ISSN 1318-2943 OZONSKA PLAST Zadnje junijske dni je bilo UV sončno sevanje močnejše kot običajno RAZVOJ VREMENA 29. junija so bilo močne nevihte, ponekod tudi toča VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v juniju 2005..................................................................................................................3 Razvoj vremena v juniju 2005...................................................................................................................20 UV indeks in toplotna obremenitev............................................................................................................26 AGROMETEOROLOGIJA 31 HIDROLOGIJA 36 Pretoki rek v juniju.....................................................................................................................................36 Temperature rek in jezer v juniju...............................................................................................................40 Višine in temperature morja.......................................................................................................................42 Podzemne vode v aluvialniih vodonosnikih v juniju 2005 .........................................................................46 ONESNAŽENOST ZRAKA 49 Onesnaženost zraka v juniju 2005............................................................................................................49 Otvoritev ekološko-meteorološke postaje v Kopru....................................................................................58 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 60 POTRESI 66 Potresi v Sloveniji - junij 2005...................................................................................................................66 Svetovni potresi - junij 2005......................................................................................................................68 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 70 Fotografija z naslovne strani: Popoldne 7. junija so se nad Koprom zbirali kopasti oblaki, ki so kasneje prerasli v nevihto. (Fotografija: Tanja Cegnar) Cover photo: In the late afternoon on June 7th cumulus clouds formed above Koper and later on developed in thunderstorm. (Photo: Tanja Cegnar) UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: Odgovorni urednik: Člani: Oblikovanje in tehnično urejanje: SILVO ZLEBIR TANJA CEGNAR TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Klimatske razmere v juniju 2005 Climate in June 2005 Tanja Cegnar Junij je prvi poletni mesec. Kot že nekaj mesecev v letošnjem letu so tudi junij zaznamovale velike temperaturne spremembe. Predvsem prva polovica mesca je marsikoga razočarala. Razočaranju so botrovala tudi dejstva, da se nam je v spomin močno vtisnilo izjemno vroče poletje 2003, da veliko govorimo o segrevanju zemeljskega ozračja in podnebnih spremembah, mediji pa so veliko pozornosti namenili napovedi prof. Maracchia, da bo letošnje poletje izjemno vroče. Sezonske napovedi velikih svetovnih centrov njegove napovedi niso podpirale, prav nasprotno, njihovi izračuni so kazali povprečno ali le nekoliko toplejše poletje od dolgoletnega povprečja. Slovenski klimatologi smo se opirali na te izračune in smo bili nad napovedmi izjemno vročega poletja začudeni, saj ni bilo strokovne podlage, ki bi opravičevala napoved ekstremno vročega poletja. Povprečna temperatura je bila junija povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. V pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med eno in dvema °C. V Kočevju in Lendavi odklon ni dosegel ene °C. V Postojni, na Krasu in v Vipavski dolini je odklon presegel 2 °C, tudi v Ljubljanski kotlini in pretežnem delu Štajerske, kjer je odklon presegel 1.5 °C, je bil junij pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo junija povsod več kot običajno. Na Goriškem je sonce sijalo 30 % več časa kot v dolgoletnem povprečju, na Koroškem in Notranjskem pa je bil presežek dolgoletnega povprečja manjši od desetine. -6 11 i i i i i Hi i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 -6 ....... ........................ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, June 2005 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Le v Lendavi je bilo dolgoletno povprečje junijskih padavin nekoliko preseženo, drugod jih je bilo manj kot običajno. V pretežnem delu države je padla več kot polovica običajnih junijskih padavin. V Vipavski dolini, Postojni in na Koroškem je padla komaj tretjina dolgoletnega povprečja. Junija je bilo tudi nekaj močnih neurij s točo, omenimo le nekatera: 15. junija je neurje prizadelo Apače, naslednjega dne je bila močna nevihta nad Ljubljano in Mariborom, 27. junija je veter ob nevihtah podiral drevesa na Štajerskem, padala je tudi toča. Predzadnji junijski dan sta bili prizadeti Dolenjska in Idrija. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Prvi štirje junijski dnevi so bili toplejši od dolgoletnega povprečja, na Primorskem sta bila nadpovprečno topla tudi 5. in 6. junij. Sledila je izrazita ohladitev, ki je bila najbolj občutna od 7. do 9. junija. Nato se je temperatura postopoma vrnila na običajne vrednosti in druga polovica junija je bila nadpovprečno topla. Odklon od dolgoletnega povprečja je v najbolj vročih dnevih celo presegel 6 °C. Povprečna junijska temperatura zraka je bila v Ljubljani 19.5 °C, kar je 1.7 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega običajno spremenljivost junijske temperature zraka. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši junij 2003, takrat je bila povprečna temperatura 23.5 °C, z 21.1 °C mu je sledil junij 2002, junija 2000 je bila povprečna temperatura 20.9 °C, opazno toplejši od letošnjega je bil tudi junij 1998 s povprečno temperaturo 20.7 °C. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16 °C, s 16.2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je bila povprečna junijska temperatura leta 1956 (16.3 °C) in v letih 1975 in 1989 (16.5 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 14.1 °C, kar je 1.7 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10.3 °C, najtoplejša pa leta 2003 s 17.4 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 25.7 °C, kar je 2.1 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega mejo običajne spremenljivosti. Junijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 29.9 °C, najhladnejši pa v letih 1962 in 1975 z 21.8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 30 C 25 < & N 20 < w i 15 w H LJUBLJANA BEŽIGRAD 12 10 O o 3 8 N 6 < B 4 w 2 2 s ^ 0 10 'I I I I I I 111111 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11111 I I I I I I I I 11 I I I I I I I I I1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 -2 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 1961-1990 Tako kot v nižinskem svetu je bil junij toplejši od dolgoletnega povprečja tudi v visokogorju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 4.9 °C, kar je 1.7 °C nad dolgoletnim povprečjem in nekoliko presega meje običajne spremenljivosti junijske temperature zraka. Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1.5 °C, 1.7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989, juniji 1969, 1971 in 1980 so imeli povprečno temperaturo 1.9 °C, junija 1975 je bila povprečna temperatura 2 °C. Najmanj hladen je bil z 8.9 °C junij 2003, sledil mu je s 6.8 °C junij 2002, junija 2000 je bila povprečna temperatura 6.5 °C, junija 1998 pa 5.6 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Na Kredarici je bilo junija devet hladnih dni, v nižinskem svetu ni bilo hladnih dni. Topli so dnevi, ko najvišja dnevna temperatura doseže vsaj 25 °C. V zgornji Vipavski dolini, na Obali in Bizeljskem jih je bilo 21, v Celju in Črnomlju 20. V Slovenj Gradcu in Ratečah jih je bilo 14. V Ljubljani je bilo 19 toplih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani najmanj toplih dni junija 1989 (samo štirje), kar 26 jih je bilo junija 2003, v dolgoletnem povprečju jih je 12 (slika 3). Junija se najvišja dnevna temperatura že dvigne tudi na 30 °C ali več, takim dnevom pravimo vroči. Junija 2005 se je temperatura zraka dvignila nad 30 °C celo v Ratečah, kjer je nadmorska višina 864 m. V Ljubljani je bilo od sredine minulega stoletja 22 junijev brez vročega dneva, kar 16 pa jih je bilo junija 2003. V dolgoletnem povprečju sta vroča dva junijska dneva, tokrat jih je bilo pet (slika 4). 30 15 10 20 15 £ Q O d 10 > M H LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 I j L i _ M i i i i i m i i BH 1MB i M ' I I II I T I ITTTTTTTTI T . u JI i mri i m miri 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število toplih dni v juniju in povprečje obdobja Slika 4. Število vročih dni v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature Figure 4. Number of days with maximum daily temperature more than 25 °C in June and the corresponding mean of the above 30 °C in June and the corresponding mean of the period 1961-1990 period 1961-1990 Najnižjo junijsko temperaturo so v visokogorju izmerili ob izrazitem prodoru hladnega zraka 9. junija, na Kredarici so izmerili -7.6 °C, v preteklosti so junija na tej visokogorski meteorološki postaji izmerili že občutno nižjo temperaturo, tako je bilo junija 1962 kar -9.6 °C, junija 1975 so izmerili -8 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo junija 2001 z -7.9 °C. Tako mrzlo kot junija 2005 je bilo tudi junija 1967. V nižinskem svetu je bilo najbolj mrzlo v dneh od 8. do 11. junija 2005. Pod ledišče se je temperatura v nižinskem svetu ni spustila, v Ratečah so namerili 0.8 °C, v Slovenj Gradcu 1.4 °C, v Kočevju 2.7 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 5.3 °C. Tudi v preteklosti se v Ljubljani na tem merilnem mestu junija temperatura ni spustila pod ledišče, najnižja temperatura je bila junija 1962 (2.7 °C), tudi junija 1977 se je močno ohladilo (2.9 °C), v junijih 1949 in 1955 so izmerili 3.8 °C, junija 1948 pa 4.2 °C. 332 3 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 5. Najvišja junijska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute maximum air temperature in June and Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka junija 2005 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, June 2005 the 1961-1990 normals 25 20 5 0 36 34 30 28 26 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najvišjo temperaturo v juniju 2005 so na vseh merilnih postajah zabeležili proti koncu meseca, to je med 25. in 29. junijem. 20 -10 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O p 20 H 15 W 2 10 w H 5 0 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 35 30 o o < 25 d 20 H 15 W Ph 10 w H 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN CELJE V/v 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN PORTOROŽ 0 11 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), junij 2005 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2005 Na Kredarici je bila najvišja letošnja junijska temperatura 15.4 °C, v preteklosti pa se je temperatura junija štirikrat že dvignila višje, junija 2002 in 2003 so izmerili 16.7 °C, leta 1965 je bilo 16.3 °C in 25 35 30 25 p 20 si 15 M 2 10 M 0 35 30 25 D 20 Si 15 M ^ 2 10 M 0 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo junija 1973 15.7 °C, junija 2000 je bila najvišja izmerjena temperatura enaka letošnji. Med kraji v nižinskem svetu je bilo najtopleje v Slapu pri Vipavi, kjer so izmerili 35 °C. V Murski Soboti je bila letošnja najvišja junijska temperatura 32.2 °C, junija 1950 so izmerili celo 37 °C, junija 2003 35.4 °C, junija 2000 35 °C in junija 2002 34.1 °C. V Portorožu so letos izmerili 33.2 °C, v preteklosti so junija že nekajkrat izmerili višjo temperaturo, najvišjo junija 1994, ko je bilo 35.4 °C. Tudi v Črnomlju se z 32.7 °C niso približali doslej najvišji junijski temperaturi 35 °C. Povprečna temperatura je bila junija povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. Pretežni del ozemlja je imel temperaturni odklon med eno in dvema °C. V Kočevju in Lendavi odklon ni dosegel ene °C. V Postojni, na Krasu in v Vipavski dolini je odklon presegel 2 °C, tudi v Ljubljanski kotlini in pretežnem delu Štajerske, kjer je odklon presegel 1.5 °C je bil junij pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Obali je bil temperaturni odklon 1.1 °C. Na sliki 6 je prikazan odklon povprečne junijske temperature od dolgoletnega povprečja. Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin junija 2005 Figure 8. Precipitation amount, June 2005 Slika 9. Višina padavin junija 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Precipitation amount in June 2005 compared with 1961-1990 normals Veliki dolenci Lendava Jeruzalem Slovenske konjice Sevno Nova vas Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangartom Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce Godnje 50 100 150 200 250 300 povprečje 1961-90 junij 2005 Slika 10. Mesečna višina padavin v mm junija 2005 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Monthly precipitation amount in June 2005 and the 1961-1990 normals 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Junijska višina padavin je prikazana na sliki 8. Junija večino padavin prispevajo oblaki vertikalnega razvoja, padavine so običajno razporejene neenakomerno. Največ padavin so namerili na Kredarici, kar 174 mm, v vasi Soča 106 mm, v Žagi 127 mm, v Kobaridu 124 mm. V Kneških ravnah je padlo 133 mm, le mm več v Novi vasi, tudi Celje s 111 mm spada med kraje z več kot 100 mm padavin. Najmanj padavin je bilo junija v Slovenj Gradcu, namerili so le 45 mm. Malo padavin je bilo tudi na Obali, Krasu, v Vipavski dolini in Postojni, padlo je le od 45 do 60 mm. Na sliki 9 so junijske padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Le v Lendavi je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo, drugod je bilo padavin manj kot običajno. Večina ozemlja je dobila več kot polovico običajnih padavin. V Vipavski dolini, Postojni in na Koroškem je padla komaj tretjina dolgoletnega povprečja. