem. In tc ni karsibodi, o tem se mora že pisati, t e ?«cer tako na dolgo i'i široko, da se ljudje ustrašijo testega milijona za lase privlečenih besed, nekoliko pa vendar. Torej! Najprej moram povedali, kar je seveda važno, da je bilo na velesejmu izred no mnoge ljudi. Na pogled sicer niso b:li vsi trgovci, vendar So se za razstavljeno bla go vsaj tako zanimali, kot bi bili. Nekaj mamic je bilo tako zamaknjenih, da so izgubile svoje otročičke, česar pa do zadnjesa niso hiti opazile. Neki otrok se je javil pri Baru. češ, da išče mamico, kot da se ie ona izgubila. Zvočnik ie zacrmel med množiro: >Otrok se je izgubil, dobi se pri tvrdki B. paviljon H!< — Meni se je to zdelo silno imenitno; moderno, v duhu časa. saj zdaj je doba zvočnikov in mamice bolj brezskrbno izgubljajo svojo dečico ... Gramofon, tango, zamorski plesi in miselnost — in >otrok se je izgubil« . .. Na velesejmu je ugodno torišče za romane — pustolovske, drugi pa itak zdaj niso v modi. Samo mimogrede omenim, da sem videl, kako sta si dve gospe natikali zaročna prstana — poročna pa sta spravili med puder... romana pa ne morem napisati v enem članku. Naše ljudstvo je zdravo. Zakaj? Zato, Impozantna gasilska vaja v Kamniku Kamnik, 14. septembra. Danes popoldne je kamniška g-asilsKa župa priredila pod poveljstvom svojega vzornega župnega načelnika g. Alojzija Cererja veliko gasilsko vajo, ki se je je udeležilo blizu 400 članov, 13 društev z 11 motorkami in 2 ročnima brizgalnama. kamniški reševalni odsek gas. društva i a kamniški skavti, kot opazovalci so pa prisostvovali odposlanci vseh društev kamniške župe. Vaje se je udeležil tudi sam starosta Jugosl. gasilske zveze g. Josip Turk v spremstvu tajnika Zveze g. Pristovška, kar je bilo gasilcem v največjo izpodbudo in zadoščenje. Sredi trga izbruhne ob Vt 14. ogenj, ki ga javi topovski strel. Požar se naglo razširi tudi na druge hiše in ulice. Kamniško gasilsko društvo kliče na pomoč društva iz okolice, ki prihajajo peš, na kolesih, z vozovi in avtomobili v diru z vseh strani. Prvo prihiti na pomoč društvo iz Doplice, za njim iz Stranj, nato Vrhpolje in po vrsti Radomlje, Lahoviče, Komenda, Domžale, Stob, Homec, Trzin, Mengeš in Moste. Spretno podpirajo poveljnika g. Cererja zvezni tajnik Fr. Fajdiga in odbornik Homar ter načelniki posameznih društev. Iskre zaneso požar v gozd na visoki Kalvariji, ki se vname — gasilci napeljejo vodo mimo žal in v 20 minutah že brizgajo visoki curki čez zvonik kapelice na Kalvariji! V dobri uri je bila. res izvrstno aranžirana in vzorno izvedena vaja končana, nakar so se gasilci zbrali z orodjem ra trgu, kjer jih je z bodrilnim, pohvalnim, temperamentnim govorom pozdravil starosta JGZ g. Josip Turk, ki je v najtoplejših besedah izrazil priznanje predvsem župnemu načelniku g. A. Cererju, ki je gasilce tako odlično pripravil, da je kamniška župa vzor drugim podeželskim žu-pam. Zahvalil se je tudi sreakemu poglavarju g. dr. Ogrinu za stalno vneto podpiranje gasilcev, vsem načelnikom in vsemu discipliniranemu in izvežbanemu moštvu, končno se je pa v vznesenih besedah spomnil Nj. V. kralja, ki so mu vsi navzoči zaklicali trikratni *Slava«! Po zveznem starosti g. Turku je v daljšem govoru poudarjal velik pomen gasilstva sreski poglavar g. dr. Ogrin in izrekel zahvalo požrtvovalnosti gasilcev, nato se je pa župni načelnik g. Cerer 8 prisrčnimi i ker ima tako zavidanja vreden apetit; lačno in žejno je bilo, zato pa je neokusno moralizirati pri tem — če se ljudje bašejo in poje. Na velesejmu so gostilne, restavracije in kavarne in so sestavni del velesejma — kdo ima kaj zoper nje? — imajo svoj namen in pomen, tega so se včerajšnji posetni-ki velesejma prav dobro zavedali: vse je bilo