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo najmanj na Obali, na letališču v Portorožu jih je bilo le pet. Padavinski dan več je bil v Postojni. Sedem padavinskih dni je bilo na Krasu, zgornji Vipavski dolini, v Novem mestu in na Koroškem. Največ padavinskih dni je bilo v Julijcih in Zgornjem Posočju, našteli so jih 13. V Ljubljani je bilo 9 padavinskih dni. Slika 11. Oblaki po dežju s Špikom v ozadju Figure 11. Clouds after rain in front of Špik 25 20 15 - § O J > g 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 12. Število padavinskih dni v juniju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 13. Padavine junija in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in June and the mean value of the period 1961-1990 £ > < Q < < g >5? 350 300 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 5 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Junija je v Ljubljani padlo 84 mm, kar je le dobra polovica dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin junija 1977, namerili so le 38 mm; nekoliko bolje je bilo v juniju 1998, ko je padlo 52 mm, junija 1957 je bilo 60 mm padavin, junija 2003 pa 63 mm. Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - junij 2005 Table 1. Monthly meteorological data - June 2005 Postaja NV RR Padavine in pojavi RP SD Kamniška Bistrica 601 97 44 12 Brnik 384 92 61 8 Jezersko 894 80 41 11 Podljubelj 740 61 32 8 Log pod Mangartom 650 82 40 10 Soča 487 106 51 11 Zaga 353 127 52 13 Kobarid 263 124 53 12 Kneške ravne 752 133 51 13 Nova vas 722 134 89 11 Sevno 515 85 60 8 Slovenske Konjice 332 82 66 8 Jeruzalem 345 60 57 9 Lendava 195 91 104 9 Veliki Dolenci 308 73 75 11 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1.0 mm Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in v hladnem delu leta tudi snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Slika 14. Trajanje sončnega obsevanja junija 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 14. Bright sunshine duration in June 2005 compared with 1961-1990 normals Na sliki 14 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja junija v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo povsod po državi; najbolj na Goriškem, kjer je bilo 30 % več sončnega vremena kot običajno. V Zgornjesavski dolini, na Koroškem, v delu Voglajnsko-soteljskega in Podravinjskih goric ter Notranjske z Notranjskim podoljem je bil presežek dolgoletnega povprečja manjši od desetine. Poleti je najmanj sončnega vremena v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo le 181 ur, največ ur sončnega vremena pa so zabeležili na Obali, sonce je 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sijalo 320 ur, kar je 19 % več od dolgoletnega povprečja. V preteklosti so bili na Obali bolj sončni le trije juniji: leta 2000 je junija sonce sijalo 360 ur, junija 1964 329 ur in junija 2002 321 ur. w 3 30 > < LJUBLJANA Frr 7 rrPP 13 15 17 DAN 19 21 23 25 27 29 > W VI m o o N >o N o w £ > < a < Ph NOVO MESTO 1.1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 60 16 60 16 45--- 2 45 — 12 30 - 8 8 15 - 4 15 - 4 0 0 0 0 1 3 5 9 11 CELJE II I...J, 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > W VI m o o N >o § w £ > A D A Ph 0 J , MARIBOR .1 1 3 5 7 9 , i A 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 60 6 60 16 45--- 2 45 — 12 30 - 8 30 - 8 15 - 4 15 4 0 0 MURSKA SOBOTA FFpI rrrrrrL 1 3 5 7 9 11 13 15 17 DAN 19 21 23 25 IpP 27 29 > W VI m o o N >o N o w £ PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > w vi m o o N >o 60 6 60 16 45--- 2 45 12 30 - 8 30 - 8 15 - 4 15 - 4 0 0 0 0 DAN DAN Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2005 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2005 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 350 300 250 --■ 200 150 100 50 Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in June and the mean value of the period 1961-1990 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 Junij 2005 je bil v Ljubljani nadpovprečno sončen, sonce je sijalo 261 ur, kar je 18 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena junija 2000 (318 ur), med bolj sončne spadajo še juniji 2002 (298 ur), 2003 (283 ur) ter 2001 (281 ur). Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, 180 ur sončnega vremena je bilo junija 1989. 10 0 -11111,111 1951 1957 I I i I i I 1963 I I I I I 1969 1975 1981 1,111 1987 1993 Milil 1999 20 15 Q O ►J > w H 2005 10 Slika 17. Število jasnih dni v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Number of clear days in June and the mean value of the period 1961-1990 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 18. Število oblačnih dni v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1961-1990 8 6 4 5 2 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Samo po en jasen dan so junija zabeležili na Kredarici, v Postojni, Celju in Murski Soboti. Ob morju je bilo deset jasnih dni. V Ljubljani so bili trije jasni dnevi, kar ustreza dolgoletnemu povprečju (slika 17); od sredine minulega stoletja je bilo osem junijev brez jasnega dneva. Osem junijskih jasnih dni je bilo v letih 2000 in 2002. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ jih je bilo v visokogorju, na Kredarici so jih našteli osem; drugod po državi njihovo število ni preseglo pet, toliko so jih našteli v Postojni, Celju in Murski Soboti. V Ljubljani je bil le en oblačen dan, kar je opazno manj od dolgoletnega povprečja, ki je v Ljubljani osem dni in pol. To je bil že osmi junij zapored, ko število oblačnih dni ni doseglo dolgoletnega povprečja (slika 18). Junija 1954 je bilo 16 oblačnih dni, junija 1968 pa 15. V povprečju so oblaki prekrivali največ neba v visokogorju, na Kredarici kar 6.8 desetin. Ob morju je bila povprečna oblačnost le 3.5 desetin. Med območja z razmeroma veliko povprečno oblačnostjo spadajo Prekmuije, Štajerska in Koroška, povprečna oblačnost je bila okoli 5.5 desetin. Podobno je bilo tudi v Ljubljani, kjer je bila povprečna oblačnost 5.4 desetine. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - junij 2005 Table 2. Monthly meteorological data - June 2005 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 17.9 1.7 24.0 11.9 31.6 26 5.5 11 0 16 17 219 5.3 2 3 90 65 9 8 0 0 0 13.8 Kredarica 2514 4.9 1.7 7.8 2.5 15.4 25 -7.6 9 9 0 453 181 110 6.8 8 1 174 82 13 8 18 16 85 1 754.9 7.1 Rateče-Planica 864 16.0 2.2 22.8 8.8 30.8 25 0.8 8 0 14 61 214 110 5.1 2 4 80 54 8 7 0 0 0 919.4 12.0 Bilje pri N. Gorici 55 21.3 2.1 27.7 14.6 34.0 28 4.0 9 0 19 0 277 130 4.3 3 5 54 38 11 6 0 0 0 1010.6 15.6 Slap pri Vipavi 137 20.7 2.3 27.8 14.6 35.0 28 7.0 10 0 21 0 4.9 3 2 45 30 7 6 0 0 0 12.6 Letališče Portorož 2 21.2 1.1 27.3 15.0 33.2 27 7.7 8 0 21 0 320 119 3.5 2 10 57 63 5 8 0 0 0 1016.2 16.2 Godnje 295 19.8 2.2 26.2 14.4 32.0 28 5.5 8 0 19 0 2.4 2 17 56 42 7 3 0 0 0 9.4 Postojna 533 17.9 2.5 23.7 11.2 31.0 28 4.2 9 0 15 17 213 101 5.6 5 1 56 38 6 4 0 0 0 14.7 Kočevje 468 16.9 0.9 24.9 10.3 31.7 29 2.7 9 0 19 40 4.5 2 5 83 57 8 5 5 0 0 13.6 Ljubljana 299 19.5 1.7 25.7 14.1 32.3 25 5.3 8 0 19 9 261 118 5.4 1 3 84 54 9 10 3 0 0 983.1 14.7 Bizeljsko 170 19.2 1.4 26.8 13.0 34.2 29 7.0 8 0 21 18 4.9 2 6 65 53 10 4 2 0 0 14.5 Novo mesto 220 19.2 1.7 25.2 13.0 32.0 25 5.2 9 0 18 26 257 115 5.2 2 2 106 83 7 9 3 0 0 990.9 15.4 Črnomelj 196 19.4 1.3 25.8 12.4 32.7 29 4.5 9 0 20 9 4.6 4 6 81 70 11 7 0 0 0 17.3 Celje 240 19.0 1.5 25.4 12.1 32.5 25 3.9 8 0 20 17 238 117 5.6 5 1 111 81 8 9 2 0 0 989.5 14.8 Maribor 275 19.6 1.7 24.9 14.1 31.3 25 6.5 8 0 18 17 252 118 5.6 3 2 89 75 9 10 0 0 0 984.9 14.4 Slovenj Gradec 452 17.5 1.5 23.8 10.6 31.5 28 1.4 11 0 14 36 223 107 5.3 2 3 45 32 7 7 2 0 0 13.7 Murska Sobota 188 19.0 1.4 25.3 12.2 32.2 28 5.0 8 0 18 16 251 111 5.5 5 1 84 86 8 7 1 0 0 995.5 14.1 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - junij 2005 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - June 2005 Postaja I. dekada II. dekada III dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 18.1 24.0 27.4 11.8 7.7 10.3 5.0 20.8 26.5 30.5 15.1 11.7 13.9 10.8 24.7 31.4 33.2 18.2 15.9 17.2 15.1 Bilje 18.2 24.1 28.0 11.5 4.0 9.8 1.8 20.8 26.9 31.2 14.7 11.0 13.4 9.1 24.8 32.0 34.0 17.7 16.0 16.7 15.0 Slap pri Vipavi 17.5 24.1 28.0 12.0 7.0 9.9 4.8 20.5 26.9 32.0 15.0 12.0 12.6 8.5 24.1 32.4 35.0 16.9 14.5 15.1 12.0 Postojna 14.2 19.5 24.8 7.7 4.2 5.7 2.0 18.0 22.6 27.4 11.7 6.6 9.8 5.0 21.5 28.9 31.0 14.1 12.0 12.1 9.8 Kočevje 12.6 20.1 25.3 6.6 2.7 6.5 2.4 17.2 24.8 28.4 10.6 5.0 10.0 4.6 20.7 29.8 31.7 13.6 9.8 13.1 9.2 Rateče 12.0 17.6 24.5 5.7 0.8 2.7 -3.4 16.2 22.7 26.8 8.4 2.8 5.0 -0.7 19.8 28.0 30.8 12.4 8.9 8.9 4.2 Lesce 14.4 20.1 25.6 9.3 7.0 8.6 6.2 17.7 23.5 27.5 11.1 5.5 9.9 4.4 21.6 28.5 31.6 15.4 12.0 14.5 11.0 Slovenj Gradec 13.9 19.3 26.2 8.1 2.8 5.2 -0.7 17.5 23.5 27.0 9.7 1.4 6.7 -1.4 21.0 28.6 31.5 13.9 8.7 11.1 4.7 Brnik 15.0 21.2 26.4 8.0 2.7 18.1 24.4 28.3 11.2 5.1 21.8 29.6 32.1 14.9 11.6 Ljubljana 16.0 21.6 26.7 10.2 5.3 7.4 1.9 19.5 25.2 28.7 14.5 9.1 11.5 4.6 23.0 30.4 32.3 17.5 14.2 14.3 11.0 Sevno 13.7 19.8 25.2 9.2 4.3 6.9 1.6 17.8 22.7 26.0 13.6 9.4 10.8 5.5 21.2 27.8 30.0 16.6 14.7 14.1 11.6 Novo mesto 15.2 20.8 28.2 9.5 5.2 6.9 0.4 19.4 25.1 28.0 13.1 7.3 10.3 3.6 22.9 29.6 32.0 16.3 13.8 14.1 11.2 Črnomelj 14.8 20.9 28.0 9.1 4.5 7.8 2.5 20.3 26.0 28.7 12.3 6.0 10.5 4.0 23.2 30.4 32.7 15.8 12.5 14.6 11.5 Bizeljsko 15.2 22.1 29.8 10.1 7.0 9.2 6.1 19.5 26.7 30.0 12.5 7.6 11.0 6.2 23.0 31.7 34.2 16.4 14.0 15.1 12.6 Celje 15.3 21.2 28.0 8.9 3.9 6.4 0.6 19.2 25.6 28.8 11.6 5.1 9.1 1.3 22.3 29.6 32.5 15.9 12.7 14.0 10.0 Starše 15.7 20.3 28.8 10.6 6.2 8.9 5.0 20.4 25.8 28.9 13.2 6.7 11.0 4.7 22.7 29.9 32.2 16.3 13.6 14.8 11.9 Maribor 15.9 20.4 28.1 11.1 6.5 20.2 25.2 27.9 13.9 9.7 22.7 29.0 31.3 17.3 15.4 Jeruzalem 14.8 19.8 28.0 11.0 7.0 9.4 4.5 19.8 24.8 28.0 14.6 9.5 12.1 6.5 22.0 28.2 30.5 17.3 16.0 14.8 13.0 Murska Sobota 15.5 20.8 28.1 9.3 5.0 7.7 3.2 20.0 25.8 28.4 12.4 6.8 10.8 4.2 21.6 29.4 32.2 14.9 11.9 13.5 10.0 Veliki Dolenci 14.5 19.4 26.6 10.2 6.5 6.5 1.4 19.7 25.0 27.6 14.1 10.0 9.4 3.5 21.8 28.1 30.1 16.4 15.0 11.3 8.6 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - junij 2005 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - June 2005 Postaja I. Padavine II. in število padavi III. nskih dni M od 1.1.2005 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 18.8 4.0 21.8 3.0 16.2 2.0 56.8 9.0 300 Bilje 12.0 4.0 22.0 5.0 19.7 4.0 53.7 13.0 375 Slap pri Vipavi 14.5 3.0 4.7 3.0 25.5 5.0 44.7 11.0 371 Postojna 28.0 5.0 5.5 4.0 22.4 3.0 55.9 12.0 468 Kočevje 57.3 7.0 1.2 2.0 24.4 4.0 82.9 13.0 488 Rateče 24.6 5.0 5.5 2.0 49.8 5.0 79.9 12.0 404 Lesce 36.5 6.0 3.8 2.0 49.2 4.0 89.5 12.0 413 Slovenj Gradec 23.9 5.0 8.4 2.0 13.1 5.0 45.4 12.0 350 Brnik 21.0 4.0 5.5 4.0 65.3 4.0 91.8 12.0 422 Ljubljana 25.1 5.0 31.8 5.0 27.0 4.0 83.9 14.0 394 Sevno 27.7 6.0 16.3 3.0 40.8 4.0 84.8 13.0 409 Novo mesto 38.8 6.0 4.0 3.0 62.8 4.0 105.6 13.0 483 Črnomelj 52.5 6.0 13.9 2.0 14.4 5.0 80.8 13.0 503 Bizeljsko 32.6 4.0 17.0 3.0 15.1 3.0 64.7 10.0 385 Celje 25.0 4.0 49.8 2.0 35.8 5.0 110.6 11.0 395 Starše 17.0 5.0 0.4 2.0 18.7 4.0 36.1 11.0 304 Maribor 33.6 4.0 30.6 1.0 24.4 4.0 88.6 9.0 373 Jeruzalem 22.0 5.0 1.5 1.0 36.2 4.0 59.7 10.0 395 Murska Sobota 11.8 6.0 11.7 3.0 60.6 5.0 84.1 14.0 301 Veliki Dolenci 12.7 5.0 3.9 3.0 56.6 5.0 73.2 13.0 243 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2005 400 350 300 250 200 150 100 50 0 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2005 Dmax s.d. - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2005 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax - snow cover (cm) s.d. - number of days with snow cover JUNIJ 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica SSW 1.5 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 19. Vetrovne rože, junij 2005 Figure 19. Wind roses, June 2005 5-5 % N 2.5 m/s 5.3 % N 1.5 m/s 5.5 % N 4.1 m/s 5.6 % NNW i.ü m/s 2.4 % NNE 1.6 m/s 3.5 % NNW 1.5 %/s 7.9 % NNE 1.9 %/s 18.6 % NNW 5.8 m/s 2.0 % NNE 2.° m/s 22.9 % NW 1.8 m/s 2.7 % NE 1.4 m/s 3.4 % NW 2.0 %/s 12.1 % NE 1.1 m/s 29.5 % NW 4.8 m/s MC 19 % NE 2.7 m/s 13.9 % WNW 1.6 m/s CMC 28 % ENE 1.4 m/s 3.1 % WNW 1.4 %/s 7.4 % ENE 1.0 m/s 2.2 % ENE 2.7 m/s 2.2 % W 1.0 m/s 4.2 % E 1.3 m/s 5.0 % W 6.8 m/s 2.8 % E 2.6 m/s 3.8 % W 1.8 m/s 8.2 % E 1.4 m/s 1.4 % WSW 0.8 m/s csc 31 % ESE 1.2 m/s WSW 4.1 m/s 6.3 % ESE 2.5 m/s 4.2 % WSW 1.9 m/s csc 68 % ESE 1.6 m/s 1.1 % SW 1.3 m/s 53 % SE 1.5 m/s 0.0 % SW 0.0 m/s 4.9 % SE 3.1 m/s 9.9 % SW 2.1 m/s SE 77 % SE 1.7 m/s 3.3 % SSW 2.3 m/s SSE 125 % SSE 2.3 m/s SSW 2.1 %/s 0.1 % SSE 1.4 m/s SSE 27 % SSE 1.5 m/s 11.1 % S 2.4 m/s 0.0 % S 0.0 m/s 5.2 % S 1.2 m/s 2.2 % N 1.7 m/s M 16 % N 1.8 m/s M 16 % N 2.8 m/s 1.7 % NNW 1.7 m/s 3.5 % NNE 1.5 m/s 0.9 % NNW 1.9 m/s 1.6 % NNE 1.4 m/s NNW 3.1 m/s 1.5 % NNE 2.6 m/s 4.2 % NW 1.4 m/s MC 69 % NE 2.2 m/s 1.0 % NW 1.4 m/s 3.0 % NE 1.2 m/s 13.2 % NW 3.9 m/s 1.9 % NE 2.9 m/s 6.6 % WNW 1.6 m/s CMC 79 % ENE 2.2 m/s 1.9 % WNW 1.9 m/s 5.9 % ENE 1.6 m/s WNW 3.9 m/s 3.3 % ENE 3.2 m/s ,A< 27 % W 1.7 m/s 19.5 % E 1.8 m/s 10.4 % W 1.2 m/s 3.9 % E 1.7 m/s 2.8 % W 2.5 m/s 5.0 % E 2.3 m/s WSW 2.3 m/s CSC 28 7 % ESE 2.2 m/s 10.2 % WSW 1.4 m/s CSE 24 % ESE 1.3 m/s 2.9 % WSW 2.9 m/s ESE 313 % ESE 2.4 m/s SW 2.3 m/s sc 43 % SE 1.3 m/s SE 4 4 % SE 1.7 m/s 4.7 % SW 3.1 m/s 11.2 % SE 2.4 m/s 3.5 % SSW 2.3 m/s SSE 21 % SSE 0.8 m/s SSW 1.9 m/s 7.2 % SSE 1.7 m/s SSW 3.3 m/s 3.0 % SSE 2.7 m/s 1.4 % S 1.1 m/s 9.9 % S 1.4 m/s 2.5 % S 3.5 m/s 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, ki je pihal v 31 % vseh terminov, jugovzhodniku je pripadlo 11 %. Severovzhodnik je pihal v 13 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 29. junija dosegel 31.9 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 54 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 29. junija dosegel 24.4 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, ki je pihal v 12 % vseh primerov, jugozahodnik je pihal v 10 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 29. junija 16.5 m/s. Na Kredarici je veter v sunku predzadnji junijski dan dosegel hitrost 36.8 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 68 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa komaj 11 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 37 % vseh primerov, južnemu vetru in jugjugovzhodniku pa 24 %, sunek vetra je 29. junija dosegel hitrost 17.6 m/s. V Novem mestu so prevladovale smeri od zahodnika do juga, skupaj jim je pripadlo 49 % vseh terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 18 %; največja izmerjena hitrost je bila 29. junija 23 m/s. ,§20 PORTOROŽ n A Av 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 URA X15 BILJE __ „L 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 URA Slika 20. Potek povprečne in največje polurne hitrosti vetra 29. junija 2005 Figure 20. Mean and maximum wind speed on June 29th 2005 35 25 30 20 25 15 10 10 5 0 Na sliki 20 je potek povprečne polurne in največje hitrosti vetra predzadnji junijski dan. Močni sunki vetra so spremljali nevihte in skoraj povsod po državi je bila največja hitrost vetra zabeležena prav 29. junija, izjeme so bile redke, na primer Murska Sobota, kjer je bila največja hitrost 16.8 m/s dosežena 8. junija. V prvi tretjini junija je bila temperatura le v Vipavski dolini in Postojni nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, drugod je bilo hladneje kot običajno, odkloni so bili v mejah običajne spremenljivosti desetdnevnega povprečja in niso presegli 2.5 °C. Povsod je padla vsaj petina običajnih padavin, večinoma od dve do štiri petine običajnih padavin, le v Kočevju in Beli krajini je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Na vzhodu države je bilo sončnega vremena nekoliko manj kot običajno, drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje doseženo ali preseženo, na Goriškem za tretjino. Druga tretjina junija je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, ob obali je bil presežek 1.2 °C, drugod je bilo 1.5 do 3 °C topleje kot običajno. Padavin je bilo malo, le v Celju je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Sonce je sijalo manj časa kot običajno le na Notranjskem, drugod so dolgoletno povprečje presegli, v Zgornjesavski dolini, na Dolenjskem, in v Prekmurju so dolgoletno povprečje presegli za četrtino, v Celju za tretjino. Zadnja tretjina junija je najbolj odstopala od dolgoletnega povprečja, bilo je 3 do 5 °C topleje kot običajno. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, v Slovenj Gradcu ni padla niti tretjina običajnih padavin, v Prekmurju in Novem mestu so dolgoletno povprečje presegli za več kot 70 %. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tudi ponekod na Gorenjskem je bilo padavin več kot običajno. Sončnega vremena je bilo več kot običajno; na Goriškem so dolgoletno povprečje presegli za dve petini, ob morju za četrtino, v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem za petino. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, junij 2005 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, June 2005 Postaja I. Temperatura zraka II. III. M I. Padavine II. III. M I. Sončno obsevanje II. III. M Portorož -0.5 1.2 3.3 1.4 46 71 69 60 121 111 124 119 Bilje 0.3 1.7 4.1 2.1 23 45 49 38 137 109 139 129 Slap pri Vipavi 0.5 2.3 4.2 2.3 26 10 57 30 Postojna 0.1 2.9 4.6 2.5 48 11 59 38 105 86 109 101 Kočevje -2.3 1.5 3.3 0.9 113 2 57 57 Rateče -0.6 2.6 4.6 2.2 48 11 101 54 100 127 101 109 Lesce -0.2 2.1 4.7 2.2 82 9 116 70 Slovenj Gradec -1.0 1.7 3.8 1.5 52 18 27 32 100 115 104 106 Brnik -0.3 1.8 4.0 1.8 38 10 154 60 Ljubljana -0.6 1.9 3.7 1.7 45 57 62 54 119 115 121 118 Sevno -1.3 1.9 3.6 1.4 53 34 97 60 Novo mesto -1.2 2.1 4.1 1.7 93 8 170 83 100 125 120 115 Črnomelj -2.3 2.4 3.9 1.3 126 30 41 65 Bizeljsko -1.6 1.9 4.1 1.4 96 38 36 53 Celje -1.1 1.8 3.6 1.5 54 109 79 81 97 135 118 117 Starše -1.0 2.8 3.7 1.8 47 1 53 33 Maribor -0.9 2.5 3.7 1.7 83 81 61 75 Jeruzalem -1.9 2.3 3.2 1.2 67 4 99 57 Murska Sobota -1.2 2.5 2.8 1.4 41 32 184 86 95 125 113 111 Veliki Dolenci -1.9 2.6 3.4 1.4 45 11 173 76 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec Odkar imamo meteorološka opazovanja in meritve na Kredarici je snežna odeja vztrajala ves junij v približno dveh petinah vseh let z meritvami snežne odeje, tudi junija 2004 je sneg prekrival tla ves mesec. Junija 2003 so zabeležili le štiri dni s snežno odejo. Na sliki 21 je največja višina snežne odeje na Kredarici. Junija 2005 je snežna odeja tla prekrivala 16 dni. 450 400 350 300 250 200 150 100 50 - - KREDARICA 0 -V,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,- 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1. junija 2005 je bila snežna odeja debela 85 cm, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem. Junija 1978 je bila največja debelina snežne odeje na Kredarici 422 cm, junija 1984 so namerili 415 cm debelo snežno odejo, 371 cm je bilo junija 1970, junija 2001 pa 355 cm. Tanka je bila snežna odeja v junijih 1958 (13 cm), 1966 (31 cm), 1964 (41 cm) in 2002 (50 cm). Slika 21. Največja višina snega v juniju Figure 21. Maximum snow cover depth in June Na sliki 22 je število dni z nevihto ali grmenjem v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; junija je bilo število dni z nevihto ali grmenjem na teh meteoroloških postajah enako ali blizu dolgoletnega povprečja. V Ljubljani in Mariboru so zabeležili po deset nevihtnih dni, v Novem mestu in Celju po devet, po osem ob morju, na Kredarici in v Lescah. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RATEČE 18 15 2 O 12 J > 9 M 9 H 6 3 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 21 1 15 2 O 12 J ^ 9 s 9 6 3 0 1 21 18 15 2 O 12 J ^ 9 M 9 H 6 3 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 22. Število dni z nevihto v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 22. Number of days with thunderstorm in June and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 18 dni, ko so to meteorološko postajo vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so zabeležili pet dni z meglo, v Novem mestu tri. Slika 23. Število dni z meglo v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Number of foggy > days in June and the mean value h of the period 1961-1990 12 10 - 4 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 21 0 8 6 2 0 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili junija trije dnevi z meglo, kar je dva dni manj od dolgoletnega povprečja, ki je bilo s sedmimi dnevi zadnjič preseženo junija 1981. Od sredine minulega stoletja so bili štirje juniji brez opažene megle, v letih 1951, 1953 in 1954 je bilo junija po enajst dni z zabeleženo meglo. Na sliki 24 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Povprečni dnevi zračni pritisk je bil najvišji 8. junija z 989.5 mb. V naslednjih dneh je hitro padal in 11. in 12. junija se je približal 978 mb, nato je ponovno narasel in 17. junija dosegel najvišjo vrednost 989.3 mb. Konec meseca je zračni pritisk hitro padal in zadnji junijski dan dosegel najnižjo vrednost v juniju 2005 (974.8 mb). 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 24 desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Opazno je vsebnost vodne pare v zraku upadla ob občutni ohladitvi 8. junija, delni pritisk vodne pare je bil le 7 mb, tudi naslednja dva dni je bilo vlage v zraku zelo malo (7.2 mb). Nato se je ozračje ponovno ogrelo in porasla je tudi vsebnost vlage v zraku, v dneh od 15. do 18. junija je bil delni pritisk vodne pare med 16 in 18 mb. Po prehodnem znižanju 19. junija je bilo ob toplem poletnem vremenu v zadnjem tednu vlage v zraku precej, največ 27. in 28. junija, ko je bil delni pritisk vodne pare 20.2 mb, pa tudi 29. junija je bil delni pritisk 20 mb. Le za spoznanje nižji je bil delni pritisk vodne pare zadnji junijski dan. Slika 24. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare junija 2005 Figure 24. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in June 2005 SUMMARY The mean air temperature in June was above the 1961-1990 average, the anomaly was with some exceptions significant. Over most of the territory the anomaly was between one and two °C. The biggest anomaly was in Postojna, on Karst and Vipava valley, it exceeded 2 °C. There was a cold period towards the end of the first third of the month; the second half of June was warm. There was more sunny weather than on average in the reference period, in Goriška region one third more sunny weather occurred than on average in the reference period. In Koroška and Notranjska regions the normals were only slightly exceeded. Precipitation was distributed unevenly and it was mostly bellow the 1961-1990 average, the only exception with precipitation slightly above the normals was Lendava. Most of the territory got more than one half of the 1961-1990 average precipitation. In Vipava valley, Postojna and Kočevska region only one third of the 1961-1990 average precipitation fell. There were also some episodes with severe thunderstorms with hail. On June 15th hail fell in Apače, next day severe storm developed over Ljubljana and Maribor. On June 27th severe thunderstorms damaged some parts of Štajerska region, on June 29th severe thunderstorms developed in Idrija and Dolenjska region. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month ( °C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month ( 'C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 ° C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 19 Razvoj vremena v juniju 2005 Weather development in June 2005 Janez Markošek 1. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad severno Evropo pa območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se je v noči na 1. junij pomikala prek Slovenije. V višinah se je prek srednje Evrope pomikala dolina s hladnim zrakom. V noči na 1. junij je bilo pretežno oblačno, v severozahodni in južni Sloveniji so bile krajevne nevihte. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 21, na Primorskem do 26 °C. 2.-3. junij Pretežno jasno, občasno delno oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan nad zahodno Evropo oslabelo. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem prvi dan je bilo občasno delno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28 °C. 4. junij Od zahoda naraščajoča oblačnost, jugozahodnik Nad južno Skandinavijo ter severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla Alpe (slike 1-3). Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in postopno bolj vlažen zrak. Po delno jasnem jutru je oblačnost čez dan naraščala. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28 °C. 5.-9. junij Pretežno oblačno s pogostimi padavinam, deloma nevihtami, hladno Naši kraji so bili pod vplivom višinske doline s hladnim zrakom, katere južni del se je 8. junija odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je pokrivalo južni del srednje Evrope, vzhodne Alpe, Jadran in Balkan. K nam je pritekal postopno hladnejši in bolj vlažen zrak (slike 4-6). V noči na 5. junij je bilo oblačno s padavinami, ki so čez dan povsod ponehale in na Primorskem se je ob burji delno razjasnilo. V noči na 6. junij in nato čez dan je bilo v vzhodnih krajih in na Primorskem suho vreme, v zahodni in osrednji Sloveniji pa so bile krajevne plohe. 7. junija je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Na Primorskem je pihala burja. Tudi naslednji dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe so se pojavljale predvsem v vzhodni polovici države. Zapihal je severni do severovzhodni veter, najmočnejši je bil v severovzhodnih krajih. Zadnji dan obdobja je bilo na Primorskem delno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Občasno je rahlo deževalo. Pihal je severni do severozahodni veter. Zadnja dva dni obdobja je bilo razmeroma hladno, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 17, na Primorskem okoli 21 °C. Zjutraj pa se je temperatura na planotah Notranjske spustila celo pod ledišče. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10. junij Na Primorskem pretežno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno, vetrovno Nad severozahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo proti srednji Evropi. Vzhodno od nas pa je bilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je bilo vzhodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. S severnimi vetrovi je pritekal še vedno razmeroma hladen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Pihal je severni do severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21, na Primorskem do 23 °C. 11.-13. junij Spremenljivo oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe in nevihte, na vzhodu suho Nad zahodno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega pritiska, nad srednjo in jugovzhodno Evropo pa plitvo ciklonsko območje. V višinah je bilo nad južno Skandinavijo, severozahodno in srednjo Evropo obsežno višinsko jedro hladnega zraka. Spremenljivo oblačno je bilo, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji so bile občasno krajevne plohe in posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 27 °C. 14.-15. junij Pooblačitve, od zahoda padavine, deloma plohe in nevihte Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska s frontalnim valom, ki se je pomikalo proti vzhodu. V višinah ga je spremljalo manjše jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7-9). Po jasnem jutru se je 14. junija čez dan pooblačilo, popoldne in zvečer so bile v zahodni in osrednji Sloveniji že padavine, deloma nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Tudi ponoči je predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji deževalo. Čez dan je bilo na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 28 °C. 16. junij Spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska (slike 10-12). Zračna masa nad nami je bila nestabilna. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, lokalno tudi močnejša neurja. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27, na Primorskem do 31 °C. 17.-18. junij Spremenljivo, občasno pretežno oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, s severnimi do severovzhodnimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno. Drugi dan je prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 19.-21. junij Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah je bil nad nami greben s toplim zrakom. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22.-23. junij Spremenljivo oblačno, popoldne in zvečer krajevne nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska (slike 13-15). V višinah je nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan zjutraj je bilo pretežno jasno, čez dan je oblačnost naraščala. Popoldne in zvečer so bile krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Na Primorskem je bilo do večera suho vreme. Drugi dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile krajevne nevihte. Zjutraj je bila ponekod megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 24. junij Pretežno jasno Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bil nad Alpami greben s toplim zrakom. Pretežno jasno je bilo, čez dan je bilo občasno rahlo oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 29, na Primorskem do 33 °C. 25. junij Pretežno jasno, proti večeru v zahodni in severni Sloveniji krajevne plohe in nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje je od zahoda pritekal zelo topel. Pretežno jasno je bilo, popoldne ponekod spremenljivo oblačno. Proti večeru so bile v zahodni in severni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 32 °C. 26.-30. junij Delno jasno, predvsem popoldne krajevne nevihte, ponekod neurja s točo Nad srednjo in južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega pritiska (slike 16-18). V višinah se je nad nami zadrževal topel in precej vlažen ter nestabilen zrak. Predvsem zjutraj in dopoldne je bilo delno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi nevihtami. 27. in 28. junija so se krajevne plohe pojavljale tudi v jutranjem in dopoldanskem času. Nekatere nevihte so bile močne, spremljal jih je močan veter, nalivi in tudi toča. Največ močnih neviht je bilo 29. junija. Temperature so bile poletne, najvišje dnevne večinoma od 27 do 33 °C. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.6.2005 ob 14. Slika 2. Satelitska slika 4.6.2005 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on June, 6th 2005 at 12 GMT Figure 2. Satellite image on June, 6th 2005 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4.6.2005 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on June, 6th 2005 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9.6.2005 ob 14. Slika 5. Satelitska slika 9.6.2005 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on June, 9th 2005 at 12 GMT Figure 5. Satellite image on June, 9th 2005 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9.6.2005 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on June, 9th 2005 at 12 GMT 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14.6.2005 ob Slika 8. Satelitska slika 14.6.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on June, 14th 2005 at 12 GMT Figure 8. Satellite image on June, 14th 2005 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14.6.2005 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on June, 14th 2005 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16.6.2005 ob Slika 11. Satelitska slika 16.6.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on June, 16th 2005 at 12 GMT Figure 11. Satellite image on June, 16th 2005 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16.6.2005 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on June, 16th 2005 at 12 GMT 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22.6.2005 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on June, 22nd 2005 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29.6.2005 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on June, 29th 2005 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 22.6.2005 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on June, 22nd 2005 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 29.6.2005 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on June, 29th 2005 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22.6.2005 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on June, 22nd 2005 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29.6.2005 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on June, 29th 2005 at 12 GMT 25 UV indeks in toplotna obremenitev UV index and heat load Tanja Cegnar UV indeks Sončni žarki junija sicer dosežejo največjo moč, a v povprečju je ozonska zaščitna plast junija nad našimi kraji nekoliko debelejša kot v naslednjem mesecu, zato so vrednosti UV indeksa junija in julija v naših krajih podobne. V Uradu za meteorologijo Agencije za okolje smo tudi letos redno dnevno obveščali javnost o vrednostih UV indeksa. Z obveščanjem smo začeli že v začetku aprila, prenehali pa bomo predvidoma sredi septembra. Objavljamo najvišjo dnevno vrednost, ki jo ob jasnem vremenu po lokalnem času pričakujemo okoli 13. ure. Zaradi velike razlike med razmerami v nižinskem svetu in gorah, objavljamo vrednost tako za gorski svet, kot tudi za nižino. Že večkrat smo v biltenu pisali o UV indeksu, zato le na kratko povzemamo, kaj je UV indeks. UV indeks je brezdimenzijska mednarodno sprejeta mera za moč sončnih žarkov. Lestvica se začenja z 0 in višja kot je vrednost, večja je možnost, da bo UV sevanje škodilo koži in očem ter prizadelo imunski sistem. Izrazita prednost UV indeksa je njegova standardizacija, tako v Evropi, Ameriki, Avstraliji in drugod po svetu ga podajajo na enak način in iste vrednosti pomenijo enako moč UV sevanja. Razvili so ga v mednarodnem sodelovanju Svetovne zdravstvene organizacije, Svetovne meteorološke organizacije, Programa Združenih narodov za okolje in Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočim sevanjem. Poleg vidne svetlobe in toplote vsebujejo sončni žarki tudi UV sevanje, ki ga delimo na tri spektralne pasove: UVA (315-400 nm), UVB (280-315 nm) in UVC (100-280 nm). Na poti skozi ozračje se vpijejo vsi UVC sončni žarki in 90 % UVB žarkov. Za UVA žarke je ozračje prepustno. Na moč UV sončnega sevanja vplivajo: • VIŠINA SONCA NAD OBZORJEM - višje nad obzorjem je sonce, močnejše je UV sevanje. Moč UV sončnega sevanja se spreminja glede na dnevni in letni čas. Izven tropskega pasu je najmočnejše sredi dneva v poletnih mesecih. Približno 60 % dnevnega UV sevanja prejmemo med 10. in 14. uro po sončnem času. • GEOGRAFSKA ŠIRINA - bližje smo ekvatorju, močnejše je UV sevanje. • OBLAČNOST - UV sevanje je najmočnejše ob jasnem vremenu, a je lahko močno tudi ob prisotnosti oblakov, saj sipanje in odboj UV sevanja lahko povečata količino UV sevanja. Senca oslabi UV sevanje za vsaj polovico. • NADMORSKA VIŠINA - višje smo, tanjša je plast ozračja nad nami in močnejše je UV sevanje. Na vsakih 1000 m nadmorske višine se moč UV sevanja poveča za 10 do 12 %. • OZON - ozon vpija UV sevanje, zato ob višjih koncentracijah ozona prispe do tal manj UV sevanja. • ODBOJ UV ŽARKOV NA POVRŠINI - UV sevanje se odbija in sipa, svež sneg lahko odbije do 80 % sevanja, suha mivka na plaži okoli 15 %, morska pena okoli 25 %. Voda UV sončno sevanje le oslabi, zato nas sonce lahko opeče tudi v vodi. Navade ljudi pri izpostavljanju sončnim žarkom so najpomembnejši vzrok za povečanje obolevnosti za kožnim rakom v zadnjih desetletjih. Veliko ljudi še vedno ocenjuje intenzivno sončenje kot normalno, celo otroci, mladina in njihovi starši gledajo na porjavelo kožo kot na simbol privlačnosti in dobrega zdravja. Izpostavljanje UV sončnim žarkom sicer ugodno vpliva na razpoloženje in počutje, potrebno je za tvorbo D vitamina, uporabljajo pa ga tudi pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni in v klimatski terapiji. Vendar je pretirano izpostavljanje UV žarkom škodljivo in lahko privede do kroničnih in akutnih zdravstvenih posledic na koži, očeh in imunskemu sistemu. Sončne opekline in 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo porjavelost sta najbolj znani akutni posledici pretiranega izpostavljanja UV žarkom, UV sevanje lahko povzroči tudi vnetne odzive oči. Dolgoročno se pojavijo degenerativne spremembe celic in prezgodnje staranje kože, lahko se pojavita kožni rak ali motnost očesne leče. Osnovni zaščitni ukrepi pred UV sončnimi žarki so: • omejimo izpostavljenost sončnim žarkov v urah okoli sončnega poldneva, • poiščemo senco, • nosimo obleko, ki nas ščiti pred sončnimi žarki, • nosimo pokrivalo, ki ščiti oči, obraz, vrat in ušesa pred sončnimi žarki, • nosimo sončna očala, ki varujejo oči tudi ob straneh, • uporabljamo kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 15, • zelo pomembna je zaščita dojenčkov in otrok. Oblačno vreme še ni zagotovilo, da nas sonce ne more opeči, saj del UV sončnih žarkov prodre skozi tanjše oblake; tanek oblačen sloj prepušča do 80 % UV sevanja. Tudi v senci nas lahko doseže del razpršenega ali odbitega UV sevanja. Da nas sonce opeče, ni nujno, da čutimo toploto sončnih žarkov, saj UV sončnih žarkov ne čutimo. Porjavela koža nudi le omejeno zaščito pred UV sončnimi žarki, primerljiva je z zaščitnim faktorjem 4. Izpostavljenost sončnim žarkom tekom dneva se sešteva. Na moč UV sončnega sevanja pri tleh vpliva tudi debelina zaščitne ozonske plasti, zato smo povzeli slike debeline ozonske plasti nad severno poloblo po Kanadski meteorološki službi, saj pri nas debeline zaščitne ozonske plasti ne merimo. Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 6., 16. in 26. junija 2005 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1. Total ozone on 6th, 16th and 26th of June 2005 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada Mediji, predvsem tuji, so proti koncu junija sprožili preplah zaradi stanjšane ozonske plasti nad srednjo Evropo. Tudi nad Slovenijo je bilo po podatkih, ki jih pridobivamo od drugih meteoroloških služb, UV sončno sevanje nekoliko povečano 18. junija in v dneh od 26. do 30. junija 2005. V visokogorju je UV indeks dosegel vrednost 11, v nižinskem svetu 9 in pol. Običajne vrednosti za ta letni čas so v visokogorju okoli 10, po nižinah 9. Višje vrednosti UV indeksa v omenjenih dneh lahko pripišemo nekoliko tanjši zaščitni ozonski plasti, kot je običajna za ta letni čas. Na osnovi napovedanih vrednosti UV indeksa se lahko zaščitimo pred prekomernim izpostavljanjem sončnim žarkom. Pri vrednostih od 0 do 2 je izpostavljenost UV sevanju minimalna. Pri vrednostih od 3 do 4 je izpostavljenost nizka; če imamo zelo občutljivo kožo je priporočljivo, da se zaščitimo s pokrivalom, sončnimi očali ter kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več. Zmerno smo izpostavljeni ob 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vrednostih indeksa od 5 do 6; za zaščito priporočamo pokrivalo, sončna očala, kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več, priporočljivo se je sredi dneva zadrževati v senci. Pri vrednostih indeksa od 7 do 9 je izpostavljenost visoka, zaščita je potrebna za vse tipe kože. Zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali, kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več, izogibamo se izpostavljanju soncu, najbolje je, da se v času od 11. do 15. ure zadržujemo v zaprtih prostorih. Zelo visoka je izpostavljenost pri vrednostih UV indeksa 10 in več, takrat se je priporočljivo zadrževati v zaprtih prostorih, če pa že gremo na prosto, je treba uporabiti vsa, že prej navedena zaščitna sredstva. UV indeksa ne računamo pri nas v Sloveniji, saj dnevno ne spremljamo debeline zaščitnega ozonskega plašča nad Evropo. Uporabljamo rezultate, ki jih za nas računa nemška nacionalna meteorološka služba (DWD - Deutscher Wetterdienst) v Offenbachu v Nemčiji v dogovoru s Svetovno meteorološko organizacijo za potrebe regije VI SMO. Slika 2. Na sliki je prikazan odklon debeline zaščitne ozonske plasti 29. junija 2005. Odklon je izražen v % od povprečne debeline ozonske plasti v obdobju 1978-1988. Podatki so povzeti po Kanadski meteorološki službi, ki deluje v okviru organizacije Environment Canada. Svetlo modra barva označuje območje, kjer je bila zaščitna ozonska plast 15 do 20 % tanjša kot v povprečju. Figure 2. Ozone deviation from the normals in % on 29th June 2005; source: Meteorological Service of Canada Toplotna obremenitev V zadnjih letih smo imeli kar nekaj zelo vročih junijev. Junij 2005 se je začel s svežim vremenom, ki se je šele sredi meseca prevesilo v poletno vročino. Najbolj hladno je bilo 8. in 9. junija, nato se je potopno otoplilo in šele 16. junija je bila meja splošne toplotne obremenitve prvič presežena, najbolj ob morju, le neznatno pa v Prekmuiju. Splošna toplotna obremenitev na Obali je trajala tri dni, ponovno so bile toplotne razmere obremenilne od 22. junija pa do konca meseca. Na Goriškem se je splošna toplotna obremenitev prvič pojavila 21. junija in vztrajala do konca meseca. V Prekmuiju je bilo toplotno obremenilnih zadnjih šest dni junija. V Ljubljani je bilo obremenilnih sedem dni, vsi v zadnji tretjini junija. Na sliki 3 je podana ocena toplotnih razmer na osnovi ekvivalentne temperature izračunane po Faustovem pravilu. Meja splošne toplotne obremenitve je pri 56 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo O 70 60 W 50 H C § J < > HH > W 40 30 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 3. Najvišja dnevna vrednost ekvivalentne temperature v juniju 2005 Figure 3. Maximum daily equivalent temperature in June 2005 19 21 23 25 27 29 Kot zanimivost si oglejmo, kako pogosti so v prvem poletnem mesecu razmeroma sveži dnevi, ko temperatura ves dan ne preseže 20 °C. LJUBLJANA JI ,11 I, uJi w 8 H >m 6 4 2 0 NOVO MESTO I Ii Ii I Ji II .... 11.1. 1 1 III 111 'II ii inn iui fi ii l|ll rri in i i in ....... i ii ii ii IT ri 1 T 1 IUI f! I I Mil IIA fl Ü 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 8 6 4 2 I» J > 8 4 2 0 1 18 16 14 i_i 12 ¡10 J S 8 H 6 4 2 0 MURSKA SOBOTA ■ | 1 . .1 i. ■ inirnniiH nun i m miw mu1 1 fi §rm m mu ii m ii ii 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo, ki ni presegla 20 °C Figure 4. Number of days with maximum temperature equal or less than 20 °C V dolgoletnem povprečju je junija v nižinskem svetu notranjosti države 6 dni, ko temperatura ne preseže 20 °C, na Goriškem sta običajno dva taka dneva. V zadnjih letih opažamo, da postajajo taki 2 0 8 6 6 BILJE 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dnevi bolj redki, kot so bili v preteklosti. Njihova pogostost je prikazana na sliki 4. Junija 2005 dolgoletno povprečje ni bilo preseženo. Za primerjavo še nekaj podatkov o povprečnem številu toplih (temperatura doseže vsaj 25 °C) in vročih (temperatura doseže vsaj 30 °C) dni v juniju. V Murski Soboti in Novem mestu je v dolgoletnem povprečju junija en vroč dan in 11 toplih, v Ljubljani 12 toplih in 1 vroč dan. Junija 2005 je bilo v Ljubljani in Novem mestu pet vročih dni, v Murski Soboti štirje, v Portorožu jih je bilo deset, v Biljah pa trinajst. Dolgoletno povprečje je bilo povsod preseženo. o J 10 NOVO MESTO i.l, in ,,k, ¡M 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 > w H 10 PORTOROŽ 0 Hlil 1951 J—lil H H111 M 1111111111111 ill 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2 15 Q 15 O J > w H 10 Slika 5. Število vročih dni v mesecu juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Number of hot days in June and the corresponding mean of the period 1961-1990 Topla noč je noč, ko temperatura ne pade pod 20 °C, takih noči je v naših krajih junija malo. V Ljubljani smo junija leta 2002 zabeležili eno, junija 2003 pa tri. V Novem mestu je bila junija 1957 ena topla noč, v Mariboru je bila topla po ena junijska noč v letih 1957, 1994 in 2005, leta 2003 sta bili topli dve noči, v letih 2002 in 2003 pa po tri. V Biljah so v junijih 1986, 1996, 1997, 1998 in 2002 zabeležili po eno toplo noč, leta 2003 pa dve. Topla noč spada med pokazatelje velike toplotne obremenitve, saj takrat tudi ponoči toplotna obremenitev ne poneha in počitek je moten. Junija 2005 toplih noči nismo zabeležili. 