zasedeno. Seveda naše restavracije niso >kar tako*, imajo godbe in plesišča. Meščani pa tudi niso >kar takoc, dostojni so (ne vem. kako bi vam to re£ drugače povedal), ob belem dnevu ne plešejo, ker se to baje ne spodobi. A nekateri se za to vseeno ne brigajo — izjeme so pač povsod. Videl sem nekaj parov v sladkem zibanju, plesali eo — ves velesejem jih ni nič brigal, oni so pa mene vseeno nekoliko. En par: on velik, ali preklja po moji terminolgoji, ona pa seveda majhna ali čep. Harmonirala sta. Ona se je obesila na njegove rame tako, da ji je tudi kikljica zahrepenela kvišku, izpod katere se je iztegnila spodnja roba z vsemi svojimi ganljivostmi. Gledalci so se zabavali, tako da je bilo veselie povsod, ne samo na plesišču. — Zvečer, o. takrat pa, takrat. Kakor v predpustu; dekleta so se kar vživela v predpustni čas. Privlekle so na dan po naftalinu dišeče plesalne oblekce — z nepopisnimi nadami, seveda, ter so si r^kle, da bo treba spet poskusiti >Lej, prilika se ti ponudi — le jemat od nje ne zamudi .. .< — Nič ne rečem, kako bo izpadlo. Tudi tolažbe ni treba, dekleta se znajo vedno same potolažiti — ojej. drugače bi že tolikokrat obupale. Zdaj bo konec. Mnogim bodo splavali upi po vodi. kajti vsaka pesem je samo rw*-kaj Časa lepa. kar lahko reče tudi e velesejmu. Včeraj — zadnja nedelja. Priliko je treba izrabiti. Ljubljančani se tega zavedajo in tudi prodajalci s hokus-pokus preparati, blago so občutno pocenili, seveda ne v svojo škodo, kupčija je bila zadovoljiva. In atrakcije — Zunaj vrta. Eden je vzbujal posebno pozornost nekak cirkus, odnosno njegova reklama, svojevrstna god Da m Avgusti. Ampak Ljubljančane je vleklo vse bolj noter - na velesejem. Da, tam je bilo življenje. Hrup, hreščanje lajn, btreli in grla poklicanih kričacev — hm, kako- na sodni dan. — Med atrakcijami je strašila tudi nekakšna >električna dama< itd. Da, kakor na sodni dan. ampak veselo pa take. da je marsikdo danes zaspan .. besedami zahvalil zveznemu starosti g. Turku . in sreskemu poglavarju g. dr. Ogrinu za laskavo priznanje ter pohvalil nesebično delo vsega moštva. V posebno izpodbudnem kratkem govoru je zvezni starosta g. Turk pozdravil še kamniške-skavte, ki vedno pomagajo gasilcem, :>a-to je pa sledil strumen mimohod vseh gasilcev v najlepšem redu. Omeniti moramo, da pri veliki vaji ni bilo najmanUe nezgode. Okoliška društva so se takoj razšla, načelniki so pa ostali v družbi funkcijonarjev zveze in izpregovorili še nekaj tehtnih govorov. Na povratku iz Kamnika je zvezni starosta na Jezici opazil gasilce iz S t oži c, Id so imeli v Mali vasi vajo z društvi iz Nadgorice, Jezice in Črnuč, jih pozdravil in si ogledal njih lepo novo motorko. Seveda je zopet slišal vzdihovanje zaradi velikih stroškov, ali naš gasilski oče zna vse potolažiti z dobro besedo, za navržek je pa posegel še v svojo privatno šatuljo in se s silo poslovil od svojih zadovoljnih podložnikov. čast delu in napredku naših požrtvovalnih gasilcev! NOGAVICE z Ž.I60M Odrezavi Hamlet. Igralcu Brittnerju je v predzadnjem prizoru »Hamletac na podeželskem odru priletelo gnilo jajce pred noge. Brittner je ostal popolnoma miren, previdno pobral jajce, ga poduhal in izjavil pokojno: »Vam nisem mar dejal, prijatelj, da je nekaj gnilega \ državi Danski...!« — Tragični učinek jc bil tisti večer pokopan. Stran 4 rSLOVENSKl NABOD<, dne 15. septembra 1930 Stev. 20Q K. R. O. Brown: 2 Vitez enega dne Roman — Marvel. — Model iz leta 1850, a? — Iz 1852, če že hočete točno vedeti. Lahko ga dobite za pol krone. — Hvala lepa. Saj si lahko tudi brez njega polomim kosti ali počim od jeze. Kaj je z njim? — Naprej noče, nazaj tudi ne. — Vidite, saj se mi je takoj zdelo, da bo kaj takega. Zakaj pa noče? — Kaj vem! — je odgovoril Peter kislo. — Morda ga je prijel krč za hitrostno skrinjico. — No, naj bo že kakorkoli, prispeli ste v te kraje in to je glavna stvar. — To bi bila glavna stvar, — je dejal Peter nevoljno, — če bi bil sploh hotel prispeti sem. Toda v resnici mi to še na misel ne pride. Namenjen sem v Wellbridg:e. — V Wellbridge? Gospod, do tja imate pa še več milj. Kreniti morate tamle po oni cesti v hrib in skozi vas, •potem pa zaviti na levo. Dobrih šest milj je do Wellbridge. Peter je vzdihnil in omahnil na stopnice avtomobila. — Kako se imenuje tole preklicano gnezdo? — je vprašal razočarano. — Sandhaven. — je odgovoril uglajeni gospod. — Tole je samo en del. Vas je tamle na hribu. Peter je prikimal in se ozrl na vse strani. In ko se je tako oziral, mu je šinila v glavo misel, da koncem koncev to ni tako zanikamo gnezdo, kakor se mu je na prvi pogled zdelo. Prvi dojem ni nikoli zanesljiv in način, kako je prišel v Sandhaven. ga ni mogel navdušiti zanj. Ko ga je pa minila jeza in ko se je malo pomiril, je spoznal, da tu ni tako slabo, kakor bi človek misni. Tu je vladala čudovita tišina in Peter je znal ceniti mir, kajti trmasta Marvelka mu je bila pošteno pretresla kosti. Tudi se ni dalo tajiti, da je bilo morje s skalami in pašniki mikavnejše človeku, ki ima raje tako obalo kakor lepo urejeno promenado z restavracijami in verandami za orkestre. Seveda, glasnim nedeljskim izletnikom, ki ljubijo krčme in zapravijo mnogo denarja povsod, kamor se napotijo, bi se zdel Sandhaven zapuščeno in dolgočasno gnezdo. Za ljudi, ljubeče samoto m naravo, pa ni bil brez mikavnosti. Peter Ouentin Cardinal je bil sicer ▼ marsičem docela navaden fant, vendar je pa znal včasi ravnati tako impulzivno, kakor najneodgovornejši ge-nri. Znanci so se mu čudili in Peter je to često iskreno obžaloval. Ko se je tako oziral po mirnem zalivčku in strmih skalah, mu je nenadoma šinila v glavo misel, katero je brez odlašanja prilagodil svojemu položaju. Poskočil je, dregnil uglajenega gospoda v rebra in vprašal: — Povejte mi, prijatelj, ali bi mogel dobiti tu kje stanovanje? Uglajeni gospod ga je začudeno pogledal. — — Bojim se, da boste težko kaj našli. V vasi so samo dve, tri vile, toda lastniki niso nič kaj gostoljubni. To vem, ker sem sam iskal stanovanje. Moral sem napeti vse sile, da sem nekaj našel. Kaj hočete tu ostati? — Le dobro me poglejte, — je dejal Peter. — Druge take nerode ne boste kmalu videli. Davi sem krenil z doma in z avtomobilom sem nameraval napraviti veliko, štirinajst dni trajajočo turo. Cesta je bila pred menoj, pustolovščine so me mikale in druge take neumnosti so mi rojile po glavi. A ni še minil prvi dan, sem že do grla sit vsega. Dal sem petindvajset funtov za to podrtijo, kar pomeni, da sem se okradel za štirindvajset šilingov in šest pene. Ne glede na to, da tega spa-ka ne morem prisiliti, da bi se premikal, mi vožnja z avtomobilom že preseda. Tu mi zelo ugaja in tu ostanem, dokler se ne naveličam tega kraja. Tako. zdaj menda veste vse. Uglajeni gospod si je pa pogladi! brado, rekoč: — Docela vas razumem, saj vidim to podrtijo. Ne vem pa, kje bi mogli dobiti sobo. K večjemu — — Obmolknil je in se vprašujoče ozrl na Petra. — K večjemu, če bi hoteli prevzeti mojo hišico. — Vašo hišico? Mož je pokazal s prstom na najbližjo kočo. — Tamle. Včeraj sem se naselil v nji. Najel sem jo za štirinajst dni. ker drugega izhoda ni bilo. danes se pa selim drugam. Saj tam sploh ne morem spati, ker morje preveč šumi. Poleg tega sem pa že prestar in prelen. da bi sam za vse skrbel. Tako sem torej podkupil tukajšnjega krčmarja. da mi je odstopil v svoji hiši podstrešno sobico. Lahko torej prevzamete hišico namesto mene če hočete. Nastala je kratka pavza. med katero je Peter zamišljeno zrl na kočo in razmišljal o tem predlogu. In čim bolj je razmišljal, tem zapeljivejši se mu je zdel. Avtomobilska tura je bila po Marvelkini zaslugi izključena. Tu se je nudila nova in očitno prijetna možnost. Sandhaven mu je ugajal in ko je zvedel, da so v tem kraju stanovanja tako redka, je dobil še večji apetit ostati tu, kar je docela človeško in naravno. Misel, da bo moral skrbeti sam zase, je bila docela zabavna, kakor je pač ljudem, ki te dobrote še niso okusili. In če bi mikavnost primitivnega življenja izpuhtela, kar ni izključeno, bi se lahko še vedno napotil kam drugam. Ko je vse dobro premislil, se mu je zdelo, da tako ugodne prilike ne sme zamuditi, obrnil se je k uglajenemu gospodu in prikimal. — Velja. Hvala lepa. Toda kako uredim to z gospodarjem? NAROBE. — Z možem sta v isti pisarni? — Da, on je moj predstojnik, toda samo v pisarni. ČUDNI ČASI. — Dajte revežu vbogajme. — Nimam drobiža, jutri dobite. — Čudni časi so zdaj na svetu, vsak mi ostane dolžan. Bajno bogastvo Randolpha Hearsta Kaj pripoveduje novinar, ki je bil povabljen na grad ameriškega tiskovnega magnata Nedavno je bil izgnan iz Francije ameriški tiskovni magnat Randolph Hearst. Afera je dvignila v evropski javnosti mnogo prahu. Hearst spada med najbogatejše može v Ameriki. Neki novinar opisuje njegovo bogastvo in razkošje tako-Ie: Doletela me je čast biti povabljen k ameriškemu časopisnemu magnatu Ran-dolphu Hearstu na njegov grad v Kaliforniji. Grad je zgrajen v slogu staro-španske cerkve in stoji sredi pravljičnega parka, kakršnega zna urediti samo spretna vrtnarjeva roka s pomočjo kalifornijske vegetacije, milega podnebja in seveda tudi dolarjev. Grad ima glavno poslopje in tri stranska, določena izključno za goste. Povabljenih je nas bilo 32. Vsakega gosta posebej je čakal na kolodvoru v San Louisu Obispo avtomobil, ki ga je odpeljal do posebnega magnatovega vlaka. Ko smo prevozili del proge, se je naš vlak, obstoječ iz treh spalnih in enega jedilnega vagona, ob 2. ponoči ustavil na prostem, da smo lahko do 11. dopoldne mirno spali. Seveda so morali drugi vlaki na ljubo našemu izpremeniti vozni red. To pa za takega magnata, kakor je Hearst, nič ne pomeni. Končno smo izstopili iz vlaka in se odpeljali z avtomobili v hribe mimo čred bizonov, zeber, antilop in gazel. Dospeli smo na 700 m visok hrib ob Tihem oceanu, kjer stoji čaroben grad. Človek bi mislil, da vidi vse to v sanjah. Mora se na lastne oči prepričati, da more bogastvo spraviti skupaj toliko dragocenosti in razkošja. Pozdravila me je dražestna zastopnica gospodinje in me odvedla v sobo, okrašeno s staroperuanskimi vazami. Tu je stala španska postelja iz XVI. stoletja. Prijazna dama me je vodila po vsem gradu in mi razkazala tudi vsa tri stranska, gostom namenjena poslopja. Med ogledom grajskih zanimivosti sva srečala gospodinjo, filmsko igralko Marion Davies. ki me je prfsrčno pozdravila, češ, naj se počutim 4cakor do- ma. Bilo mi je sicer dokaj težko počutiti se kakor doma v Hearstovem živalskem vrtu med levi, sloni, žirafami, šim-panzi, orli, kakaduji in drugo tako robe, vendar sem pa zbral toliko poguma, da sem junaško hodil med bogato mag-natovo družino najrazličnejših divjih živali. Na prvi pogled se mi je zdelo, da sta grad in park polna umetnin. Pozneje, ko sem si vse temljito ogledal, sem pa spoznal, da je vsaka, še tako neznatna stvarca, prava umetnina. V sobi, kjer sem stanoval, so bile vžigalice v krasni alabastrovi škatlici, obloženi znotraj s srednjeveškim lesom v starem slogu. Zvečer sem zvedel, da se napotita Hearst in njegova soproga s 15 tajniki in tajnicami v Los Angeles. Tudi mene sta vzela s seboj. Cez dva dni smo se vrnili v grad, kjer so se bili zbrali ta čas tudi drugi gostje. Vsak je lahko počel, kar je hotel. Lahko je plaval v velikih bazenih, izdelanih in opremljenih tako. da bi človek mislil, da se koplje v kraljestvu vil. Če je mikalo tega ali onega gosta jahanje, je imel na razpolago krasne konje najboljših pasem. Za vsako igro in za vsako panogo sporta ima Hearst posebno igrišče. Vsi smo se morali zbrati ob 1. k bogatemu za jut reku, ob pol 8. pa k večerji. Zbirali smo se v ogromni viteški dvorani za 20 m dolgo mizo. Dvorana sama je narejena v gotskem slogu in okrašena z bojnimi trofejami. Moj prijatelj je spal v postelji kardinala Riche-lieua. Vsaka sobana je v drugačnem slogu in iz druge dobe. Po večerji smo bili navadno povabljeni v domače gledališče, kjer smo poslušali govoreče filme. Gledališka dvorana je zelo velika in nihče bi ne mislil, da je to navadna grajska soba. V nedeljo smo napravili na štirih avtomobilih in osmih konjih izlet v izredno romantično okolico. Ko sem izstopil iz avtomobila, me je Marion Davies vsa začudena vprašala, zakaj nisem hotel ja- hati. Izgovarjal sem se, da nimam s seboj jahalne obleke. Zasmejala se je rekoč, naj ji povem samo številko svojih čevljev in obseg v pasu. Povedal sera ji in na povratku sem imel vso jahalno1 obleko, konja, sedlo Rudolfa Valeniina in co\vboya za spremljevalca. Gospodar sam ima mnogo dela in med goste pride samo pri obedu. Pogosto smo ga našli v pogovoru s tajnikom, v letalu, pri radiu ali telefonu. Ce ima le malo prostega časa. se skrije kam v kot in razklada skrivaj karte. Hearst ima tudi svoj poštni urad, ki je vedno dobro zaposlen. Mož je lastnik 36 dnevnikov poleg mnogih revij in ma-gazinov in zato ni čuda, da je njegova pošta tako zaposlena. Iz gradu ima Hearst krasen razgled na Tihi ocean in na svoje ogromno posesrvo. Cele tri ure potrebuje z avtomobilom do svojih drugih dveh bivališč. Na njegovem posestvu je nad 150 stalnih uslužbencev, poleg tega pa najmanj 150 sezonskih delavcev. Hearst je tudi velik prijatelj starin. Njegov grad spomfnja na pravljice iz »Tisoč in ene noči«. Posledice nezvestobe Četa španskega polka Bajados je hodila vsak dan v Barcelono, da so se vojaki lahko kopali. Četo je vodil narednik Juan Fornes. Te dni je pa odvedel narednik četo po kopanju v nasprotno smer proti mestu San Andres. Vojaki so šli skozi mesto in korakali naprej. Ko so imeli za seboj že 15 km, je neki vojak vprašal narednika, kam pravzaprav vodi četo. Narednik je takoj zapovedal vojaku, naj se vrne v Barcelono, kjer se mora dati zapreti. Drugim vojakom je pa dejal, da bo njihova naloga poiskati neko dekle, ki je bilo ugrabljeno, šele tedaj so vojaki spoznali, da narednik nima vseh koleščkov v glavi. Preprosili so ga, da se je vrnil z njimi v Ba:.celono. Ko so častniki vprašali narednika, kaj je nameraval s četo, je hotel mož skočiti skozi okno, da bi se ubil. Pozneje se mu je samomorilni poskus posrečil v trenutku, ko niso pazili nanj in se je ustrelil. Fornes je izvršil samomor najbrž v hipni duševni zmedenosti. Pred dvema letoma se je do ušes zaljubil v neko barcelonsko dekle, ki se je poročilo z drugim. Mož pa ni hotel verjeti, da se mu je res izneverila in dobil je fiksno idejo, da so mu jo ugrabili. Veroval je tako trdno v svojo zmoto, da ni nič pomagalo, ko je večkrat srečal nezvesto ljubico v mestu. Njegova blaznost se dve leti ni pokazala. KRATKA SREČA. — Ona pravi, da je živela s svojim možem v najsrečnejšem zakonu, dokler se nista prvič sprla. — Kdaj je pa bilo to? — Ko sta šla od oltarja. NAZNANILO Vsled končane kopalne sezije preneham s svojo briv-nico v kopališču »Ilirije« in pričnem zopet redno poslovati v svoji brivnici v »Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev«. Priporočam se R. Jurman, brivec, frizer in pedikleur Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše ta najfinejše MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (poftegr hotela Štrukelj) EntSanJe, ažmlianje, predt iskan je tafcoj! Iftiu&uicttutni p up h y/tedaja uprava 9S£oven&&ega flatcda, Naznanjam žalostno vest, da je moj dragi mož: gospod Ivan Narobe boguvdano preminul. Pogreb se vrši dne 16. septembra ob 14 3. iz splošne bolnice k Sv. Križu pri Ljubljani. Dol pri Ljubljani, dne 15. septembra 1930. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. Zahvala. Povodom bridke izgube mojega brata gosp. Dragotina frank sodnega nadoficijala v potk. izrekam v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem, ki so ga spremni na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetja, mojo zahvalo. Posebno se zahvaljujem gg. sodnim uradnikom in društvu »Sokol« €1 ff O Vsaka beseda. SO par. Plača sc lahko tudi 9 znamkah Za, odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamke no ■ . nd&waHanvx. - Najmanjši o^las Din S*—- ~ Knjigarna ti da pri nakupu šolskih knjig brezplačno lepo knjigo po izbiri v Šiški. 15. septembra 1930. Marija Frank MARIJA BUČARJEVA, roj. Adamičeva, naznanja v svojem in v imenu hčerke MARIJE ter sorodnikov tužno vest, da je iskreno ljubljeni soprog, atek, brat, stric in svak, gospod Franc Bučar restavrater hotela ,Lloyda4 danes nenadoma preminul. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 16. t- m- ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Sv. Petra cesti št, 7 na pokopališče k Sv. Križu. Vsem številnim znancem in prijateljem priporočamo nepozabnega pokojnika v trajen, blag in pobožen spomin! Ljubljana, dne 14. septembra 1930. SLUŽKINJO ki zna kuhati in razume vsa gospodinjska dela — sprejme boljša družina. Plača dobra. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2427 POSESTVO v okolici Brežic kupim. — Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda« pod »Posestvo«. 2418 Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. Ceniki franko. — »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4 (postaja cestne železnice). 2342 m a za obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode — prodaja po zelo nizki ceni »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 46. Telefon 2820 ta 25—95. 71/T L Mikuš LJUBLJANA, Mesin trs 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- Klavirji in pianina „Dalibor" (cSR) opetovano razstavljamo na Ve-lesejmu v Ljubljani, paviljon E od 31. VIII. do 15. IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta 1 Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 72/T PRODAJALKA pridna in poštena, izučena v mešani trgovini, išče službo kjerkoli za takoj ali pozneje. Naslov: Poldi Kogovšek, Planina pri Rakeku. 2437 LEPA POSESTVA velika in mala z lepimi sado-nosniki in polje in tudi veliko lesa imam naprodaj. Kdor želi kupiti posestva naj se oglasi pri Pavlu Sedovniku, Dular pri Dravogradu. 2436 KLAVIRJE pianine in harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev, Ljubljana, Simon Gregorčičeva cesta 5 — Rimska cesta 2. 2325 I. S tj epusin U68EB. MmU 5? pri porota olj bol j Se tambure, tiče, skole, partiture I ostale potrebščine za sva glazbala. -Odlikovao na pariškoj izlotbf Cjenici franko. Poceni in vendar najboljša je SEVER.JEVA OTOMANA s 32 peresi v sedežu ta 4 v zglavju; velikost 185 X 78 j Cena Din 570.— do 850._ po j izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, __Marijin trg št. 2 Oeotate Joata Zngaaćtt. r* Za »Naoodno Uekaraoc Fraa Jeacrfloir. _ Za upravo in laaecatai ded lista: Oton Cfcrtstot m Hai v