20 20 15 15 O J 10 5 0 25 25 20 20 z 15 a 15 5 5 0 1962 968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 SUMMARY The Global UV index describes the level of solar UV radiation at the Earth's surface. The typical high values in Slovenia are in high mountains up to 10, in low land up to 9. During the last few days in June UV radiation was above the average levels. After the relatively fresh first half of June, during the second half of the month weather was warmer and especially during the last third of June heat load was observed in the low land. 30 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Po prvem vročinskem valu konec maja je bilo v prvi polovici junija vreme precej nestabilno. Kljub temu, da so bile padavine razmeroma pogoste je bila količina padavin večji del meseca podpovprečna, po močni jakosti so izstopali le posamezni nalivi. Padavine so se nekajkrat sprevrgle v prava neurja z močnimi vetrom. Ob močnih nalivih je veliko preglavic povzročila meteorna voda, ki je zalila kleti številnih poslopij, 7.junija na Cerkniškem, 15. junija na Koroškem, 16. junija v Ljubljani, 22. junija v okolici Maribora, Kranja in Škofje Loke in 27. junija v okolici Lendave. Neurja je spremljal močan veter, ki je lomil in ruval drevesa in odkrival strehe. Strela je v poslopja udarila večkrat, v Šmarju pri Jelšah, na Vrhniki, v Rogaški Slatini in v Velenju. Prizanesla ni niti toča. Petnajstega junija je padala v okolici Gornje Radgone in v Apačah, 27. junija pa v severovzhodni Sloveniji v okolici Velike Polane, v Posavju v okolici Krškega ter na Dolenjskem v okolici Kostanjevice in najhuje v Šentjerneju, kjer so točna zrna dosegla velikost jajc. Škoda na kmetijskih površinah in druga materialna škoda na stavbah, avtomobilih in komunalnih objektih je bila zelo velika. Tudi 29. junija so se, ob prehodu obsežne gmote nevihtnih oblakov iz severozahoda proti vzhodu države, v številnih krajih razbesnela močna neurja (slika 1). Viharni veter je odkrival strehe, ruval drevesa in naredil pravo razdejanje na idrijskem in cerkljanskem, logaškem, vrhniškem, kamniškem območju, prizadelo je tudi del Gorenjske, Dolenjsko, Prekmurje, Zasavje ter širše celjsko in mariborsko območje. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, junij 2005 Table 1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, June 2005 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr max. S Portorož-letal. 4.5 5.3 45 4.7 6.0 47 6.1 6.4 59 5.1 6.4 150 Bilje 4.4 5.4 43 4.4 6.2 44 5.7 6.2 54 4.8 6.2 141 Slap pri Vipavi 4.2 5.2 41 4.4 5.7 44 5.3 6.1 51 4.6 6.1 136 Godnje 4.6 5.5 46 4.8 6.0 47 6.0 6.3 59 5.1 6.3 152 Postojna 3.6 4.7 35 3.7 6.0 37 4.6 5.6 44 4.0 6.0 115 Kočevje 3.6 5.0 35 4.3 5.6 43 4.6 5.5 45 4.2 5.6 124 Rateče 3.3 5.0 33 4.2 5.6 41 4.5 5.7 44 4.0 5.7 117 Lesce 3.7 5.2 37 4.0 5.1 40 4.7 5.8 45 4.1 5.8 122 Slovenj Gradec 3.5 5.3 35 4.4 5.4 45 4.5 5.4 43 4.1 5.4 122 Brnik 3.7 5.0 37 4.0 5.5 40 4.5 5.8 43 4.1 5.8 120 Ljubljana 3.9 5.4 39 4.2 5.7 43 4.7 5.8 46 4.3 5.8 128 Sevno 3.6 5.2 36 4.1 5.1 42 4.7 5.8 46 4.2 5.8 124 Novo mesto 3.6 5.0 36 4.4 5.6 44 4.9 5.8 47 4.3 5.8 127 Črnomelj 3.6 5.0 36 4.6 5.8 46 5.0 5.9 48 4.4 5.9 130 Bizeljsko 3.7 5.2 36 4.4 5.7 44 5.0 6.3 49 4.4 6.3 129 Celje 3.6 5.0 36 4.3 5.5 43 4.5 5.9 44 4.2 5.9 123 Starše 3.8 5.6 38 4.6 6.0 45 5.0 6.2 49 4.5 6.2 132 Maribor 3.8 5.5 38 4.4 5.5 44 4.7 5.8 46 4.3 5.8 128 Maribor-letal. 3.7 5.3 37 4.4 5.9 44 4.8 5.8 46 4.3 5.9 128 Jeruzalem 3.4 4.8 33 4.2 5.1 42 4.5 5.4 44 4.0 5.4 119 Murska Sobota 3.6 5.0 36 4.4 5.7 44 4.7 5.8 45 4.2 5.8 125 Veliki Dolenci 3.7 5.3 37 4.5 5.6 45 4.7 6.1 47 4.3 6.1 129 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RRSO SIRRD DBZ 18 24 30 3G 42 48 54 2005-06-29 IG:40 UTC HflX ECHO ~ Slika 1. Radarska slika nevihtnih oblakov, ki so 29. junija 2005 v poznih popoldanskih urah povzročili močna neurja v zahodni Sloveniji (vir: ARSO) Figure 1. Radar scan of storm clouds which caused heavy storms and hail on June 29, 2005 (source: EARS) V severovzhodni Sloveniji in na Dolenjskem je zadnja dva dneva junija padlo več kot 50 mm dežja, podobno tudi v zahodni Sloveniji na Goriškem in na Bovškem. Povsod po državi so močno narasle gladine rek, v hribovitih predelih, zlasti v predgorju Julijskih in Kamniških Alp ter na območju Koroške so močno narasli hudourniki. Močnejše padavine so ta dva dneva zaobšle le Obalo, kjer je padlo le 16 mm. V severovzhodni Sloveniji in na Dolenjskem so močne padavine v zadnjih dneh junija povzročile močno poleganje žit. Posevki ječmena so ta čas iz voščene zrelosti že prehajali v sklepno obdobje dozorevanja, podobno tudi pšenični posevki, zlasti nekatere zgodnejše sorte. Na najbolj ogroženih območjih je toča močno poškodovala kmetijske posevke. V središču prizadetih območij so bili posevki precej uničeni, na obrobju prizadetih območij pa so na listni površini kmetijskih rastlin nastale številne udarnine in raztrganine. Kmetijska svetovalna služba je priporočila zaščitna škropljenja proti okužbam z glivičnimi boleznimi, zlasti proti cerkospori na sladkorni pesi, krompirjevi plesni in črni pegavosti na krompirju, peronospori na bučah in tudi peronospori na vinski trti. Temperatura zraka je bila večji del meseca blizu junijskega povprečja. Po nenavadno nizkih temperaturah je izstopalo le obdobje med 7. in 10. junijem, ko se je celo na Goriškem ohladilo do 4 °C. V zadnji tretjini junija je celo državo zajel vročinski val. Na Obali in na Goriškem so se temperature pognale celo do 34 °C, tridesetim stopinjam so se približale celo v tradicionalno hladnejših predelih v Zgornje Savski dolini. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, junij 2005 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, June 2005 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 21.9 21.6 29.8 29.1 15.2 14.5 23.9 23.3 35.9 31.0 17.1 17.3 29.2 27.5 41.3 33.1 21.6 21.3 25.0 24.1 Bilje 21.8 22.2 32.6 30.5 15.1 14.6 23.6 23.7 34.1 33.2 16.7 17.4 28.7 28.7 38.0 35.0 22.4 22.6 24.7 24.8 Lesce 18.1 18.1 34.9 29.6 10.6 11.2 20.6 20.2 37.3 31.0 11.5 11.7 25.2 24.4 40.5 33.6 17.5 18.0 21.3 20.9 Slovenj Gradec 18.0 17.9 30.8 26.4 9.9 10.7 21.0 20.4 32.6 28.6 10.3 10.9 25.7 25.0 35.8 31.9 16.8 17.5 21.6 21.1 Ljubljana 18.1 18.4 32.1 30.7 9.6 10.0 21.8 21.5 35.1 32.3 14.1 13.5 26.6 26.1 38.7 35.6 17.9 17.9 22.2 22.0 Novo mesto 18.5 18.3 28.9 26.3 13.3 13.6 21.1 20.5 30.4 26.8 14.5 14.4 25.2 24.4 34.4 30.5 19.2 19.0 21.6 21.0 Celje 18.9 18.3 34.9 28.6 12.1 11.6 22.9 21.4 34.5 28.9 13.2 12.4 26.0 24.7 36.6 31.4 19.6 19.2 22.6 21.5 Maribor-letališče 18.6 18.4 33.3 30.5 9.8 10.0 23.4 22.4 35.6 31.7 11.3 11.5 27.2 26.1 40.0 34.6 19.8 20.1 23.0 22.3 Murska Sobota 17.8 18.1 32.4 29.8 10.2 11.2 22.5 21.9 34.0 31.2 11.4 11.6 25.5 25.2 37.9 34.0 19.2 19.4 21.9 21.7 LEGENDA: Tz2 Tz5 40 35 + o °30 -- ; 25 -- 20 15 10 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -ni podatka PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan o 40 35 ° 30 i 25 £ 20 15 10 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan O 40 35 '30 25 £20 15 10 4 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, junij 2005 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, June 2005 * 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2005 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2005 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 181 208 247 635 29 131 1 58 197 485 29 81 108 147 335 29 1915 1165 627 Bilje 182 208 248 638 61 1 32 158 198 488 61 82 1 08 148 338 61 1854 1159 633 Slap pri Vipavi 175 205 241 621 70 1 25 155 191 471 70 75 1 05 141 321 70 1829 1116 590 Postojna 142 180 215 536 74 92 130 165 386 74 42 80 115 236 73 1404 822 397 Kočevje 126 172 207 506 26 76 122 157 356 26 28 72 107 207 25 1316 768 355 Rateče 120 162 198 480 67 70 112 148 330 67 25 62 98 184 64 1129 627 293 Lesce 144 177 216 537 51 94 127 166 387 51 44 77 116 237 50 1384 818 398 Slovenj Gradec 139 175 210 525 46 89 125 160 375 46 39 75 110 225 45 1360 814 393 Brnik 150 181 218 549 54 100 1 31 168 399 54 50 81 118 249 54 1413 867 431 Ljubljana 160 195 230 586 51 110 1 45 180 436 51 60 95 130 286 51 1669 1050 552 Sevno 137 178 212 527 42 87 1 28 162 377 42 38 78 112 228 41 1503 885 426 Novo mesto 152 194 229 575 51 1 02 1 44 179 425 51 52 94 129 275 51 1631 1024 544 Črnomelj 148 203 232 583 34 98 1 53 182 433 34 48 1 03 132 283 34 1691 1073 580 Bizeljsko 152 1 95 230 577 44 1 02 1 45 180 427 44 52 95 130 277 44 1639 1039 555 Celje 153 192 223 569 44 1 03 1 42 173 419 44 53 92 123 269 43 1573 985 515 Starše 157 204 227 588 55 107 1 54 177 438 55 57 1 04 127 288 54 1646 1044 558 Maribor 159 202 227 588 52 109 1 52 177 438 52 59 102 127 288 52 1664 1046 562 Maribor-letališče 153 198 220 571 35 103 1 48 170 421 35 53 98 120 271 35 1581 983 515 Jeruzalem 148 198 220 566 36 98 1 48 170 416 36 48 98 120 267 37 1679 1040 547 Murska Sobota 155 200 216 571 42 1 05 150 166 421 42 55 1 00 116 271 42 1578 1005 530 Veliki Dolenci 145 197 218 561 42 95 1 47 168 411 42 45 97 118 261 41 1632 1003 518 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Izjema sta bila 29. in 30. junij, ko so močne padavine prinesle tudi ohladitev po celi državi in se je povprečna dnevna temperature zraka marsikje ponovno spustila na raven povprečnih junijskih vrednosti. Vroče obdobje v zadnji tretjini junija je največ doprineslo k nadpovprečnim mesečnim temperaturam zraka, ki so se na Obali in na Goriškem gibale med 21 in 22 °C, v večjem delu osrednje Slovenije blizu 19 °C, v hribovitih predelih pa so bile okoli 16 °C. Odstopanja od povprečja so se gibala okoli 1.5 °C, v Zgornje Savski dolini so dosegla celo 2 °C. Vremenske razmere so v drugi polovici meseca omogočale močno izhlapevanje, kar je precej izčrpalo zalogo vode v tleh. Izračunana povprečna mesečna evapotranspiracija je bila večja od 4.0 mm, cel mesec skupaj pa je v večjem delu Slovenije izhlapelo blizu 130 mm vode, v Primorju celo 150 mm vode. V zadnji tretjini meseca zlasti v dneh, ko so se maksimalne temperature zraka v večjem delu države povzpele nad 30 °C, se je dnevno izhlapevanje približalo 6.0 mm vode na dan (preglednica 1). Izhlapelo je več vode od padavin. Mesečna bilanca vode je bila negativna. Na Goriškem, Vipavskem, v Pomurju in na Obali so se že pokazali znaki kmetijske suše. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature;Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0,5,10 °C Vm I., II., III. M ETP * ! SUMMARY In majority of June air temperatures were close to the normal, with the exception of a heat wave spell, which hit the country in the last decade of June when daily air temperature raised over 30 °C. The highest recorded temperature maximums were 34 °C in Goriška region. In spite of repeatedly rain the monthly precipitation were below the normal. Numerous thunderstorms were recorded some of them with strong winds or hail which caused a distinctive damage on crops, orchards and vineyards. The monthly rate of evapotranspiration exceeded the precipitation that caused negative water balance. In the last decade of June high air temperatures intensified the rate of evapotranspiration. Temporal water shortage affected agricultural crops in Primorje and Prekmurje regions. soil temperature at 2 cm depth ( °C) soil temperature at 5 cm depth ( °c) maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) sum in the period - 1st January to the end of the current month sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C declines of monthly values from the averages ( °C) decade, month potential evapotranspiration (mm) missing value extreme decline 35 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v juniju Discharges of Slovenian rivers in June Igor Strojan Junija se je v primerjavi s predhodnim mesecem majem primanjkljaj vodnatosti glede na dolgoletno povprečno vodnatost povečal. V povprečju so bili pretoki več kot šestdeset odstotkov manjši kot običajno (slika 1). Pretoke so občasno povečevale manjše padavine (slika 2). Vsi karakteristični junijski pretoki so bili med najmanjšimi v primerjalnem obdobju (slika 3). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so bili večji del junija mali, občasno srednji. Večje zmanjšanje pretokov so preprečevale občasne padavine manjših razsežnosti (slika 2). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili junija zelo neizraziti. Največji so bili v prvih šestih dneh in ob koncu junija (slika 2 in preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili med najmanjšimi v primerjalnem obdobju (slika 3). Najmanjši pretoki rek so bili polovico manjši kot navadno. Pretoki so bili najmanjši od 11. do 16. ter od 22. do 28. junija (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in June were more than sixty percent lower to those of the long-term period. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki junija 2005 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the June 2005 mean discharges of Slovenian rivers compared to June mean discharges of the 1961-1990 period 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 18 16 ) 14 12 : 4 2 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA RAKOVEC -VELIKO SIRJE 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 100 90 80 In 70 1= 60 IK 50 O ä 40 P 30 20 10 0 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —RADENCI I Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek junija 2005 Figure 2. The June 2005 daily mean discharges of Slovenian rivers 20 20 35 30 ^ 25 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.0 ^5.0 S O4.0 H Ph 3.0 I |2.0 N ^1.0 0.0 IU JE JU JU m m cP 4.0 O O ti 3.0 S > i i i i i i -10.0 Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v juniju 2005 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in June 2005 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 20 20.0 10 10.0 -9 0 0.0 1 3 Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 - 250 200 s 150 > 100 -- 50 -50 i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Hmer Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja junija 2005 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in June 2005 and difference between them (Hres) 0 30 20 10 £ & -10 -20 -30 4 h T h A/V 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Vv dP Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juniju 2005 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in June 2005 360 60 0 0 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 Predvidene višine morja v avgustu 2005 8:43 19:12 9:01 19:52 9:22 20:25 9:48 20:54 10:12 21:22 10:37 21:46 22:13 11:04 as § s Sžbzzzzz: m i -4 1:43 13:46 2:16 14:22 2:46 14:52 3:13 15:19 3:40 15:46 4:04 16:15 4:28 16:46 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 11:31 22:42 11:57 23:13 12:25 23:48 12:52 0:37 13:24 2:37 14:10 15:37 3) m FF#1 V/ 1 4 4:49 17:21 5:10 17:58 5:30 18:39 5:45 19:30 5:57 20:42 5:45 22:33 8:10 17:25 8:25 18:48 8:52 19:45 9:25 20:31 9:55 21:13 10:28 21:54 10:58 22:28 0:19 11:43 1:16 13:19 2:00 14:13 2:39 14:57 3:13 15:37 3:46 16:16 4:16 16:55 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 11:25 23:03 11:51 23:37 12:13 0:16 12:37 1:13 12:52 12:57 8:58 17:25 1 I i i i t 'V - t A - 1 1 - i '2 l TT v -i r-/ 2 i1 t i tt l 2 4 f \ 2 5 2 7 J 2 8 m S-J- V 4:40 17:31 5:04 18:09 5:21 18:52 5:28 19:48 5:03 21:33 0:01 13:40 8:16 18:52 8:27 19:36 8:45 20:04 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 0:58 13:55 1:34 14:15 2:06 14:34 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v avgustu 2005 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in August 2005 >1 p -4 TT - t-, "r- m / t vi' A i —,< - 2 9 t 3 0 \ — -1 i i— 3 1 - 1 2 2 — 3 4 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v juniju Srednja temperatura morja v juniju je bila podobna dolgoletnemu povprečju. Najnižja mesečna vrednost je bila nižja, najvišja pa višja od dolgoletnega povprečja (slika 5). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Temperatura morja se je strmo dvigala prve štiri dni v mesecu, morje se je z najnižjih 16°C ogrelo na skoraj 21°C. Sledilo je nekajdnevno obdobje slabega vremena z burjo, ki je ohlajala morje. Od 9. junija dalje se je temperatura morja le še zviševala. Ob koncu meseca je bila dosežena najvišja temperatura v mesecu 26.8°C (preglednica 2). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v juniju 2005 Figure 5. Mean daily air temperature and sea temperature in June 2005 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juniju 2005 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in June 2005 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper junij junij 2005 min 1992-2004 sr max °C °C °C °C Tmin 1 16,0 13,7 20,1 24,2 Tsr 1 22,0 17,3 22,6 27,4 Tmax 1 26,8 20,3 25,8 30,7 SUMMARY Sea levels in June were above average for this season of the year. Mean sea temperature was similar to average of the 1992-2004 period, but the difference between highest and lowest temperature was big, nearly 11°C. 45 Podzemne vode v aluvialniih vodonosnikih v juniju 2005 Groundwater reserves in alluvial aquifers in June 2005 Urša Gale V juniju so prevladovale običajne in nizke zaloge podzemne vode. Običajne nivoje podzemne vode smo izmerili na Ljubljanskem polju, na pretežnih območjih vodonosnikov Krško Brežiške kotline, v spodnje Savinjski dolini in dolini Hudinje, pa tudi v delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije. Hidrološka suša je junija zajela dolino Kamniške Bistrice in dolino Bolske, pa tudi dele vodonosnikov Krškega, Brežiškega, Mirensko Vrtojbenskega, Dravskega, Ptujskega, Apaškega in Prekmurskega polja ter spodnje Savinjske doline. Izjemno nizke zaloge podzemne vode so bile zabeležene na Sorškem in Čateškem polju, v Vipavski dolini ter v delih doline Kamniške Bistrice, Kranjskega, Krškega, Dravskega, Apaškega, Murskega in Prekmurskega polja. Prostorska porazdelitev padavin je bila v juniju razmeroma neenakomerna. Nadpovprečne količine so bile zabeležene na Primorskem in v Prekmurju, kjer je padlo desetino dežja več, kot znaša mesečno povprečje. Na ostalih predelih aluvialnih vodonosnikov je bil zabeležen padavinski primanjkljaj. Najmanj dežja je padlo na območju Ljubljanske kotline, kjer je padlo le okrog polovico običajnih vrednosti. Časovno so bile padavine tekom meseca razmeroma enakomerno porazdeljene. Zaradi povišanih temperatur, značilnih za poletno obdobje, se je povečala stopnja evapotranspiracije. Zato padavine, ki se v tej sezoni pojavljajo predvsem v obliki poletnih neviht, pogosto ne polnijo rezervoarjev podzemne vode, kar se je izkazalo tudi v mesecu juniju. Največji upad gladine je bil zabeležen v Preserjah v dolini Kamniške Bistrice in je znašal 149 centimetrov. Največji dvig, 97 centimetrov, smo zabeležili v Medlogu v spodnji Savinjski dolini. Na amplitudo nihanja podzemne vode vplivajo hidrogeološke značilnosti območja meritve, kot so režim toka podzemne vode, poroznost in vodoprepustnost, pa tudi debelina vodonosnega oziroma omočenega sloja. Ob primerjavi največjega junijskega upada in dviga podzemne vode z maksimalno amplitudo postaje ugotovimo, da upad v Preserjah predstavlja 12 % vrednosti celotne amplitude postaje, dvig v Medlogu pa 23 %. max ------------- maj 05 max jun. 05 jun. 05 maj 05 min ------------------ min Preserje Medlog Slika 1. Sprememba gladine podzemne vode v juniju glede na maksimalno amplitudo nihanja primerjalnega obdobja Figure 1. Groundwater level change in June compared to maximum amplitude of reference period Iztoki iz vodonosnikov so junija prevladovali nad dotoki, kar je vodilo k zmanjšanju zalog podzemne vode. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V istem mesecu lani je prevladovalo bolj ugodno stanje zalog podzemne vode kot v istem mesecu letos. Nadpovprečne vrednosti zalog so bile tedaj zabeležene na Ljubljanskem polju, prevladovale pa so tudi na Kranjskem, Murskem in Ptujskem polju. Kljub temu je lani v osrednjih delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije prevladovalo stanje hidrološke suše. Mursko polje - Zgornje Krapje ^-"HD-DDflfODDDDpDf-DDDDI] Dravsko polje - Tezno Sp. Savinska dolina - Levec Krško polje - Skopice Ljubljansko polje - Kleče Vipavska dolina - Šempeter ^»rT ■ "rt-i ,--1> mi .-iu w. nn i-in-in. n^ r-n in P.iUim p^iilfni * Mnh.UinlUrh Slika 2. Mediana mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2003, 2004 in 2005 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin Figure 2. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2003, 2004 and 2005 - red circles, in relation to percentie values. summary Normal and low groundwater levels predominated in June. The lack of precipitation and high level of evapotranspiration caused hydrological drought in some parts of aquifers. 248 151 100 246 200 149 300 14/ 244 400 145 500 143 242 600 61 285 100 56 280 51 2/5 600 46 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ekstremno visoke vodne zaloge (extremely high GW reserves) nadpovprečno vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) sušno (low GW reserves) ekstremno nizke vodne zaloge (extremely low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juniju 2005 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in June 2005 (U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 48 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v juniju 2005 Air polution in June 2005 Andrej Šegula Onesnaženot zraka v Sloveniji v juniju 2005 je bila podobna kot v maju, razen na merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje, kjer se je povečala zaradi ponovnega zagona termoelektrarne 9. junija. Vremenske razmere, ki vplivajo na kakovost zraka, so bile v obeh mesecih podobne. V mesecu juniju so bile izmerjene koncentracije SO2 nizke na merilnih mestih, ki niso pod neposrednim vplivom večjih virov emisij, medtem ko so bile kot običajno precej višje na merilnih mestih vplivnih območij emisij TE Trbovlje, TE Šoštanj in tovarne VIPAP v Krškem z nekaj prekoračitvami mejne urne in dnevne vrednosti. Število dovoljenih prekoračitev mejne urne vrednosti v celem letu je bilo za leto 2005 do konca junija že krepko preseženo v Ravenski vasi, manj pa na Dobovcu in Kovku (vplivno območje TE Trbovlje) ter v Krškem. V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. Tudi to število je bilo za leto 2005 do meseca junija prekoračeno na že omenjenih merilnih mestih. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile tudi v juniju precej pod dovoljenimi mejami, koncentracije delcev PM10 pa so na mestnih lokacijah presegle mejno dnevno vrednost - največkrat (12 dni) spet na merilnem mestu v Trbovljah, na katero poleg prometa vpliva tudi emisija iz cementarne ter gradnja industrijske cone. Število letno dovoljenih prekoračitev dnevne mejne vrednosti je bilo že preseženo do konca junija na mestnih lokacijah. Tudi povprečna koncentracija benzena je bila v mesecu juniju v Ljubljani in Mariboru nizka. Onesnaženost zraka z benzenom je sicer največja v mestih ob prometnih cestah (merilno mesto Maribor), saj je glavni izvor benzena promet. Koncentracije ozona so bile kljub najvišjemu kotu sonca nad obzorjem zaradi spremenljivega vremena le malo višje od majskih in so, razen na obcestnem merilnem mestu v Mariboru, presegle ciljno 8-urno vrednost, v višjih legah, na Primorskem (Nova Gorica) ter v Ljubljani pa tudi opozorilno urno vrednost. Število letno dovoljenih prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti ozona kot tudi letna mejna vrednost parametra AOT40 so bili do konca junija že preseženi na višje ležečih merilnih mestih, pa tudi ponekod v mestih v notranjosti Slovenije ter na Primorskem (Nova Gorica). Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LEGENDA: MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 1 in 2 ter v preglednici 1. Koncentracije v večjih mestih so bile spet najvišje v Zasavju, kjer so tudi presegle mejno urno vrednost. Na kakovost zraka v teh krajih vplivajo poleg emisije iz trboveljske termoelektrarne tudi lokalni viri emisije iz industrije. V Hrastniku je bila najvišja urna koncentracija 444, najvišja dnevna pa 47 |g/m3. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so tokrat presegle mejno urno vrednost. Najvišja urna koncentracija 642 in najvišja dnevna 66 |g/m3, sta bili izmerjeni ob jugozahodnem vetru na merilnem mestu Šoštanj. Koncentracije SO2 na višje ležečih merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje so bile zaradi ponovnega zagona termoelektrarne spet višje in so presegle mejno urno in dnevno vrednost. Najvišja povprečna mesečna koncentracija 36 |g/m3, najvišja povprečna dnevna 174 in najvišja urna koncentracija v Sloveniji v juniju 886 |g/m3 so bile izmerjene na Kovku. Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu zaradi toka zraka po dolini Save navzdol pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, so koncentracije tokrat le enkrat presegle mejno urno vrednost. Povprečna mesečna koncentracija je bila 30 |g/m3, kar je druga najvišja izmerjena vrednost v Sloveniji v mesecu juniju. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno precej nižja od dovoljene. Izmerjene koncentracije so dosegle 50 % mejne urne vrednosti in so bile višje na mestnih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 3 in preglednica 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija je dosegla le 14 % mejne vrednosti tokrat na merilnem mestu v Ljubljani. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Benzen Povprečna junijska koncentracija benzena na merilnem mestu Maribor je dosegla 16 % dopustne letne vrednosti (preglednica 3). Ozon Koncentracije ozona v zraku so bile kljub najvišji legi sonca nad obzorjem le malo višje od majskih, in so povsod razen na merilnem mestu v Mariboru, ki je pod močnim vplivom prometa, presegle ciljno 8-urno vrednost, v višjih legah, na Primorskem in v Ljubljani pa tudi opozorilno urno vrednost. Le-ta je bila kot običajno največkrat prekoračena v Novi Gorici. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4 in preglednica 4. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PM10 so presegle mejno dnevno vrednost predvsem na mestnih merilnih mestih. Najvišja dnevna koncentracija in največ prekoračitev mejne dnevne vrednosti je bilo izmerjenih v Zagorju in Trbovljah. Visoke koncentracije v Trbovljah so posledica emisije več virov, med drugim tudi gradbišča nove industrijske cone v bližini. Najvišje koncentracije so bile izmerjene lepega in zelo toplega 25. junija pred spremembo vremena. Višje koncentracije delcev PM10 v letu 2005 v primerjavi s prejšnjimi leti so posledica upoštevanja korekcijskega faktorja, ki ga določa EU (EC Working Group). Za referenčne meritve korekcijski faktor ni potreben (merilno mesto Iskrba). Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana na slikah 5 in 6 ter v preglednici 5. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2005: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2005: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 50 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7,5 (DV) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v ^g/m3 za junij 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 1. Concentrations of SO2 in ^g/m3 in June 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 95 2 16 0 0 0 4 0 0 Maribor 93 4 12 0 0 0 8 0 0 Celje 95 5 39 0 0 0 13 0 0 DMKZ Trbovlje 92 10 359 1 8 0 46 0 0 Hrastnik 95 8 444 1 7 0 47 0 0 Zagorje 95 5 137 0 17 0 26 0 1 Murska S.Rakičan 80 2 14 0 0 0 5 0 0 Nova Gorica 77 6 36 0 0 0 13 0 0 SKUPAJ DMKZ 5 444 2 32 0 47 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 98 3 36 0 0 0 9 0 0 EIS CELJE EIS Celje 95 0 19 0 0 0 2 0 0 EIS KRŠKO Krško* 74 30 367* 1* 67 0 83 0 16 Šoštanj 98 10 642 1 6 0 66 0 0 Topolšica 99 5 178 0 0 0 22 0 0 Veliki vrh 99 19 612 5 25 0 69 0 1 EIS TEŠ Zavodnje 99 9 108 0 1 0 31 0 0 Velenje 98 3 39 0 0 0 8 0 0 Graška Gora 99 6 235 0 0 0 36 0 0 Pesje 93 4 37 0 0 0 10 0 0 Škale mob. 99 8 170 0 0 0 19 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 8 642 6 32 0 69 0 1 Kovk 98 36 886 6 51 0 174 1 12 EIS TET Dobovec 100 22 718 6 73 0 83 0 7 Kum 98 5 223 0 5 0 36 0 0 Ravenska vas 100 25 508 5 209 0 139 1 33 SKUPAJ EIS TET 22 886 17 338 0 174 2 52 EIS TEB Sv.Mohor* 28 15* 173* 0* 0* 0* 13* 0* 0* 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v ^g/m3 za junij 2005, izračunane iz umih meritev avtomatskih postaj Table 2. Concentrations of NO2 in ^g/m3 in June 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. >AV Ljubljana Bež. U 99 26 59 0 0 0 DKMZ Maribor U 91 28 106 0 0 0 Celje U 93 16 74 0 0 0 Trbovlje U 99 24 71 0 0 0 Murska S. Rakičan N 89 12 44 0 0 0 Nova Gorica U 100 18 65 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 98 3 30 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U 66 32 82* 0* 0 0 EIS TES Zavodnje N 99 2 59 0 0 0 Skale mob. N 99 1 34 0 0 0 EIS TET Kovk* N 71 10 73* 0* 0* 0* EIS TEB Sv.Mohor* N 28 2* 38* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (^g/m3) za junij 2005, izmerjene na avtomatskih postajah Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (^g/m3) in June 2005 measured by automatic stations CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež.* 67 0.5* 1.4* 0* 95 0.6 DKMZ Maribor 100 0.3 0.6 0 83 | 1.2 Celje 100 0.3 0.8 0 Nova Gorica 100 0.2 0.5 0 EIS CELJE EIS Celje* 71 0.1 0.3 0 Preglednica 4. Koncentracije O3 v ^g/m3 za junij 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4. Concentrations of O3 in ^g/m3 in June 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV AOT40 maks maks >CV MREŽA od 1.apr. >CV £od 1. jan. Krvavec N 99 115 189 3 0 36396 179 23 68 Iskrba* N 94 71 169 0 0 29849 158* 13* 53 Ljubljana Bež. U 100 72 205 7 0 21863 191 11 27 DKMZ Maribor* U 76 50 120* 0* 0* 5612* 108* 0* 0* Celje U 99 76 178 0 0 24276 151 14 33 Trbovlje U 99 55 175 0 0 16370 150 3 12 Hrastnik U 99 63 178 0 0 18938* 166 8 23 Zagorje U 100 56 172 0 0 12884 153 2 12 Nova Gorica* U 88 81 200* 15* 0* 26067* 188* 16* 27* Murska S. Rakičan N 98 73 152 0 0 21482 144 10 27 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 97 90 1 82 2 0 19347 172 13 38 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 101 149 0 0 23803 142 14 47 EIS TEŠ Zavodnje N 99 100 187 3 0 24909 165 14 49 Velenje U 97 69 135 0 0 15785 122 2 8 EIS TET Kovk N 98 95 1 64 0 0 24689 153 14 48 EIS TEB Sv.Mohor* N 82 93 174* 0* 0* 22862 154* 12* 40* 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v |ig/m3 za junij 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in |ig/m3 in June 2005, calculated from 1-hour values by automatic stations PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja >MV MREZA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. 92 26 42 0 39 1.24 16 31 DKMZ Maribor 77 26 56 3 57 1.19 17 32 Celje 93 33 57 1 59 1.12 Trbovlje 89 47 70 12 102 1.30 Zagorje 98 40 77 4 86 1.39 Murska S. Rakičan 81 26 40 0 40 1.22 Nova Gorica 93 28 50 1 24 1.20 Iskrba (R) 15 29 12 29 MO MARIBOR MO Maribor 88 34 55 1 58 1.30 EIS CELJE EIS Celje 79 22 36 0 51 1.30 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* 1.30 EIS TES Pesje 98 23 44 0 11 1.30 Skale mob. 97 20 37 0 7 1.30 EIS TET Prapretno 79 30 61 1 7 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations sld - merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje Krško* Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 □ cp(^g/m3) □ DV-lura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v juniju 2005 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in June 2005 □ -, 1 □ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 DMKZ 1 1 1 1 1 1 1 -" =1 =1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 EIS TEŠ i-1 ' 1 r-1 ' 1 1 1 1 1 1 1 1 EIS TET 1 1 EIS TEB 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor ■ Celje ^^^^ Z agorj e > Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj » Murska S.Rakičan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v juniju 2005 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in June 2005 (MV- 24-hour limit value) Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narje Zavodnje Skale mob. Kovk* Sv.Mohor* 0 10 20 30 40 50 60 70 -1- URBANO ' i ■ i i ' i i ;_ 1 ;_ 1 1 Zl i - 1 1 NEURBANO □ cp(jig/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v juniju 2005 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in June 2005 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor* Celje Velenje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Nova Gorica* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorje Krvavec Iskrba* Zavodnje Kovk Sv.Mohor* 0 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v juniju 2005 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in June 2005 Lj ublj ana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Pesje Škale mob. Prapretno □ cp(pg/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v juniju 2005 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in June 2005 100 120 140 0 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 180 160 140 0 120 <3 01 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 □ Ljubljana Bež. Maribor —_^_Celje —^—Trbovlje —^—Zagorje • Nova Gorica —£—Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v juniju 2005 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in June 2005 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in June 2005 was mainly on the level of May except an increase in the places influenced by emission from Trbovlje power plant, which started operating on 9. June after maintaining works. Weather characteristics affecting air quality were similar than in May. SO2 concentrations were low in the places, which are not directly influenced by some greater sources of emission, while they were considerably higher with exceedences of the hourly limit value - as usually - in the sites influenced by emission from Trbovlje and Šoštanj Power Plants and from Paper Mill Factory in Krško. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, and Benzene were low - far below the allowed values. There were exceedences of the 8-hours long-term objective value of ozone concentration as well as the 1-hour information threshold exceedences with maximum at Nova Gorica. Daily concentrations of PM10 particles exceeded the allowed value especially at the urban sites. 57 Otvoritev ekološko-meteorološke postaje v Kopru Establishment of ecological-meteorological station in Koper (Markovec) Tanja Bolte V Kopru, natančneje na Markovcu, je Agencija RS za okolje skupaj z Mestno občino Koper postavila stalno ekološko-meteorološko postajo za spremljanje onesnaženosti zraka. Postajo sta namenu predala minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik, dr.med., in župan Mestne občine Koper g. Boris Popovič. Na tem merilnem mestu spremljamo meritve ozona in delcev (PM10) ter meteorološke parametre, kot so temperatura, relativna vlaga, smer in hitrost vetra, pritisk in sončno sevanje. Na Primorskem koncentracije ozona poleti večkrat presežejo opozorilno vrednost. K temu prispevajo domači viri in transport ozona in njegovih predhodnikov iz Italije oziroma Padske nižine. To domnevo bomo z uvedbo avtomatske postaje v Kopru poskušali potrditi. Delci predstavljajo velik problem ne samo v Sloveniji temveč v celi Evropi. Zato smo se odločili za vzpostavitev monitoringa delcev v Kopru. Slika 1. Avtomatska ekološka-meteorološka postaja v Kopru na Markovcu. Figure 1. Automatic ecological-meteorological station in Koper (Markovec). 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Po Sklepu o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/2003) je območje onesnaženosti SI4, ki obsega statistične regije Goriške, Notranjsko-Kraške in Obalno-Kraške, uvrščena v II. stopnjo onesnaženosti zraka. Na tem območju raven onesnaženosti zraka presega ciljno vrednost. V Pravilniku o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 127/2003) je določeno število stalnih vzorčevalnih mest glede onesnaženosti zraka in glede na število prebivalcev, kar za II. stopnjo onesnaženosti zraka pomeni, da je na tem območju potrebno meriti na dveh stalnih merilnih mestih. Ekološko-meteorološka postaja na Markovcu je enajsta takšna postaja v Sloveniji. Agencija RS za okolje je s postavitvijo te postaje zadostila kriteriju EU ter bo v okviru svojega delovanja lahko zagotavljala obveščanje prebivalcev in institucij o onesnaženosti zraka, dostopnost objektivnih informacij za načrtovanje rabe prostora in prometa ter oblikovanje aktualne in bodoče politike na področju varovanja okolja in zdravja. Najpomembnejše dejstvo pa je, da bodo ljudje na tem območju Kopra dobili informacijo, kakšen zrak dihajo in v kakšnem okolju živijo. SUMMARY In Slovenia, automatic measurements of air pollution are performed at eleven monitoring sites. At the beginning of the July 2005 we established new ecological-meteorological station in Koper - Markovec. At this station we have continuous measurements of ozone and particulate matter, also we measure ambient air temperature, wind speed and direction, insolation and relative air humidity. The Environmental Agency of the Republic of Slovenia with this station satisfies EU legislation and the main reason for this station is to provide information to the people living in this area. 59 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc V juniju so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Na vseh merilnih postajah kontinuirno spremljamo vodostaj, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov se izvajajo v pretočni posodi v katero se preko črpalnega sistema kontinuirano dovaja voda iz matice vodotoka (površinske vode) ali iz vrtine (podzemna voda). V juniju so avtomatske merilne postaje delovale brez večjih izpadov. Zaradi slabega delovanja črpalnega sistema na Savi v Hrastniku v juniju ne prikazujemo podatkov iz te merilne postaje. Nizke hidrološke razmere v juniju so povečale občutljivost površinskih vodotokov na vire onesnaževanja. Ob nizkih vodostajih Save in Savinje v juniju so nespremenjene obremenitve teh vodotokov povzročale negativne posledice, ki so bile tembolj opazne pri nizkih pretokih. Razmere so še slabšale visoke temperature vode, saj z zviševanjem le te topnost kisika v vodi pada. Že tako nizke vsebnosti kisika, še upadajo v nočnem času, ko poteka le bakterijska razgradnja pri kateri se kisik porablja in ni fotosintetske aktivnosti alg, ki v dnevnem času proizvajajo kisik. Slika 1. Avtomatska merilna postaja za spremljanje kakovosti vode na Savinji v Medlogu Figure 1. Automatic measuring station for water quality monitoring at Savinja in Medlog Iz slik 2 in 3 je razvidno, da so se vrednosti T vode na Savi in Savinji zelo približale mejnim vrednostim 28 °C (Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja), posledično so že tako nizke vsebnosti kisika v terminih, ko ni bilo sonca upadle tudi do mejnih vrednosti predpisanih za vsebnost raztopljenega kisika 4 mg O2/l (Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib). Rezultati povprečnih dnevnih vrednosti on-line meritev osnovnih fizikalnih parametrov so prikazani na slikah 4-15. Razvidna je zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri. Na avtomatskih merilnih postajah v Levcu in v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode smo v juniju ob upadanju gladine podzemne vode izmerili stabilne vrednosti fizikalno kemijskih parametrov. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 1 O O O O f nooooooof HOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Slika 2. On line meritve vsebnosti raztopljenega kisika v odvisnosti od vodostaja in temperature vode na postaji Sava Jesenice na Dolenjskem Figure 2. On line measurements of dissolved oxygen in relation with level and water temperature at station Sava Jesenice na Dolenjskem 28 26 24 22 20 8 6 4 2 90 70 4 2 50 Slika 3. On line meritve vsebnosti raztopljenega kisika v odvisnosti od vodostaja in temperature vode na postaji Savinja Medlog Figure 3. On line measurements of dissolved oxygen in relation with level and water temperature at station Savinja Medlog 200 190 180 170 160 150 140 130 SAVA MEDNO Slika 10. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v Juniju 2005 Figure 10. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in June 2005 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring SAVA MEDNO ^O 'O ^O 'O CNCNCNCNCNCNCNCN Slika 5. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v Juniju 2005 Figure 5. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in June 2005 SAVA JESENICE NA DOL. □ Vodostaj pH ^^^^ Raztopljeni kisik .................. Slika 6. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v juniju 2005 Figure 6. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in June 2005 SAVA JE SENICE NA DOL. Slika 7. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v Juniju 2005 Figure 7. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in June 2005 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVINJA MEDLOG Slika 8. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v Juniju 2005 Figure 8. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in June 2005 SAVINJA MEDLOG Slika 9. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v Juniju 2005 Figure 9. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in June 2005 SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC Slika 10. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v Juniju 2005 Figure 10. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in June 2005 11.0 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC M 714 r 240 245 250 255 - 260 265 270 275 - 280 Slika 11. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v Juniju 2005 Figure 11. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in June 2005 Slika 12. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v Juniju 2005 Figure 12. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in June 2005 LJUBLJANSKO P. H RASTJE Slika 10. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v Juniju 2005 Figure 10. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in June 2005 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LJUBLJANSKO P. HRASTJE Slika 14. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v Juniju 2005 Figure 14. Average daily values of conductivity and level at station Ljubljansko p. Hrastje in June 2005 LJUBL JAN SKO P. HRASTJE Slika 15. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v Juniju 2005 Figure 15. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in June 2005 SUMMARY Results of continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) in June followed the hydrological situation (Figures 4-15). Due to low water level and high water temperatures of Sava and Savinja the values of dissolved oxygen (DO) dropped to the limit values for DO content 4mg/l (quality standard) (Figures 2-3). As the consequence of lack of precipitation decreasing of ground water level was noticed at automatic stations in Sp. Savinjska dolina Levec and Ljubljansko polje Hrastje. 65 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - junij 2005 Earthquakes in Slovenia - June 2005 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2005 zapisali več kot 180 lokalnih potresov, od katerih smo za 143 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 30 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0 in enega, ki so ga kljub majhni magnitudi čutili prebivalci. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav, kot tudi začasnih opazovalnic, ki so bile postavljene na ilirskobistriškem z namenom beleženja popotresnih sunkov po potresu 24. aprila 2005. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega poletnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juniju 2005 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. *t «r 16 JD' 4fi Off 44 W % z Tn.. J, T-a 1 Al J A Si—J* v ■ * V n'-. * r^ • C-) * ■ ? - v> t / t 'dm • £ - Ji, ? • . • -L1" • Km i- i n K _ p? TJ 3V Mkfnrlud* ML1/ 14 W 14 is' JU' 1» H' 1 h "JU 'oOf s/ V (inbir* 1 ±- 0 9 ID IS 20 «0 hm Slika 1. Potresi v Sloveniji - junij 2005 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in June 2005 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v juniju 2005, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 6. junija ob 2. uri 17 minut UTC (oziroma 4. uri 17 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) v bližini Dobove. V Ločah, Mihalovcu, Gabijah in okoliških krajih so prebivalci slišali bobnenje, ki jih je prebudilo. Magnituda tega dogodka je bila 1,7. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - junij 2005 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - June 2005 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem, širina °N Zem, dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2005 6 1 5 3 46,08 13,95 11 1,6 Sebrelje 2005 6 5 5 5 46,58 14,60 0 1,1 Turnersee, Avstrija 2005 6 6 2 17 45,89 15,66 4 III-IV* 1,7 Brežice - Dobova 2005 6 8 20 50 46,30 13,61 9 1,1 Kobarid 2005 6 9 12 5 45,62 15,44 8 1,3 Kamanje, Hrvaška 2005 6 10 4 52 45,94 15,58 10 1,6 Brežice 2005 6 10 10 33 46,31 13,60 9 1,2 Bovec 2005 6 10 21 53 45,28 14,64 31 1,0 Zlobin, Hrvaška 2005 6 12 0 55 45,92 15,53 10 III* 1,2 Mrtvice 2005 6 12 1 43 46,53 14,62 10 1,1 Eisenkappel, Avstrija 2005 6 12 1 56 46,52 14,45 9 1,0 Obir, Avstrija 2005 6 12 19 22 46,33 13,64 11 1,1 Lepena 2005 6 12 20 37 46,35 15,39 0 1,0 Slovenske Konjice 2005 6 13 22 13 46,28 13,68 5 1,0 Krn 2005 6 16 20 40 45,88 15,64 1 III* 1,2 Brežice 2005 6 17 4 47 45,41 15,39 2 1,4 Jarče Polje, Hrvaška 2005 6 17 6 8 46,31 13,58 11 1,1 Bovec 2005 6 18 11 55 45,23 14,96 21 1,0 Bjelolasica, Hrvaška 2005 6 18 19 26 46,28 13,58 10 1,0 Kobarid 2005 6 19 11 32 46,26 13,55 11 1,0 Kobarid 2005 6 19 18 2 45,63 14,41 15 1,3 Mašun 2005 6 19 19 36 46,02 14,41 7 III* 0,9 Vnanje Gorice 2005 6 21 17 32 46,34 13,64 7 1,0 Lepena 2005 6 23 2 12 46,13 13,73 16 1,3 Most na Soči 2005 6 26 13 32 45,88 15,67 2 III* 1,2 Dobova 2005 6 26 15 6 45,88 15,67 2 III* 1,2 Dobova 2005 6 27 10 18 46,32 13,58 9 1,3 Bovec 2005 6 27 16 19 45,22 15,31 17 1,0 Ogulin, Hrvaška 2005 6 29 18 6 46,32 13,60 8 1,1 Bovec 2005 6 30 1 52 46,11 14,89 7 1,4 Vače - Sava 2005 6 30 4 41 45,75 15,86 15 1,1 Stupnik, Hrvaška 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - junij 2005 World earthquakes - June 2005 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - junij 2005 Table 2. The world strongest earthquakes - June 2005 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) vzhodna Nova 4.6. 14:50:48,8 6,34 S 146,80 E 6,0 6,0 6,1 43 Gvineja, Na območju Lae je ena oseba izgubila življenje, nekaj jih je bilo ranjenih. Veliko hiš je bilo Papua Nova Gvineja poškodovanih ali uničenih. 6.6. 07:41:28,7 39,22 N 41.08 E 5,0 5,4 5,7 10 vzhodna Turčija Na območju Karliova je bilo 5 oseb huje, še vsaj 49 oseb pa lažje ranjenih. Nekaj zgradb se je zrušilo, vsaj 60 pa jih je bilo poškodovanih. 11 oseb je izgubilo življenje. Na območju Iquique je bilo ranjenih še vsaj 200 oseb, 544 hiš je 13.6. 22:44:33,7 19,96 S 69,11 W 6,8 7,8 116 Tarapaca, Čile bilo uničenih in 8691 poškodovanih. Motene so bile telefonske povezave in oskrba z elektriko. Sprožilo se je nekaj plazov. 14.6. 17:10:16,6 51,23 N 179,42 E 6,0 6,8 51 otočje Rat, Aleuti 15.6. 02:50:53,1 41,29 N 125,97 W 7,2 10 ob obali severne Kalifornije 15.6. 19:52:24,8 44,86 S 80,56 W 5,5 5,9 6,5 10 ob obali Aisena, Čile širše območje Los 16.6. 20:53:26,0 34,06 N 117,01 W 4,8 4,7 4,9 12 Angelesa, Kalifornija V San Bernardinu sta bili dve osebi ranjeni, še ena pa v Lake Arrowheadu. 17.6. 06:21:41,8 40,75 N 126,60 W 6,2 6,5 6,7 10 ob obali severne Kalifornije blizu zahodne 20.6. 04:03:15,1 37,16 N 138,43 E 5,2 4,7 29 obale Honšuja, Japonska V Kashiwazaki-shiju je bila ena oseba ranjena. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2005. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120" O OO 6 7 3 Magnitude □ 0 33 70 200 700 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - junij 2005 Figure 2. The world strongest earthquakes - June 2005 69 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2005 meritve cvetnega prahu potekajo v Kopru, Ljubljani in Mariboru. V juniju je bil v zraku cvetni prah pravega kostanja, trav, koprivovk, bora, bezga, trpotca, kaline (liguster), lipe, zelene jelše in na Obali tudi oljke. V zraku se poleti pojavlja cvetni prah koprivovk. V to družino uvrščamo rodova kopriva in krišina. Njun cvetni prah je po obliki in velikosti medsebojno podoben v taki meri, da ju z analizo s svetlobnim mikroskopom zanesljivo ni mogoče ločiti. V celinski Sloveniji v zraku prevladuje cvetni prah koprive, v Primoiju pa je v zraku poleg koprive tudi cvetni prah krišine. 400 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v juniju 2005 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2005 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku junija 2005 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Junij se je začel s precej sončnega vremena, v Primoiju je prvi dan pihala šibka burja, obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila v Ljubljani in Mariboru visoka, v Kopru srednje visoka. Prevladoval je cvetni prah trav, v Primorju poleg trav tudi oljka in bor. Tudi 4. junija, ko je zapihal jugozahodnik, je bilo v zraku še precej cvetnega prahu. Postopoma se je pooblačilo, bilo je toplo, v Mariboru so bile zvečer padavine. V noči na 5. junij je bilo oblačno s padavinami, ki so čez dan povsod ponehale in na Primorskem se je ob burji delno razjasnilo. V Ljubljani in Mariboru cvetnega prahu v zraku skoraj ni bilo, na Obali pa je koncentracija zvečer ponovno narasla, v zraku je bil predvsem cvetni prah trav, oljke in bora. V noči na 6. junij je bilo na Obali in v Ljubljani nekaj padavin, v Ljubljani in Mariboru je bilo malo sončnega vremena, več ga je bilo na Obali. 7. junija je bilo na Obali kar nekaj sončnega vremena, pihala je burja, proti večeru je padlo nekaj dežja, v Mariboru in Ljubljani je bilo večinoma oblačno, sredi dneva so bile v Mariboru obilne padavine. V tem obdobju je bila v Ljubljani in Mariboru obremenjenost zraka s cvetnim prahom nizka, na Obali pa visoka predvsem na račun cvetenja oljke. Tudi naslednji dan je bilo na Štajerskem malo sončnega vremena, več sonca pa je bilo 11nštitut za varovanje zdravja RS 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo na Obali in v Ljubljani. Zapihal je severni do severovzhodni veter, najmočnejši je bil v severovzhodnih krajih, občutno se je ohladilo. Na Obali je bilo 9. in 10. junija večinoma sončno, drugod pa je prevladovalo precej oblačno in sveže vreme s krajšimi sončnimi obdobji, pihal je severni do severozahodni veter. Cvetnega prahu je bilo v zraku na vseh merilnih postajah malo. Nekaj sončnega vremena in precej oblakov je bilo 11. in 12. junija, pihal je jugozahodni veter, postopno je bilo topleje. Koncentracija cvetnega prahu se je povsod dvignila, še najbolj na Obali s cvetnim prahom oljke. 13. junija je na vseh treh merilnih mestih prevladovalo sončno vreme in srednje visoka obremenjenost zraka s cvetnim prahom. Po jasnem jutru se je 14. junija čez dan pooblačilo, najprej na Obali. Popoldne in zvečer so bile na Obali in v Ljubljani že padavine, tudi nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Tudi ponoči je predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji deževalo. V Ljubljani je bilo 15. junija nekaj padavin, na Obali in v Mariboru je še prevladovalo sončno vreme. Obilne padavine so bile v Mariboru in v Ljubljani že popoldne, na Obali še zvečer 16. junija. Cvetnega prahu je bilo ob neugodnem vremenu v zraku malo. 17. junij je bil sončen, nastopili so ugodni pogoji za sproščanje cvetnega prahu. Zacvetel je kostanj, količina kostanjevega cvetnega prahu je hitro naraščala, nivo trav je ostal srednje visok. Kostanj je bil do konca meseca v polnem cvetju, obremenjenost zraka s cvetnim prahom so v tem obdobju občasno zniževale le padavine. 18. junija je bilo nekaj sončnega vremena in kar precej oblakov. Sledili so trije sončni in topli dnevi. 22. junija je bilo sprva sončno, čez dan je oblačnost v notranjosti države naraščala, v Mariboru in Ljubljani so bile proti večeru padavine. 24. in 25. junija je bilo sončno in zelo toplo. 26. junija so bile proti večeru v Mariboru padavine. Na Obali je bilo nato do konca meseca sončno in vroče, le 29. junija zvečer so bile obilnejše padavine, zato je bila zadnji junijski dan obremenjenost zraka s cvetnim prahom nizka. V Ljubljani so bile padavine 27. junija zjutraj in zvečer, tudi zadnja dva junijska dneva so bile proti večeru padavine. V Mariboru so bile proti večeru padavine tri zadnje junijske dni in močno znižale vsebnost cvetnega prahu v zraku. 12 co E Z Ct N O _J > LU I— 0 Koper Ljubljana Maribor ZELENA JELŠA J U. i i If i 11 1 i i 11 i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu zelene jelše junija 2005 Figure 2. Average daily concentration of Green Alder (Alnus) pollen, June 2005 9 6 3 Zelena jelša raste v subalpskem in alpskem pasu, ki se v Sloveniji začne na višini 1500-1600 m nad morjem in pogosto tvori zgornjo gozdno mejo. Cvetni prah v nižine prinesejo zračni tokovi od konca maja do srede junija. V nižinah ni opaznega vpliva na zdravje alergikov preobčutljivih na jelšo, lahko se pojavijo težave z zdravjem pri tistih, ki se v času cvetenja podajo v visokogorje. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 250 CO E 200 a: N o _J > LU i— 150 100 50 0 I I I 1 I I I I I I I - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja junija 2005 Figure 3. Average daily concentration of Chestnut (Castanea) pollen, June 2005 cn N O > LU I- >w 40 30 20 10 | Koper Ljubljana ^^ Maribor LIGUSTER LM Lp, JIMjJ,.....J II, 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ligustra junija 2005 Figure 4. Average daily concentration of Privet (Ligustrum) pollen, June 2005 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke junija 2005 Figure 5. Average daily concentration of Olive (Olea) pollen, June 2005 0 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru junija 2005 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, June 2005 zelena jelša pravi kostanj liguster oljka bor trpotec trave bezeg lipa koprivovke skupaj % Koper 0.8 17.6 1.6 1 9.5 14.3 2.9 16.9 1.0 0.4 9.8 84.9 Ljubljana 0.5 32.6 1.8 0.5 6.7 2.5 25.8 3.2 1.2 13.1 88.0 Maribor 0.5 27.7 0.4 0.0 5.7 2.6 23.3 2.1 1.5 22.1 86.0 Največ cvetnega prahu je v Ljubljani in Mariboru prispeval pravi kostanj, ki je svoj vrh sezone dosegel v drugi polovici junija, na Obali pa oljka, ki pa je svoj vrh dosegla v prvi polovici meseca. Na vseh treh merilnih mestih so bile dobro zastopane tudi trave. 150 co E Z Q1 N O _J > LU I— Koper Ljubljana Maribor BOR I 1. i II lil 1 lili JU. j..« j j JJ J. J J J. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora junija 2005 Figure 6. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, June 2005 15 12 ro E Ž or N o > LU I— >W 3 - 13 15 19 21 23 25 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca junija 2005 Figure 7. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, June 2005 9 6 0 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CO E z Ct N O _J > LU I— 150 125 100 75 50 25 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav junija 2005 Figure 8. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, June 2005 70 60 CO 50 E T7, rr 4U N o 30 > LU 'in 20 10 0 K oper Ljubljana Maribor BEZEG ill. __________________________■___________________________________________________________________ _________________________________________________________________ Uilluf^i i i J Mi n +-I-J ■ i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga junija 2005 Figure 9. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, June 2005 co E tifiL * I o _J > LU I— 200 150 100 50 0 -1 1 Koper Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE JMl-F 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk junija 2005 Figure 10. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2005 0 7 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CO E ž Q1 N O _J > LU I— 20 15 10 Koper Ljubljana Maribor LIPA __I .i. ..L..i j.mljUI Jul id 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu lipe junija 2005 Figure 11. Average daily concentration of Lime (Tilia) pollen, June 2005 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in May as follows: Green Alder, Chestnut, Privet, Olive, Pine, Plantain, Grass, Elder, Nettle family and Lime. 5 0 7 75 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji, namenjeni zaslonskemu gledanju, najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm